8554 AA n s R e: d n j a k n j IiN i c a P * F'. 1 26 66001 KOPER 60100200 „ISKI DNEVNIK poštnina plačana v gotovini „ _AA *““• i gruppo Lena 500 lir Lelo XXXVIII. Šl. 183 (11.311) TRST, sobota, 28. avgusta 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* tGovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do I. maja 1945 v tiskarni »Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja št3vilka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi tajnik CISL 0 SREDSTVIH^ za izhod iz krize CARNITI ZA «N0V DRUŽBENI PAKT> IN AKTIVNEJŠO VLOGO SINDIKATOV Ponovil je predloga o dogovorjeni omejitvi točk draginjske doklade in o «solidamostnem skladu» RIM — V ponovno oživljeni razpravi o vlogi sindikata v seda- preustroju plač lem času hude krize italijanskega gospodarstva, o preustrojn plač draginjske doklade in o delovnih pogodbah se je včeraj oglasil tudi »'Beralni tajnik drugega največjega italijanskega sindikata (CISL) jS*** Carniti. Voditelj pretežno katoliško usmerjenega sindikata v in- ,(rvjuju za neki zelo razširjeni tednik sicer ne razkriva strategije CISL 1 rje preustroja plač in draginjske j™**»de, kar bo storil po vsej ver-*'ft°sti šele konec septembra po za-vsedržavnega sveta organi-a je le potrdil in mestoma "drabneje opredelil stališča, ki jih tudi doslej zagovarjal CISL ob tattuh priložnostih, uamiti je zato predvsem ponovil j®11, predlog CISL o »vnaprejšnjem j rjuanjti števila točk draginjske kot edino sredstvo za re-u boj proti inflaciji, češ da bi to penilo le dogovorjeno začasno ”''z° in bi ne spravljalo v nevar-me ?^anJeža mehanizma, pri če-r bi se izognili preuranjenim in y 'ua neprimernim spremembam. jJffoAnan bi moral po njegovem uikat prevzeti pobudo, prehite- vati s svojimi predlogi nasprotno stran glede politike nagrajevanja dela. Glede splošne sindikalne politike je Carniti zatrdil, da «ni mogoče premostiti gospodarske krize s tradicionalnimi recepti* in se je zato zavzel za «nov družbeni pakte med vsemi komponentami, ki vplivajo na gospodarsko dogajanje, Z aktivnejšo vlogo bi sindikalno gibanje tudi prispevalo k razgibanju političnega položaja, ki je po Carniti je vem mnenju blokiran. Zato pa mara sindikat utrditi v svojih vrstah enotnost in sicer z obnovitvijo pravil v notranjih odnosih, z razširjanjem demokracije in odgovornosti na vseh ravneh. ""'"iiiimiiiiiiuoMumnummMmiiiiiiMiiiiiiiiiuifiiiiininiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKuiiuiiuuiiv uroka policijska operacija v kampa niji Parlament zaskrbljen ob oživitvi terorizma Policist De Marco klinično mrtev - Ministra Lagorio in Rognoni odpotovala v Salerno J^ERRO, NEAPELJ - V Kam-f .in severni Kalabriji so vče-rtives dan potekale široke polivali«! opei'acije. da bi izsledili skri-štin teroristov, ki so predvčeraj-Dff,m napadli kolono vojakov v s^tetestju Salerna in ubili policij-fai?a agenta. Preiskovalci so vče-J tudi zaslišali vseh sedem vo- tj^0^ ki niso bili ranjeni v spopa-daicičen 0(1 teh Je baje med napa kratf spoznal mladeniča, ki je pred m odslužil vojaški rok v Sata b. Policija te vesti ni potrdila. Pa tudi ni zanikala. oseb, ki ,so naj bi pre- p^ukia pričevanja naPadu’ jf..vajeem omogočila, da so pote a?0, obnovili dinamiko teroristič-L*kcije in tudi identificirali neka-je! teroriste. Po zadnjih verzijah j. atentat izvedlo od 12 do 15 terorist 'fjpod katerimi so bile štiri žen-Vofi^benem so se razširile tudi g o-H0 p- kdo naj bi sestavljal skupi- jj.... °leg Natalie Ligas, naj bi se ig; ^ udeležili še Pietro Vanzi, Lu- V^veHi, Marina Petrella in Bar-p? Balzarani. Aokn!/ ovalci »o po tej operaciji td^’0 prepričani, da sta voda fo jb brigad iz Rima in Neaplja t ^budili porazih, ki so povezani [vFabitvijo ameriškega generala tetla' 3’ lužili preostale sile in bi J delujeta enotno. Obenem naj gari družili obe skupini rdečih bri to’ Utilitaristična in movimenti-kf.jb ter izdelali skupen program j* 2 stičnih operacij. Ta program jo a S1.cer nakazan že z ugrabitvi-Vj ..^iškega generala in predvidele^ bdvsem napade na vojaške o-bris S tem si nameravajo rdeče tootj Pridobiti podporo gibanja tlof.i oboroževanju.! vendar so ga lilj 2® z&časno prekiniti zaradi hu-IgS^ov ob osvoboditvi Doziera. Itf^vedi, da bodo letošnjo jesen »ke ) napadali predvsem voja-ffbila v kte. je italijanska policija *terih *etos pomladi, ko je v ne-? strJi *aParih zaplenila dokumente Via teRkih ciljih terorističnega gi- *tšja Je dveh hujših ranjencev o-Vcii ‘JUskrbljujoče. Za 31 letnega agenta Maria De Mar-lhtu,, j avniki izgubili že vsako u-»ki č da ga bodo rešiU. V neapelj-•o DI“\nišniei »Cardarelli*. kamor Vhui« VČ'erajšnjim prepeljali oba ;tat „ ra|tjenca, so včeraj še en-Vvatn rteali 19 letnega študenta jjveta®teja De Sia. njegovo zdrav-boljg stunje pa se ni spremenilo na 'Vialu ranjenee «» salernskih bol h-Vbn/1 ste včeraj obiskala ob-Rtiijt'udnister Lagorio in notranji , * * * * v Sai °°8no,'i- Oba sta dopotova-ten8nil no' da bi se na licu mesta %ij j®, s potekom preiskave. No-^ktu^uimister Rognoni je na pre-Pffdsedoval koordinacijske-r6anju voditeljev preiskave. J Hf.jF ^ranciscija, ki vodi osred-kVu J Policije za boj proti tero--na tem vrhu sodelovali še Pfefekt Boccia in kvestor cRS« Arcuri. f v ",ni minister Lagorio pa sc ^JviijjUjsšfiici «Cascino» sestal z N oficirji v Kampaniji. Še CfnWtX um iz Rima Pa je na ^ * t mini.strstvu zbral najvi- k ^ttrj'!!avn'ke vseh rodov vojske, jiteih !V..se je pogovarjal o u-K. b'’ bo treba čimprej spre-»u str,Jr° Povečali varnost voja i V t tur’ 'tj* ■* obsodbe terorističnega de-sindikalna federacija CG II., CISL, UIL včeraj organizirala v Salernu dveurno splošno stavko s protestno manifestacijo. Zaskrbljenost ob zadnjih terorističnih akcijah so izrazile vse politične sile. Parlamentarne skupine ter posamezni senatorji in poslanci so se zavzeli, naj poslanska zbornica in senat pregledata nastali položaj in naj sprejmeta vse potrebne ukrepe. Demokristjanski senator Pa-storino je zahteval sklic parlamentarnega odbora za informacijska sredstva in državne tajnosti. Predsednik omenjenega odbora Pennac-chini je kasneje sporočil, da se bo odbor sestal v torek, 31. avgusta, ko bo med drugim pregledal tudi informacije, ki jih bosta obrambni in notranji minister dan prej dala komisijam za notranja in obrambna vprašanja v senatu. Za sklic teh komisij se je včeraj zavzel tudi predsednik senata Fanfani. Ko je obrazložil pomen novega »socialnega pakta* je Carniti dejal, da je mogoče premostiti strukturne ovire v italijanskem gospodarskem sistemu in mu zagotoviti rast, «če se najde prava pot za uresničevanje investicij*. Poudaril je pri tem, da ne verjame v enačbo »manjše plače in večji profiti pomenijo večje investicije* in je ponovil predlog, da se javnim in zasebnim naložbam pridružijo »nove oblike akumulacije*, torej znano stališče CISL o polodstetnem »solidarnostnem skladu* iz delavskih plač, ki naj bi bil namenjen novim investicijam, ki naj bi zagotovile nova delovna mesta. Po mnenju tajnika CISL sta osnova za zajezitev inflacije tudi odločen boj prati davčnim utajam in obnovitev javnih naložb. V krogih CISL nočejo komentirati zadnje dni objavljenih predlogov CGIL in UIL glede cene dela in draginjske doklade, češ da bi to bilo v tem trenutku škodljivo, medtem ko je pravilneje, da vsaka članica sindikalne zveze izdela svoja stališča, ki naj jih nato primerjajo in skušajo izdelati enotne predloge. V televizijskem intervjuju je nastopil včeraj tudi tajnik CGIL Lama, ki je dopustil možnost nujnega srečanja vlada - sindikati - delodajalci (predlagal ga je tajnik UIL Benvenuto), ki bi moglo tudi biti koristno za premaknitev družbenih odnosov z mrtvega tira. Ponovil pa je stališče največjega italijanskega sindikata, da bo mogoče začeti pogovore o preustroju stroškov za delovno silo, plač in draginjske do klade le tedaj, ko bodo dobro vpeljana pogajanja o obnovitvi delovnih pogodb. Objava načelnih predlogov in stališč CGIL in UIL je vzbudila tudi prve reakcije tudi v krogih delodajalcev, ki so pa slej ko prej razdeljeni med jastrebe in golobe, Prvi trmasto vztrajajo na potrebi, da se naprej popravi (na slabše) draginj-ska doklada, drugi pa izražajo pripravljenost začeti malce prej pogajanja o delovnih pogodbah in zajamčiti kupno moč plač, pa čeprav s pogojem, da se hkrati zaključijo tudi pogajanja o stroških za delovno silo, ker se zavedajo nevarnosti ponovne hude zaostritve družbenih odnosov po koncu dopustov. Včeraj so že strokovni sindikati milanskega okrožja oklicali enourno stavko s skupščinami na delovnih mestih za osebje trgovskih, turističnih in storitvenih obratov iz protesta proti Confcommerciu, ki je preklical sporazum o draginjski dokladi ih noče začeti pogajanj o pogodbah. aiiiiHiiiiiiiiiiniitiiMiiiiiiiniimtniiiiiiiiiiimimiiniiHiiiiiiimiitiiiHHMiitiiiiiMiiHMMtifiiiMitfiiiiimiiiti) PO PODATKIH SLUŽBE ZA DRUŽBENO KNJIGOVODSTVO Nadaljujejo se neugodne razmere za gospodarstvo Kljub temu se osebni dohodki v SFRJ neupravičeno višajo BEOGRAD — Finančno poslovanje jugoslovanskega gospodarstva je v prvi polovici leta potekalo v izrazito neugodnih okoliščinah, za katere je značilna upočasnjena rast industrijske proizvodnje, nezadosten izvoz in uvoz in občutno hitrejše naraščanje inflacije kot je bilo predvideno. V takšnem položaju se je dohodek povečeval predvsem zaradi podražitev. To je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal namestnik generalnega direktorja službe družbenega knjigovodstvu (SDK) Jugoslavije Milije Nikolič, ko je razlagal številke, ki spremljajo gospodarsko poslovanje v prvih šestih mesecih letos. Skupen prihodek jugoslovanskega gospodarstva se je v prvi polovici leta sicer nominalno povečal, vendar je prišlo do povečanja deleža sredstev za potrošnjo tako, da so bile vse oblike končne porabe za 35 do 40 milijard večje kot je pred; videvala resolucija. Realni osebni dohodki so se povečali za približno en odstotek, čeprav je bila produktivnost dela celo nekoliko manjša kot v enakem obdobju lani. Povprečen nominalni osebni dohodek v državi je v prvem polletju znašal 11.668 dinarjev na mesec kar je za 2.720 dinarjev več kot pred letom dni. Takšno povečanje osebnih dohodkov, ki nima ustreznega kritja v blagovni proizvodnji, je delno tudi rezultat govoric, da bodo osebni dohodki zamrznjeni. Kot je poudaril Nikolič, nihče v federaciji o takšnem ukrepu nj niti razmišljal- V prvi polovici leta je imelo 3.039 temeljnih organizacij združenega dela s 601 tisočem zaposlenimi, 44.8 milijarde dinarjev izgube, kar je za 52 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Kljub vsemu pa so bili od skupno 66 gospodarskih vej v dvanajstih povprečni osebni dohodki večji, kot pa v tistih dejavnostih. kjer so uspešno poslovali. SDK je objavil spisek tistih dejavnosti, v katerih so v prvem polletju poslovali z izgubo, pa jih to ni motilo, da ne bi izplačevali višjih osebnih dohodkov. Tako so na primer v elektrogospodarstvu dobili na mesec 37 odstotkov večje plače kot pred letom dni. V premogovnikih so izplačevali povprečno za 37 odstotkov večje dohodke, proizvajalci naftnih derivatov pa so dobivali «a 33 odstotkov več kot lani. (dd) Tuji vojak ne vzbuja strahu Libai.onski deček se je brez bojazni povzpel na zaklonišče bersaljerjev, saj mn strahu tuji vojak ne vzbuja (Telefoto AP) BIL JE DOMA IZ SEMP0LAJA Umrl narodni heroj Albert Gruden-Blisk Včeraj je za posledicami tragične nesreče umrl narodni heroj .Albert Gruden - Blisk, eden najvidnejših primorskih revolucionarjev, ki je veliko prispeval v boju proti fašizmu. Blisk je bil rojen 6. novembra 1923. leta v sterilni kmečki družini zavednih kraških Slovencev v Šem-polaju pri Nabrežini. To je bilo v času, ko je fašizem na Tržaškem, čeprav šele v povojih, začel silovito preganjati Slovence, pri čemer so se lotevali celo otrok. Po končani osnovni šoli v Šempolaju je mali Berto šolo zapustil z žigom fašističnega učitelja, da je neubogljiv Slovenec in protifašist. Podobna ocena ga je spremljala tudi pozneje v nižji srednji šoli v Nabrežini in pri uku poklica mehanika v združenih jadranskih ladjedelnicah v Tržiču. Zato je bil mladi fant toliko bolj priljubljen med de lavci v ladjedelnici, med katerimi se je seznanil z njihovim bojem za pravice delavcev. Fašisti so ga toliko bolj držali na očeh in ga tudi večkrat zaprli, zasliševali in mučili. Rdeča pika v njegovem osebnem kartonu je šla MiiiiiimiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuinuiiniiiiiimiiiiiiiiiiaiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuinHirmTtiiiimMiiiiiiiHHMiiniiiiiMiiimiiiiimMiiiiia BREZ VEČJIH ZAPLETOV SE NADALJUJE EVAKUACIJA PALESTINCEV BERSALJERJI POSPREMILI DO SIRSKE MEJE BORCE PALESTINSKE OSVOBODILNE ARMADE Zahodni Bejrut do sedaj zapustilo že preko 6.500 Palestincev - Izrael ponovno zahteva umik sirske vojske z vsega libanonskega ozemlja BEJRUT — Včeraj ob zori se je iz zahodnega Bejruta začel s strahom pričakovani umik pripadnikov palestinske osvobodilne vojske, rednih palestinskih enot iz sklopa «3-rabskih mirovnih sil*, ki jim pove-' ljujejo sirski častniki. Prehod preko ozemlja, ki ga nadzoruje izraelska vojska in libanonska falanga, je potekal brez večjih zapletov. Ber-saljerji, ki so spremljali preko 200 vozil s 1351 palestinskimi in sirskimi vojaki, so bili kos svoji nalogi, saj so imeli opraviti z redno vojsko. ki je disciplinirano izvrševala vsak ukaz. Dobro so se odrezali tudi pri izraelskih poskusih oviranja nemotenega prehoda. Dvakrat so I-zraelci ustavili kolono: prvič takoj po Bejrutu s trditvami, da niso Italijani dobro opravili kontrole nad o-sebnim orožjem, drugič pa pred samo sirsko mejo, ko so trdili, da je nekaj Palestincev zapustilo kolono. V obeh primerih so izraelski častniki spoznali, da so jim v besednih spopadih italijanski častniki z lahkoto kos. Kljub običajnim težavam, ki so značilne za italijansko vojsko, in morda prav zaradi njih, so Palestinci in Libanonci sprejeli bersa-ljerje kot prijatelje, saj jim nihče ne more očitati, da jih je Italija poslala v libanonski pekel iz kakih skritih nagibov, če k temu dodamo, da je italijansko zunanje ministrstvo nakazalo preko 11 milijard lir pomoči za Palestince in Libanonce, da bodo prvo opremo z napisi «Ita-lia* že v prihodnjih urah poslali v Libanon, je na dlani, da se nfe bodo bersaljerji nič slabše počutili, kot če bi jih poslali na italijanski Jug. V krogih italijanskega kontingenta so nekoliko bolj zaskrbljeni za prihodnje kopenske umike, saj ne bodo imeli opravka več z redno vojsko temveč z najrazličnejšimi palestinskimi grupacijami, a bjžkone bodo tudi to vprašanje rešili, saj jim ne manjka iznajdljivosti. Medtem ko 'je zahodni Bejrut po morju in po kopnem zapustilo že preko 6.500 palestinskih borcev, še vedno ni jasen položaj v Dolini Be-kaa in v severnem Libanonu. Izraelske motorizirane kolone se ponpj-kajo proti obema območjema, ki ‘ju nadzoruje sirska vojska ob palestinski podpori. Sodeč po izjavah, ki jih je včeraj v Washingtonu dal i-zraelski obrambni minister Šaron, hoče Izrael za vsako ceno izgnati vse sirske vojake in palestinske borce z libanonskega ozeml ja, sam pa se bo umaknil iz Libanona šele, ko bo v Libanonu zavladal mir in bo imela libanonska vlada popolno nadzorstvo nad vsem ozemljem. Za sedaj še niso znani rezultati Šarono-vib pogovorov z Weinbergerjem in Shultzom. Reaganova administracija skuša navzven dokazati, kako se ne strinja z izraelskimi izbirami, v bistvu pa je zadovoljna z razvojem dogodkov, saj je kot kaže Sirija že pripravljena sprejeti saudski mirovni načrt za Bližnji vzhod: po bobnenju topov se torej odpirajo vrata diplomaciji. Oktobra v Španiji predčasne volitve MADRID — Španci bodo spet šli na predčasne volitve, ki so že oklicane za 28. oktobra. Včeraj je namreč kralj Juan Carlos razpustil parlament na predlog predsednika vlade Calva Sotela, ki se mu je v zad njih mesecih razblinila (sicer le relativna) večina zaradi številnih razdorov in izstopov v lastni stran ki, zvezi demokratične sredine. Da bi ne sovpadal z volilno kampanjo, bodo najbrž spet odložili obisk pa- peža Janeza Pavla n., ki bi se moral zadržati v Španiji od 14. do 22. oktobra. Na Poljskem napovedujejo za torek manifestacije VARŠAVA — Voditelj poljskega sindikata Solidarnost v ilegali, Zbi-gniew Bujak, je v zadnji številki revije ki jo ilegalno tiskajo na območju Varšave, napovedal, da pripravljajo za torek, 31, avgusta številne manifestacije, s katerimi bodo zabeležili drugo obletnico podpisa sporazumov med poljsko vlado in Solidarnostjo v Gdansku. Bujak o-benem ugotavlja, da imajo v sedanjih razmerah na Poljskem ljudske manifestacije večji odziv kot stavke. V LUČANU S POSREDOVANJEM ŠVICARSKEGA SODNIKA Pojutrišnjem bo sodnik Dell’ Osso spet zaslišal podjetnika Carbonija V a/ero Calvi ■ Carboni je baje vpletenih tudi več švicarskih llnančnJkov LUGANO, MILAN - Milanski sodnik Luigi DellOsso bo pojutrišnjem ponovno zaslišal s posredovanjem švicarskega sodnika, Flavia Carbo-t ija. To je edina uradna vest, ki prihaja iz tega švicarskega mesta, ki je po številu prebivalcev razmeroma majhno, toda zelo pomembno po svoji finančni moči. Kot smo že poročali, so Švicarji, posebno sodniki in uradni krogi, precej nejevoljni na italijanski tisk, pa tudi na sodnijske oblasti. Na tisk so hudi, ker širi bombastične vesti (posebno glede Calrijevih bančnih nakazil Carboniju, pa tudi o zaderi 200 milojnov Kr, ki bi morali končati v žepu naročenega morilca podpredsednika Banca Ambro-siano Roberta Rosoneja). Sodnijske oblasti pa so pričakovale, da bo italijanska justica lazširila obtožbe proti Carboniju, .nedtem ko se to ni zgodilo. Pravzaprav v italijanskih krogih pripominjajo, da je nemogoče uvesti kak postopek proti Carboniju, če gre za »umazan* denar, ki je prišel iz tujine (glede lta •iiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiMiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmfiiinniiniiiiai Armenski teroristi ubili turškega atašeja OTTAWA — Armenski teroristi so včeraj v Ottavvi ubili turškega vo jaškega atašeja v Kanadi polkovnika Atillo Altikata, ko se je za volanom svojega avtomobila ustavi! pred nekim semaforjem. Policija je na kraju atentata našla 13 tulcev, priprla pa neko sumljivo ose bo, ki je po atentatu tekla skozi bližnji park. Še vedno iščejo neko drugo osebo, ki je s prizorišča zbežala z avtomobilom. Kanadska pohcija je medtem že obvestila newyorško, saj domneva, da bodo storilci zbežali v ZDA. To je že drugi letošnji atentat armenskih teroristov proti turškim pred stavnikom v Kanadi. Aprila so namreč težko ranili turškega gospodarskega predstavnika v Ottawi. Po včerajšnjem atentatu se je o glasila neka armenska teroristična organizacija, ki je napovedala stopnjevanje boja proti turškim predstavništvom. Na sliki (telefoto AP): truplo vojaškega atašeja turškega veleposlaništva v Ottawi takoj po atentatu. Kje) in končal v švicarske banke Pri tem, kar se tiče ItaUje, ne gre niti za izvoz tuje valute. AK je morda treba pripisati švicarsko nestrpnost dejstvu, da prihajajo na dan tudi imena ljudi v švicarskih finančnih krogih, ki so bili zapleteni v afero Calvi - Carboni? Švicarski tisk ne omenja ljudi, ki so biK zapleteni, ker je v tej državi v navadi pravilo, da se ne omeni niti ime tatiča, dokler ni obsojen. Med temi osebami pa bi utegnil biti neki profesionalec, ki je omenjen v sporočilu s katerim se je švicarski Carbonijev zagovornik odv. Gianfranco De Pietri odrekel pooblastilu zagovomištva, ker ni bil zadovoljen s stranko. Tega profesionalca naj bi neka švicarska družba odslovila, ker noče imeti opravka z ljudmi, ki so na slabem glasu. Odslovljeni pošlo' než naj bi nudil absolutna jamstva za Carboni-jeve operacije. Potem se govori še o neki drugi finančni osebnosti, ki je nudila svo je usluge Carboniju (odprtje računov) in ki je bila prav taco odslov ljena (visoki funkcionar nai ni pripadal Zvezi švicarskih oaiikj. Luganski Kst «11 dovere* pa piše o dveh švicarskih poslovnih ljudeh, ki sta se srečala s Calvijem in Car-bonijem še* 14. junija. V tem primeru sta izmeni znani: Albert in Hans Kunz. »H dovere* spominja še, da je prav tisti dan se' skozi Zuerich Emesto Diotallevi, ki ga obtožujejo, da je najel »morilca* Abbruciatija. Kar zadeva proglasitev neUkrid nosti Banca Ambrosiano naj omenimo, da z včerajšnjim dn-im poteka 31-dnevni rok za vložitev priziva proti razsodbi. To zanima delni čar je in bivše upravitelje Banca. Državno tožilstvo pa lahko vseeno uvede kazenski postopek proti u-praviteljem. za njim tudi v vojno mornarico, kamor je šel služit vojaški rok leta 1911, čeprav je bil še pod posebnim nadzorom, je vzdrževal stike z domačimi in bil peučen o napredovanju narodnoosvobodilnega gibanja na Primorskem. Odločil se je tudi sam priključiti boju za svobodo in je sredi leta 1942 pobegnil z juga Italije in srečno prišel domov in se nato vključil med partizanske borce kraške čete. Med partizanskimi borci se je Berto izkazal ket izredno pogumen in zanesljiv, iznajdljiv in tudi preudaren vojni tovariš, kar ga je prve dni oktobra 1943 pripeljalo v vrste VOS-OF na Krasu, v katerih je ostal kot borec vodnik, komandir čete in komandant bataljona do začeika aprila 1944, nato pa je podobne funkcije opravljal v petem bataljonu prve brigade VDV do konca vojne maja 1945. V drugi polovici leta 1942 in skozi vse leto 1943 na Krasu skoraj ni bilo partizanske akcije in boja proti fašistični okupacijski vojski in nato proti nemškim okupatorjem ter njihovim pomočnikom, da ne bi bil v njih udeležen tudi Blisk, ki je svojo ilegalno partizansko ime dobil prav zaradi svojega poguma, iznajdljivosti in hitrih odločitev, ki so kot po pravilu vedno pripeljale do uspešnega zaključka načrtovanih akcij. V diverzantskih akcijah po Krasu je bil uspešen sodelavec in pomočnik komandirja prve kraške čete Antona Šibelje - Stjenka. Četa je leta 1943 po Krasu uspešno rušila sovražnikove komunikacije, e-lektrične daljnovode in telefonske zveze, uničevala sovražnikovo živo silo in nasploh bila hrbtenica boja proti okupatorju na Krasu. V VOS - OF so BI i sl; a čakale še zahtevnejše naloge. Njegova tehnična strokovnost in v prejšnjih bojih pridobljene izkušnje so ga pripeljale na komandne položaje posebnih diverzantskih skupin, varnostnih čet in bataljona VOS. Med uspešnimi1 akcijami VOS-OF na Krasu in v slovenski Istri so bt-le posebno znane: uničenje nemškega osebnega avtomobila z visokimi oficirji pri Podgorju, drzna akcij* na Plavjah, kjer je njegova skupina Nemcem izpred nosa ugrabila višje nemške oficirje, likvidacija karabinjerske postaje na Pesku pri Kozini, od številnih drugih proti koncu vojne, pa je predvsem uničenje dela veiike četniske kolone pri Ribnici pod Pivko, ko se je ta umikala proti Italiji. V veUki očiščevalni akciji sovražnih sil ped nemškim poveljstvom, v kateri so sodelovali predvsem njihovi sluge četniki in nedičevci, so nedičevci po celodnevnem boju na Suhorju v Brkinih Bliska vsega izčrpanega u-jeU in ga odpeljaK v svojo postojanko v Pivki, kjer so ga strahovito mučili. Kljuboval jim je do zadnjega in v sovražni kasarni celo organiziral pobeg iz zapora, kar ga .je zadnji hip rešilo že gotove smrti. Že samo za to prestano trpljz-nie in junaško kljubovanje sovražniku v boju za zmago revolucije in osvoboditev domovine je Blisk Po pravici dobil red narodnega heroja. s katerim ga je odlikoval predsednik Tito. Razen tega je Blisk dobil tudi številna druga visoka odlikovanja kot so. ra-iznanje za svoj veUki prispevek NOB in po vojni, ko se je za stalno nase'il v Sežani in vse do svoje smrti aktivno deloval v družbeno političnem življenju in pri obrambno zaščitnem u-trjevanju moči Jugoslavije na njeni najbolj zahodni meji. Obisk delegacije mesta Videm v Idriji IDRIJA — Danes dopoldne prispe na delovni bbisk v ouemo Idrijo ue-legacija mesia Videm, ki jo bo vodu župan mesta, auv. Angelo Can-dolini. V delegaciji bodo tudi predstavniki pokrajinskega odbora vsedržavnega združenja paiiizanov AN Pl iz Vetrna. Srečanja predstavnikov obeh občin se bo udeležil tudi Stefan Cigoj, dosedanji konzul SFRJ v Trstu. Sodelovanje med borčevskima organizacijama v Cerknem in AN Pl iz Rizzija pri Vidmu je prispevalo, da je med Cerknim ir Riz-zijem potekalo v preteklih letih plodno sodelovanje na pohtičnem, kulturnem in športnem področju, ki s« je leta 1980 manifestiralo s pobratenjem obeh borčevskih organizacij, prav tako pa tudi z odkritjem spominskega obeležja 24 padKm borcem divizije Garibaldi - Natisone 4. ju-Uja letos ob dnevu borca na Bukovem na Cerkljanskem. Program srečanje obeh delegacij predvideva o-bisk občinskega središča Idrije in sprejem pri predsedniku skupščine občine Idrija Stanetu Prelihu, nato pa bo sledU obisk Cerknega in slovenske vojaške partizanske bolnišnice «Franja* v Novakih pri Cerknem. Srečanje delegacij Vidma in Idrije bodo sklenUi z razgovorom predstavnikov obeh delegacij o nadaljnjem sodelovanju in s svečanim kosilom v hotelu Eta - Cerkno. riLVO KOVAČ TOtnn — Japonski zunanji minister Sakurauchi je odpotoval na uradno potovanje, med katerim bo obiskal Indijo, Pakistan, VeKko Britanijo, Holandsko in Dansko. TRŽAŠKI DNEVNIK STRANKE VZTRAJAJO PRI SVOJIH STALIŠČIH Pogajanja za izhod iz deželne krize obtičala na mrtvi točki V ponedeljek sestanek med Listo za Trst in deželnimi tajništvi laiko-socialistov KD in KPI o poteku pogajanj in o možnostih za premostitev sedanjega stanja Številni znaki kažejo, da je v sedanjem trenutku le oblikovanje enobarvnega odbora KD edina možna rešitev za izhod iz krize na deželi. Na zadnjem videmskem sestanku so namreč stranke laičnega in socialističnega pola sprejele poziv KD, naj se preveri razpoložljivost Liste za Trst za sestavo organskih odborov tako na deželi, kot na tržaški občini in pokrajini. Ta poziv pa je izzval samo negativne reakcije zainteresiranih sil: tako predstavniki laiko - socialistov’ iz tržaške pokrajine, kot tudi sama Lista za Trst, so ponovno poudarili, da pred nedavnim podpisanega sporazuma o oblikovanju manjšinskih odborov na občini in na pokrajini, ni mogoče v sedanjem trenutku spreminjati. Lista za Trst pa je s svoje strani ponovno potrdila, da ne namerava v nobenem primeru vstopiti v novo deželno večino; kvečjemu se bo to vprašanje zanjo postavilo po prihodnjih deželnih volitvah, ko bo treba tudi preveriti sporazum z laiko - socialisti na krajevni ravni. To vprašanje bo vsekakor glavni predmet razprave na uradnem sestanku med delegacijo LpT in predstavniki deželnih tajništev PSI, PSDI, PRI in FLI, ki je predviden za ponedeljek. Pogajanja za rešitev deželne krize so torej obtičala na mrtvi točki, ker vsaka od zainteresiranih strank vztraja pri svojih stališčih: KD hoče vstopiti v tržaški občinski in pokrajinski odbor ter istočasno obnoviti dosedanjo deželno večino in vanjo privabiti tudi Listo za Trst; le ta pa ni pripravljena tega storiti in zagovarja, kot tudi predstavniki laičnih in socialističnih sil. sporazum na krajevni ravni, ki je KD izključil iz vsakega sodelovanja pri upravljanju občine in pokrajine in kj je praktično privedel do odprtja deželne krize s strani KD. Včerajšnja politična kronika beleži dva dogodka; v Vidmu so se sestali deželni tajnik KD Braida, predsednik deželnega odbora Comel-U, načelnik svetovalske skupine KD v deželnem svetu Turello in pokrajinski tajnik KD Coslovich; po sestanku so izdali tiskovno sporoči- Sindikati o nebrzdanem naraščanju cen Tržaška, federacija sindikalne zveze CGlL, CISL in UIL je z zaskrbljenostjo vzela na zjnanje podatke o nebrzdanem naraščanju cen v vsej Italiji in še posebno v Trstu, kjer so se življenjski stroški v zadnjem letu povišali za celih 18,9 odstotka, kar pomeni skoraj tri odstotke več od znanih Spadolinije-vih 16 odstotkov. Odgovornost za tako situacijo, po mnenju sindikatov, gre pripisati kontradikcijam izkrivljenega in kratkovidnega trgovinskega in distribucijskega sistema, ki dovoljuje špekulacijske manevre v škodo porabnikov. Tak položaj pa je nastal tudi zaradi nesposobnosti javnih ustanov in uprav, da izdelajo politiko nadzorstva nad cenami in programiranja distribucijske in trgovinske mreže v pokrajini. Tajništvo sindikalne federacije bo v kratkem predstavilo v tej zvezi svoje organske predloge. da bi ob soočanju s političnimi in družbenimi silami ter s krajevnimi ustanovami našli take rešitve, ki bi lahko o-brzdale naraščanje cen, zahtevale jasnost v procesu formiranja cen in udarile po špeku-lacijskih manevrih. lo, v katerem se med drugim poudarja, da so bile na nedavnih sestankih z laiko - socialisti postavljeni pogoji za rešitev deželne krize in sicer s programskimi spora zumi, na osnovi katerih naj bi se oblikovale organske večine. V dokumentu KD se nadalje poudarja, da se sedaj laičnim in socialističnim strankam nudi priložnost za spremembo sporazuma, ki je bil podpisan v Trstu, da bi v končnem obračunu prišlo do oblikovanja novih in širših koalicij tako na deželi kot v Trstu. Do tega pa bi naj prišlo — pravi še tiskovna nota KD — četudi nekateri tržaški predstavniki laičnega in socialističnega pola nasprotujejo tej perspektivi V Tržiču pa je o problemu de žolne krize spregovoril član dežel nega tajništva KPI Renzo Toschi Kar je med drugim v teh pogaja njih nesprejemljivo je to, je dejal da KD skuša poseči v avtonomijo tržaških krajevnih ustanov; o sestavi tržaških odborov smo komunisti že dali strogo oceno, nikoli pa ne bomo na strani onih, ki skušajo dejansko poteptati avtonomijo krajevnih ustanov. Toschi je nadalje izjavil, da sta Cecovini in Pitto-ni predstavila rešitev, ki je bila izbrana za Trst, kot velik dogodek vsedržavne razsežnosti in kot izkušnjo, ki bi jo lahko ponovili na deželi po volitvah; sedaj pa se je vse obrnilo - je pristavil — le v »nesporazum* med KD in laiko - socialisti. Dodal je še, da komunisti v sedanjem trenutku pričakujejo jasen odgovor od socialistov; ta odgovor bi socialisti morali dati javnosti kot tudi vsedržavnim političnim silam; povedati bi morali, ali je bila tržaška izbira politično dejanje, ki je obvezovalo vso stranko, ali pa samo čudaška poletna poteza, ena od tistih potez, na katere nas je PSI v zadnjih časih navadil. Brez prekinitev upravna dejavnost deželnega odbora Kljub politični krizi na deželi, se je upravna dejavnost deželnega odbora nadaljevala brez prekinitev; razpravljal je in sklepal tako o tekočih zadevah, kakor tudi o vseh tistih pobudah in vprašanjih, ki so povezana z izvajanjem obnovitvenih del v od potresa prizadeti Furlaniji. V teh dneh je nadalje predsedstvo deželne vlade prejelo sporočilo od pristojnih vladnih organov, da je vlada odobrila celo vrsto zakonskih ukrepov, ki bodo po podpisu predsednika deželnega odbora Co-mellija in z objavo v Uradnem vestniku F-JK lahko takoj stopili v veljavo. O teh zakonskih ukrepih je deželni svet razpravljal meseca .iu ni ja in julija. Že proti koncu julija je stopilo v veljavo več važnih za konov, med katerimi gre posebej omeniti zakon o načrtovanju, projektiranju in finansiranju javnih del in urbanistike, zakon o hranjevanju kulturnih dobrin ter zakon o kreditih v korist obrtnikov. Med koncem julija in začetkom avgusta je bilo v Uradnem vestniku F-JK vsega skupaj objavljenih dvanajst zakonov, v teh dneh pa jih bo stopilo v veljavo še nadaljnjih trinajst. Večji promet v tržaški luki Promet v tržaški luki je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta porasel za 500 tisoč ton blaga v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. K temu porastu :e najbolj pripomoglo prevažanje premoga, ki je doseglo skoraj milijon ton prevoženega blaga. Večji je tudi promet kontejnerjev, medtem ko se znatno manjša dotok petroleja v petrolejski terminal. V PRIHODNJIH 4 LETIH V NAŠI DEŽELI ZA 409 MILIJARD LIR NALOŽB Na vidiku nova izdatna finančna sredstva za stanovanjske gradnje V samem Trstu naj bi zgradili ali nanovo preuredili približno 4.000 stanovanj »To bi lahko bila izjemna priložnost za smotrnejšo ureditev ekonomskih in finančnih mehanizmov na področju ljudskih in cenenih stanovanjskih gradenj z javno soudeležbo. Deželna uprava je prispevala pomemben delež k reševanju problema o stanovanjski stiski z zasnovo enotnega zakonskega besedila, ki ga je skupščina nedavno odobrila, toda zdaj morajo z ustreznim ukrepanjem lasten prispevek dati tudi deželni kreditni zavodi. Predlogi v tem smislu obstajajo, treba jih je samo trezno proučiti in, če treba, odreči se predpravicam, ki izhajajo iz zgodovinske preteklosti*. Tako je menil deželni odbornik za javna dela Biasutti glede najnovejših finančnih ukrepov na državni ravni v korist stanovanjskih gradenj v posameznih deželah, torej tudi v Furlaniji-Juiljski krajini. Te dni namreč Odbor za rezidenčno gradbeništvo (CER) in Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje (CIPE) snujeta porazdelitev denarnih vsot med dežele v smislu državnega zakona št. 94 od marca letos. To je tudi prilika za preveritev stopnje uresničevanja načrtov o sta- UPRAVNI SVET VČERAJ RATIFICIRAL SPREMEMBO LASTNIŠTVA Odv. Agnelli odkupil 40 odst. delnic tržaške zavarovalnice Lloyd Adriatico Predsednik Fiata bo tako imel večinski delniški paket ■ Vodstvena struktura zavarovalnice ostane nespremenjena z odvetnikom Irnerijem na čelu Predsednik turinskega Fiata odv. Gianni Agnelli je odkupil 40 odstotkov delnic tržaške zavarovalne družbe Lloyd Adriatico in tako postal večinski partner v tej zavarovalnici. Sedež zavarovalnice bo tudi po tej spremembi lastništva delnic ostal v Trstu, nespremenjena bo ostala tudi vodstvena struktura, prav tako ostane na svojem mestu dosedanji predsednik Lloyda odv. Giorgio Irneri. Vest o prodaji delnic odv. Agnelliju je bila uradno potrjena včeraj, ko se je v Trstu sestal upravni s\iet zavarovalnice in ratificiral fi-nahčno operacijo. Formalno sta delnice odkupilijinarični družbi IFI in IFIL — obe sta last družine Agnelli: prva bo razpolagala z 19 odst. delnic, druga pa z 21. Delnice je Agnelliju prodala švicarska finančna družba Gottard, ki je bila lastnica 75 odstotkov vseh delnic tržaške zavarovalnice. Po novem je torej položaj lastni- štva Lloyd Adriatica naslednji: s svojimi 40 odstotki ima Agnellijeva grupa relativno večino, švicarska finančna družba Gottard ohrani 35 odst. delnic, odv. Irneri, čigar družina je bila ustanoviteljica zavarovalnice in je do pred nedavnim kontrolirala večino delnic, razpolaga še vedno s 7,5 odstotka delnic, ostalih 17,5 odst. pa je razpršenih med malimi delničarji. Lloyd Adriatico, ki šteje 509 agen-cij po vsej Italiji in ki se je že trdno usidral v nekaterih tujih tr--žiščjkJjaoi so na-primer odprli , nov ■ v Španiji) je teni zabeležil 4 milijarde in 800 milijonov ddhirk^ piifllem ko SO posli znašali okrog 275 milijard lir. Zavarovalnica razpolaga tudi z nepremičninskim kapitalom v vrednosti 118 milijard lir. Kot je včeraj povedal šef urada za stike z javnostjo pri Lloydu dr. Claudio Saccari, pomeni vstop A-gnellijeve grupe v tržaško zavaro- POMEMBNA KOMEMORACIJA V BREGU V Prebenegu počastili spomin padlih borcev in petih kurirk Pred spomenikom v Prebenegu se je sinoči veliko ljudi poklonilo spominu padlih prebeneških borcev m spominu petih mladih kurirk: Mire in Angele Bandi, Elvire Kocjančič, Marije Grahonja in Anice Parovel. Komemoracijo sta priredila domače kulturno društvo Jože Rapotec in krajevna sekcija zveze partizanov. O pomenu obujanja spomina na mračno a junaško preteklost je najprej spregovorila predsednica vaškega društva Geni Kozina, po položitvi vencev pred spomenik padlim pa je številnim prisotnim spregovoril Dušan Lovriha. «Pravila je,» je med drugim dejal govornik, »da se Prebeneg preko kulturnih društev, bivših partizanov in mladine vedno spominja svojih petih kurirk in vseh borcev, ki so padli za svobodo in katerim je bil prav pred 10 leti postavljen ta spomenik. To pomeni. da smo ostali zvesti idealom NOB in to zvestobo danes potrjujemo.* Na sinočnji komemoraciji je bil prisoten tudi moški pevski zbor »Fran Venturini* od Dom ja, ki je pod vodstvom Ivan Tavčarja zapel »Žrtvam* in druge partizanske pesmi. Nato so skoraj vsi udeleženci odšli na pohod po vasi in okolici ter se ustavili na «hribi», kjer so mladi Prebenežani prižgali velikanski kres, ki je bil viden po vsem Bregu. Prebenežani in ljudje iz drugih vasi Brega, ki so prihiteli na proslavo, so dokazali, da sinočnja proslava ni bila le rutinska priložnost. Bilo je srečanje otrok, mladincev, bivših partizanov in vseh vaščanov, ki se je v nadaljevanju večera sprevrglo v praznik bratstva in obujanja spominov. M. M. valnico «kvaliteten skok*, ki naj bi koristil ne samo zavarovalnici s krepitvijo njenega poslovnega potenciala, predvsem v tujini, ampak tudi celotnemu mestu. Dr. Saccari je tudi potrdil, da dogovori med novimi in starimi delničarji predvidevajo ohranitev sedanje strukture zavarovalnice. Kot smo že omenili, bo tržaški odvetnik Giorgio Irneri ohranil predsedstvo Lloyda, prav tako bosta ostala na svojih mestih pooblaščeni upravitelj Gambazzi (ki v družbi predstavlja švicarsko komponento) in generalni direktor in po()h5i^f»&-uf>ravitel.) Sodaro. Naj- še omenimo, da se z nakupom _*rečmskega paketa delnic Lloy-da čfpffflrik "Agnelli spet vrača na zavarovalno področje, s katerega se je umaknila pred desetimi leti, ko je prodala svojo zavarovalnico SAI grupi Ursini - Liquigas. Sestanek na deželi o odloku Mareora Deželni odbornik Bertoli se je včeraj sestal s prefekti vseh štirih pokrajin naše dežele. Predmet razgovora je bil nedavni odlok ministra Marcore o novi disciplini trgovine, ki je med drugim, kot zna no, dovoljeval raztegnitev urnika odprtja trgovin ter prepovedal odprtje novih trgovin, kjer niso dani določeni pogoji. Na včerajšnjem sestanku, ki so se ga udeležili vladni komisar in tržaški prefekt Marrosu, videmski prefekt Spaziante, porde-nonski Farina in goriški podprefekt Barillari, so razpravljali, kako u-sklajeno aplicirati novo normativo na vsem deželnem ozemlju. Dežela je sicer že razposlala občinam okrožnico z navodili glede tolmačenja odloka ministra Marcore, vendar ostajajo še določeni dvomi, ki jih bo treba čim prej odpraviti. Od 6. do 11. septembra bo pri Brojnici tečaj iz morske biologije »Oceanest 28». Tečaj je namenjen univerzitetnim in preduniverzitetnim študentom, prireja pa ga laboratorij za morsko biologijo v sodelovanju s tržaško univerzo. Tečaja se bodo letos udeležili študenti z italijanskih, avstrijskih in jugoslovanskih univerz. novanjskih gradnjah v naši deželi po 10-letnem stanovanjskem načrtu (zakon 457), kot tudi za proučitev nadaljnjih izgledov, ki jih daje gori omenjeno enotno zakonsko bese dilo na naši deželni ravni. Po zakonu 457 o usmerjanju na ložb v stanovanjske gradnje (na podlagi štiriletnih programov in dveletnih načrtov) se finančna pomoč deli po eni strani zavodom za ljudske hiše IACP in občinam («edilizia sovvenzionata*), po drugi pa spet zavodom IACP in še gradbenim zadrugam, gradbenim podjetjem in zasebnim graditeljem («edilizia con-venzionata - agevolata*); v tem zadnjem primeru graditelji prejemajo od občinskih uprav koncesijsko denarna posojila po znižani obrestni meri. Birokratski postopek teče takole: medministrski odbor CIPE določi temeljne programske smernice, na katerih osnovi odbor CER zasnuje že prej omenjene 4-letne programe in 2-letne načrte, odmeri splošna vodila za izbiro gradbenih operaterjev, porazdeli med dežele finančne prispevke in preverja uresničevanje programov. Dežele morajo pa skrbeti za smotrno programiranje posameznih gradbenih načrtov, kot tudi seveda za delitev finančnih sredstev in za nadzor nad deli. V Furlaniji - Julijski krajini je bilo za obdobje 1978/83 nakazanih v prid ljudskim in cenenim gradnjam zavodom IACP oz. občinam nekaj nad 120,5 milijarde lir, sicer za izgradnjo 2.249 novih stanovanj in za preureditev 577 zastarelih in ne več vseljivih stanovanj. Uresničevanje programov se odvija razmeroma zadovoljivo. Na področju stanovanjskih gradenj na podlagi konvencij z občinami je pa dežela v omenjenem razdobju namenila tovrstnim načrtom 11 milijard Ur, s pomočjo katerih so ali še bodo zavodi IACP, podjetja, zadruge in zasebniki najeU za čez 73,7 milijarde lir posojil, kolikor je potrebnih za predvideni cilj 3.707 novih ali nanovo preurejenih stanovanj. Medtem ko so gradbeni programi po dveletnem načrtu bili skoraj v celoti izpeljani, so pa programi za 4-letno dobo 1978/83 občutili kreditni vijak oz. težave s posojiU, tako da so kreditni zavodi do danes financirali samo 173 stanovanj, za drugih 1.054 bo pa sredstva treba še dobiti, in to najpozneje do konca januarja 1983, sicer načrti splahnijo. Gornjemu gre dodati še druge gradbene pobude v smislu eakona 25 (februar 1980). Po tako imenovanem zakonu Ni-colazzi bis je pa ravno sedaj v teku porazdeljevanje finančnih sredstev deželam; CER je odobril za skoraj 144 milijard Ur prispevkov, zdaj jih mora odobriti še CIPE, na tej o- snovi je previdena izgradnja 4.750 ljudskih in ekonomskih stanovanj v vsej Furlaniji - JuUjski krajini. Kaj pa Trst, ki mu ustreza 8. so-cioekonomska cona? V smislu zakona 94 naj bi za stanovanjske gradnje bil deležen kakih 25 do 30 milijard Ur prispevkov, katerim gre prišteti okrog 165 miUjard po deželnem enotnem zakonskem besedilu (»testo unico*); v načrtu sta izgradnja in preureditev kakšnih štiri tisoč stanovanj. V prihodnjih štirih letih bi s sredstvi iz deželne in državne blagajne morah v vsej Furlaniji - JuUjski krajini vložiti v reševanje problema stanovanjske stiske nekako 409 miUjard Ur, kar naj bi zadostovalo za oskrbo dostojne strehe 8.750 družinam. če bo šlo vse po načrtih, bodo predvidene gradnje seveda prilile svežega kisika tudi gradbenim podjetjem v krizi. • V Ljudskem domu v Naselju sv. Sergija se od včerajšnjega dne odvija praznik, ki ga prireja komunistično glasilo «TUnita». Prireditev bo trajala še danes in jutri, 29. avgusta v Ul. di Peco 7. PO USPEHU TABORA BARK0VLJE 81 V ponedeljek se prične Mladinski raziskovalni tabor Prirejajo ga Slovenski raziskovalni inštitut, Zgodovinski odsek pri NŠK in Društvo naravoslovcev in tehnikov Na podlagi izkušenj, ki so si jih organizatorji in udeleženci nabraU na prvem Mladinskem raziskovalnem taboru Barkovlje 81, bo v ponedeljek stekla v Doberdobu na Goriškem druga izdaja tabora. Letošnji tabor, ki ga prirejajo Slovenski raziskovalni inštitut. Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici ter Društvo slovenskih naravoslovcev in tehnikov, bo torej v doberdobski občini in bo trajal trinajst dni. Na njem se bodo zbrali dijaki tržaških in goriških višjih srednjih šol in analizirali razne probleme in aspekte življenja na vasi v preteklosti in danes. Udeleženci se bodo razdelih na pet delovnih skupin, in sicer na sociološko, zgodovinsko. zemljepisno, etnografsko in naravoslovno. Skupine bodo imele svoje mentorje, ki bodo usmerjali delo. in uvajali študente v raziskovalno dejavnost ter jih seznaniU z metodologijami raziskovalnega dela. Višješolci se bodo lahko tako prvič srečali z novim načinom spoznavanja in analize okolja, ki še ni prodrl med šolske stene. Mladi raziskovalci bodo večinoma delaU na terenu, in to bo priložnost za temeljitejše spoznavanje doberdobske stvarnosti. Udeleženci bodo stanovali v Bj' jaškem domu v Gorici. Poleg raz' skovalnega dela pa so organiza rji poskrbeU tudi za prosti čas, saj bodo trinajstdnevno bivanje P°Pf stri s predvajanjem filmov, z eK, kurzi jami, rekreacijskimi dejavnost mi, s športom, kopanjem, predava nji itd. • Danes in jutri, 29. t.m., se bo n * Trgu Unita odvijalo slikarsko tekmovanje ex tempore, veliaj'n0 .. «naf*raHn TrPa TInitii 1982». rDTCd Na pobudo krajevne skupnosti vrtnarjev in vinogradnikov Jutri bo v Podlonjerju IV. rajonska razstava vin Pobuda predstavlja edino tovrstno prireditev v ožjem predmestju in prispeva k ovrednotenju krajevnih običajev Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov od Sv. Ivana, z Vrdele in iz Podlonjerja, ki je bila ustanovljena na pobudo Združenja Union, priredi v nedeljo, 29. avgusta, TV. rajonsko razstavo vin. Praznik s pokušnjo domačih vin bo potekal na vrtu Ljudskega doma v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24). Organizatorji ponavljajo to pobudo tudi letos z namenom, da poživijo svoj rajon in ponovno ovrednotijo njegove o-bičaje, kot so na primer tudi vrtnarstvo, cvetličarstvo in vinogradništvo. V zadnjih letih smo namreč priča nenehnemu krčenju obdelanih površin, kar je nedvomno prineslo velike družbene, kultu oje in narodnostne spremembe; Razstava sama je posebno zanimiva, tudi zato, ker predstavlja edino tovrstno prireditev v ožjem predmestju, torej v neposredni bližini centra, in prav zato so organizatorji zaprosili bodisi tržaško pokrajinsko upravo kot tržaško občinsko upravo za pokroviteljstvo te prireditve. Danes, 28. avgusta, bo ocenje valna komisija vrednotila vzorce letošnjih vin številnih razstavljavcev, jutri. 29. avgusta, pa se bo praznik začel ob 16. uri z odprtjem kioskov in se nadaljeval do večera. Nagrajevanje bolj uspešnih vinogradnikov pa bo predvidoma ob 18. uri. Za ples bo igra' ansambel »Lojze Furlan*. Meula F. V predoru S. Vito popustil omet Včeraj dopoldne je v predoru S. Vito. ki povezuje Trg Sansovino „ Ul. D’Alviano, .pppustil omet, ki je padel na cestišče. Na srečo je bila takrat cesta prazna, kmalu nato pa je privozil avtomobil'in zavozil na kup ometa. Pri tem se voznik ni ponesrečil, poškodovala se je le karoserija avtomobila. Gasilci in redarji so takoj zaprli predor in preusmerili promet. Po natančnejšem pregledu predora so ga ob 15.40 ponovno odprli. mu,.mi.................. Mladi od Banov so zavihali rokave... „„„„„„„„................................im........im...n..mil.»»••■>•■.""""""" ŠE O POGOVORU Z NAČELNIKOM HIGIENSKEGA URADA DR. BOTTEGHELLIJEM Higienski nadzor od čevapčičev do premoga »Vsi, ki prirejate vaške praznike in splošneje tako imenovane tšagre*, pazite na to, kako dajete peči čevapčiče, ali bolje, kako zadevne zvrsti mesa hranite v poletni soparici. Odslej bo nadzor nad tem, zdaj in še delj časa tudi pri nas že tradicionalnim, jedilom strožji. Zgodilo se je pač, da ]e osebje higiensko-sanitarne službe krajevne zdravstvene enote nedavno odkrilo v mestni okolici lepo število pokvarjenih čevapčičev, takšnele reči pa seveda niso ravno pravšnje za naše zdravje.» To nam je povedal načelnik omenjene službe dr. Romano Botteghelli, ki smo mu že v četrtek posvetili daljši sestavek, a da ne s nadaljujemo s tem, ker zadevajo njegovi odgovori na naša vprašanja najširše interese prebivalstva na Tržaškem. Priredi teljem imenovanih praznikov Botteghelli v resnici ničesar ne očita, meni pa, da bi morali biti pazljivejši na to, kje, kako in koliko časa shranjujejo raznovrstno naglo kvarljivo užitno blago. Jasno je, da nihče nikogar noče namenoma zastrupiti, prav zato pa je škoda, da bi slab glas zaradi nekaj koščkov pečenega spravil v grdo luč naše požrtvovalne in podjetne ljudi. Res pa je tudi, da se beseda o pokvarjenih čevapčičih ne nanaša nujno na kak naš vaški pra- - . - , ,znik, ampak zadeva morebiti organizatorje je odločno zatrdil mtervjuvam, *toda jaz kakšne podobne šagre, kakršnih so si ravno po vzoru vaških prireditev omislili zadnja leta čedalje več prijatelji italijanske narodnosti. V četrtkovem članku smo v glavnih obri sih nanizali široko razpeto pahljačo dejavnosti, s katerimi se morajo Botteghelli in njegovi sodelavci ukvarjati. Naj sliko dopolnimo z nekaterimi podrobnostmi. Problem podgan: njihovemu razmnoževanju se specializirano osebje iz VI. Torino 8 skuša po novem zoperstaviti s sodobnimi aparatura mi na ultrazvčoni osnovi. Takšnih aparatov seveda ni mogoče uporabljati kar vsevprek, saj so lahko človeku škodljivi. Tako jih na primer ne nameravajo upo rabili tam, kjer naj bi po znanih in spornih načrtih v bližnji bodočnosti stal premogovni terminal. Prav to vprašanje nas je še posebej zamikalo, pa smo Botteghellija povprašali, kaj in kako. Tembolj še, ker smo med čakanjem na intervju z njim za pazili na pisarniški mizi debel sveženj, na njegovi platnici pa zapis, da gre za sveženj listin o okvirnem načrtu za izgradnjo oremogovne luke. Zanimalo nas je, kako iz razit «tehnik», kot je Botteghelli, gleda na problem, se je toplo zahvalil za sPreJL' logo iz slovenščine. Razpored tov je izobešen na oglasni deski- 28. 8. 1968 28 . 8. I«82 Minilo je že 14 let, odkar nas je zapustil naš predrag' ^ nepozabni EDK0 KRIŽNIČ Žena in otroci Opčine, 26. avgusta 1CC2 GORIŠKI DNEVNIK 28. avgusta 1982 TPK Sirena priredi danes, 28. avgusta, na nasipu ob morju DRUŠTVENI PRAZNIK Ob 14. uri pričetek zabavne regate klase optimist za veterane od 30. leta dalje. Ob 20. uri nastop godbe na pihala s Proseka - dirigent Slavko Luksa. Po regati bodo delovali dobro založeni kioski (karamali, domače pecivo itd.). V primeru slabega vremena bo društveni praznik od 18. ure dalje v dvorani slovenskega kulturnega društva Barkovlie v Ul. Cerreto št. 12. Vabljeni člani in prijatelji. Od 19. ure dalje bo na prazniku vpisovanje za izlet na otok Krk, ki ga v nedeljo, 12. septembra, priredi SKD Barkovlje. TOMAŽ DOMICELJ IN ZAMEJSKA PRIKUHA Večer petja, glasbe, kabareta, ki ga prireja danes v Prečniku °b 20. uri krožek ZKMI Devin - Nabrežina Menu glavna jed . . . Tomaž Domicelj Prikuha....TOZD Lopovi .....kabaret skupina: šef — Miran Košuta, gost iz Toronta — John Česnik, kraška D. pijanca — Belmondo in ščen *ues z ansamblom Ideja ŠD BREG odbojkarska sekcija Priredi v Boljuncu danes, 28., lutri, 29., in v ponedeljek, 30. avgusta 1982 ŠPORTNI PRAZNIK ^oues ob 17. uri odprtje kioskov, od 20.30 do 1.00 ples; 'hiri ob 18. uri kulturni program, od 20.30 do 24. ure ples; ^ Ponedeljek ob 17. uri odprtje kioskov, od 20.30 do 24. ure ples; Ob priliki praznika bo v gledališču F. Frešeren razstava: ^aša odbojka*. Vse tri dni razne igre in za-5ave' kuhinjske specialitete in domača kapljica. Igral bo ansambel Supergroup. Vabljeni vabi Mladinski krožek BANI na VAŠKO ŠAGRO bo na trgu pri Banih danes, i : in jutri, 29. avgusta. Ob 17. 7* odprtje dobro založenih kioskov. TAlMsVe^era P*6S Z ansarnbl°rn Razna obvestila rej,,* ni občine Dolina, ki bi radi j slavljali svoje pridelke na n. 20 Vu kmetijstva, ki bo od 17. do jj' ,SePtembra v Boljuncu, naj se w,J° na občinskem sedežu do 8. Membra v sobi št. 36. nteresirani se lahko zglasijo alf1 kiefonsko na št. 228110. 228127 ' 228392 interna 18. kovK,'!ln°st vrtnarjev in vinogradni-0f_ ,v; Ivan, Vrdela in Podtonjer j\/ nizira jutri, 29. avgusta 1982, J,- rajonsko razstavo vin na vrtu Ma« ega rtoma v Podlonjerju (Ul. ob ]RCci° 24). Začetek praznika bo ta^-uri. Zvečer bo za ples igral t.fnbel «I,ojze Furlan*. p "rožek ZKMI Devin - Nabrežina Sta 6ja ^anus, 28., in jutri, 29. avgu-stičn V Prusniku praznik komuni-mladine. ITITII N I Hilli •hip3 obletnici smrti Edkota da-L ,epi 10.000 za SKD Tabor in m br za šd Polet. ^Čeraj- danes Danes, SOBOTA, 28. avgusta Soiw . AVGUŠTIN l9.52e Vz*rte ob 6.21 in zatone ob tla, Dolžina dneva 13.31 — Lu- , 'de ob 16.13 in zatone ob 1.00. u,r|. NEDELJA, 29. avgusta 3^ jANEZ v*-eraj: naj višja temperatu-18. stopinje, najnižja 19.3, ob lOlj j 26,1 stopinje zračni tlak Utq V mb ustaljen, veter 16 km na ^bo t°zabodnik, vlaga 72-odstotna, tamjkoruj jasno, morje razgibano, r4tura morja 23,5 stopinje. jj. Rojstva in smrti Pete- SO SE: Ravel Bogateč, Hahj p.^v-mancic, Christian Ger- . ' b uippo Pegan, Andrea Benci. b&rin^y SO: 68-letni Antonio Co-|3-letna Laura Vidassi vd. 'N iL,1, 48-letni Terenzio Bevilac-fa Gii, etna Bruna Seriani. 79-let-bina j.SePpina Baldassi, 79-letna Al-°rian vd. Trampuš. dNEVna služba lekarn (°rt 8.30 do 20.30) XX. septembra 4, Ul. A3ČV ! ^*.D1. Commerciale 26. Trg (•j s ,apr>'a. Sesljan in Opčine. Ul.f-rt" 13.00 in od 16.00 do 20.30) ' ‘^ritefontane 39 in Trg Unitk 4. n°cna služba lekarn tu „ (od 20.30 dalje) Se-.^ttefontane 39, Trg Unitš 4, * Jan- Opčine. ERKARNF v OKOLIC) tel 228 124. Bazovica: '05; Opčine: tel 211-001; 225 141; Božje polje tel 225 596; Nabrežina: tel Ravst\ _ • mo o™, piai»rwiio. mi Sesljan: tel 209 197: Žavlje C^KNA DEŽURNA SLUŽBA - ,„a... služba od 21 do 8. ure predpraznična od 14 do 21 do 8. ure 'L Pfaztučna od 8. do 20 tel. 88-441. Kino Ariston 21.15 «Brivido caldo*. Režija Lawrence Kasdan. William Hurt, K. Turner, Richard Crenna. Ritz 17.00 «Apocalypse now». Režija Francis Coppola. Marlon Brando. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 17.30 «Arancia meccanica*. Režija S. Kubrick. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacieio 17.00 — 22.15 «L’ultima sfida di Bruce Lee*. Fenice 18.00 »Guerre stellari*. Nazionale 16.00—22.15 «Fuga dalTar-cipelago maledetto*. Mignon 16.00 »Computer per un 'o-micidio*. Filodrammatico 15.00 »Eroticaction*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 17.00 «L’uomo che cadde silila terra*. David Bowie. Cristallo 17.00 «Pierino colpisce an-cora*. Alvaro Vitali. Moderno 16.30—22.00 «Ad ovest di Paperino*. Capitol 17.00 »Frankestein junior*. I.umiere Zaprto za počitnice. Radio 15.30 «Stretta e bagnata*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 17.00 «11 killer della notte*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Godbeno društvo «NABREŽINA» se iskreno ZAHVALJUJE Kmečki in ofehi hranilnici in posojilnici iz Nabrežine za na-.-kup.torbica. i, f Čestitke Danes praznujeta v Kopru 75. rojstni dan mama MARIJA in teta VERA. Dne 5. avgusta je praznoval 76. rojstni dan oče MARJAN FUR-LANIČ, 30. avgusta pa bo praznovala rojstni dan sestra GIOIA. Mnogo zdravja in zadovoljstva jim želijo hčerka, nečakinja in sestra Vio-letta z družino. Danes praznuje rojstni dan MAJDA ŠTOKA. Vse najboljše ji želijo vsi domači. Danes ima KRISTINA 16 let. Vse najboljše ji želijo mama. teta in brat Darko. Danes bo v Križu ugasnila 16. svečko naša draga KRISTINA PAHOR. Da bi bila še vnaprej zdrava in nasmejana ter Ja bi se Ji uresničile vse želje, ji voščijo Katja in prijatelji. V četrtek, 26. avgusta, sta se vzela CLAUDIA FINESSI in LUCIANO LEONE Mnogo sreče v skupnem življenju jima želi ŠD Primorec Draga teta MAJDA STOCCA praznuje danes rojstni dan. Zdravja, sreče in vse dobro ji voščita mali Andrej in družina iMUŠS BANCA Dl CREDITO Ql TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA 27. 8. 1982 Ameriški dolar 1.374.— Kanadski dolar 1.090.— Švicarski frank 666,— Danska krona 159.— Norveška krona 203,50 Švedska krona 220.— Holandski florint 504.— Francoski frank 199.— Belgijski frank 24.50 Funt šterling 2.370.— Irski šterling 1.900.— Nemška marka 562.— Avstrijski šiling 79,80 Portugalski escudo 15.— Pezeta 12.— Jen 4,50 Avstralski dolar 1.310.— Drahma 18.— Debeli dinar 22.— Srednji dinar 22.— MENJALNICA vseh tujih valut OBVESTILO Uprava občine Devin - Nabrežina obvešča, da zapade 6. septembra rok za prijavo vinskega pridelka, ki jih dotični imajo še v zalogi na dan 31. avgusta. Interesenti morajo zato predložiti zadevno prijavo na obrazcih (B/l ali B/2) na občini, soba št. 3, v uradnih urah in sicer od 1. do 6. septembra 1982. Deželni odbor je odobril uvedbo šestnajstih tečajev za knjižničarje in operaterje v knjižnicah naše dežele. Tečaji bodo od septembra do decembra in bodo potekali v pokrajinskih glavnih mestih in drugih centrih dežele. Za vpis v natečaje v go-riški in tržaški pokrajini zapade rok 15. septembra. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij SKGZ obvešča, da bo Radio Trst A ponovil reportažo iz kolonij v Zgornjih Gorjah pri Bledu jutri, 29. avgusta, ob 18. uri. V DUHU DOBROSOSEDSKIH ODNOSOV Nadaljevanje stikov med upravitelji občin Gorica in Nova Gorica Scarano in Debeljak bosta 14. septembra pripravila sestanek obeh odborov - Strokovne službe bodo izdelale gradivo za tri mešane komisijo Izleti Združenje Union Podionjer - Sv. Ivan priredi enodnevni izlet dne 5. septembra v bolnico Franjo. Informacije in vpisovanje v Ul. Valdiri-vo 30 vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure, telefon 64459 ali 732858. Odhod ob 8. uri z Oberdankove-ga trga. SPDT prireja v soboto, 4., in v nedeljo, 5. septembra, izlet na Prisojnik v Julijskih Alpah za izkušene planince. Izlet bo z osebnimi avtomobili, zbirališče pa bo ob 14. uri pred tržaško sodno palačo (Foro Ulpiano). Udeleženci izleta bodo prespali v Koči na Gozdu pod Vršičem, naslednje jutro pa se bodo po Hanzovi poti povzpeli na vrh Prisojnika (šest ur hoda). Vpisovanje je lahko tudi telefonsko na sedež ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/II., tel. 76-73-04), do vključno srede, 1. septembra. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 ZOBOZDRAVNIK Peter Ukmar obvešča, da začne od 2. septembra 1982 delovati v novi ambulanti v Sesljanu št. 57/1, tel. 040/291023. PERSONAL 126 letnik 1978 v odličnem stanju prodam. Telefonirati na št. 040/422010 ob 13. uri. PRODAM kompletno opremo z- prodajalno kruha. Telefonirati od 14. do 16. ure ali po 20. uri na št. 040/812353. KUPIM tudi zapuščeno zemljišče v kontovelskem ali kriškem bregu. Pismene ponudbe na Primorski dnevnik pod šifro «Breg* ali telefonske 040/734672 interna 48. KUHARJA/ICO „veščega/vešče domače kreške,Jwhinje zaposli gp-„ stilna Pošta v Bazovici. Javiti se osebno ali telefonirati od 12. do 15. ure na št. 040/226125. PRODAM HIŠO v okolici mesta v dobrem stanju. Telefonirati od 17. do 20. ure na št. 040/826242. OSMICO je odprl Robert Pipan v Mavhinjah. PRODAM motorno kolo ciao-piag-gio. Telefonirati od 12. do 14. ure na št. 040/775346. PRODAM čebulice narcis. Telefon 040/229192. IŠČEM hišo ali stanovanje v najem. Tel. 040/79-46-72 int. 53 ali 27 od 10. do 13. ure. PRODAM nove Knjige za prvi letnik klasičnega liceja- in prvi letnik vzgojiteljske šole. Telefonirati od 13 dn 14 ure na št 040/774581 PRODAM zazidljiv teren na Krasu. Telefonirati od 12. do 14. ure na številko 040/226577. UPOKOJENKA, vdova, Slovenka, zdrava in brez otrok z lepo pokojnino išče v Trstu ali v okolici dvočlansko družino ali osebo za družbo. Pisati na upravo Primorskega dnevnika pod šifro »Upokojenka*. Pri CENTR0 DEL MATERASS0 lastnik Gradara Petrucci Izredne cene in velika izbira vzmetnic, ortopedskih in antj-alergičnih pregrinjal za mreže in vzmetnice, prešitih in navadnih odej, rjuh, prtov in drugih artiklov za dom. Ulica Cereria 8 — TRST (II. prečna nlica na levi strani Ul. S. Michele) Tel: 040/790492 ZLATARNA URARNA «Svizzera» dl A. Sorace DOXA TRST Ulico S Spiridlone 12 Tel. 60-252 Sodelovanje med Gorico in Novo Gorico, obmejnima občinama, se nadaljuje. Župan občine Gorica An tonio Scarano in predsednik skupščine občine Nova Gorica Zorko Debeljak se bosta namreč uradno sestala 14. septembra ob 11. uri v Novi Gorici. Na tem sestanku, ka teremu bosta z naše strani prisostvovala podžupan Del Ben in tajnik Segni, bodo izdelali program delovnega sestanka, katerega se bo z naše strani udeležil ves odbor, z novogoriške strani pa izvršni svet skupščine. To bo prvi razširjeni sestanek vodilnih ljudi obeh občin v novi sestavi in bo hkrati nadaljevanje sodelovanja po kratkotrajnem razdobju, med katerim so v Novi Gorici imeli volitve, obe upravi pa poletne počitnice. Kakor izjavlja župan Scarano, sta ta dva faktorja vplivala na intenzivnost stikov. Res pa je tudi. da se ti stiki niso nikoli pretrgali, kajti predsednika Zorka Debeljaka je nekaj dni po njegovi izvolitvi predstavil Scaranu poprejšnji predsednik skupščine Jože šušmelj. Debeljak in Scarano sta se kasneje in tudi v tem mesecu nekajkrat neuradno srečala in na enem izmed takšnih srečanj je bil določen sestanek, ki bo 14. septembra. Toda Scarano bo prišel v Novo Gorico še pred tem datumom. Udeležil se bo namreč slavja ob občinskem prazniku Nove Gorice. Po izjavah župana Scarana za tisk bodo mobilizirali občinske strokovne službe, da bodo zbrale gradivo za tri mešane komisije, ki se ukvarjajo s prostorskim načrtovanjem in varstvom narave, s socio-kulturnimi in gospodarskimi vprašanji. Kaj vse bo na dnevnem redu je v tem trenutku nemogoče napovedati. Prav gotovo pa so dolgoročni skupni interesi dovolj trdna podlaga, da bodo komisije izdelale program dela, v katerem bodo prav gotovo izstopala nekatera skupna nerešena vprašanja s področja varstva narave. Obmejno sodelovanje prav gotovo potrebuje spodbud za kulturno menjavo, da bi se prebivalstvo medsebojno spoznavalo, potrebno pa je tudi ekonomsko sodelovanje, pri čemer se najbrž ne bo dovolj zadovoljiti s sedanjim stanjem, ki ima v trgovini pogla- Plosče in kasete s parližanslimi pesmimi Pogostoma, posebej pa še v zadnjem času, nas naročniki vprašujejo po ploščah in kasetah s partizanskimi pesmimi. Plošče in kasete te vrste je v Gorici težko, oziroma skoraj nemogoče najti. Zato smo se o-dločili, da bomo v naši upravi v Gorici imeli na razpolago (v sodelovanju s Tržaško knjigarno) tudi plošče in kasete partizanskih in delavskih pesmi. Trenutno imamo na razpolago sledeče kasete: «Stoji tam v gori partizan* in »Na svoji zemlji*. Na kasetah so regisrti-rane znane partizanske pesmi kot npr. Bilečanka, Počiva je zero v tihoti, Na oknu. Pesem o Titu itd. Na razpolago je tudi kaseta «Partizanske in delovne pionirske pesmi*. Na razpolago so tudi plošče, posebej s pos netki Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Poleg razpoložljivih kaset in plošč, ki jih seveda lahko takoj kupijo, pa v naši upravi interesenti lahko naročijo tudi druge plošče, kasete, knjige itd., iz bogate izbire Tržaške knjigarne. vitnega nosilca, ampak bo potrebno v interesu obeh strani poiskati še druge in trajnejše oblike kooperacij, konkretno industrijskih, pa čeprav zahtevajo večjo materialno in intelektualno angažiranost, ki je vedno povezano s tveganjem. Naša narodna skupnost, ki je vedno z veliko občutljivostjo spremljala in spodbujala stike ob meji, pa naj je šlo za politične, kulturne in oblastvene, z zadovoljstvom sprejema na znanje napoved prihodnjega srečanja zastopnikov dveh občin. Z zadovoljstvom sprejema tudi zatega-dalje, ker bo to priložnost za pogovor tudi o stvareh, ki zadevajo naš obstoj in razvoj. V RONKAH Pripravljajo 7. partizansko srečanje V Selcah, v občini Ronke pripravljajo ob koncu prihodnjega tedna 7. tradicionalno partizansko srečanje med borci iz naše dežele ter sosednje republike. Prireditve se bodo pričele v petek, 3. septembra, zvečer s srečanjem med nekdanjimi borci iz naše dežele in Nove Gorice. V soboto bodo prireditve namenjene starejšim občanom. V nedeljo, 5. septembra, pripravljajo turistično kolesarsko dirko ter mednarodno srečanje borcev iz Ferrare, Portogruara, Nove Gorice in Pulja. Partizansko srečanje — dali so mu ime partizanski miting — se bo zaključilo v ponedeljek. Javni lokali bodo jutri lahko odprti Gostilne, bari in drugi javni lokali, ki so ob nedeljah sicer zaprti zaradi obvezne tedenske zapore, bodo jutri lahko poslovali po običajnem umiku. Zadevni ukaz je včeraj izdal goriški župan. Ukrep je v zvezi z mednarodno folklorno prireditvijo, ki bo prav gotovo, poleg nastopajočih skupin privabila v Gorico množico obiskovalcev. OB MEDNARODNI FOLKLORNI PRIREDITVI V GORICI Izteka se mednarodni kongres Jutri velika folklorna parada V tekmovalnem delu bo drevi nastopilo še sedem skupin, med njimi skupina Branko Cvetkovič iz Beograda - Še pri* ložnost za ogled razstave «Folklora na znamkah> S sinočnim nastopom v telovadni ti v dolini Korna se je sklenil prvi del mednarodnega folklornega tekmovanja v ljudskih plesih. Drevi se bo goriškemu (in ne samo go-riškemu) občinstvu ter strokovni žiriji predstavilo še sedem folklornih skupin iz Belgije, Jugoslavije, Avstrije, Češkoslovaške, Madžarske, Izraela in Italije. Od italijanskih skupin nastopata na letošnjem natečaju le dve, skupina iz Toskane ter skupina iz Sardinije, ki bo nastopila drevi. Jutri bodo udeleženci dvanajstega mednarodnega folklornega natečaja sodelovali še v folklorni paradi po goriških ulicah, najboljše uvrščene skupine pa bodo zvečer, v telovadnici v dolini Korna, poskrbele še za zaključni nastop. Vzporedno s tekmovalnim delom pa poteka v deželnem avditoriju tudi mednarodni kongres etnologov, etnomuzikologov in drugih raziskovalcev ljudske kulture. Kongres se je pričel v četrtek zvečer s pozdravi in uvodnim poročilom, medtem ko se je delovni del zasedanja pravzaprav pričel včeraj dopoldne. Danes bodo razpravljali o muze- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiitntiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiraiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitinifiitiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiitiiiiia Drevi folklorni večer v Doberdobu 'rnrnm jih, razstavah in drugih avdiovizuel-nih pripomočkih pri zbiranju, preučevanju in posredovanju ljudske kulture ter o izkušnjah in uspehih tovrstnega raziskovalnega dela v šoli in za šolo. Mednarodni kongres etnologov se bo zaključil danes. Ob koncu pa bi radi priporočili še ogled zanimive in enkratne filatelistične razstave v pasaži na Verdijevem korzu, na temo »Folklora na znamkah*. Odprta je samo še danes in jutri. V AVDITORIJU Drevi odprtje razstave slik Tomija Fantonija V razstavnih prostorih deželnega avditorija v Gorici bodo drevi, ob 18.30, odprli antološko razstavo del slikarja Tonci Fantonija. Prireja jo aoriška občinska uprava v sodelovanju s sindikatom CG1L ter aori-ško hranilnico. Slikar Fantoni je vri šoten v Gorici in naši deželi že skoraj petdeset let. vendar bo marsikateremu obiskovalcu razstave, ki bo odvrta do 10. sevtembra. njegovo ime izzvenelo kot novo. To va zato ker je umetnik, ki se je s svojimi deli uveljavil ne samo v krajevnem, amvak tudi v državnem merilu, vo naravi tak. da se nerad vojavlia v javnosti. Na razstavi bo 51 slik (akvarelov) iz različnih časovnih obdobij. Finančni stražniki ugotavljajo lastništvo in vrednost plovil Finančna straža v Tržiču se je lotila svojevrstne preiskave. Ugotavlja namreč lastništvo in vrednost v turističnih pristanih zasidranih plovil. Zdi se, da je zadeva v zvezi z ugotavljanjem morebitnih davčnih utaj. Znano je namreč, da je vrednost »barčic*, ki jih imajo številni | bolj ali manj premožni občani zelo različna, od nekaj skromnih milijončkov, pa do desetine milijonov ali celo več. Vsekakor bi bilo zanimivo vedeti za izsledke tovrstne akcije. V Doberdobu se nadaljujejo prireditve ob letošnjem občinskem prazniku, ki se bo zaključil jutri zvečer. V vrsti športnih, kulturnih in drugih prireditev velja vsekakor opozoriti na nocojšnji nastop folklorne skupine Sava iz Kranja. Prireditev je napovedana za 19.30. Gre za nastop tako v Sloveniji kakor v tujini zelo znane plesne skupine, ki pa je že tudi nastopila pri nas v zamejstvu. Skupina ima naštudiran bogat repertoar slovenskih ljudskih plesov iz vseh pokrajin. pa tudi najbolj značilne plese drugih jugoslovanskih narodov. Jutri bo v Doberdobu, v okviru občinskega praznika, še vrsta kulturnih, športnih in rekreacijskih pri reditev. Dopoldne bodo izročili na menu obnovljeno nogometno igrišče, pripravili množični pohod in priredili tekmovanje v košnji trave, o-pravilu, ki so ga bile v prejšnjih desetletjih vešče predvsem Kraševke. Osrednja današnja prireditev pa bo nastop foklorne skupine Sava iz Kranja, ki jo tudi predstavljamo na sliki. Danes slovesnost ob sklepu mladinskih delovnih akcij Kakor smo že poročali, se bosta zaključili mladinski delovni akciji, zvezna MDA Posočje 82 in republiška MDA Kras 82. V Kobaridu bo zaključna slovesnost ob 10. uri (po jugoslovanskem času) v briga dirskem naselju. Sklepna slovesnost MDA Kras 82 pa bo ob 16.30 v Opatjem selu. Radikalci in ekologisti pripravljajo svoj praznik Radikalci in ekologisti pripravlja jo tudi letos prireditev pod naslo- vom »praznik v gozdu*. Na sporedu bo po vsej verjetnosti v nedeljo, 5. septembra, v gozdnem parku na Plešivem, v krminski občini. Točen spored prireditve še ni znan, vendar pa napovedujejo, da bodo tudi letos skušali ponuditi nekaj alternativnega številnim šagram v bližnji in dalini okolici. Prejšnja leta je bilo v zvezi s praznikom na Plešivem tudi nekaj polemike. Od 2. septembra odprte tudi občinske jasli v Gorici Občinske jasli v Drevoredu Vir-gilio bodo ponovno odprli v četrtek. 2. septembra. Do 6. septembra bo ustanova poslovala samo od 7.30 do 13. ure, potem pa po običajnem urniku (od 7.30 do 17.30). ■iiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiifiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiitiiiiiniifiiitiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNnimiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimHiiimiiiiiiiiiiiiu VZROK NAJ BI BIL V POMANJKANJU NAROČIL po mnenju članov enpa V podjetju Inteco septembra poseg po dopolnilni blagajni Ukrep naj bi veljal za vse delavce za dobo enega meseca Precej nepričakovana prihaja novica, da je vodstvo podjetja Inteco zaprosilo za poseg po dopolnilni blagajni za dobo enega meseca. Ukrep naj bi začel veljati že s prvim septembrom, zadeval pa naj bi vse delavce. Kakor je razbrati iz daljšega tiskovnega poročila sindikata kovinarjev, (FLM) opravičuje vodstvo podjetja nujnost posega dopolnilne blagajne z dejstvom, da še ni bilo dokončno potrjeno naročilo za pomembno količino kontejnerjev, zaradi česar se je podjetje znašlo v določenih težavah glede nemotenega poteka proizvodnje. Novica je toliko bolj nepričakovana, ker je še tik pred nastopom kolektivnega dopusta v podjetju iz-gledalo, da je obseg naročil dokaj obsežen in da bi proizvodnja morala potekati brez zastojev tja do pomladi. Kaj je torej na stvari? V tem trenutku je težko reči, vendar ni .mogoče mimo določenih ugotovitev. Ves čas od obnovitve proizvodnje, pred letom dni, so v podjetju dobro delali. Zmanjšali so sicer število zaposlenih s prejšnjih 180 na 80, občutno pa se je dvignila produktivnost, saj so s polovico manj zaposlenih uspeli izdelati poprečno 24 kontejnerjev na dan, medtem ko so jih prej v vsa- ki izmeni (proizvodnja je potekala v dveh izmenah) proizvedli le 15. Prav tako ni mogoče mimo dejstva, da se podjetje nahaja (do maja prihodnjega leta) pod prisilno upravo in bi torej nove motnje v redni proizvodni utegnile povzročiti vrsto negativnih posledic. Uredili bodo cesto za Gropajšče Končno bodo poskrbeli za ureditev cest v Štmavru. Tako je razumeti iz obvestila goriškega županstva, v katerem sporočajo, da bodo v ponedeljek pričeli z deli na cesti za Gropajšče. Trajala bodo predvidoma dva meseca, v tem času pa bo na omenjeni poti prepovedan promet z vozili. Še begunci iz Romunije Nadaljuje se dotok beguncev u vzhodnoevropskih dežel. Orožnikom iz Gradišča se je včeraj javila skupina osmih romunskih državljanov, ki so ilegalno vstopili v državo. Po formalnostih na goriški kvesturi so Romune, ki so prosili za politično zavetišče, poslali v taborišče pri Latini. SKRB ZA DOMAČE ŽIVALI ZADEVA CELOTNO SKUPNOST Društvo za zaščito živali se zavzema za nadzorovanje razmnoževanja, nasprotuje pa popolni privatizaciji te službe Pred dnevi smo poročali o problemu, ki se ronavlja vsako leto. ko brezvestni gospodarji ob odhodu na letovanje pozabijo na zveste domače živali, ali, bolje rečeno, pustijo ps<- in mačke naj se pač preživljajo, kot vedo in znajo. Omenili smo, da ima društvo za zaščito živali ENPA v tem času polne roke dela predvsem zaradi prisotnosti klateških živali, ki med 'rugim pred stavljajo resno nevarnost za prenašanje stekline in drugih bolezni. O tem problemu je v teku razprava tudi na vsedržavni ravni. Socialisti so namreč izdelali zakonski osnutek, v katerem predlagajo naj bi upravljanje občinskih pesjakov in ostalih dejavnosti s temi v zvezi prepustili odslej zasebnim društvom za zaščito živali, tako da bi se javne ustanove otresle ekonomskih in organizacijskih bremen. V razpravo je s tiskovnim poročilom posegla tudi goriška pokrajinska sekcija ENPA, ki se načelno strinja s socialističnim predlogom. Ljubitelji živali namreč ugotavljajo, da se je poseg zakonodaje in javnih struktur doslej omejil le na urejevanje vivisekcije in upravljanje pesjakov predvsem kot represivne struktu- re, ki je bila namenjena pobijanju klateških psov in splošneje živali brez gospodarja. Ljubitelji živali se zato zavzemajo za bolj humanitarni odnos do domačih živali z reorganizacijo pesjakov, ki naj delujejo kot preventivna zdravstvena struktura. Nadzorstvo nad razmnoževanjem živali in preprečevanje pojavljanja klateških psov naj bi torej izvajali s preventivnimi posegi tako kemičnega kot kirurškega značaja. Da pa lahko uresničijo te dobre namene, zahtevajo člani ENPA večjo pozornost s strani javnih ustanov. V današnjih pogojih bi namreč društj a, ki delujejo na prostovoljni podlagi predvsem po zaslugi truda in večkrat tudi finančnih žrtev posameznikov, ne zmogla prenašati ekonomskih in birokratskih bremen upravljanja pesjakov in preventivne službe za omejevanje razmnoževanja živali. Po mnenju EN PA so odpravljanje klateških živali. upravljanje pesjakov in začasnih bivališč za živali brez gospodarja. sterilizacija domačih živali in podobna vprašanja problemi celotne skupnosti, ki jih ne moremo in ne smemo prepustiti skupini prostovoljcev, • Objavljena je bila lestvica za dodelitev suplenc v državnih otroških vrtcih za obdobje 1982/84 v goriški pokrajini. Celotna lestvica je na vpogled na oglasni deski šolskega skrbništva, medtem ko imajo na sadežih posameznih ravnateljstev samo izseke iz omenjene lestvice. Razna obvestila Sekcija VZPI - ANPI Dol - Jam-Ije priredi v nedeljo, 12. septembra, ob 12. uri tradicionalni partizanski piknik za člane in prijatelje na dvorišču gostilne Pahor v Jamljah. Vpisujejo: Ettore Moro in Franc Pahor za Dol ter Ernest Soban in A-lojz Legiša za Jamlje. Piknik stane 12.500 lir na osebo. Vpisovanje sa zaključi 5. septembra. Izleti Slovensko planinsko društvo prosi udeležence avtobusnega izleta ni Dunaj, da v četrtek, 2. septembra, od 9.30 do 12. ure poravnajo preostale obveznosti r a sedežu društva. Avtobus bo vozil po sledečem razporedu: Gorica - Travnik odhod ob 3.30, Pevma, pri spomeniku, ob 3.35, Štan-drež ob 3.40. Sovodnje ob 3.45 in Gabrje ob 3.50. Izletniki morajo imeti s sabo veljaven potni list ali veljavno prepustnico in veljavno osebno izkaznico. Priporoča se točnost. Kino Gorica CORSO 18.00—20.00 »Sturmtruppen*. R. Pozzetto in L. Toffolo. Barvni film. VERDI 18.00—22.00 «Fantasma d'a-more*. M. Mastroianni in Romy Schneider. Barvni film. VITTOR1A 17.30-22.00 »Febbre ero-tiča del piacere*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 »Vieni a-vanti, cretino*. PRINCIPE 18.00-22.00 »H tempo delle mele*. Nora Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 »Ilegalni ljubimci*. Ameriški film. Ob 22.00 film »Vaba*. SVOBODA 18.00-20.00 »Zmaj v ognju*. Hongkonški film. DESKLE 19.30 «Seks v 100 lekcijah*. Danski film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Rosselli, tel. 72-340. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84-443. POGREBI Danes v Gorici ob 12. uri Natalija de Reja vdova Gabrijelčič, iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče. NEMCE JE RAVNANJE AMERIČANOV HUDO PRIZADELO Vzdolž meje Zahodna Nemčija-Francij a odkrili velike zaloge strupenih plinov Američani, ki so morali iz Japonske in Francije, so izbrali za to Nemčijo Bonske oblasti o tem niso bile obveščene - Kako so reagirali sindikati BONN — Tudi največje vojaške tajnosti niso večne. Prej ali slej pl idejo na dan. To nam dokazuje Starejša in tudi novejša zgodovina. To resnico Je pred dnevi spoznala tudi zahodnonemška javnost, z njo pa tudi določeni domači, torej zahodnonemški, pa tudi mt>8obi in1'zato 'hudo trpi. Za trenutek je lep, mlad in zapeljiv, koj nato pa postane star, dolgočasen, hudoben. Zadeva se razve in v stvar se vmeša tudi policija 21.45 «11 grande campione*. film 23.45 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 18.45 Televizijski programi za prihodnjih sedem dni 19.00 Dnevnik 3 19.20 n pollice 19.50 Antologija Vsi na oder 20.25 Speciale Orecchiocchio 20.40 Benetke: Mednarodni filmski festival 21.30 Dnevnik 3 21.55 Rimini: Obala 22.25 »Velika vojna*, film JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 16.45 Poročila 16.50 Krivokljun in žgolička, n® 17.40 Nogomet: Olimpija - OFK Beograd 19.30 Znanstveno - tehnični M®-Atmosferska konvencija 20.00 Naš kraj: . . Šmartno v Rožni dolini 20.15 Zlata ptica: Jež in lisica 20.20 Risanka 20.24 TV in radio nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV dnevnik 21.00 Zmeda v zraku, film Pred nami je še en uspešen film ameriške televizijske produkcije. Avtorji so dogajanje, filma postavili na veliko in preobremenjeno le; tališče, še bolje v kontrolni stolp letališča. Zaradi obilice, poletov je delo v letal ski kontroli nadvse naporno. Zato tudi prihaja o® živčnih zlomov, nesreč zraku in podobno. Toda fi® Zmeda v zraku ima še d®; datno zgodbo, da je ® J kompliciran. V okolici jeta' ljšča nekdo mori taksiste-Kdo? Zakaj? Na vse to ® odgovoril sam film 22.35 Zrcalo tedna 22.50 Človekova glasba: Obdobje posameznikov Romantično obdobje, ki * je v glasbi še posebej razcvetelo, je tema pete odoa je Človekova glasba. avto ja. izvajalca in voditelj Jehudia Menuhina. Z strializacijo je glasba P®" stala urbanizirana in zaC la se je dvigati predvsem nacionalna zavest oz. P* cionalni občutek. To obdo , je nam avtor ilustrira skladatelji in deli H. Berli za, F. Chopina, F. Liszta * A. Bruknerja, še posebej P se ustavi pri skladateljih.,^ so bili tudi virtuozi na i strumentu. V oddaji bom slišali dela: Uverturo p® venuta Cellinija, PagannuJf Caprice št. 24, Etudo r-Chopina. Koncertno etud F. Liszta. Bruknerja Prel dij in fugo v c.molu. caj kovskega Labodje Jezer°.,, nekaj glasb raznih narodo ■ V oddaji nastopajo 81®®" nični orkester iz Toronta, člani montrealskega si® ničnega orkestra, d®aj® filharmoniki s Karlom o° nom, člani hamburške re, ansambel Lajos Bor iz Budimpešte. Narodni metniki • iz Sovjetske zve • Flamenco ansambel-Menuhin in drugi 23.45 Poročila. Koper 17.30 Nogomet: Jugoslovansko prvenstvo 19.15 Inšpektor Bluey, film 20.00 Risanke . . 20.30 Nepremagljivi Ray »as . 22.10 Zeit im Bild - Čas v Zagreb 16.40 Namesto top liste 17.25 Mali koncert 17.40 Nogomet: , Olimpija - OFK Beograd 19.30 Vozovnica v eno smer 21.00 Revolver, italijanski fi® 22.45 Za konec tedna: Obdonavska mesta TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Radijski mozaik: Almanah. Videti, vedeti, vaditi mali leksikon telesne kulture in prostega časa: 8.30 Potpuri napevov in melodij: 9.30 Dramatizirani roman: Rabindranath Tagore-»Dom in svet* - 2. del; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: Slovenski kvintet trobil iz Ljubljane v Dolini: 11.10 Opoldanski zbornik: Literarni listi: 12.00 Magična ura; 13.20 Iz studia neposredno: Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: «Otok skrivnosti* - 3. del; 14.55 Naš jezik: 15.00 Diskoteka: 15.30 Gremo v kino: 16.00 Klasični album: 17.10 Razširjeni obzornik: Poslušali bo ,ste: 17.40 Romantične melodije: 18.00 Ireneusz Iredynski: »Radio*; 18.30 Priljubljeni motivi; 18.45 Vera in naš čas. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 15.00 Poročila; 7.00 Otvoritev - Glasba za dobro jutro; 6.15 Obvestila in EP: 7.37 Objave; 7.45 Cestne razmere; 8.15 Radijski, televizijski in filmski spored: 8.28 Zaključek; Val 202: 14.00 Na valu radia Koper: 14.15 Kinospored; 14.30 Reportaža iz zamejstva; 15.10 Predstavitev oddaj, glasba, informacije: 15.50 EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah: 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Objave in zabavna glasba; 17.30 Počitmški vrtiljak; 17.55 Zaključek s pregledom novic. KOPER (Italijanski proqram) 7.30, 8.30. 16.30. 19.30 Dnevnik: 9.30, 11.30, 12.30, 14.30, 15.30. 17.30 Poročila; 7.00 9.30 Glasba za dobro jutro; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami .ie...; 10.45 Mozaik: 11.00 Plošča tedna: 11.15 Festivalbar: 11.32 Kim, svet mladih; 12.05 Glasba po željah. 14.33 Poletje; 15.36 Discorama; 16.45 Italijanski zbori: 17.15 Casadei; 17.32 Onda blu: 17.55 Pismo iz... RADIČ 1 6.00. 7.00. 8.00. 10.00. 12.00. 13.00, 14.00, 17.00, 19,00 Poročila; 6.00 -8.58 Glasbeno prebujanje. 9 00 Weekend: 10.15 Glasbena srečanja; 10.40 Iz Benetk o kinu: 11.44 Cinecitta; 12.24 Je znan v v®®., lju... in drugod; 13.20 Rock lage; 14.03 Zerolandia - Renato i ro odgovarja na vaša vprašani ; 16.25 Zlati časi, ameriške g'a^ 17.03 Radio camping: 17.30 h ^ tudi mi: 18.30 Autoradio; 1 ,.g Prisluhni večeri se: 19-30 J; f 1 - jazz; 20.30 Danes zvečer Piši; 21.00 Program o zdraVSj 7 21.30 Večerna radijska kri®®;, ka: 22.28 Radijsko gleda®®' 23.03 Telefonski klic. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 12.30. 13.30, ^ 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 8.00 Glasbena matineja: 9.00 rilvn: življenjepis: 9.32 R3[ . P moia ljubezen; 11.00 Long I ja- ^ plošče: 12.48 Kviz; 13.41 SoU® Track: 15.00 Piotr Th.ich Cjai® ski: življenjepis: 15.37 LgsL tedna: 16.37 Tista leta...: Vj Dizzy Gillespie: 17.32 Glasba: , i Splash: 21.00 Simfonični P°|e večeri: 22.40 Splash. , LJUBLJANA 7.00, 7.30, 8.25. 9.00. 10.00, l1 ^ 12.00, 15.00 Poročila; 5.30 J® nji program; 6.00 Dobro jutr<»< .. jaki na -tujem; 6.30 Prva .® e n ja kronika: 7.10 in 7.45 FT®1 „ $ informacije; 7.20 Rekreacijah ^ Vremenska napoved, 7.50 D®' jutro, otroci!: 8.00 Druga 'u ^ nja komika: 8.30 Z radiom ® . ti: 9.05 Počitniško ponotovan.l® . strani do strani: 10.05 pesem - OPZ OŠ Miha Pintar - , ledo; 10 20 Komorni intermez? 10.35 Turistični napotki: 1' O® ^ norama lahke glasbe: 1L40 tnvna reportaža: 12 05 Zborov-p'asba do želii: 12.40 Teoš * .ček: Vlaški niesi: 13.00 Na ‘ . nnšnri dan: 13 10 Godala v r'' 13.30 Kmetijski nasveti: 13.40 -ši poslušalci čestitaV>: 14.00 1* . šib kra 'ev - Iz naših sr>ore\. ^ 14.30 Priporočajo vam...: j. Glasbena Danoramn: 1*4.00 D® ki in odmevi: 16.30 Obvestil*. zabavna glasba: 16 50 nes. radio jutri: 17.00 Vrti ’ ^ 18.05 Kulturna panorama: 1 Pole sopranistka Vlstka OrŠa® . j 19.30 Iz dela OMKel ustaviti. jj.! Pa že žalujemo za tem. da v tj.? h niv naših, potem je vendarle Van- re^' tudi to, da so Jugoslo te,1 1 Američani izgubili in da to-žlat VS€-i pravici igrajo tudi za žaJ kolajno. Dvom ostaia samo Ud . 1 tega, ali so Sovjeti namer-c *8rali tako in pustili nasprotni 2IPago. da bi se izognili Jugo Slovanom. Če bi sklepali po vodenju Gomelskega, potem bi ga lahko obdolžili nešportne poteze, ki pa mu je vendarle nihče ne more tudi dokazati. Njegova prva in najboljša peterka je v zadnjih minutah krepko znižala vodstvo in dokazala. da bi se lahko tekma drugače razvijala. Zato je sum toliko močnejši. Jugoslovani tako igramo za bro nasto kolajno s Španijo. Najbrž Španci ne bodo igrali tako slabo, kot so v prvi tekmi, pa vendar bi bilo realno, da bi kolajno osvojili naši. S svojo igro so pokazali, da jo zaslužijo. Privoščili so si eno samo resnično slabo igro, proti America nom in izpadli iz kombinacije za zlato. Vsaj bron jim tako ne bi smel uiti iz rok. Razen, če jih se veda že dejstvo, da igrajo samo za tretje mesto, ni preveč vrglo iz tira. Upanje namreč, prav zadnje, da bi Američani izgubili z Avstralijo, je bila teorija tolažbe v izgubljenem trenutku. Najbrž se vendarle ne bo zgodilo, da Jugoslavija prvič od svetovnega prvenstva v Rio de Janeiru leta 1963 ne bi stala na eni izmed stopnic zmagovalnega odra. To ne, toda gotovo bo tudi dolgo, dolgo trajalo, če bo sploh možnost glede na sistem tekmovanja, da bi Sovjetski zvezi vrnili to, kar jim je »skuhala* v Caliju. Deset minut na začetku tekme je Jugoslavija predstavila košarko, ka- iiiHiiiiiiiiMiniiiiiiiiiMiiiKHHMitiiiiiiiiiiiiniiituiiiiniiiiliniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiilitilli KOLUMBIJA >82 j finalna skupina < , Izidi (SOMa 0: Španija • ZDA 109:99 j» Sovjetska zveza - Avstrali-toii» » (53:30); Jugoslavija * Ka- 2 i, ,78 (50:39). 05.,*°'o: Španija - Kolumbija 137:84 ŽDa );,sz ’ Kanada 114:83 (45:33);. čitet'Jugoslavija 88:81 (55:46). Po- 3 l Avstralija. pj.j KJ«: Avstralija - Kanada 84 Ulj, (44:30); Jugoslavija - Špa-" (54:49); ‘/i iflBIlVilla-.-l- h..V NOGOMET »MEMORIAL ŽARKA RACETA: Krašovci izgubili proti Fortitudu Miljčani boljši - Poprečna igra - Drevi ob 20.30: Gaja-S. Giovanni FORTITUDO — KRAS 2:0 (1:0) STRELEC: v 20. in 64. min. Predonzani FORTITUDO: Spadaro, F. Fontanot, Relter, Pintus, R. Fontanot, Castellano, Zaccaria, Braico, Repa, Predonzani, Granieri (v 55. min. Pintus). KRAS: Coronika, Sugan, Klun, Škabar (v 75. min. Blažina), Espo-sito, Puntar, Samec (v 46. min. Lanza), Milič (v 46. min. D. Olivo), Ferfolja, Villalta, S. Olivo. Miljska ekipa Fortituda je sinoči s klasičnim izidom 2:0 zasluženo premagala ekipo Krasa, ki ie tako izlc"?na iz «Racetovega memoriala*. Miljčani so prišli do prvega zadetka v prvem polčasu in zaokrožili izid v nadaljevanju, ko so tudi igrali mnogo bolje od Krašovcev, ki so bili kos nasprotniku le v prvem de lu igre. Razvidno je. da je ekipa Krasa še v začetni fazi priprav, saj je sinoči igrala prepočasno v obrambi in tudi na sredini igrišča, tako da napadalna vrsta ni imela v OKVIRU OBČINSKEGA PRAZNIKA V DOBERDOBU Tudi pester športni spored $&1 OfiL^k se je v Doberdobu pri-h ica). Turnir, kot tudi vse S6) v Prireditve (športne in kulturah nPi.°.'ru občinskega praznika, °bč'na Doberdob v so-Si? z domačimi društvi in or- .C'**- 'Mo, ri Se je tekmovanje nadalje-l Ifi. y .les Popoldne s pričetkom ~'.1 Pa so na sporedu finalne K na i?enske in moški). Tekme A N»i rPrtem igrišču v Doberdo-AoifJJ, k temu še dodamo, da na (im • s ina'stoP8 tudi ekipa iz Prva-ero ^ °*^ina Doberdob J? SiwAdbojkar.skega turnirja so s!0'aiii», še druga športna tek-jVdr,' Včeraj popoldne je bil na J? 12 [Mnogoboj za otroke od 3. eta starosti, v večernih uborni ogenj. Jutri bo na ,10‘1kilometrski pohod po L.Urj skem območju (pričetek ob ^ >v IftjL JjAh D 'eta starosti, v večernih ,d°mi ogenj. Jutri bo na f^rdoK .‘''•kilometrski pohod po • Ufj skern območju (pričetek ob oi 0 iui* vPisnina 2.000 lir). Prav D ob 11,30 pa bo slovesna obnovljenega nogometne-A, nato Pa bo sledila no-/ PoDn,[rkma mladincev, to '8. |.i[ansk'b urah (s pričetkom i. pa bo otvoritvena no-rio jn kma med domačo Mia ^ie*. --..reprezentanco iz Nove b 17,30 bo športno r re- kreacijsko tekmovanje v košnji tra ve. Kot je iz vsega tega razvidno, je letošnji občinski praznik v Doberdobu zajel zelo pester športni in rekreacijski program. K temu pa moramo še dodati, da je v vseh teh dneh (od 26. do 29. avgusta) na sporedu še vrsta kulturnih in zabavnih prireditev. (Več o občinskem prazniku v Doberdobu poročamo v teh dneh na gorišlti strani našega dnevnika). Izidi odbojkarskega turnirja: MOŠKI MO Doberdob - Jamlje 2:1 Kras - Prvačina 2:0 b.b. ŽENSKE MO Doberdob • Kras 2:1 Pri ženskah je končno prvo mesto osvojila šesterka mladinskega odseka iz Doberdoba, ker se moštvi Jamelj in Prvačlne nista predstavili na igrišču. V moškem finalu se bosta srečali šesterki MO Doberdob in Krasa. VESLANJE Sovjeti in vzhodni Nemci še vedno najhitrejši LUZERN — V tem švicarskem mestu se je včeraj nadaljevalo svetovno prvenstvo v veslanju, ki se bo zaključilo v nedeljo. Danes so bile na sporedu polfinalne vožnje v raznih disciplinah, kot je bilo pričakovati so tudi tokrat levji delež odnesle posadke NDR in Sovjetske zveze, ki veljajo skoraj povsod za favorite finalnih bojev. Italijani so uvrstili v finale dvojico (lahka kategorija) Ve.-roca -Esposito, ki brani svetovni naslov v tej kategoriji. NAMIZNI TENIS SEUL — V prvem srečanju mednarodnega prvenstva Koreje je ita lijanska reprezentanca v postavi Costantini - Bisi premagala Škotsko s čistim 3:0. na razpolago veliko uporabnih žog. Igra pa je bila poprečna. Miljča ni so torej povsem zasluženo zrna gali in se tako uvrstili v polfinale. (H W.) Ob robu proseškega pravokotnika... Nogometni turnir za »Racetov memorial* privablja okrog igrišča tudi kulturne delavce. Med tekmo Zarja Portuale smo med gledal ci opazili prvega tenorista Tržaške ga okteta Rudija Stoparja, s kate rim smo imeli kratek razgovor. «Kai te ie privabilo na tekmo?* »V tem času je v glavnem zaradi počitnic kulturna dejavnost nekoliko okrnjena. Zato imamo tudi kulturni delavci nekaj več časa, da lahko sledimo športnim dogodkom. Osebno me šport zelo zanima, posebno rad sledim Zarji, saj sem doma iz Bazovice. Memorial Race pa mi je všeč, ker nastopajo vse naše ekipe, letos sicer sta odsotni Vesna in Primorec.* cRazlika med kulturnim in šport nim delavcem?» «V bistvu mislim, da ni velike razlike, posebno za nas kot zamejce. Vsako kulturno in športno udejstvo vanje nam utrjuje narodno zavest in nas ohranja. Zato je vsako kulturno in športno delovanje samo pohvale vredno.* tMemorial ie le športneaa znača v v Športni praznik SD Breg Od danes do 30. avgusta se bo v Boljuncu odvijal športni praznik, ki ga prireja odbojkarska sekcija ŠD Breg. Tridnevni praznik je po svojem pomenu novost, ker ga prvič prirejajo odbojkarice, to pa zato, da bi s tako pobudo privabili čimveč mladine k temu športu. Pomembno je tudi to, da so za delo na prazniku angažirali starše odbojkaric, dekleta sama pa so pripravila fotografsko razstavo s posnetki od leta 1965 dalje. Tako se bodo na slikah lahko »spoznali* vsi, ki so se v vseh teh letih ukvarjali s tem športom. Teh pa tudi ni malo, saj so jih našteli približno 500! Poleg čevapčičev, piščancev, pleskavic in žlahtne kapljice, bodo obiskovalci na prazniku lahko kupili majice z napisom Breg, ki jih je izoblikoval Mitja Zonta, mlad Bregov nogometaš. Seveda poskrbljeno je tudi za zabavo in ples. Namreč vse tri večere se boste lahko zavrteli ob zvokih ansambla «Supergroup». Kot smo že omenili, želijo organizatorji s tem praznikom privabiti in spodbuditi čimveč mladine, ki bi s svojim pristopom lahko ojačila številčnost brežanskega športnega društva. ta, misliš da bi aa lahko oboaatili tudi s kulturnim prispevkov?» »Organizatorji mislim, da so to že začeli, s tem da ob otvoritveni tekmi vedno sodeluje domača godba. Seveda ne bi bilo pa nič napač nega, če bi morda na nagraieval-nem večeru zadonela tudi lepa slovenska pesem.* «Ker si pevec bi morda predlaaal naslov pesmi, ki bi uoaiala našim noaometašem?» »V tem res nimam dvoma. Zdravljica je gotovo vsem pri srcu in nogometaši prav gotovo niso izjema. Športne prireditve tudi v svetovnem merilu so dokazale, da je besedilo Prešernove pesmi še vedno aktual no. Za nas Zdravljica pa pomeni še nekaj več in zato sem prepričan, da bi ugajala tudi nogometašem.* (B. R.) Organizator je spremenil urnika za današnja finala. Jadran bo tako za 3. mesto proti Mariborčanom igral ob 15.30, Kraški zidar pa proti Zagrebčanom za 1. mesto, ob 17.30. V svojem prvem nastopu v novi sezoni so jadranovci, kljub porazu, zadovoljili. Proti moškemu in predvsem višjemu nasprotniku so se srčno in tudi enakovredno borili. Žal, pa so naši košarkarji povsem-popustili v zadnjih petih . minutah prvega polčasa, ko praktično niso mogli doseči koša (domačini so namreč od 38:32 povedli kar na 52:37). Vse je že kazalo, da bo Jadranu pretila prava katastrofa. V drugem polčasu pa so Splichalovi varovanci kaj kmalu znižali zaostanek in se DANAŠNJI SPORED Finale za 3. mesto 15.30: Jadran - Tima Maribor Finale za 1. mesto 17.30: Novi Zagreb - Kraški zidar nato častno borili z objektivno bolj Šim tekmecem vse do konca srečanja. To pa tudi kaže, da so jadranovci telesno že dobro pripravljeni, pa tudi glede igre so zadovoljili. Pri domačinih sta bila najboljša Brezec in Šupič, pri Jadranu pa je odlično začel Marko Ban (v nada ljevanju je popustil), v drugem polčasu je dobro igral Vitez, odlič no pa se je odrezal mladi Gulič. (bi) ATLETIKA De Olivelra zopet operiran SAO PAULO — V tem mestu so včeraj zdravniki ponovno operirali svetovnega prvaka v troskoku Brazilca De Oliveiro, ki si je v prometni nesreči lanskega decembra hudo poškodoval nogo. Ni znano, če bo lahko brazilski as sploh lahko še nastopil na atletskih stezah. NOGOMET Hrubesch ne bo več nastopal za državno reprezentanco BONN — Zahodnonemški nogometni igralec Horst Hrubesch, ki je tudi nastopal na španskem «Mun-dialu* je izjavil, da ne bo več nastopal za državno reprezentanco. Hrubesch, ki je star 31 let, je de jal, da se hoče odslej izključno posvetiti svojemu klubu, Hamburgu. NOGOMET Vesna - Turriaco danes ob 17. url Kriška Vesna bo danes v okviru priprav na prvenstvo 1. amaterske lige igrala v Turjaku proti istoimenski enajsterici. Tekma sodi v okvir nogometnega turnirja, ki ga prir*-ja domače društvo in je v bistvu finale za tretje oziroma četrto mesto. V prvem srečanju so Križani izgubili proti ekipi Pierisa šele po enajstmetrovkah, medtem ko se je tekma v regularnem času končala pri neodločenem izidu 1:1. Tekma v Turjaku se bo pričela ob 17. uri. 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Olimpija-Beograd Danes popoldne ob 17.30 bo na sporedu druga tekma tretjega kola 1. jugoslovanske zvezne nogometna lige. Ljubljanska Olimpija se bo na domačem igrišču spoprijela z enajsterico OFK Beograda. Tekmo bo neposredno prenašala jugoslovanska televizija. umumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiuiuuiiiiiiimiuiiiNiiiiiiMiHiiiiiiuiiiimiiMiiiiiiiuimiiiiiimNi OBVESTILA ŠSsS&i.• TPK Sirena priredi danes, 28. avgusta, ob 14. uri zabavno regato klase optimist za veterane od 30. leta dalje. Vpisovanje na barkovljan-skem nasipu od 11. do 13. ure. Jutri, 29. avgusta, bo regata za deske 2. divizije (FIV). Start ob 11. uri. Vpisovanje na sedežu TPK Sirena danes od 10. do 12. in jutri, 29. t.m., od 9. do 10. ure. V primeru slabega vremena bo društveni praznik od 18. ure dalje v dvorani slovenskega kulturnega društva Barkovlje, v Ul. Cerreto št. 12. ŠD Polet sporoča, da bo v ponedeljek, 30. avgusta, ob 21. uri na sedežu ŠD Polet (Prosvetni dom) seja odbora. • * * ŠD Polet — kotalkarska sekcija obvešča, da se bodo 1. septembra pričeli redni kotalkarski treningi za vse skupine po običajnem urniku. • * * ŠZ Bor — odbojkarska sekcija sporoča, da se bodo tečajniki \i Škofje Loke vrnili jutri, 29. avgusta, ob 18.40 po jugoslovanskem času na železniško postajo v Sežani. W m * SPK ČUPA Iz Sesljana obvešča člane, da bo izredni občni zbor v soboto, 4. septembra 1982, v Gregorčičevi dvorani e Ul. sv. Frančiška 20 ob 20. url v prvem hi ob 20.30 v drugem sklicanju. DNEVNI RED L Sprememba statuta 2. Privezi 3. Razno ODBOR • • • Košarkarska sekcija ŠZ Bor sporoča, da bo v ponedeljek, 30. avgusta, ob 20.30 na stadionu »Prvi maj* seja trenerjev. ATLETSKI POKRAJINSKI ODBOR JE OBJAVIL LESTVICI V MLADINSKIH KATEGORIJAH Več atletov Adrie, Bora in Devina na boljših mestih Tekmovalna sezona se za mlajše kategorije prične v aprilu, po mesecu počitka v avgustu pa se nadaljuje do oktobra. Ob koncu prve polovice sezone sestavi pokrajinski odbor atletske zveze lestvice za vse mladinske kategorije. Do lani so sestavljali tudi društveno lestvico, ki pa so jo letos ukinili. Pred kratkim so izšle letošnje lestvice za kategorije dečkov in deklic ter kadetov in kadetinj. Tudi letos se je več atletov slovenskih društev Adrie, Bora in Devina uvrstilo na boljša mesta. KADETI LETNIKA 1967-68 Dobre rezultate sta v teku na 80 m zabeležila Marko Tence in Mitja Škabar, tako da lahko upamo v boljšo bodočnost te discipline. Nekoliko slabši je položaj v tekih na dolge proge. Na lestvicah sta le De-van Cesar in Marko Saksida. Podobno je tudi v teku z ovirami, kjer so slovenski atleti v prejšnjih letih zasedali večkrat prva mesta, letos pa je boljši rezultat dosegel le Borut Race. Mnogo boljše pa je stanje pri skokih. Alan Oberdan in Maks Viller sta v prvi polovici letošnje sezone dosegla vrsto dobrih rezultatov, med katerimi izstopa predvsem Viller jev 13,87 m v četveroskoku. S tem rezultatom se je uvrstil prav gotovo med najboljše v deželi. Isti atleti so nastopili tudi v metih, vendar niso dosegli kakovostnejših izidov. Rezultatov v štafeti ne moremo primerjati z lanskimi, saj je štafeta 200 + 400 + 600 + 800 letos novost. V tej disciplini je Adriina štafeta zasedla tretje mesto. LESTVICE 80 m 1. D’Accolti (Prevenire) 9”1; 7. Marko Tence (Bor) 10’T; 8. Mitja Škabar (Devin) 10"2. 300 m 1. Cogliatti (CUS) 39”5; 10. Maks Viller (Adria) 43”6. 600 m 1. Cilicar (Marathon) 1'31”6; 5. Marko Saksida (Adria) 1’42”4. 1200 m 1. Cilicar (Marathon) 3’23”0; 5. Devan Cesar (Bor) 3’53"7; 8. Mar ko Saksida (Adria) 4’06”3. 3000 m 1. Cilicar (Marathor' 9’50"2. 100 m OVIRE 1. Bergamo (CSI) 14"2; 8. Borut Race (Bor) 17”4. 300 m OVIRE 1. Cogliatti (CSI) 43"2; 7. Marko Saksida (Adria) 48”2. VIŠINA 1. Gandolfo (CSI) 1,75 m: 7. A-lan Oberdan (Bor) in Maks Viller (Adria) 1,50 m. PALICA 1. Rustici (CSI) 2,20 m. DALJINA 1. Bergamo (CSI) 6,40 m; 4. A-lan Oberdan (Bor) 5,15 m; 5. Maks Viller (Adria) 5,07 m. ČETVEROSKOK 1. Bergamo (CSI) 13,96 m; 2. Maks Viller (Adria) 13,87 m; 10. A-lan Oberdan (Bar) 12,58 m. KROGLA (5 kg) 1. Lorenzi (Prevenire) 12,58 m; 8. Mitja Škabar (Devin) 8,77 m; 9. A-lan Oberdan (Bor) 8,72 m. DISK (1,5 kg) 1. Lorenzi (Prevenire) 34,36 m; 2. Maks Viller (Adria) 24,06 m; 7. Borut Race (Bor) 13,98 m. KOPJE (600 g) 1. Trebian (Prevenire) 37,76 m; 5. Borut Race (Bor) 29,94 m. ŠTAFETA 100 + 200 + 300 + 400 m 1. CSI 2’17"5. ŠTAFETA 200 + 400 +600 + 800 m 1. Marathon 5’35”3; 3. Adria 6’04”2. DEČKI LETNIKA 1969-70 Prav tako kot pri kadetih so slovenski atleti tudi pri dečkih v teku na 80 m dosegli dobre čase, tako da so kar trije na lestvicah, in sicer Marjan Gustinčič, Mitja Možina in Boris Čepar. Žal, je stanje v teku z ovirami slabše, saj se je uvrstil le er atlet, v teku na dolge proge pa rLbeden. V skoku v višino se je uvrstil Rodolfo Madotto, ki se neprestano izboljšuje. Mnogo bolje je pri metih, saj je Marko Sedmak celo osvojil prvo mesto v metu kroglice. Tudi Zidarič in O-mar Bacchi sta dosegla dobre rezultate. LESTVICA 80 m 1. Pavoni (CSI) 10”5; 2. Marjan Guštinčič (Bor) 10”8; 4. Mitja Možina (Bor) 11”0; 8. Boris Čepar (Bor) 11”3. 2000 m 1. Sinconi (Marathon) 6’39”0. 80 m OVIRE 1. Lovisetto (CSI) 13”4; 6. Daniele Giacomini (Adria) 15”0. VIŠINA 1. Marši (CSI) 1,38 m; 4. Rodolfo Madotto (Adria) 1,33 m. DALJINA 1. Pinto (CSI) 4,72 m. KROGLA (4 kg) L Volpatti (CSI) 10,59 m; 2. David Zidarič (Devin) 8,62 m: 6. Rodolfo Madotto (Adria) 8,06 m. KROGLICA 1. Marko- Sedmak (Bor) 42,72 m; 3. Omar Bacchi (Adria) 37,38 m. Lestvice za kategoriji 'eklic in kadetinj bomo objavili v eni izmed prihodnjih številk (C.D.) Uspehi atletov Bora in Adrie Včeraj je bilo medtem na stadionu Grezar prvo tekmovanje v drugi polovici letošnje sezone. Nastopili so tudi atleti Bora in Adrie, ki so dosegli .isto dobrih rezultatov. Najboljši sta bili borovki Irena Tavčar in Loredana Kralj, saj sta tako v disku, kot v krogli zasedli prvo oziroma drugo mesto. Izkazala se j_e tudi Mirjam Gregori, ld je z odličnim metom zmagala v metu kopja. Drugi del tekmovanja bo danes v Gorici s pričetkom ob 16.30. C. D. uredništvo, uprava, oglasni oddelek t-RST Ul Montecchi C. PP 559 Tel. (040) 79 49 72 (4 linije) TU 498270 Podružnico Gorica Drevored 24 maggio 1 Tel. (0491) 9S392 (85723) Naročnino Mesečno 8 000 lir — celoletna 59.000 V SFRJ številka 6.00 din, ob nedeljah 6 00 din, za zasebnike mesečno 90,00, )etno 900.00 din. za organizacije in podieija mesečno 120,00, letno 1200,00. Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 PRIMORSKI DNEVNIK to ai-Kj Oglasi 2)rO račun S0101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubliono Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st„ viš. 43 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formam, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir besen • Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije -krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugi v Italiji pri SPI. 28. avgusta 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska 1 IZIT iTrst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG GOSPODARSKO PUMO IZ SLOVENIJE Bo možno izvoziti dovolj ? O tem, kakšna so letošnja gospodarska gibanja, smo že večkrat pisali. Vse napovedi do konca leta pa kažejo, da ne bo mogoče preprečiti tistega, kar je značilno že za prvo letošnje polletje — zmanjševanja proizvodne rasti. Zaradi tega se pojavljajo tudi težave pri trgovanju s svetom. saj je treba zaradi realna manjšega izvoza močno zmanjševali uvoz. V prvih letošn Ah sedmih mesecih je namreč izvoz realno za odstotek manjši kot v 'stem obdobju lanskega leta, uvoz pa je realno kar za 15 odstotkov manjši. Takšno zmanjševanje uvoza je nujno zaradi izravnavanja devizne bi'ance s tujino, kajti letošnji devizni primanjkljaj bo moral biti zaradi celega spleta oko-liščin kar se da majhen. Ob tolikšnem izvozu in uvozu je seveda bilanca jugoslovanske blagovne menjave s tujino v letošn lih sedmih mesecih še kar ugodna, saj j.e z izvozom pokritega 74 odstotkov uvoza. Toda, kot rečeno, tolikšna pokritost je dosežena na mnogo nižjem nivoju trgovanja s tujino kot je bilo predvideno, kar je seveda svojevrsten dokaz za to, da je jugoslovansko gospodarstvo zašlo v kar krepko stagnacijo. To pa seveda nareku'e, da bo treba v bodoče oblikovati tako gospodarsko politiko, ki bo gospodarstvu pomagala iz stagnacije. Tega se zavedajo tudi zvezni planerji, saj je pred nedavnim Ante Zmijarevič, namestnik gene ralnega direktorja zveznega zavoda za družbeno planiranje, jasno povedal, da imajo pri pripravi gospodarske politike za prihodnje leto pred očmi predvsem dva cilja: oživitev proizvodnje in večji izvoz. Zanimivo je že samo dejstvo, da so zvezni planerji letos že sredi leta pripravili glavne obrise gospodarskega načrta in tudi gospodarske politike za prihodnje leto. Tega v prejšnjih letih ni bilo zaslediti, kar je verjetno dokaz, da se zdajšnja zvezna vlada temeljiteje pripravlja na gospodarske naoge. kot pa se je v preteklosti. To je seveda razveseljivo dejstvo, res pa je, da je cilje, ki naj bi jih gospodarstvo doseglo v posameznih obdobjih, mnogo lažje začrtati, kot pa izoblikovati tako gospodarsko politiko, ki bo pomagala k doseganju zastavljenih c V jev. Seveda je povsem jasno, da vladna gospodarska politika postavlja kot osrednjo gospodarsko nalogo za leto 1983 čimvečji izvoz. To je popolnoma jasno zaradi velikih dolgov, ki jih mora Jugo-savija tudi prihodnje leto odpla čati tujim upnikom, kajti samo z izvozom je mogoče zaslužiti potrebne devize za odplačilo dolgov. Glavno breme naj bi pri tem nosila industrija. Zvezni planerji namreč trdijo, da bi morali leta 1983 izvoziti za 8,3 milijarde dolarjev blaga, kar je celo za 2 milijardi dolarjev več, kot pa je bilo planirano za letošnje leto. Pri tem moramo omeniti, da naj bi bil celoten jugoslovanski izvoz letos nekaj več kot W milijard dolarjev, vendar je treba poudariti, da ima pri tem velik delež tako imenovani neblagovni priliv deviz (od turizma na primer 1.7 milijarde dolarjev, od opravljenih investicijskih del več kot 2 milijardi dolarjev . . .). Zaradi tega bi lahko sklepali, da se skuša gospodarska politika bolj kot na ostale, ki lahko služijo devize, opreti na industrijo. To je po svoie razumljivo, že letošnji po-'atlci o turistični sezoni in deviznem izkupičku turizma ne da e jo nodlage, da bi na tem dohodku lahko gradili kakšne trdnejše temelje. Predvidevajo namreč, da bo devizni iztr-ek od turizma ie ‘os le okoli 1.2 mi'fjorde dola,-riev. kar ie za skoraj pol mi-'ijarde manj kot so predvidevali (vendar je treba pri tem opozoriti. da bo izkupiček gotovo mno no večji, vendarle se bo precejšen del deviz, zasluženih s turizmom. prelil na zasebne devizne račune). Teže bo verjetno tudi z investicijskimi deli, saj je zaradi svetovne gospodarske krize ”rav na lem področju konkuren ca izredno ostra, kar seveda da slutiti, da bo verjetno težko ponoviti letošnje rezultate, ko bodo samo gradbeniki zaslužili s svojimi dali v tujini 2.6 milijarde >lo’arjev. Podobno bo tudi verjetno z osta-mi storitvami (cestnim, železni škim in pomorskim upometom), sai ne kaže. da bi se lahko položaj svetovnega gospodarstva že o prihodnjem leht kaj bistveno opravil. Zaradi takšnega gospo 'arskega položaja verjetno tudi de vi-na nakazila zdomcev realno ne bodo bistveno večja. Ostane torej samo še industrija, ki zaradi svojega zelo skromnega deleža v svetovni trgovini lahko popravi svoj položaj. Zato je prav njej tudi dan tolilešen poudarek. Pri tem bi morala povečali izvoz zlasti na trge močno industrijsko razvitih držav in držav v razvoju. Delež jugoslovanskega bla ga je pri vsem tistem, kar te države uvozijo, namreč zelo skromen — 0,3 odstotka. Jugoslovan ski gospodarski inštituti so izračunali. da bodo te države prihod n 'e lelo uvozile za 1850 milijard dolarjev blaga in prav v okviru te vsote bi morala jugoslovanska industrija povečati svoj izvoz za skoraj dve milijardi dolarjev. Sklepajo, da je zaradi sorazmerno majhnega deleža jugoslovanske industrije v tem uvozu, tolikšno povečanje možno. Toda pogoji za uresničitev tega cilja ležijo še drugje, ne samo v svetovnih gospodarskih razmerah. Jugoslovansko gospodarstvo mora tem trgom ponuditi blago, ki ga bodo tamkajšnji kupci pripravi je ni kupiti, predvsem pa mora jugoslovanska industrija takšne izdelke tudi narediti. V tem pa je srž vprašanja, ali je toliko povečan izvoz blaga v prihodnjem letu sploh možen. Jugoslovanska industrija je močno odvisna od uvoženih surovin in reprodukcijskega materiala. Jih bo imela v prihodnjem letu dovolj? Zdi se, da ne. Zvezni pla nerji načrtujejo, da bi morali v letu 1983 od 70 do 85 odstotkov uvoza pokriti z izvozom. Zdajšnja pokritost je približno 74-odstotna, vendar je znano, da imajo v to varnah veliko zadreg zaradi pomanjkanja surovin .n reproduk cijskega materiala iz uvoza in da so se stroji v marsikateri tovarni zaradi tega tudi že ustavili. Zvez na gospodarska politika vidi možnost za tolikšno povečanje izvoza, ob zelo skromnem povečanju u-voza, v naslednjem: v večjem izkoriščanju domačih surovin, racionalnemu izkoriščanju uvoznih možnosti in v dodatnem spodbu janju izvoza. Takim predpostavkam ni možno nasprotovati kar poprek, kajti povsod tukaj je gotovo še veliko ne izkoriščenih možnosti. Zlasti je ve liko neizkoriščenih možnosti pri domačih surovinah. Jugoslavija, ki je sicer surovinsko bogata dr žava, naredi sorazmerno veliko surovin, vendar jih na žalost tudi veliko neposredno izvozi. Ker mora vsaka republika za sebe skr pati določeno plačilno bilanco (ali drugače rečeno: izvoziti mora to liko, kot je od nje zahtevano o-ziroma za kolikor so se dogovorili), to vsaka republika dela seveda tudi tako, da izvaža surovine, čeprav dela industrija v drugih delih dr zave zaradi tega, ker ji primanjkuje prav teh surovin, z zmanj šano močjo. Devizni učinek je zaradi tega manjši, kot bi sicer bil. če bi surovine predelali že doma. Ob tem pa precejšen del surovin ske industrije dela z zmanjšano močjo zaradi tega, ker ji primanjkuje posameznih reprodukcijskih materialov iz uvoza. Na primer: zaradi pomanjkanja koksa in še nelcaterih drugih sestavin, ki jih potrebuje jeklarstvo, so proizvod ne zmogljivosti v železarnah sla bo izkoriščene, Jugoslavija pa mo ra uvoziti kar 2.5 milijona ton jekla in jeklenih izdelkov, za kar porabi skoraj 4 milijarde dolar jev (ali toliko, kolikor da .a uvoz nafte). To pomeni, da bi morah mnogo bolj gospodarno uvažati ali kakor pravijo zvezni planerji — uvozne možnosti je treba racio nalneje izkoriščati, vendar je tre ba tudi dodatno spodbujati k izvozu, kajti zdaj samo 110 izvoznikov opravi 72 odstotkov celotne ga jugoslovanskega izvoza Kot rečeno, takim predpostav kam ni možno oporekati, toda za dosego tega je treba veliko spre memb tudi drugje: domača pora ba prihodnje leto ne bi smela biti večja kot je letos, zaustaviti je treba inflacijo in rast cen, pove čevanje plač mora biti bo, v odseku <' 1-^ na» pa predvsem Zavattinijev ^ veritaaaai>, Altmanov «Hea,hn dvojni program o nastanku ske bombe. apjr- V tekmovanju izstopajo na P ju seveda filmi že uveljavljeni\ . žiserjev (pokojnega Fassbu ^ «Querelle», \Vendersov «Der der Dinge», Losepev «Luf \ > (j-Rohmerov «Le beau mariage*>< ( parno po v lepa presenečenj*^ strani filmov, ki obetajo m0 t čar: italijanski «11 pianeta °zz Franca Piavolija (nekakšna h gt ska kozmogonija), angleški <‘.f.eni Bornega Plattsa ■ Millsa » t,gioS> gaelskem jeziku, sovjetski iUkega lije Averbacha (o svetu . sl dubliranja), italijanski «ColP! ,^/ji cuore», v katerem se režiser-s j Gianni Amclio dotika terorizmu, angleški «The Draughtman s ^ tracU Petra Greenwaya ■ ■ ■ * ^ pa. da je letošnja selekcija skopa v zastopništvu azijskih matografij. ki so deležne ved n j* jega kritičnega zanimanja: , o bomo morali čakati na /e-s". pri-Pešam, katerega monografsk leaz bo prihodnje leto posvečen • SERGIJ GRME1V Verlen Kruger s svojim zetom Stevenom Lantlh-kom med postankom v San Franciscu potem ko sta v dveli letih s kanujema preplula 19.701 miljo po rekah ZDA, do doma pa jn loif preko 28.000 milj (AP) PRIMORSKE VESTI 12 let za posilstvo Obsojenec je star znanec sodnih dvoran PULJ — Petčlanski senat puljskega okrožnega sodišča je zaradi posilstva obsodilo 32-letnega nezaposlenega soboslikarja Skendera Beriša iz Peči (Sap Kosovo), na dvanajst let zapora. V sodnem postopku so ugotovili, da je 21. marca Skender Beriš v nekem istrskem mestu vstopil v stanovanje mlade žene N.N., intelektualke. Predstavil se je kot znanec njene prijateljice, tako da ga je nic hudega sluteč spustila v stanovanje. Tedaj pa jo je prijel za vrat. ji pretil z ubojem in jo posilil. V stanovanju se je zadržal še ves dan, vso noč do naslednjega dne, ji ves čas grozil z nožem in jo še večkrat posilil. Sama ni imela možnosti, da bi se ubranila, niti ni mogla nobenega poklicati na pomoč. Naslednjega dne ga je morala s svojim avtom odpeljati do Pulja, kjer je začasno prebival. Po vsem, kar je prestala, je N.N. dobila šok in se je zaradi tega morala zdraviti še mesec dni na psihiatrijskem oddelku puljskega medicinskega centra. Puljsko sodišče je upoštevalo, da je Skender Beriš že bil kaznovan zaradi podobnih deliktov. Leta 1970 je v Peči posilil mladoletnico, lani pa so ga kaznovali zaradi nezakonitega življenja z mladoletnico in nasilniškega obnašanja do nje. B. i. M Do soli tudi z mišicami Solinarstva se ljudje vse bolj otepajo SEČOVLJE — V solinah HP Droge so doslej poželi 2200 ton soli. Če bo vreme septembra še naprej ugodno, pa jih bodo še toliko in letina bo razmeroma dobra, vendar daleč pre-pičla za slovenske potrebe (le slabo desetino potreb bodo zadovoljili). Sečoveljski solinarji morajo tako, kot naši pradedje, dodati soncu, vetru in morju še voje mišice, izkušnje in znoj. Gosta slanica se zažira v bose noge. poletna vročica pa ubija voljo do dela na neusmiljenem soncu. Tako se solinarstva. ki velja za izredno garaško delo. ljudje vse bolj otepajo in je vse težje najti pridne roke za solinarske grablje na solinarskih poljih. Osemnajstletni Claudio Gei iz Se čovelj te tretje leto grabi sol. To jutro mu je še pred opoldansko vročico uspelo nagrabiti in pospraviti več kot tono soli. Povprečno dobi solinar na mesec približno 12 tisočakov. pozimi, ko je dela manj, je plačilna kuverta tanjša, poleti pa je zaslužek odvisen od letine in vloženega truda. Za vsako tono soli dobi solinar 500 dinarjev dodatka. Vendar Claudio že upa, da mu ne bo potrebno več dolgo pobirati soli. «Ne glede na denar, delo je prega-raško...* Pogosto pridejo trenutki, ko se solinarji ozrejo proti zahodu in upajo, da bodo oblački prinesli vsaj nekaj dežja in s tem počitka. CZohutti ARTIKLI ZA CVETLIČARJE • Keramika in vse za knmiiozjciji • Velika izbira trakov • Celofan — umetno cvetje • Celotne dobave za cvetličarje TRST — Ulica Rigutti 13 — Telefon: stan KONFEKCIJA ZE VSE OD OTROKA DO ODRASLEGA Po najugodnejših cenah ,V1AGA7ZINI Bia „ CENTRO & RISPARMIO POSEBNE TEDENSKE PONUDBE NA RAZLIČNIH ARTIKLIH TR2IC UL. DUCA D'AOSTA 91/93 — TEL. (0481) 44557