Posamezna številka» stane X Din. E,eto IV., štev. 133. V Celiu, torek due 21. novembra 1922. Poštntos ütoüana v gotoflini. HV/ ^ ....................-*^^^^ ^^^^H ^H^^b ^^^^M i^^^^r^^^^B ^^^^h ^^^^A S^^M ^^^^b ^^^^^^^^^^^Hv w^^Bm iN^b Srane letno 48 Din, mescčno 4 Din, za inozemstvo letno 120 Din. — Oglasi za m/n viSine stolpca 40 p. Reklame med tekstom, osrortnice in zahvale 50 p. Posameaina Stevilka stane 1 Din Izhaja vsaK foreik, čelrlefe In sofooxo. Urednfätvo Strossniajerjeva uJ. St. 1, 1. nadstr. Telefon št. 53. Upra* nlfitvo Strossmajerjeva ul. St. 1 pritiičje. Telefon št. 65. C=a Račun kf. poštnega čekovnega urada štev. 10.066. csj Kaj je z npravnimi sožišči? Po sprcjetjii ustavc smo si oddan- uiK, češ, dovršeno je veliko delo, oo- grajcn je fundament in to ta-ko, da fco '^raditelj v bodoee zavezan nadaljevatt ^gradbo na tern temeUti po gotovcm rrr.- crtu in dovrsitj. glavna de'la v doloecmn rokili. Ravmo v ustuvo sprejeti tcrmin? so nam da!i nckako zaupanje, da sr. t»o ircditev naših uotranjih prilik sistcmr!- lično nadaljevala ter bonio dobili ko- nečno zakonc, ki bodo' d'ali z unifikac'jo nprave državi pečat dovršencga njetfl- njenja in ki bodo pričali o ustalitvi naših notranjih prilik tcr koneeno omogoeiil :iravT razmah vsem gospodarskim \>?.- iiogam. To so \bilL glavni- moment!, kl so | nas navduševali za ustavo ter nas spn,- aznili tudi z oiiimi- določbami, za kare- »c se sprva nismo mor-di ogreti. Mnogo smo prieakovali od nove or- anizacije naše not ran jc tiprave. Ko so i;a podlagi Vidovdanske ustave po to?1- kih mukah skoro celo leto poznejc izSli prvi zakoni, to je urcdba o razdelitv? i države na oblasti, zakon o obei upravi | in zakon o oblastni in srezki samoiipra- | vi1. smo si vnovič oddahnili ter stavili | o-pet vse svoje nade za hitrejši razvoj | i.otranjili prilik na določene terminc. ka- tcri so prcdvideni za praktično izvedfco v ten zakonih. Toda ininuli so termini tn niti forma sc ni pravocasno poiskala, era bi se vsaj na zunaj vpostavilo legalno stanje. Take metode nc morejo vcej>Iti na- odu spoštovanje do zakonov in pospc- scvati zaupanje do drzave. In oni, ki iiaj izvršujcjo zakone, ali bodo vzetf ziiionskc dol'Ocbc resno, ako iih vlada sama ignorira? V krogih uiadništva, xlasti pri1 pravnikih more roditi taka praksa nedogledne posledice. Vcmo, da je vsakemu dobremu socv- tiiku fflavna opora v izvrševanju svojc službe nek notranji cut, kateri' inn nn- rckuje v' konkretnem slucaju pravo raz- sodbo. Pravni cut jc nekaj tako draKo- cencita, da si brcz tc^a sploh ne niorc- ino misliti pravilneKa juridicnesa po.v •nova-nja. še man] pa pravičncga ra»- ¦,(;jevanja. Ako ubijümo ta bistveni del diisevnc¦n-otraniosti, ki ni nikak moiiopol pravnika temvcč temelj morale pri süe- hcrnemii' človekii, tedaj v bistvu prlro- jen do jfotove mcje vsakotnur, pri prav- niku pa z vestnim negovanicm m znanstveno poglobitvijo pnsebno sy>o- polnjen, tedaj inora nazadovati narod moralno ter propadati pravosodstvo m tüdi o pravniski vedi ne more biti- vec govora. Uvcrjcn sem, da je vsak pravnik te- ga uaziranja, čctiidi. se do danes ni zgla- sila nobena |)ravniška orsranizacija, ko se ji jemlje oni zaklad, na katero je «ra- dii ves kiiüuriii svet svoio moralo ret irradi vsaka država svoj pravni red. Mislim, da si odioeujoci faktorji paC niso v svesti dalekosežnosti posledlc, j katere rodi njihovo iasf.no oinalovaže- \ vanje zakona. Tn ni najtt izgovora v strankarskih krizali, v i>O'litični: situacjjl ¦ itd., svetost zakona gre v urejeni državi nad vse, sicer o državi sploh ne more- mo govoriti, ker je zakon ali norma py- [ leg naroda in teritoriia bistvo poitnn imenovanje upravnih sodnikov. ; To je kakor zasmehovanje cue nv- i še najvažnejših državnih ustanov, ka?c- I re nstanovitev je naložcua ruinisrru | pravde. 5 Krsenjc zakona ob rojsivu wprav- j nih sodišč pač ne more zbuditi dobre i prognoze za njih bodočnost. Pravnik. ] JOŠKO BIZJAK: Zanimivosti iz kra- Ijestva števil. (Konec.) } Prišcdši do sem, bi morda kdo i vzkli'knil, da je dovo'Ij iega premišlje- | vaaia, ker vse preveč obtežuje našo domišljijo. Ali v neskončmcm morjti šte- vil pravzapra-v šc nismo prišli tako silno dalee, zato potrpljcnja in korajžno j naprej. Poslovimo se od ravnokar obiska- nega kvrntiljona t. j. števila s šfevilko l in 30imi ničlami, ter pohitimo z naglostjo korneta a'li zvezde repatice proti sosed- uim velLkanom, kt se zovejo sekstiljon, septiljon, oktiljon, noiiiljon ter mimo de- ciljjona šc daieč in daleč ter obstojmo pri centcziljonu t. j. pri ogromncm številu, ki ima 601 številko. Pri drvenjn mimo ravnokar omenjenih Stevilčnih gigantov smo izgubili vkl in sluh /-a vsaj približno pojmovanje teh preogromnib štovil ter se le komtii še zavcdamo, da je vsako teh skirpin Tiiiljonski večkratnik prej- šnjega štcvila. Ali smo z označenim cen- teziljonom že na koncn? Oh, šc dolgo ne! KajtP matematična oblika QI)" sama nam dajic miljonkratno večje število kot jc 601 šrevilčni centcziljon, kajti iz- računano je, da ima ta več kot 369 mi- Ijon-ov številk, za katero neskoneno šte- vilo naipisati bi bilo treba 18.490 km dol- I gega papirja in še to pod pogojem, da napiserno 20 štcvilk na razdalji enega decimetra. In vsi dosedaj omenieni števiični \elikani se nam zde kot pritlikavci nn- sproti števiilu, ki ga je '"zračunii grški mateniiatik Arhimed. Ta je namreč pre- računil množino drobnega peska, kateri bi imel prostora v krogli s pohmierom 10.000 mi'lijonov razdalj med naSo zemljo in so'lncem. Ta zna'stveno obcüdani Arhi- rnedov raeiin je pokazal število, ki bi imelo noniljon števiik. Ali astronom Arist-^rh jc povcčal s peskom napor- njtao Arhiniedovo oblo do zvezd stalnic ter preračunil, da bi imela (a nje- gova krocjLui edeii büjonknit vecjo vse- bino nej.ro Arliimedova, in tu je prišel Arustarh do stevila peska v dotiCni rije- R'ovi obli. ki jc nadvse prieakovanje (^rronnio, nunircj: Ako bi lioteli to štc- j vilo peska zapisati, morahl bi v-sled varčnosti s prostorom napisati na vsak centimeter po 8 stcvilk in bi moral biti papir dolg na-vzlic remu se I dcciljon ki- j lometrov. ! In Cv sedaj ia vrto.^iaVct. premišlje- vanja prekinenio, šc s tem ni rečeno, da smo doSli na rob najvecjih števil. Člo- veškemu umu jc pač d'oscga zadnje me- je popolnoma nemogo-ča. öa bi človek zadnjo mcjo oziroma konca tch števii niti potem ne našel, če bi Arhimcdovai ali še celo Aristarhova peščena zrnca spravil v ravno erto in jih potem raz- cialjil med seboi t. j. eno peščeno zrnce od drugega za miljone kiloinctrov in bi tako dobil iwlumer za napolnitev še j mnogo, mnogo vecje oble z novim pe- skom; in še potem inora biti mogocc stevilo, ki bi označilo množino pešče- nih zrn v tej zadnjo opisnni brezmeini krogli. Dovoij! Pnstimo našeinu innii zo- pet casa, da se odpocije od napornega prcm-išljevanja brezkončnih števil. In ko prFhajamo iz daljav tega brczrnejnega kraljestva števil zopet nazaj v vsakda- nje razmere, prrdemo do spoznanja, da je nam bilo mogoče zajadrati tako silno dalec edino-le na podlagi našega prak- tičnega in enostavnega desetičnega si- sterna, kateremu je dala riaravn sama poxltago z desetimi prsti na obeh clove- skih rokah. P^litiöne westi» Sestaiiek JDS v /Mariboru. Dne IS. tm. sc- je vršil sesianek širšega odbora rnariborske krajevne organizacije. Po- : sianec dr. Kukovec je poročal o politič- | nern položaju in je govorii o naloga» ! slovenskega živija v Mariboru. Povdar- ! jal je potrebo poglobitve organizacije ! in raztegnitcv dela izven mestnega cen- \ tra, kar je naloga krajevnih političnih \ dru.šte\r, ki se sedaj snujeju. Dr. Ser- [ uec je kritiziral mariborsko koinunalno politiko. Dcbata, ki se je nato razvila je trajala do 23. ure. Iz seje Hnančnega odbora. Na sej! linanCnega ottbora dne 17. tin. je bilo prečitano poročilo finančnega ministr- f stva o dohodkih in izdatkih z?. avgust Vi \ September. Dolio-dki znasajo 111 ?,839.65S J Din 38 p, izdafki pa 1023,034.923.U Din. j Torej znaSa- aktivu-m 89,804.735.24 Din. | Nato se jc prečitalo ;>ism,o- finančnega ministra, v katerem prosi, naj se zafcne tokoj razpravljati zakon o neposrednih davkih. V to svrho je br! sestavljen poseben odbor. Olede Kokoschincggovih his k< naznanil finančni minister, da ]e u- stavil nakup his. Iz seje narodne skupščine 17. tin. Na seji narodne skupščine jc odgovarjal prosvetni. minister Pribičevič na vpra- šanje poslanca Pavla Angjeliča o do- j zdevnem preganjanju hrvatskih učite- j Ijev hi iičiteljie. Konštatiral je, da je bilo na njihovo la st no prošnjo prestavljeniii 338 učiteljev in ueiteljic. Kar se tiče prc- stavljanki ueiteljic iz boljšili hiš je mini- ster izjavil, da je postal Angjelič pr«- tcktor gosposkih his, ker se pritožuje, da so učiteljice iz boljsih his nastavlje-ric v zakotnih krajih. Pri riameščanju se gledia v prvi vrsti na sposobnost, moralo in inieJekt. Umirovljeni so b?li ncitelji, ki so dovTšili 32—49 službenih let. ALPHONSE DAUDET: V Miliani. (Iz francoščine.) Tokrat vas popeljcm v lepo malo | niestece Alžirije, dve do tristo mil' od j inlhia ... Močemo spremeniti nekoliko podnebje... •-.Najbrže začne deževati, ncbo ?e sivo. Vrhovi gorovja Zaccar so zaviti v j gosto meglo. 2alostna nedelja... V mail | lio'tekki sabiti', pri odprteni oknu sem se I hotel kratkoeasiti s kaienjem cigaret... j Na razpolago sem iniel hotelsko knjižni- i co. Med knjigami sem; navel nekai ro- manov Pavla Kocka, odprl sem wo knji- go hi slučajno sem zadel na krasno pi- smo o smrti Boetije. Sanjaril sem in po- | slajal vedno dolgočasnejši... Prve kap- !je so začele padati. Vsaka kaplja, ki jc tKwIIa na rob hodnika, se je razblinila v . r-raJiu. Knjiga mi je zdrkn-la iz rok, jaz j pa sem opazoval inelanliolične kaplje ... j Ura je bila dve, ni-sem se mogel več j premagovati v sobi, preveč jc bila pusta, iz vseh kotov so liezle žalostne misli. I PojdiiTiio raje na izprehod. Prišel sem na glavni trg. üodba se je kljub ualetavanju dcžja pripravljaia, da začne igrati. Pri oknu vojašnice se je prikazal general, obkoijen od svojih ow- | spodičen, na trgu sc je sprehajai pod- | prefekt, korakal je s prckrižanimi ro- kani? oblastno sem in tja. Kakih šcst ma- lih Arabccy sc jc žogalo in kričalo na vse grlo. Stari .hid je prišel iskat solncni j žare-k, ki ga je veerai vide'l, a ga danes I zaeuden ne najde vec... »Ena, dve, tri, I začnite!« Qodba je zaigrala staro ma- | zurko Talexyja, katero sem slišal zadnjo j zimo igrati na lajni pod oknom. Ta ms.- ziiTka me je takrat doigoeasila. Janus me je ganila do solz. Kako so srečni godci! Nepremično I gledajo v note in nc mislijo na nic dru- ßega kakor na takt. Vsa njihova du5a Ježi v tem papirju, ki sc trcse mi konui godibencga ¦instrumenta. »Ena, dve, tri!« | Dobri Ijudjc so to. igraJi so tako navelti- I šeno narodno himno, pa tako napaCno, I da sem se jaz, ki ne razumem nič ra ! godbo, moral oddaljiti... I Kje bi mogel najbolje preživeti to : pitsto megleno popoldne? Hvala Bogu, Sid Omar ima odprto prodajahio... Stopiuno k Sid Oinarju. Ceprav ic imel prodajahio, Sid Omar ni oil trgovec. Bit jc čistokrvni princ, sin starega Arabca, ki so ga janičarji zadavili... Po smrti svojega očeUi je zbežal Sid Omar v Mi- liano z materjo, ki jo je obožaval. 2ivel je nekaj let kakor filozof mod svorimr ži- valimi, bila je to druščina psov. konj m sokollov ter s svojimi ženaini v kTasni palači, obdani z oranžniki in vodnjaki. Prii^li so Francozi'. Sid Omar, s prva naS sovražnik in zaveznik Abdcl-Kadra; se je sprl z emirjem in postal naš prijatel}! Abd-el-Kader pa je prisel nekega dne v Miliano in se grozovito maščcval nad j njim. Or-opal mil je v njegovi odsotnosri I>alačo, posekal oranžnikc, Oilpcljal ko- nje in njegove žene, mater Omarjcvo pa je unioril na ta način, da ji ie priprl gla- vo v skrinjo. Sid Omar je b?J nepoplsno I icz.cn. Sei je k Francozom in ni ga bilo drznejšcga vojaka, dokler je trajala voj- na z emirjem. Po končani vojni se je vr- nil Sid Omar v Miliano rn še danes, Cc ] govori kdo o Abd-ei-Kadtu, postane J Med in njegove oči se svetijo srda. - Sid Omar ima šestdeset let. Kljub starosti je njegov obraz še lep. Velike o- brvi, ženski pogled, prijazen srneh, res pravi obraz prfrica. Vojna ga je uni^ila, ostalo inu je samo sc posestvo v planoti Chelif in hiša v Miliani. Živel je prepro- sto s svojimi tTcmi hčcrami, katere je iinel vedno pred očmi. Vse ga je spoštovalo. Ce se je vnel kjc kak prepir, so ga poklicali za sodnika njegova sod-ba je bila merodajna. Maro- kedaj je set naokrog, vse popoldneve ie presedel v prodajalni, ki je držala na u- lioo. Pohištva ni bilo veliko v njej — be- le stene, klop, blazine, dolge pipe. Tu Je Sid Omar sprejcmal in sodil. Salomon v prodaialni. Danes, ko je nedelja, je občinstvo števikio. Dvanajst poglavarjev sedi >»»- \ Hill v biirnuse okoli njega. Vsaki kadi dolgo pipo in pije prijetno dišečo kavo. Vstopitn, nikdo se ne zgane. Sid Omar se mi prijazno nasmeje in me povabi naj sedem k njemu na veliko blazino iz ru- incne svite. Polozi prst na irsta, znamts- nje, da naj poslušam. (Dalje prih.) Stran 2. »NOVA DOBAi ,1,^133 m Notraiija političua siluaeija. Politič- na. situacija ,sc je nekoliko spremcni'la, čeprav se ne izraža še cisto jasno. Dae 17. tm. je ministr.ski predsednik Pašič konferiral z Ljii'bo .lovaiiovičcm, Trifko- \ vičem in Lazo Markovičem. Nato je pa sprejcj poslauca Rajcrja. Na seji klen- kalnega kluba sta poročala dr. Koro- šec in Baric o svojih posvetovanjih yu pogajanjih z deiegati hrvatskega bloka, ki sta se izraziia zelo optimistieno in iz- ! 1 ražala zadovoljstvo nad uspchi prl po- gajanjih z dr. Drinkovičem in drugiml. Kierikalci upajo, du pride do preokreta, kakor si ga želijo. Odbor za izpremembo zaknjia o dra- ginjskih dokladah državnim iiradnikorn in vpokojenccm se je konštatiral 17. tm. Za predsednika je izvoljen radikalec Ce- .da Kostič za tajnika demokraf Reisncr. Naš državni proračun za I. 1923/24. V državncm proračnnu, ki ga je pr.edlo- žil finančni minister IS. tm. narocrni J skupščini znašajo izdatki 8.,934,6! 1.209.50 Din, skupni /lohodki pa 8.,93b,426.819.50 dinarjev. Razvidno je. da je naš prora- čun aktiven. Radič pride v Beograd. ZiiOctkom prihodnjega tedna pride Radič v Zemun. Njegov priliod ima samo informativen značaj. Ako se sporazumc z načelnfk! opozieije, pridejo vsi- poslanci hrvatske- ga bloka v narodno skupseino. kjer bodo aktivno sodelovali pri politiki naše drža- ve. Nastop poslanea dr. Wiliana. Na sc- ji itailijanskega. parlamenta, na kateri jc dobil ministrski predsednik zaupnico, se je oglasil k besedi tudi slov. poslanec err. Wilfan, ki je izjavrl, da sc pridruži Iz- vajanjem poslanca južne Tirolske Reuth- Nicolunija. V vladni izjavi pogreSa na- mene vlade napram drugorodnim držav- hanom. Ko jc končal dr. Wilfan z be- sedami: »Poveite nam jasno, kaj no- oete«, je odgovori! Mussolini: »Na SneZ- niku smo in tain bomo tudi ostali«. Cuno noče sestaviti nemške vlatfe. Tajni svetnik Cuno je vrnil dizavncmit predsedniku mandat za sestavb now nemške vlade. Svojo nalogo jc prevze* v mnenju, da stojijo takozvane delavnc skupine na staUšču, ki ga z-astopa nata, poslana r.cparacijski komisiji. Ker pa za- htevajo posa-mezne stranke take po- drobnosti, ki izključuiejo sestavo kabJ- r.cta. mora vrniii državnemu predsedni- ku poverjeno nm n a logo-. Kakor javTJa »Vossische Zeitung«, ne bo preostajaw državnemu predsedniku nič drugega1, kakor razpustiti državni zbor, če se ne posreči sestaviti vlade. Posvetovanja o orientski konferen- ci. Due IS. tm. so se sešli lord Curzon, Poincare, angleški in italijanski poslanrfc •ter politični in vojaški strokovnjaki. Po- g-ovarjali so se glede orientskc konre- rence. Kakor se smatra do sedaj, boomin s kakim njego- vim dclom. Lctos pa imam obeutck, da se je Dramatieno društvo odlocüo zu o*o- liovitev igre le radi raznih zaprek, vsied kateiih ni bilo mogoče nuditi kaj novc- ga in bolisega. Res je, da jc igra pri mnogih izmed občiustv:i vzbudila nepn- eakovano ugoden erekt, kliub temu nc more ogreti in zadovoljiti onih gleda>- cev, ki ne'bi radi videli 11a odru cirkusa. V glavni vlogi se je po mask! in načinu igranja mnogo pretiravalo. Nekateri ?g- ralci to pot tudi svojili vlog nteo naštu- diraii in so vsled tega plavali. Izborna je bila zopet ga. dr. Kalanowi v vlogi h'oineite, jako živahna in I'jubka tndi gde. V'orbachova kot Angelika. Igra se danes v originalu, ki jc poln najfinejših izra- 7A)v, gotovo z užitkoni čita. k.er je prc- veta '/. chihovitim kriticizmom. a tako prikrajšana, kakor je v slovenskem prc- vodu, v dvajsetem stoletju brez pretira- vanja ne 'more vee dramatieno učinko- vati. —-vlj— Iz reviziisksga poročila g. inž. Turn- šeka i/ Ljubljane o ecljski mestni elekt- rarni posnamemo sledeče važne ugoto- vitve: V splošnem je elektrarna v do- br.eitn stanju. Omrezje je -danes sestav- Ijeno iz več transformatorjev razlienJft tvrdk, ki sc med seboj ne ujemajo. — Vsled tega je faktor delovanja v nies?- ncm omrežju jako neugoden in znaša komai O.v59, Omrežje je vsled tega po \iepotrcbnem obtcženo, tudi gore žarnv-' ce ncciiakomerno. Faktor delovanja ?c l>a važen pri priklopitvi ornrcžja nn faJsko ic'lcktrarno. Fala dopusča, da zna- šu ta faktor 0.8, ako pa poslane maiiJSi kakor 0.6, si pridrži pravico, dobavo to- ka prckiniti. Ta faktor se bo zboljsai, ako se sekundarni iaktorji med sebo] razločijo, kar lahko izvrsi elektrarna v lastni režiji. Na sekundarnem omrcžju ¦obstoja tudi velik zemeljski stik. Ze- lezne konstrukcije bo treba na novo prepleskati. Prosti vod: visoke napeto- sti, obstoječ iz železne vrvi. ki je bii med vojno napeljan od domobranske vojašnioc: proti JJabnenui. je ddoina že popravljen; tudi se je izmcnjala želczna žica z bakreno. Izmenjati sc morajo tindt se izolatorji. Transformacijska postaja pri g. Kukovcii je preozka; trcba jo r>o jjreurediiti. V elektrarnt je zaposlenega preveč osobja. V materiialnem sklactt- Sču pogreša materijalne knjige. Otio- brava tendenco vodstva, da se pavSaml tarif nadomesti kolikor niogoče s števC- nim. Cena toku za i>ogon je dosegla zc svoj maksimum, za lue bi se lahko zvl- šala, oc je potrebno, pri onili odjcmalcl'h, ki raibijo hie samo mal{> casa, a v časn rajvečjega konzuma. vslod Cesar- omrc- žje močno obtežijo, ne da bi imela pri tern elektrarna kak posebni dobieek. To so vse trgovine in pisarne. V Ljubljant se zaračuni tok takim konzumentom za 2 K višje nego drugim. Moc od tvrd- ke Westen je žc popolnoma izčrpana. Misliti je na priklopitev na falski glavni vod proti Trbovljam. V to svrho bo mo- ral o nresto postaviti še poscben trans- formator, ki bo prevajal napetost 25.000 V na 5000 V, kar more oniivžie prenesti. Ali pa se bo moral delokrog mestne c- lektrarne na cell okoliš razširiti. Doeim stame sedaj KWura 2.60 K, bi stala pn faJski elektrarni. akiv-konsum narase, l'86 K. Za mestno el^ktrarno bo ugod- no, ako si preskrbi mnogo večjih stalnili odjemalcev. Koncert, ki ga priredi Kolo jugoslo- venskih sester v prid IWiklavzevic obcra- ritve revnih šoiarjcv, se je moral prc- ložiti od 2. decem-bra na soboto 25. no- vembra. — Vemo, da .ie pri mnogHi prireditvah, ki jih nudijo razna druStva, in še koncem meseca — to riskantno podjetje in odbor se ni lahkega srea od- ločil za to pot. Toda pobiranje je tako trnjeva steza in poslušatl se mora to- liko neprrjaznih besed, da pač ni čuda, če se temu nobena več neče izpostavlja- ti Težke case preživlja pretežna večlna prcbivalstva — katcra bi pač tega ne ve- dela — in vendar je naša socijalna doi- ziiost storiti nekaj za one, ki so §e beö- nejši. Mnogo otrok nima prave hranc, ne toplega doma, ne potrebne obk-ke — beda, ki. je stala ob reveževi zibelld, nm je ostala zvesta spreniljevalka. Vsaj nekoliko jo oblažiti, — z gorkim penlom ali ka'ko drugo malenkostjo, to prieaku- jejo ti mali o Miklavžu od nas. Zrtvufte vsi nekaj, smatrajfe udeležbo kot soci- jaiuo dolžnost. kakor se bo tudi društvo jK)trii'dil'O, nuditi par lepih trenutkov. Po- leg celjskega koinornega kvarteta bocto lepif pevske točke — glavno pa naj bo vsakemu zavest, da ie tudi nekoliko pr>- pomogel preskrbeti revne male z najpo- trebnejšim. Tenia na celjjskem kolodvoru. Iz ob-< einstva nam priliajajo pritozbe. da vlada na celjskem kolodvoru ponoei pred od- liodom ponočnih osebnih vlakov ob dveli zjutraj pravcata. egiptovska tema. Ka- kor znauo, se kavarne v Ccliu zapro ob poliiioči. kdor mora z vlakoin proti Mari- boru a!i proti Ljubliani, ne more nika- mor, dokler se ne odpre blagajna, k]er dobi vozni ali peronski listek. ki inn da sele pravico, da gre v čakalnico. In kdor ijirbi siiižbene predpiso in ne moleduje rad za inilost, ki se mu službeno tudi ne more dovoijevati, je obsojen. da se seta po mestu ali pa, da krene v nerazsvet- Ijeno kolodvorsko vežo. kier lahko ča- k-i v tenii in inrazii 1. celo uro. da se vc- v.'d razsvetli in odpre oscbna blagajna. Ker Celje vendar le ni najzadnja pro- mctmi točka južiic železnicc na jugos'o- vanskem ozenilju, prosimo prav lepo, da se kolodvorska veža. ki ie vendar javni prometni prostor, o polnoči skroit:- iio razsvetli in ostane razsvetijena (Jo odhoda ponocnili vlakov. ako se že itc more doseči, da bi se dobüc peronske karte brez nadlegovanja blagajnika, ki ima shižbeno pravo, da stooi v funk- cijo g!. razglasa občinstva, euo uro l>red odhodom vlaka. Opozarjamo me- roidainc činitelje, d;; opozori- nato rav- nateljstvo južne železnice v Ljubljani, kjer vondar ne bado liotcli obravnavati Ccljiv tuko kakor kakuji^ na'jmanjšet?:i postajališča! V Razla^ovi ulici svetite samo dve svetilki, ki le piclo razsvetljujete egip- tov'sko tenio. Kno pa celo zakriva firma kieparja Korberja tako, da je spodnji del ulice v popolni temi. Merodajne cin?- telje prosimo, da opozore dotienega o- brtnika, da prestavi svoio firmo visje. Anarhija v stanovanjskih zadevah v Celju. Pod tern naslovom piše »Jutro« slodeee: Prcd vsem se mora konštatf- r:iti, da postopa ceijski stanovanjski v,- ra:d, kakor je zadnji čas sestavljcn, po- pölnoma objektivno na podlagi sta.no- vanjskega zakona. Kljub temu še ni blTo nikoli. po Celju- toliko razburjenja v slanovanjskih zadevah kakor seda>. Razpasia se je grda navada, da odhaia- ioče stranke kar kratkomalo izroCe ¦kliuče svojini zuancem in nrijateljem, ki so brez stanovanja, ne da bi bilo enc- iT/ii ali drugemu stanovanie nakazano. Ko jc enkrat v stauovanju, pa noče wn, ker ve, da stanovanjski urad nima cksc- kuti've. iPoliticua oblast namreč nc oa usistence, dokler ni rešen pri stanovanj- skem senatu v Ljubljani rekurz, ki ga vsaka taka stranku tudi točno vloži. -— Kam naj privedc tako postopanje, aKo se ne bodo uporaibljala najstrožja pro- hibitivna sredstva? Prcd vsem bo trc- ba kaznovati krivee z najobčutnejšo ac- narno globo, v kar }c stanovanjski tr- iad upravičen, polity na oblast pa se mora zavedati, da ji je treba skrbetl, za red in varovati avtoriteto zakona s tem, da nudi stanovanjskemu uradu ek- sekutivo, ker ta nima polieije na razpo- lago. Koncno bo tudi stanovanjski senat v Ljubljani veliko pripomogel k temt», da se vpostavi red, ako bo pri reSevanju neštetih rekurzov skrajno rigorozen. — Kakor slišimo, se bodo vse doslej na nepostaven način vseljene stranke naj- vstrožjc kaznovale. Mesto venca na «rob odboruika An- tona Kumer je darovala Posojilnica na Vranskem za celjsko Dij. kuhinjo 100 D. Denar se dobi v upravništvu lista. Redek lovski slučaj. V lovišču Go- spodarske zveze v Cdju v Stoprcah pri Rogatcu je ustrelil tamošnji posestntk Jože Dečman divjega merjasca, ki tehta 170 kg in je razstavlien v hotelu »Bal- kan«. Prodajal se bo na ülavnem trg« v Celju. Prosveta. Koledar šolske Družbe sv. Cirila i» Metoda za I. 1923. Vsako leto smo ga željiK) pričakovali, prinašal nam je po- ročila in bodrila za težko delo na polju narodiic obrambe. Tudi ietos nam je do- ¦brodosel, ker nam jc poireben ničman) ko nain je bil nckdaj v avstrijskih časih. Družbin koledar, ki ga je izdalo vod- stvo, stane JO Din ter se naroča pri voo- stvu, prinaša poleg običajnega koledar- skega dcla. družbinega računskega za- ključka in poročila o ietošnji glavni skupščini CMD prav lepo poglavk »N"a- rodiiernii dclu«, ki obscga med drugim zivljenjepi's velikega koroškega narod- nega delavca Vekoslava Legata, članek »Mi in naši sosedje na sevcroi meji«, zl- vljeniepis Josipa Miiavca, Pod tujo peto ter sliki in življenjepisa prerano umr»e Mi'.rice Osctovc in ucifelia Ivami Jakse. Fihi! HamptprobJeinc der statisti- schen Metliodeniehre. l3od tem nasiovwm je izšla vr založbi Diwicher &. Mumblot v Monakovem in Lipskem izpod peresa na'sega rojaka dr. Franc Žižeka, ptofe- sorja na univerzi v Frankfurtu a. M. knjiga, ki je namenjena ' znanstvenenui übravnavanju statistike. Dnevna kronika. Profcsor dr. Vidmar in šanovski ttn-- nir na Dunaju. Prof. dr. Vidmar je poka- zal dunajskiin šahistoni svojo vcliko u- mctnost. Igra I je naenkrat 28 partij, od katerih jih je dobil 22. Stiri partije so končale remis, torej je izgubil samo dvc partiji. Škof Szcepticki izgiian. Kakor jav- Ijajo iz Varšavc, je zabranjen povratek gršlco - katoliškemii metropolitu v Lvov, ker je ponovno povzročil zločiii vele- izdaje |)roti poljski republiki. Perzjjsko - turško prijateljsivo. »Chicago Tribune« poroča, da ic skleni- la Turška s Pcrzijo bratstvo, vsled ka- toregii prencha zakon, ki jc zabranjeval ženitev med Turki in Pcrzijci. Otrok ponesrečil. V Lnčah sc Je pc- siimja odstranila zvečer za trenutek ocl leto dtii s-tnrctfa otroka. Tisti čas ie pa udivril otrok po svetilki, ki sc jc razblTa. (iorcč pctrolej sc je pa razlil po otroku. Vsled rezki'li opekjin je kmalu izdihml. Snirt v vodnjaku. V Beogradu sta spustila Zivojiu Stankovrc in njegova si- naha Zivojinovcga sina na vrvi v vevd- njak, da izmeri globokost vode. Koma) pa je prispel na dino 25 metrov globolse- ga vodnjaka, »cue začelo rušiti kameiije, ki je pokopalo sina. Sole drusri dan so p«- tegni'li mrtvo truplo iz vodnjaka. Na drž. žrebčarni na SeJu pri Ljttb- liani je popolniti izpraznieno mesto xr- pravnika. Nat-uičnejši podatki in pogoji so navedeni v r:izpisn v Uradnem listu za Slovenijo. Število tujcev v ŠvieS. Vsled zdravc valute švicarskega franka se je naselfto v Švici mnogo tujcev, tako da jih .ie od eelokupnega prebivalstva, ki šteje 3 mi- ¦Ijonc 880.TJ00 okoli 405.000. Deložiranje stanovaujskega urada. Kakor javljajo zagrcbški listr, je baron Oejza Ranch, v katerega hiši je nasta- nicn stanovanjski urad,'vložil prošnjo, naj se istcga dcložira, ker ne plača no- be ne stana rime, Preko Oceana v štirih dneli. Par- nik »Mauretania« je prispel iz Amorikc v Plymouth s hitrostio 24.4 vozlov. Za prehod je potreboval 4 dni in 23 ur, torej pet ur maiij kakor dosedanji brzoparniki. Med potjo pa se je moral tri dni boriti z inočnhn viharjem. Vozni red na progah sarajevske di- rekcije državiilh želcznic ostane neie- premenjen. ülasom obvestila Direkcijc državnih železnic v Sarajevu tukaj^nji trgovski in obrtniški zbornici ostane se- danji vozni red na njcnih progah, koji je stopil v veljavo 1. jtmija tl. v celotf ne«- premenjen tudi v zirnski seziji 1922-23. S kokainovimi cigaretanii omamljen in oropan. Trgovski potnik Hans Klein sc je zabaval v dunajsk. kabaretu »Ca- pua«. Po predstavi si k" hotel prižgati c>- gareto, a ni imel pri sebi vžigalic. K njemu stopi neki tujec in mu ponudi ci- gareto in vžigalicc. Kmalu je čutil Klein •ahko oinotico. Med pogovorom sta ko- rakala naprej. Tujec ga je povabil v ka- varno, kamor sta se peljaUi z avtonno- bilom. Med vožnjo jc Klein skadil še eno cigareto in trdno zaspal. Ko se je prcbudil, je ležal na cestnem hodnlku Tn zapazil, da mu je tujec odnesel 500.000 kron, srebrno uro in razne iistine. Štev. 133. »NOVA DOBAi Stran 3. Radi krnskih dogodkov obsojeni. Torocali sino že, da so bili nekateri oE- ciolžeui. da so oskrunili spomenik nu Kr- iiu. Uradiia komisija je ugotovila, da ja spomenik na Krnu poškodovala strela, a ta ugotovitev iii. nič pomagala. Kljub tc- inu so bili obsojeni: 16-letni Smrekar na 7 mesecev in 15 dni ječe ter 2000 lir giobe, Mikuž je dobil eno leto in tri me- vece ječc ter mora plaeati 500 lir globe, Sovdat je bil obsoien na 7 nicsecev in 15 dni in 250 lir globe. Velika tatvina v Ljjubljani. V četrtek popoldne je bi!o obveščeno policijsko raviiateljstvo v Ljubljana o veliki tat- vmf, ki je bila izvrsütia pri »Novem sve- tu« na Oosposvetski cesti. Iz blagajne gostilničarke Goršetove je izginilo več iiragocenih predmctov, ki se eenijo nad 250-000 kron. Zapravljaiije na poseslvu v Belju. Predino iu prevzel npravo Anton Kri- sti.m na držav.nih posestvih v Belju, je bilo tamkajšnje gospodarstvo škandaloz- »<>. Farlameiitarna komisija je ugotovi- la, da so prejsnji upravitelji napravili državi: ¦miiijonsko škodo, ker so proda- jali dragoceno pohištvo nadvojvo'de Fri- clerika, konje, drugo živino in rnaslo svojirn prijateljem po smešno nizkili ce- jiah. Zagovarjati se bodo morali pred sodiščem. Pametiia naredba. Ministrstvo za narochio zdravje je izdalo naredbo. ki doioea, da se mora vse osobje, Id je na- meščeno v javnili Iokalih, zdravstveno pregledati in sicer: artistice. plesalke, pevke, blagajniearke, sobarice, kuharice, siužkinje. Naredba velja od 25. now Uvoz za trgovino in prevoze v New- Yorku. V New-V'orku se je uslanovEl u- r-dd, ki daje vsem osebam, katere bi prKIe v Ne'vv-York po trgovskih poslih. \se potrebne informacije. Urad je osobi- i:o na ra'/polago zastopnikom bank, kor- poracij, inšiitucijitd., ki gredo v New- York v svrho vzpostavitve trgovskin odnošajev s tamkajšnjimi pod.ictji. Na- slov ufada je: Board of trade and Trans- portation. New-York, 4] Park Row. Nemiri vsSed lakote. V Kolinu je prišlo do krvavih ncmirov. V predmestju Miihlhcim so sc spoprijeli dclavci, ki so kričali: »Diijte nain kruha, urniramo la- kote!« s policijo. Orožniki in stražniki so ustrelili v Jnnožico in jo razkropili. Morilec, požigalec in samomorilee. Kadar se italijan lioee mašeevati, ne pozna nobene mere v svojem divjanju. Tako se jc prcd kratkim zgodila zelo krvava drama v Mesini. Ncki ladijski kapitan, Stefan Laspada, je vlomll r dietorn v drugo nadstropjc v staiiovanje, kjer je živela njegova ločena žena s svo- }o mater jo in bratom. Najprcj je zabodel svojeffa svaka, potern je stnrtno ranil svojo taščo, ki je prihitela sinu na po- ¦moč. Nato se je spravil nad /eno, katero jo sedenrkrat zabodel. Ko so bili vs: mrr- vi, je zažgal hišo, si prerezal vrat \n skočil skozi /okno. Norec na vagonovi strehi. Piolioija je opazila na beograjskem kolodvoru na strehi vagona zagrebškega vlaka nekc- ga inoža. Potegnili so ga z voza in od- peljadr na stražnico. Ugotovili so, da ?e bjvši gimnazijski profesor Stefan Ilja- ševic, ki je pred kratkim pobegnil iz no- rršmce v Stenjeveu pri Zagrcbu. Striipene kaee. Doslej se je spJoSno domnevalo, da je Afrika na prvem mc- stu, kar se tiee vrst in nevarnosti kaC. Sedaj pa jc ugotovljeno, da sc najboij nevarne kače nahajajo v Južni Amcriki. Ko: najopasnejša se smatra tako zvana »surukuku«, kakor jo nazhrajo tamošnjl prebivalci in kar pomeni »gospodarica srmovja.« Suruknku je dolga tri do štiri metre in jc- prekrita z gostimi rumcnim* luskinami. Kogar ugrizne. umrje v hipu. Posebnost te kaee pa je nien žvižg. 2a- brlisga ostro in glasno. Ce io zasliSljo prebrva'lci, zbcžijo kakor brcz glavc. — Druga zelo opasna kača je »apaffafolco«, kar pomeni »ljubiteljiea ognja«. Ime >c umestno, ker ta kača ljubi ogenj. Popot- niki, ki prenočujejo v tamošntfh prir- sozdih in nc pogasijo ognja, jo večkrat ziutraj naidejo zvito med tlečim ogljem. Ogenj ji nikakor ne gkoduje, zato sc ao- rrrneva, da njena koža vsebuje j>osebno s,nov. slično azbestu, ki jo varuje pred vplivom ognja. Narodno gospodarstvo- H M E L J. XXIII. brzojavno ^rino poročilo: Nürnberg, 14. 11. 1922. Prodanih 300 ba! - za 5000 M ccnejc. iKonsunieiitoin bosanskega in slo- venskega prcmoga. Olavua rudarska dl- rckcija v Beogradu je obvestila tukaj- ' šnjo trgovsko in obrtniško zbornlco, öa je miuister za šume in rudokope z reše- njciri z dne 25. oktobra 1922 P. Br. 8738 ukinil vsakršno izdajailje odobrcnj za nabavo premoga iz bosanskih rudnikov, ker imajo le-ti zadostne zalogc — okrog 3.000 vagoiKJv. Konsumenti bosanskega Premoga naj se obracajo v bodoee za nabavno dovoljcnje na Olavno rndarsko direkcijo, ki pa bo dajala prcdmost do- biivam za proniet (saobraeaj). Za vrd- isiski premog naj sc obracaio konzume^- ti Tiaravniost na npravo preniogovnika Vrdnika, za premog iz siovenskih dr^av- :iih premogovnikov pa na Oddelck za premog pri pokrajinski npravi za Slove- niio, kakor b bilo to doslej. OBRATNI RED ZA AlESTNO KLAV- NICO V CELJD. (DoloČHa glede uvoženega svežcga raesa in uporabe hladilnice.) (Konec.) ^Jl. Po koučanem Jelu morajo klalci uporabljeno klavniško oro-die in pa prostor, kjer .so delaii, temeljito n- čistitl V slučaju, da to opuste, ima klav- uično vodstvo odrediti- snaženje na stroske dotičnega kialca, v znicsku od 5 do 10 Din. Istotako .iamei vsak tiicj^t za sebe in za svoje osobje zn vsafto poškodbo klavniene stavbe in njenrn naprav in je dolžan vsako nastalo škoao v poinem obscgu povrniti. NaisprotujoCI se v smishi § 37 toga regulativa ka- znujejo. § 12. Meso zakhuie živine sine osta- ti v klavnici do 11. ure drtigega due, vendar klavnicu ne prevzaine nobencga janistva za zaostalo meso in druge defcc in tiKll ni zavezana paziti nato, da :>c odvoz vrši po lastniku aii kaki drtigi npravieeni osebi. Zaplenjenega mesa ali zaplenjcnih organskili delov stranke nc smejo odstraniti. § 13. Za krinljenje v hlcv postavlje- ne klavne živine se briga lastnik sam; ko bi taisti lie dal živini pravočasno kr- me, ima to storiti klavnica na njegova stroške. Živina se sme krmiti samo v klavjiicnih hlcvih. Zivina. ki stoji vei kot 12 ur v hlcvu, se mora Ivraniti. Sna- ženje lilevov preskrbi .klavnica. Gnoj je L-istnina mestne 'obeine. § 14. V klavniene hlevc postav- ljena zivina se ne sme več iz klavnice odstraniti. V slueaju nstanovitve kake kužne bolezni je postopati uo obstoje- ci'h vetcrinarsko - rcdarstv.onih precv- pisih. § 15. Vodstvo niestiie klavnice ima klavniaii oskrbnik air kak drug od mc- sine občine dotočen strokovnjak. k'i pa mora biti diplomovani živinozdravnik, vsposobljcn tiidi za oiiravljanie drž. vs- terinarskih poslov. § 16. Prožnjc za stalno ali z-ačasno izprememibo obratnega reda morebitne pritožbc proti klavniencmu osobju oz?r. proti naredbam istega, ic «asloviti na klavnični odsek mestizo občirie od. na mestni lnagistrat; nobena stranka pa ni upravičena pozvati klavniene uslu?;- bence na odgovor, jim kai zaukazati aH jih zmerjati. § 17. Mestna občina si pridržujc pravico dovoliti obratovanje v mestni klavnici tiidi mcsarjein, ki nimajo svojih prodajalnic v območju mesta, če se le-ti z reverzoni zavežejo, da se bodo pod- vrgli vsem določilom klavničnega regii- lativa, (§ 1. in 3.) t. j., da bodo vso za prodajo določeno živino klali v mestnf klavnici in vse odzunaj nabavlieno meso pripclja'l[ v klavnico v nadpregiedbo. Tudi zunanjim izvozniearjem sc lahKo dovoljuk1! klanje v mestni klavnici pod pogoji, ki1 jih za vsak slučaj določa me- stni magistrat. Pristojbinski tarif za mestno klavnico. § 18. Za uporabo klavnice za klanje in sem spadajoča deh vkljueno ogled, se plača: za 1 konja ali goved 25 Din, za 1 tele 7.50 Din. 1 prašiča črez 40 kg 15 Din, 1 prašiča pod 40 kg 5 Din, i ovco ali kozo 5 Din, 1 jagnje ali kozlička 3 D. § 19. Za uporabo lileva se piača za vsakih 24 ur (1 noe): za 1 konja ali go- vedo 1.50 Din, 1 komad drobnice 0.50 D, za živali, ki se zakoljejo isti dan kot se postavijo v hlcv, odpadejo pristoibine. § 20. Za uvožena goveda, teleta, prašiče itd. jc plačati toliko oglednme kot znaša kla\nia pristojbina. Za po)o- vico teh živali se placa cela pristojb!- na. Za uvoženo ineso v koinadih se plača za 1 kg 0.25 Din. Zaklani konjl se ne smejo uvoziti. § 21. Za uporabo velike tehtnicc je plaeati: za 1 veliko živino 2 Din, za 1 komad drobnice 0.25 Din. S to pristojbi- no je plačan tudi tehtnični Jistek. Za sn- kratno uporabo male tchtnice in za te- litnični listek se plača 0.50 Din. Hladilnica. § 22. V hladilnici se obratuje v splošncm le v vročem letnem času. Za- četek in konec obratovanja se ravna po zunanji temperaturi. Vodstvo klavnice si bo prizadevalo vzdrževati tempera- turo hladi'lnice na t 2 do ~h 4° C, ven- dar zato ne more jamčiti. Ako sc te mc- je temperature ne bi mogle vzdržavati, nima najenmik iz tega vzroka nobene pravice do odškodnine. § 23. Za uporabo hladilnih celic, ]c plaeati pristojbino, katero za vsako le- to določa mestna obeina. § 24. Oddaja celic se vrši vsako le- to za celo leto. V slueaju da najemnik ne namerava eclice dalje upora'bljati, mora uaznaniti odpoved vodstvu klav- nice pismeno najdalj-j do 1. decembm. Najemšeino je plaeati polletno v naprej, kakor to določr mestni magistrat. Ako ista ni poravnana po poteku plačiincsra roka, izgubi najeninik pravico do daljfnc uporabe celice in sc more oddati celi- ca takoj drugemu interssentu. Mesfna cbcina si nadalje pridrži pravico. stran- kam, ki kljub 1-kratnemu opominu pre- zirajo d'tfločila§§ 26. 28, 29, 31, 33, 36 tega regulativa odpovedati na 14 dni hla'dilnico, ne da bi se mn že vplačana najeinnina vrnila. § 25. V splošncm se oddaja vsaKa posamezna celica le cnemu samemu najemniku; s privoljenjem mestnega nwgLstrata pa iahko izjcmo'ina najamcta 1 celico tudi 2 najemnika, katcra jo pa smeta le sama uporabljati. Za vsako u- porabo celice po tuji stranki se kaznuje nai-emmik celice z denarno globo od 5 do 20 Din in se mu v ponovuem slučalu z::brani nadaljna uporaba celice, ne c?a bi senin povrnila že plačana pristojbina. § 26. Hkidilne celice morajo bit! zaključene. Za izgubo ali poškodbo v celicali sliranjenega mesa a'lr drugrii prcdinetov ue prevzaine mestna obel- na nobene odgovornosti in niina nobe- ne dolžnosti povračila. Celice mora stranka sama zapirati, ravno tako tudi vrata, ki vudijo v prcdhladilnico in v liladilnico samo. Vstop v celice jc klav- ničniin uslužbencem vsak čas dovoljen. § 27. Hladilnica se najcinnikom od- pira: Ob delavnikih: od pol 5. do pol 7. od 11. do 12. od 16. do pol 17. ure. Ob nedeljah in praznikih: od pol 5. do pol 7. od pol 11. do pol 12. ure. Na zahtevo večinc najemnikov se te ure po potrebi Iahko preložijo v mejah obratovalnega časa klavnice. Izven teh določenih ur je hladilnica zaprta in se odpira le v nuj- nih slucajili med obratovalnim öasam klavnice proti plačilu posebne pristoj- bine 5 Din. § 28. Meso se sme šele fredaj v ce- lice spravljati, ko je izgubilo živalsko to- ploto, na noben način pa preje, kot 4 ure po klanju. Kadar hladilni stroj ne deluje, se sme meso že pol ure po klanju spravljati v celico. § 29. Smrdeče ineso, pokvatljivi me- sni deli, kri, kožc, dlake, parklji, rogovi, neočiščena čreva in tekočine se ne sme- jo v hladilnici spravljati. Tudi ne za- mazani predmefr in orodje. § 30. Pred hladilnbo in hodnike se ne sme zastavljati s predmeti in sc tarn ne smejo izvršcvati nikakoršna dela. § 31. Hladilnica in celice se morajo držati vedno kar najboli cistc. ter je za- to najemnik odgovoreu. Posebno tla mo- rajo biti vedno snažna in suha in se nc sme mesa nanje pokladati. Vsako celico mora najemnik vsaj 1-krat na teden »- snažiti na ta način, da obrise stene, o- grajo *in tlak z mokro krpo (cunjo). Ako to opusti, mora izvesti snaženie klavniü- no vodstvo na stroŠke najemnika in si- cer v znesku 5 do 10 dinarjev. § 32. Snaženjei vseh celic z vodo se sme vršiti le po odredbi klavničnega vodstva na zato določenih dncli. § 33. Vstop v celico .ie dovoljen le tcdaj, če so zaprta zunanja v predhla- dilnico vodeča vrata. Samolastno odpi- ranje oken je zabranjeno. § 34. Ako se za kako prosto celico oglasi več interescntov, odloča o pode- Htvi klavnični odsek. § 35. Najemniki hladilnice iamčijo zn vsako po njihovih uslužbencih v liladii- nici povzročeno škodo. § 36. Stranke se imajo odredbam nadzorovalnega osobja brczpogojno po- koravati. Morebitne pritožbe je prijaviti klavnicneinu vodstvu (jzir. inestnemu magistratu, nobena stranka pa ni upra- vičena klavnicnih uslužbciicev pozivatl na odgovor, grajati ali zmerjati, sicer bi se dotične osebe kaznovale. § 37. Prestopke klavničnega in hla- dilnJčnega reda bo kaznoval v kolikor za prestopke posaineznih §§ niso dolo- čene i>osebue kazni mestni magistrat v smislu min. naredbe od 30. IX. 1857 drž. /ak. štev. 198 z denarno globo od 20 do 200 Din, ali z zaporom od 6 ur do 10 clnf, prestopke hladilnicncga reda pa razun tega še z zabrano nadaljne uporabe hla- dilničnih prostorov. ŠESTI CUT PRI ŽIVALIH. Najboij menda ljubijo živali izmed vseh narodov Angleži in to ljubezen gojijo od generacije do generacije. An- gleška literatura o živalstvu je ena najbogatcjših in to ne samo strogo znanstvena, temveč tudi popularna. An- gleži ne ljubijo samo živali, ampak jih tudi študirajo. Vse, kar je ž njirni v zvezi, se natanko pretresa, študira in debatira v javnostJ. V najnovejšem času posvečajo Angleži posebno pozornost psihologiji živali. Če imajo živali tudi du3o, s tem vpraSanjem se je bavila tudi že grška filozofija, dasiravno ni rešila tega kočljivega vprašanja niti najmanje. Celih dvajset stoletij naše zgodovine ni opaziti na tem polju no- benega napredka. Še-le, ko se je pričelo proučevati psihologijo sploh eksperi- mentalnim potom; se je dognalo, da je mnogo fizičnih funkcij pri živalih in pri Ijudeh identičnih. V tej smeri je Sla znanost še dalje ter razpravlja o temi, ni li konstrukcija čutov pri živalih po- polnejša nego pri ljudeh. Eden najna- vadnejših pojavov v tej smen jedejstvo, da živali prej slutijo iiesreco nego člo- vek. Znameniti angleški učenjak lord Averbury trdi, da slutijo mačke, a ver- jetno, da tudi druge živali mnogo prej potres. Pri poslednjem velikem potresu v Valparaisu, se je opazilo, da so bile mačke že dva dni pred potresom silno nemirne, odbijale hrano ter neprestano iskale drugo zavetiSče. In predno je kdo izmed ljudi čutil tresenje zemlje, so se mačke namršile ter začele prestrašeno mijavkati. Zanimiv poskus so napra- vili s slepim netopirjem. Pustili so ga letati v sobi, kjer so bile gosto razpete tanke žice. Netopir, čeprav je bil popol- noma slep, ni niti enkrat zadel ob kako žico, temveč se jim je spretno izognil s pomočjo nekega posebnega čuta. Še bolj zanimiv je drug poskus s kuka- vico, katero so prinesli iz Afrike na Angleško. Tu so ji pričvrstili na nogo znak ter nato zopet izpustili. Že čez teden dni je bila zopet v Afriki na istem mestu, kjer so jo ujeli. Nekateri uče- njaki govore o podedovanem instiktu. Ta fraza znači končno zelo malo. Tako je n. pr. celi problem ptic selilk popolnoma misterijozen, tembolj, ker potujejo ve- činoma po noči. Kakor trdi lord Aver- bury, se more problem, kakor dejstvo, da najdejo psi in mačke pot domov v temni noči in v popolnoma tujih krajih, raztolmačiti samo na ta način, da imajo živali še en »šesti« Cut, ki bi se Iahko imenoval »cut za orienta- cijo«. Tudi pri žuželkah je konstatiral lord Averbury interesantne fenomene, ki potrjujejo njegovo tezo o šestem čutu pri živalih. Ugotovil je n. pr., da obču- tijo mravlie ultravioletne žarke, ki jih ljude sploh ne vidijo. Tudi pri mravljah je izvanredno razvit cut orijentacije. Dognal je tudi, da je pri mravljah iz- vanredno razvit vonj. dočim sluha sploh nimajo. Lord Averbury je izjavil napram nekemu dopisniku: Mi imamo pet čutov in včasih se mi dozdeva, da jih več tudi ne more biti. Jasno pa je, da z na- šimi čuti nemoremo premeriti narave. Pri živalih pa najdemo futila (organe), ki nimajo nobenega živca, pač pa ftink- cijo, katere si danes še sploh ne mo- remo raztolmačiti. Danes se nahajamo še vedno pred neskončnimi, neodkri- timi tajnostmi narave. Izdaja in tiska: Zvezna tlskarna v Celju. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Šlmnic. Nsprodsj je mlod qsbI z vprego za K 3000'—. 1343 Čret Sfev. 24 pri Celju. 1-1 Stran 4. »NOVA DOBAi Stev. 133. Dame katerim izostaja ali popolnoma izostane mesečno perilo, naj so brez skrbi. Jaz pomagam in ščitim njih zdravje in pri- našam novo veselje do življenja. Obla- stveno preizkušeno in potrjeno. Obrnite se takoj na 1345 K. Fesa 26~1 Hamburg A 118. Papenstr. 95. Primarij dr. I. RRJŠP CELiüE, l^rekov trg St. 8 naznanja da je dobil «netio mM ito (Quarzlampe) in da se vrše dnevno obfeevanja popoldnc. Išče se 1346 ueiteljica z ljudskošolskimi izpiti k 2 deklicama za popoldanske ure. Naslov v upravi. Lena stonow jska hiša v Celju, v kateri je stanovanje takoj na razpolago, se kupi. Ponudbe na upravo. Sobo fščo gospod, s hrano ali brez nje, če treba, proti inštrukciji jezikov (slov. nem., I at, franc, in ital.) kakor tudi v drugih pred- metih, od 1. dec. naprej. Ponudbe pod »Domačijo« na upravništvo. Pekarna na prometnem kraju 845 VZaiTlG V naj Cm. Ponudbe na upravo lista. 1323 3-3 Gostilničarji in mesarji pozorj Podpisano podjetje izdeluje po najno- vejših vzorcih 5 načinov različnih na- črtov za moderne ledenice, v katerih se letno uniči Ie 15% 'edu. Cena 1 na- črtu 100 Din, vseh 5 vrst skupaj pa 400 Din. Ponudbe na Korošec Dra- gctin, stavbeni podjetnik, ReAica ob Pakr. slajboljši uspeh imajo oglasi ,Floue Dobe' licence in nčenhe sprejmeta Brata Knez zlatarja in dra- guljarja, Celje-Gaberje. - Ku^tujefta tudi zlomljeno zlato in srebro po naj- višji dnevni ceni. 4—2 Pisalni slroj in ^ 3-2 registr. blagojna že rabljena a dobro ohranjen?., Steje do 9999, SO proda. Ogleda se pri mehanikerju Žižka, Celje, Glavni trg. Največje, domacs ele&ficofehnično podjetje: ELIN dpužba za elehtrotehniüRD industrijo d. z o. z. tils! gradl eiektrEčne ccnfraBe in omrežja; FBSm pvolzvaia in dobavlja vse električne sfrole in K.BBII elektrotehnične aparate in izdelke; ETflSM projektira brezplačno vse naprave in obrate, K.IBMI ki so w zwe^i z eBektriko. 1321 25_9 TehniCne pisarne in zalogc : Ljubljana, Dunajska cesta, 1Mt .. n Marlbor, Vetrinjska ul. 11. Palača LJublJ. kreditue baake. ^-sl ^3—Z ,-_n^-j^-_rjrj-un.v_n_------, - ,- ...... k 29-11 Kava, čaj, Čokolada, moka iz banatskih mlinov in vse špe- cerijsko in kolon. blago po zeio znižanih cenah pri tvrdki ^ Ludovife Pelek - Celje ^ Nakup deželnih pridelkov Seno, slio, too, prcmog, 1, tampir, sadle: in druge deželne pridelke Rupuje in prodaja j Oset Andrei, Maribor \ aieksandrova cesta 57 81869-43 Telefon S8 1 KAROL PJUK OELJE, KRALJA PETRA ÖESTA Priporoča se c. občinstvu za nakup manufak- turnega in modnega blaga, posebno moškega perila. Vzalogi vse nove sokolske potrebščine. 807 25-19 ladransha banha • Beopd Delniška glavnica: Din 60,000.000' Rezerva: Din 30,000.000'—. Bled, Cavtat, Celje, X>i^lbi?o^rnik, Hepcegnovi) Jelsa, PODRUŽNICE: Jesenice, Kopčula, Kotop, Kvanj, Lj ubl j ana, Mailbox», IVLetko^riö, Pvevalje, Sar»aj ct^iro, Split, Silbenik, TjpžIO, Zagpeb. Aim.e]?ika>xislc:i oclclelek. Naslov **» bpzojave: JADRÄNSKÄ. Äfiliii?aMLi zavodi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New - York City. BANCO YUGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir. Delavke ' ' za lahko delo se sprejmejo pri Pinter & Weber tovarna bonbonov Zagrad, št» 31, Ce?je. Išče se: za večjo delikatesno trgovino združeno z bufetom (zajuterko- valnica) z nastopom iö.januarja 1923: Proiilfl - prvovrstna moč delikatesne stroke, plflilQ ilii zmožna kavcije in poižnD üiM V pismeni ponudbi je navesti dosedanje službovanje in pla- čilne zahteve ter priložiti sliko. Naslov: Poštni predal 5, Celje.