LETO X. ST. 1 (436) / TRST, GORICA CETRTEK, 13. JANUARJA2005
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596
TAXE PERCUE -TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITA LY
NOVI
CENA 1 EVRO
ivivw.noviglas.it
NOVI GLAS JE NASTALZ ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLISKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
Uvodnik
Jurij Paljk
V deseto leto
SpriCujoCo Stevilko Novega glasa vstopa-mo v novo leto, istoCasno pa tudi v deseto leto, odkar sta se Novi list in Kato-liSki glas zdruzila, da smo dobili Novi glas. Vsem bralkam in bralcem se za zvestobo v vseh teh letih zahvaljujemo, kot vas tudi naproSamo, da nam ostanete zvesti tudi v prihodnje!
Pred desetimi leti nas je bilo v uredniStvu veliko ve£, kot nas je danes, finanöne in druge stiske, predvsem pa politiCna nerazu-mevanja in dejstvo, da smo v veliko finanC-no breme le goriSkemu delu Sveta sloven-skih organizacij, so privedle do krCenja osebja na vseh ravneh, tudi v sestavi ured-niStva, kar pomeni po eni strani vecji napor za nas, maloStevilne urednike (zaposleni: dva poklicna casnikarja in pripravnik, dve oblikovalki), po drugi strani pa veCjo ude-lezbo pri snovanju casopisa s strani sode-lavcev, ki se jim na tem mestu v imenu ce-lotnega uredniStva toplo in iskreno zah-valjujem, ker bi brez njihove nesebiCne marljivosti ne zmogli narediti niti ene same Stevilke. Bili pa smo tudi kovnica novih poklicnih casnikarjev, trije sedaj delajo za dezelni RAI, dva sta na Primorskem dnev-niku, nekaj smo torej le naredili, pa Ceprav se na to dejstvo prerado pozablja.
Minili so Casi, ko so uredniki Se lahko raCu-nali na obilo sodelavcev, ki so nesebiCno in predvsem pa zastonj pisali iz tedna v teden
v Casopisa, ki sta bila naSa predhodnika. Predvsem med mladimi danes pogreSam, in najbrz ne samo jaz, veCjo potrebo po tem, da bi kaj povedali na glas, da bi sami iskali moznosti vkljuCevanja v Casopis, da bi sami postali dejavni Clen naSe narodne skupnosti, kot pogreSamo med njimi tudi veCjo Sirino in ne takojSnjega iskanja za-sluzka za vsako ceno.
Tisti, ki smo pri Novem glasu z vami od zaCetka, se Se spominjamo, kako smo v pr-
vi Stevilki Novega glasa zapisali, da "smo zdruzili veC glasov" in to vodilo tudi v prihodnje ostaja moto za naS tednik, ker ze-limo dati glas vsem vam, drage bralke in bralci, in vas tudi zato iskreno vabimo k so-delovanju. PoSljite nam predloge, opazke, zapise, ideje in predvsem pa fotografije in drugo dokumentarno gradivo, da boste in bomo pisali o vas, da bo tudi v prihodnje naS Novi glas zares naS skupni tednik, v ka-terem se bomo in se boste prepoznavali.
V zaCetku vsakega novega leta se zgodi, da se nekaj naroCnikov odpove Novemu glasu, najveCkrat zato, ker so bralci ze prestari, da bi zmogli tednik Se brati, mladi, ki so v njihovi druzini, pa ne Cutijo nobene potre-be po tem, da bi ostali Se povezani s sloven-sko tiskano besedo in narodno skupnostjo, ki jo naS tednik predstavlja. To je slabo. Zgodi pa se, da dobimo tudi nove naroCnike med mladimi, kar potrjuje zlato pravilo, da so povsod izjeme, za mlade se danes nam-reC ve, da ne berejo skorajda niCesar. Do-bro, zelo dobro pa je predvsem to, da smo v desetih letih ohranili vas, drage bralke in bralci, naSe zveste naroCnike, in je velik uspeh ze dejstvo, da nam naklada, skrom-na, kot so, brez izjeme!, vse naklade vseh slovenskih Casopisov v naSem prostoru sk-romne!, ne upada! Ce bomo pridobili Se kaj novih naroCnikov, bomo veseli, Ce boste pridobili vi sami Se kakega naroCnika, bomo Se bolj veseli! O kakSnih razvojnih stra-tegijah in naCrtih Novega glasa v prihodnje zaradi zgoraj navedenih tezav nima nobe-nega smisla govoriti, lahko le reCemo, da bomo vztrajali, kot smo doslej, tudi v ja-nuarju, ki je mesec verskega tiska in ga tudi mi predstavljamo.
"Nismo	folkloma
//
Na praznik Svetih treh kraljev popoldne je bil v Cedajskem gledaliSCu Ristori tradicionalni Dan emigranta, ki velja za tradicionalni novoletni praznik Slovencev na Videmskem. Vsakoletna prireditev, ki je vedno na praznik Sv. treh kraljev in jo prirejajo vse slovenske organizacije iz videmske pokrajine, je ohranila ime Dan emigranta v spomin na tezke Case povojnih let, ko je skoraj veCina slovenskih in furlanskih prebivalcev NadiSkih in Terskih dolin ter Rezije zaradi nevzdrznih gospodarskih razmer v domaCih krajih odSla v tujino.
Na letoSnjem Dnevu emigranta sta spregovorila predsednik videmske pokrajine Marzio Strassoldo in v imenu vseh Slovencev, ki zivijo v videmski pokrajini, znani javni delavec Giorgio Banchig; Republiko Slovenijo so zastopali podpredsednik Drzavnega zbora Republike Slovenije Vasja Klavora, evropski poslanec Republike Slovenije Lojze Peterle, generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Joze SuSmelj in vrsta okoliSkih zupanov.
"Nismo in ne nameravamo nikdar postati nekaka folklorna skupina, ki govori neko praslovansko nareCje, kot bi si nekateri zeleli, ampak smo sestavni del slovenskega naroda, ki se je zato izredno veselil vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo, in tudi sami smo se zbrali na Matajurju, da smo se skupaj s Slovenci iz domovine veselili izjemnega dogodka!" je vzkliknil Giorgio Banchig, ki je naCel tudi zivo obCuteno pomanjkanje vezi z matiCno Slovenijo, ker drzavna meja Se trdno stoji; izpostavil je tudi dejstvo, da se v skoraj celotni BeneSki Sloveniji, Kanalski dolini in Reziji Se vedno ne vidijo televizijski program RTV Slovenija, pa Ceprav je drzavni zbor RS ze pred leti izglasoval poseben zakon za omogoCanje gledanja slovenskih programov v BeneSki Sloveniji, kar se pa zal Se ne izvaja.
/ stran 12
Jevnikariev vecer v Trstu
Prof. Martinu Jevnikarju so posthumno podelili visoko slovensko drzavno odlikovanje
Posrecena izbira sovodenjske obcine
Se o slovenskihuliönih
Pred kratkim so se v blizini rubij-skega gradu v sovodenjski obCini pojavile ulicrie tablice z napisi Via Primoz Trubar in Trubarjeva ulica. Izbira tega imena je zelo primerna tudi zaradi dejstva, da je Trubar med svojim bivanjem na GoriSkem novembra 1563 pridigal tudi na gradu v Rubijah, in sicer v slovenSCini, nemSäni in italijan-SCini.
O toponomastiki na narodnostno meSanem ozemlju smo v naSem li-stu ze veCkrat pisali. Ob razveselji-vem zgledu, ki ga je dala sovodenj-ska obcinska uprava, ponovno pou-darjamo, da bi bila pri poimeno-vanju ulic tudi v mestih, v katerih zivi naSa manjSina, zazelena vecja pozornost do pomembnih slovenskih imen. Primerne bi bile npr. o-sebnosti, ki so v svojem delovanju spoStovale narodnostno raznolikost v naSih krajih.
Za Gorico naj omenimo Valentina Staniäa (1774-1847), stolnega kano-rika, Solskega nadzornika, enega od ustanoviteljev goriSke gluhonemni-ce itd. NadSkof FianüSek B. Sedej (1854-1931) se je v tezkih Casih faSistiCnega nasilja nad Slovenci
zavzemal za vse narodnosti, zivece v goriSki nadSkofiji. V Gorici rojeni profesor in pisatelj Alojzij Res (1893-1936), znan tudi kot posred-nik med slovensko in italijansko kulturo, je ob 600-letnici Dantejeve smrti uredil in izdal Dantejev zbor-nik, posebej v slovenskem in ita-lijanskem jeziku. Andrej Budal (1889-1972) iz Standreza pri Gorici, profesor, pesnik in pisatelj, je prevajal italijanska literarna dela v slovenscino, med drugim obsezni roman Alessandra Manzonija I pro-messi sposi (ZaroCenca). Ti Stirje primeri kazejo, kako umestno bi bilo v casu zblizevanja in veckrat iz-razene zelje po medsebojnem spoz-navanju upoStevati tudi slovenska imena, ki so izraz takih prizadevanj. Imen je seveda Se veliko, potrebna je samo politicna volja tistih, ki so odgovorni za takSne odloCitve. Ko-misija za toponomastiko pri goriSki obfini (v njej so tudi slovenski Cla-ni) je posvetovalnega znacaja, zato imena lahko samo predlaga, spreje-ti in odobriti pa jih mora obciriski svet. Da bi le imel dovolj posluha za primerne in pravilne izbire!
Andrej Bratui
Kulturni dom v Trstu
Raziskovalec Vlado Klemse je pripravil novo knjigo s krajevnimi, vodnimi in ledinskimi imeni
Maurizio Zacchigna in njegova neznosna lahkotnost trzaske preteklosti
lnvisnsk
Foto Kroma
Italijanska notranja politika
Krizi in tezave leve sredine
Delegacija Slovenske skupnosti, v osebah dezelnega tajnika Da-mijana Terpina in dezelnega svetovalca Mirka Spacapana, se je v Bocnu udelezila slove-snosti ob podelitvi drzavnega odlikovanja Republike Slove-nije predsedniku avtonomne pokrajine Bocen Luisu Durnwalderju (na sliki). Priz-nanje mu je slovesno izrodil generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Joze SuSmelj ob prisotnosti predsednika OMO Slov. parlamenta Jozefa Jerovska in podpredsednika komisije za Slovence po svetu Mirana Petka. Slovesnosti se je udelezil tudi bivSi predsednik RS Milan Kudan.
Odlikovanje si je Durnwalder
SSk	zaslovenska imena
Ko gre za javno uporabo slovenSdine in nje-no priznavanje, je Slovenska skupnost vedno v prvi vrsti. Tako se na zadnje novice o pole-midnih prizvokih pri preimenovanjih za-selkov in ulic v sovodenjski obdini postavi gotovo v bran dim vecje uporabe slovenskih imen. Toponomastika in cestne table so za vsakogar jasen in viden dokaz naSe prisotnosti na ozemlju. Poleg tega so jasna slika etnid-ne barvitosti naSe dezele in obenem garan-
cija, da se imena ne izgubijo in pozabijo. Ve-nomer se moramo truditi za udejanjanje pra-vic, ki obstajajo prevedkrat zgolj na papirju. Ko se torej pojavi moznost, da uprava izvede obogatitev v tem smislu, je ne gre zapraviti, Se toliko bolj zaradi domnevnih prevelikih stroSkov, ki naj bi bili s tem povezani. Pokrajinsko tajniStvo SSk torej podpira obcinsko upravo pri izpeljevanju dela, ki bo na teritoriju utrjevalo slovenski jezik.
Le Se nekaj mesecev nas loci od volitev v 14 ita-lijanskih dezelah, katerih izid bo gotovo pokazal, kako ita-lijanski volilni zbor ocenjuje tudi sploSni politidni polozaj v drzavi. Naj tu pojasnimo, da takih volitev ne bo v Furlaniji-Julijski krajini, kar pa nikakor ne pomeni, da omenjeni volilni izidi ne smejo zanimati naSe na-rodnostne skupnosti. Zanje je po drzavi zanimanje tem vecje, ker se bo prihodnje leto konda-la tudi legislatura in bodo torej tudi drzavnozborske volitve. Kot vse kaze, se bo Dom svo-boscin pod vodstvom Silvia Ber-lusconija lahko tedaj pobahal, kako se je prvid v zgodovini ita-lijanske republike zgodilo, da v sedanji legislaturi ni bilo takSnih kriz, ki bi terjale kore-nite spremembe v sestavi osrednje vlade. Trdno pa je v sedlu sedel zlasti predsednik Berlusconi, cigar polozaj ni bil nikdar resno ogrozen, saj se mu je doslej vedno posredilo varno krmariti med Scilami in Karib-dami.
Kar zadeva levosredinsko opo-zicijo,je treba omeniti, da je do-bro prestala vse pomembne vo-lilne preizkuSnje v sedanji zako-nodajni dobi. Dobro se je odre-zala tako na upravnih kot na evropskih in nadomestnih vo-litvah, kar je dosegla predvsem s svojim enotnim nastopom in s programi, ki so ocitno odraza-li pridakovanja, voljo in zelje vedine volivk in volivcev. Zato je marsikdo pridakoval, da se bo stanje v levosredinskem taboru ze znatno izboljSalo, ko se bo italijanski notranji politiki lahko spet ves posvetil prof. Romano Prodi, ker mu bo potekla funkcija predsednika Evropske komisije. Prodi je namred veljal in Se velja za nespornega vodi-telja levosredinskega tabora in za tako rekod naravnega kandi-data za predsednika levosredin-ske vlade, ki naj bi jo sestavil po zmagi na politidnih volitvah prihodnje leto. Izkazalo pa se je, da stanje nikakor ni enostavno in da ima Prodi Se najved tezav v krogih, ki bi mu morali biti
politidno in nazorsko zelo bli-zu. Njegovi pogledi in predlogi pa prihajajo Se najbolj navzkriz v vrstah Marjetice, medtem ko do zdaj nima prevelikih tezav s skrajno levico; slednja ga na pri-mer Se zdaj ima za nespornega tekmeca Silvia Berlusconija, de-prav bi na primarnih volitvah za doloditev nosilca liste nasto-pila s svojim kandidatom. Medtem ko to piSemo, se zdi, da se je leva sredina sporazumela za enotni nastop v devetih od skupnih 14 dezel; potrjuje pa se tudi dejstvo, da je prav Marjeti-ca Se najtrSi oreh za predlozitev skupnih levosredinskih kandi-datnih list. Res je, da je do volitev Se nekaj dasa, vendar dose-danji razvoj dogodkov ni kdo ve kako obetaven. Tudi nasprotnik ima sicer nekaj hudih tezav, a Berlusconi je do zdaj vedno dokazal, kako zna sebi v korist razvozlati Se tako zamotane voz-le.
Kot smo omenili, bo izid letoSnjih volitev pomemben precedens za drzavnozborske volitve, ko se bo levi sredini po-nudila moznost, da zmaga in tako sestavi svojo vlado.
Slovenska narodnostna skupnost v Italiji seveda ne more neprizadeto spremljati razvoja notranjepolitidnih dogodkov, deprav se dobro zaveda, da ne more nanje bistveno vplivati. Vsekakor nam ne more biti vseeno, kdo ima v Rimu v rokah "Skarje in platno”. To tem bolj, ker je naS zaSditni zakon v mar-sidem nedoreden in ker se dejansko Se ne izvaja, kot zgo-vorno dokazuje stanje, v katere-ga je zaSel paritetni odbor. Po drugi strani je prav tako res, da je v Benediji, Reziji in Kanalski dolini vpraSanje toponomastike naravnost vzorno uredila vi-demska desnosredinska pok-rajinska uprava, ki ji predseduje prof. dr. Marzio Strassoldo. Ta je na letoSnjem Dnevu emigranta v Cedadu spregovoril tako po-gumne in spodbudne besede v korist slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini, kakrSne Se nismo sliSali iz ust italijanskega politidnega pred-stavnika. Le videmski nadSkof Battisti si je pred mnogimi leti upal tako pogumno govoriti v gledaliSdu Ristori v Cedadu!
Drago LegiSa
Na dnu...
TATA,
ZA KAJ RABI TA CU DNA ST VAR ?
Povejmo na glas
Pomod naj	bo	si
Res in iskieno: pomod vsem, ki jih je priza-del katastrofalen potres na jugovzhodu Azije, naj bo velika, silna in silovita. Vsaj tako silovita - in ta misel ne zeli biti ironija - kot je bil vojaSki poseg na Irak. Premak-nejo naj se ladje in letala, in sicer z zivezem, zdravili, obleko in hrano, na tisode in deset-tisode moz in zena naj se spremeni varma-do pomodi in naj odide v ogrozene kraje. Na prizadetih obmodjih pridnimo takoj izgraje-vati bolniSnice, Sole, nova naselja, preobra-zinio opustoSena naselja, da bodo preziveli naSli vsaj nekaj utehe za izgubo svojih bliznjih, za neznansko unidenje, katerega posledice bo mogode dutiti Se leta in leta. Vse dajmo, kar imamo, in ne bodimo skopi in preradunljivi, bodimo darezljivi, ker je -in to se zal Se vedno zdi mnogim popolno-ma nevzdrzna trditev - v tem naSa reSitev, v tem je reSitev naSe civilizacije, ki je daled najbogatejSa na zemlji. NaSa reSitev je v tem, dapostanemo tako bogatipo srcu in pleme-nitosti, kot smo po stopnji svoje razvitosti. Katastrofa v jugovzhodni Aziji, de se je ze morala zgoditi, naj torejpostane naSa velika priloznost, ki je nikar ne zamudimo. Dajmo in dajajmo in ne postavljajmo pogojev, deS pomod bo tezko dospela do tistih, ki so je potrebni, v vedini prizadetih drzav je korup-cija visoka in ni vredno in pametno razme-tavati Se kako potrebni denar. Dajmo in dajajmo, da naS dar ne bo, kot je bilo sliSati takoj po nesredi, ena delavna ura, da naS dar ne bo, kot je bil prvi odziv Zdruzenih drzav Amerike, 35 milijonov dolarjev in je potem
najbogatejSa drzava sveta zaradi kritidnih pripomb omenjeno vsoto podeseterila. Da ne bo tako, kotse je na primer zgodilo vItaliji, kjer je vlada sicer namenila 70 milijonov evrov zadetne pomodi, toda telefonske druzbe so brez velikih pozivov od ljudi preko sms iztrzile ved kot 25 milijonov evrov. In prav tu se je pokazalo, kako so drzavljani pripravljeni dati ved kot politika. S tem v zvezi je razvite drzave utemeljeno pozvati, naj postane transparentno, koliko sredstevnamenjamo naravnim katastrofam in iz katerih virov, naj se odpre vsedrzavni radun povsem javne narave, za katerega bo-mo vsi vedeli, koliko je na njem in koliko naj bi Se doteklo. Slednjid velja vse razvite drzave pozvati, naj svojo pomod jugovzhodni Aziji vnesejo tudi in predvsem v svoje proradune, kjer pomeni ze en odstotek ogromno. In verjetno bi morali, v kolikor zelimo pomagati udinkovito, v drzavnih proradunih nameniti kar nekaj odstotkov naSih sredstev.
In zakaj naj bi dali toliko? Zato, da ne bi bi-la naSa pomodpodobna drobtinam z boga-tinove mize, bolje redeno ostankom. Da bi bila naSa pomod preprosto del naSega vsakodnevnega obeda, saj bomo v tem pri-meru - in v tem je dudezin pladilo resnidne-ga obdarovanja - obdutili sredo naSe Siroko-srdne darezljivosti, bomo neprimerno sred-nejSi in v resnici bogatejSi, istodasno pa bo naSa pomod tako velika, da bo sedanje bre-zupne razmere zares lahko izboljSala.
Janez PovSe
Po odlocitvi EU za pristopna pogajanja
Preizkusn ja za Turcijo in Evropo
Sredi minulega decembra so drzavniki evropske pe-tindvajseterice po ved de-setletnem odlaSanju odobrili zadetek pogajanj o morebit-nem pristopu Turdije v Evrop-sko unijo. Zadela naj bi se ok-tobra prihodnjega leta. Gre vsekakor za dalekosezno od-loditev, katere posledice lahko predvidevamo le do dolodene mere. Prav tako je tezko napo-vedati, kdaj naj bi se omenje-na pogajanja zakljudila. Nav-sezadnje gre za pomembno odloditev, do uresniditve katere bo morda potrebnih deset ali petnajst let, morda tudi ved. V tem primeru ne gre za pristop navadne dlanice, tem-ved drzave s posebnimi zgodo-vinskimi, druzbenimi in ver-skimi znadilnostmi, sistemom vrednot in nadinom zivljenja nasploh. Zaradi tega odloditev bruseljskega vrha razlidno od-meva v dlanicah Evropske unije. V bistvu gre namred za dolgorodni proces, ki bo moral razdistiti marsikateri pred-sodek na obeh straneh in pre-veriti uresnidljivost nadrta o polnopravni vkljuditvi te ve-like azijske drzave v evropske povezave.
V zvezi s tem je Se polno nez-nank in nedoredenosti, ki jih bo morala Turdija pojasniti, da bodo pogajanja lahko napre-dovala v smeri kondnega cilja. Prva preizkuSnja bo njeno sta-liSde do Cipra, ki je Se vedno razdeljen na grSki in turSki del. Evropska zveza je ze postavila zahtevo po priznanju juznega dela Cipra pod grSko suvere-
nostjo, ki je od lanskega 1. maja njen polnopravni dlan. To pomeni, da mora Ankara pred zadetkom pogajanj priznati grSko Republiko Ci-per in se postopo-ma odpovedati turSki Republiki Severni Ciper.
Kar javno mnenje evropskih drzav najbolj zaskrblja, je velika razlika med Evropo in Turdijo glede siste-mov vrednot ter razlidnih kultur-nih in verskih podlag, detudi so bili v zad-njem obdobju storjeni po-membni koraki v smeri prila-gajanja temeljnim evropskim vrednotam. Potem so tu Se de-mografski razlogi. Turdija ima ze danes 70 milijonov prebi-valcev in bi po zdajSnjih tren-dih ze leta 2025 imela 82 milijonov prebivalcev, to se pra-vi 17% vsega prebivalstva raz-Sirjene Evrope. Poleg tega ne gre spregledati dejstva, da Turki v Nemdiji ze zdaj se-stavljajo detrtino vseh tujcev (1.87 milijona). Po drugi strani je pozitivno dejstvo, da so se zlasti mlajSe generacije turSkih priseljencev ze zdaj prilagodile zivljenju v evro-pskem okolju. V SirSem pogle-du pa je resen problem vpraSanje vzpostavitve sozitja med turSkim islamizmom in vred-notami, na katere se danes
Evropa sklicuje.
Kljub tem in drugim pomi-slekom pa sta obe strani zain-teresirani za zblizevanje na vseh podrodjih. Sedanji turSki politiki bi se s priblizevanjem Evropi radi osamosvojili od ekstremnih tezenj islamizma v Stevilnih sosednjih arabskih drzavah. Vodilni glasnik te po-litike odpiranja Evropi je sedanji predsednik turSke vlade Recep Tayyip Erdogan, ki je na lanskih volitvah modno utrdil svoj politidni polozaj. Star je 51 let, je veren musliman, vendar ne radikalec. Njegovi Stirje otroci se Solajo na Harvardski univerzi v ZDA in ne v sosed-njem Iranu, kar je tudi po svoje znadilno za sploSno us-meritev tega turSkega drzav-nika, ki velja za privrzenca "demokratidnega" islama.
Alojz Tul
Soveniji v dasu njenega po-gumnega osamosvajanja. KoroSke rojake sta zastopala Karl Smolle in Janko Kulme-sch za Narodni svet koroSkih Slovencev oz. Enotno listo.
V svojem nago-voru je generalni konzul SuSmelj poddr-tal kljudno vlo-go, ki so jo juz-notirolski po-slanci odigrali v dasu odobrit-ve zaSditnega zakona za Slovence v Italiji. Predstavnika SSk sta se pogo-vorila z juznoti-rolskim pred-sednikom in predstavniki slovenskega parlamenta o prihodnjih skupnih pobudah za boljSo uveljavitev manjSin v sku-pnem evropskem prostoru.
Odlikovanje RS predsedniku bocenske pokrajine
Za boljse uveljavljanje
•v«	■	•
manjsin v Evropi
prisluzil zaradi vedletnega pri-zadevanja in konkretne pomodi koroSkim in sploh za-mejskim Slovencem, pa tudi
NOVI
GLAS
Preverjanje stanja slovenske manjsine
Izvedenci Sveta Evrope na obisku v nasi dezeli
"X TecdnevTii obisk izveden-\/ cev komisije za manj-V Sinska vpraSanj a pri Sve-tu Evrope v naSi dezeli je bil namenjen preverjanju iz-vajanja okvirne konvencije za zaSCito manjSin s strani ita-lijanskih drzavnih in drugih oblasti.
V delegaciji(ki jo je vodila pod-predsednica odbora Lidija Ba-sta-Fleiner, profesorica na Svi-carski univerzi, sicer srbske na-rodnosti, sta bila Se Vigen Ko-charyan iz Armenije in Clan tajniStva, Francoz Alain Cha-blais. Predstavniki Evropske komisije so se v ponedeljek, 10. t.m., najprej sreCali zupravitelji dezele Furlanije-Julijske kraji-ne in s predstavniki radia in te-levizije dezelnega sedeza RAI, nato pa Se s Clani paritetnega odbora in krovnih organizacij SSO in SKGZ.
Na Dezeli so potekali razgovo-ri s predsednikom dezelnega sveta Alessandrom Tesinijem, s predsednikom dezelnega odbora Riccardom Illyjem ter dezelnima odbornikoma Anto-nazom in Jacopom. VeC ur je trajalo srecanje s paritetnim odborom oz. s slovenskim de-lom tega odbora, v kolikor so italijanski clani srecanje bojko-tirali. Predsednik paritetnega odbora Rado Race in ostali Clani so predstavili vlogo paritetnega odbora in tezave, s kateri-mi se stalno sreCuje, v prvi vr-sti sta to seveda stalen bojkot italijanskega dela in zavlaCe-vanje italijanske vlade, ki one-mogocata redno delovanje tega vaznega organa, ki je pokli-can, da izraza mnenje o iz-vajanju Stevilnih Clenov zaSCit-nega zakona. Negativno staliäCe je pri 51 o Se posebno v
ospredje pri sestavi seznama obcin, v katerih naj bi se zakon izvajal. Evropsko delegacijo je Se posebej zanimalo, ali tezave paritetnega odbora in izvajanje zaSCitnega zakona izvirajo iz politiCnih raCunic strank, ki vodijo drzavo, ali iz same sesta-ve in vloge odbora. Povedali so tudi, da je njihova prisotnost v naSi dezeli predvsem namenje-na preverjanju realnega stanja manjSine. ZaCudeni so bili nad dejstvom, da slovenska manj-Sina ni bila seznanjena z vsebi-no poroCila glede slovenske na-rodnostne skupnosti, ki ga je italijanska vlada poslala Evro-pskemu svetu. Ker so jim dezel-ni predstavniki zelo pozitivno govorili o novem dezelnem statutu in o odnosu do Sloven-cev v Italiji, so evropski izvedenci zeleli glede tega sliSati tudi mnenje manjSine.
Srecanje je podpredsednica odbora Lidija Basta-Fleiner oceni-la kot izredno pozitivno in ko-ristno, saj je prispevalo k temu, da so lahko dopolnili poznanje glede Stevilnih vaznih manj-Sinskih vpraSanj.
Na sreCanju s krovnima orga-nizacijama SSO in SKGZ so priSla v ospredje Se dodatna konkretna vpraSanja, s kateri-mi se stalno sreCuje naSa na-
rodna skupnost in ki niso Se reSena. Neizvajanje zascitnega zakona, nevidljivost slovenskih televizijskih oddaj dezelnega sedeza RAI v BeneSki Sloveniji, tezave z dvojezicnimi osebni-mi izkaznicami, samo simbo-liCno vraCanje Narodnega do-ma v Trstu in Trgovskega doma v Gorici ter Se neuresniCena slovenska sekcija pri konserva-toriju Tartini v Trstu. Na zeljo
Evropske delegacije je bilo tudi poglobljeno vpraSanje sloven-skega Solskega sistema v Italiji in izpostavljene so bile tezave, s katerimi se naSa narodna manjSina sreCuje na tem po-droCju predvsem v videmski pokrajini. V naslednjih dneh se je delegacija srecala z zasto-pniki videmske pokrajinske uprave in v Rimu s predstavniki vlade.
Goriska sola se predstavlja
Iz dogajanja na srednji soli Ivana Trinka
Z goriSke srednje Sole Ivan Trinko smo prejeli dopis o nje-nih zadnjih uspelih pobudah in kra tkorocnih nacrtih. V £a-su, ko poteka vpisovanje, naj bo to poroülo v razmislek in spodbudo mladim in njiho-vim starSem.
Iztek leta pomeni tudi za Solski svet trenutek premi-sleka in vrednotenja last-nih kratkoroCnih dosezkov, hkrati trezno sooCenje s potre-bami in naCrti za naslednje mesece Solskega delovanja. Ta-ko so se na srednji Soli Ivana Trinka ocenile dejavnosti, ki so se iztekle tja v boziCni ca s. Poleg rednega ucnega dela so se uCenci spomnili v mesecu oktobru osebnosti, po kateri je poimenovana njihova Sola in katere petdesetletnico smrti smo obhajali v letu 2004. Ma-sovni, celoSolski pohod na Trc-mun je imel namen v uCencih podkrepiti zavest, da so nosi-telji kulture in visokih vrednot CloveStva kljub minljivosti ved-no zivi, aktualni in da smo gla-snikom kulturnega bogastva dolzniki, vsaj spoStljivega spo-mina.
Jesensko ozracje, prepojeno z dezjem, je resnobno sprejelo goriSke obiskovalce sredi be-neSkih vzpetin, s svojo pre-pricljivo beneSko besedo pa jih
je nagovoril gospod Bozo Zua-nella po krajSem postanku na trcmunskem pokopaliscu. Mla-de posluSalce je seznanil s st-varnostjo beneSkega pasu naSe dezele. Opozoril jih je na neu-stavljivo zapuscanje gorskih vasi BeneCije in poslediCno izumiranje slovenskega zivlja -
tudi vsled druzbenih asimila-cijskih pritiskov v nizinskem prostoru. O msgr. Trinku je po-dal veC manj znanih zanimivo-sti in poudaril, da je Trinko v svojem Casu pripomogel k spo-znavanju danosti beneSkih do-lin s svojimi spisi in prirocniki za SirSe okolje, pri tem pa je Trinku, profesorju v videm-skem semeniSCu, zmanjkal ne-posreden stik s svojim ljudst-vom.
Prijetno sreCanje z znanim be-neSkim duhovnikom, ki po-staja ze redkost, se je izteklo v predpopoldanski cas, ko so se udelezenci pouCnega izleta razdelili po stopnjah v tri sku-pine in razliCno nadaljevali spoznavanje BeneSke Slove-nije.
Prvi razredi so se v Landarju povzpeli v jamo kraljice Vide, v popoldanskih urah pa jih je sprejela dvojeziCna Spetrska Sola, kjer so se seznanili s spe-cifiko njenega delovanja. Odk-rivanje BeneCije se je za to sku-pino izteklo v Cedadu, na se-
dezu druStva Trinko z ogledom filma o msgr. Trinku.
Za ucence drugih razredov je bil tistega dne vabljiv obmejni Kolovrat, kjer naj bi spoznava-li vojtie priCe iz prve svetovne vojne. Ze samo vzpenjanje z avtobusom do zavetiSCa Solarje ni bila Sala, nadaljevanja dne-va, kakrSnega smo doziveli, pa si ni bilo priCako-vati. Ob prvih korakih proti grebenu Kolovra-ta je pohodnike zajela meglena neprosojna ko-prena in zastrla SirSi pogled. Na vrhu je uCence priCakal s svojo strokovnostjo zu-nanji sodelavec KobariSkega mu-zeja gospod Knez, ki je nemoCen pred nenaklonje-nostjo vremena lahko vodil u-Cence le po boj-nih jarkih in nu-dil le bistvene podatke o dogajanju na tem bojiScu. Veter in dez pa sta obiskovalce sovrazno prisilila k umiku v zavetiSce. Tudi to sku-pino je v Cedadu Cakal ogled filma o Trinku.
IJCenci tretjih razredov pa so se v popoldanskih urah seznanili z gospodarsko stvarnostjo beneSkih dolin. Ogledali so si kamnarsko delavnico, kjer se obdeluje krajevni kamen, nato so se seznanili s peko potice na obrtniSki ravni in kot zadnje so spoznali, da je v gorskih predelih mozno izbirati naravi bolj prijazne oblike kmetovanja oz. zivinoreje in vzporedne proizvodnje sira. Pred vrnitvijo v Gorico so se tretjeSolci ustavili Se v ured-niStvu Novega Matajurja.
Delo na Soli je seveda brez pre-mora teklo v naslednjih ted-nih.
Poleg rednega pouka so bili uCenci tretjih razredov delezni predavanj o custvovanj u mla-dega cloveka in o spolnosti v okviru zdravstvene vzgoje, ki
jo ze vef let nudi Soli Zdruzenje krvodajal-cev iz Sovodenj.
Po novembrski umir-jenosti je prinesel na Solo veC zivahnosti mesec december. Solski odbojkarji so se v okviru Mladinskih iger pomerili na pok-rajinski ravni in za-sedli prvo mesto.
15.	decembra so obi-skovalci gledaliSke delavnice ponovili v Kulturnem domu predstavo Kam greS, mali clovek. Na sku-pnem veCeru so pri-kazali svoje gledaliSke veSCine tudi os-novnoSolci iz Sovodenj v predstavi Vo-da, vir zivljenja. Namen
predpraznicnega veCera je bil nuditi goriSki publiki predstavi, ki sta bili na pomladanskem tekmovanju Solskih gledaliSC v Fiumicellu izbrani kot naj-boljSi v naSi dezeli in ki sta si zagotovili nastop na Drzav-nem tekmovanju Solskih gle-daliSc v kraju Serra San Quiri-co v pokrajini Ancona bliza-joCega se meseca aprila. Nastop v Markah je za naSe izziv in hkrati potrditev gledaliSkih dosezkov, vezan pa je tudi na stroSke, ki jih Sola sama ne mo-re kriti, zato si pri ca ku je denar-no pomoC od ljudi, ki jim je slovenska Sola blizu. Pozorno-
st za potrebe Sole so nekateri ze tistega vecera izkazali. Drugi razredi so se odzvali po-
vabilu Sole Locchi in si na pri-reditvi v goriSkem Avditoriju 16. decembra najprej ogledali predstavo-predavanje o sred-njeveSkem dogajanju v Furla-niji z naslovom Chi di spada ferisce. Sledila je boziCnica, ki so jo poleg uCencev gostujoCe Sole sooblikovali uCenci iz Sempetra pri Gorici, Sole Asco-li, loCniSke Sole in Sole Ivana Trinka.
Iztek zadnjega dne pouka je bil na Soli po tradiciji bolj praz-nicen; ucenci so se s prepletom voScil, razmiSljanj, petja in gla-sbe odpravili na dvotedenski premor.
Pogledu nad izvedenim nujno sledi pogled naprej. Solo Caka uresniCitev Se marsikaterega
nacrta. V teku so priprave na tekmovanje iz znanja slo-ven SCine za Cankarjevo nagra-do; kmalu bodo stekle priprave na rnaternatiCno Vegovo tekmovanje. ManjSa skupina prijavljencev se ze nekaj ted-nov trudi z izdelavo avtomobi-la v okviru projekta Newton Trophy in ga bo spomladi preizkusila na tekmovanju so-rodnih vozil. V marcu bo Sola priredila svoj Dan slovenske kulture, aprila pa se bodo uCenci drugih razredov umak-nili za teden dni v naravo ko-roSke pokrajine. V montazi je nov film, naCrtovani pa so Se drugi videoizdel-ki, ki jih bodo uCenci oblikovali v okviru kinema-tografske vzgoje. V naCrtu je Se spoznavanje okolja, goriSkih parkov, Krasa in soSkega obmoCja ter oblik onesnazevanja na-rave in ne na-zadnje Se skrb za zdravo poCutje. Konec Solskega leta bo zaznamova-la obiCajna Solska prireditev, ko se bomo poslovili od vsega Solskega, le-tos tudi od seda-njega Solskega po-slopja, vendar v pricakovanju do-konCnega sedeza. Tudi ta skrb je na prvem mestu med prizade-vanji in srednjeroCnimi naCrti Sole Trinko.
13. januarja 2005
Kristiani in druzba
NOVI
GLAS
se, da je cunami objektivno le malenkost. Bog je umrl, res je, v vseh teh ljudeh. Custveno smo zgrozeni pred takSno modjo na-rave, ki je prekinila zivljenja to-liko tamkajSnjim ljudem in naSim Evropejcem, vendar Bozid je za nas verujoce sied Bozjega sestopa na pot zivljenja, ki se na-daljuje. Ikonografija postavlja dete v globoko temno jamo. To dete je polozeno v grob, ne v ja-sli, kar naznanja njegovo kruto smrt. Ali je mogode, da je tisti Jezus, ki je obvisel na krizu kot pozabljen pes, res Bog? "Ce si Bog, stopi s kriza!" je kridalo ljudstvo. V drugih besedah: kje je tvoj Bog, povrhu Se Ode, dragi Jezus, o katerem si nam toliko govoril? Se s kriza te ni reSil, tako kot ni reSil nedolznih otrok pred Herodom in vseh ljudi v zgodovini zaradi zla do danaSnjih dni. Vedna dilema! Kriz je odgovor, kako Bog kaz-
nuje ljudi: z ljubeznijo nedolz-nega Sina, ki je eno s svojim Odetom in ki je dopustil, da ga je zlo "pokondalo", zavedajod se, da bo v Njem zmagalo zivljenje. Zakaj obstaja moralno, fizidno in naravno zlo na svetu? TeoloSkih odgovorov bi ze naSli in obstajajo, vendar temeljno vpraSanje je navsezadnje vpraSanje dloveka, ki se ni nasi-til na drevesu spoznanja dobre-ga in zlega ter "posedoval" do-bro in zlo (prim. 1 Mz, 2, 3. po-glavje). Sprido vseh grehov do soljudi, narave in samega sehe bo moral dlovek v zgodovini go-tovo znova in znova sprejeti dej-stvo, da ni Bog in da je tema, v kateri je ljudstvo zagledalo lud, resnidna, kot je resnidna lud vse-mogodne, ponizane, krizane lju-bezni, ki odreSuje: ne pred smrtjo, ampak v smrti "in hora nostrae mortis"!
P. Mirko Pelicon
Bog je umrl y zrtvah popotresnih valov
Cunami Bozja kazen?
Tikjer ni bilo sliSati I duhovnikov in -L Skofov, ki bi izjavlja-li, da je cunami Bozja kazen za greSno dloveStvo." Tako se zadenja kratek dlanek na neki internetni spletni strani; na-daljuje se: "Vsaj tistih duhovnikov in Skofov ni bilo sliSati, ki vsak dan oblegajo dasopise in te-levizijo novega klerikalnega rezima". V resnici sem osebno marsikoga sliSal, ko je razmiSljal na glas in povedal, da je Bog te ljudi kaznoval, ker za Bozid je treba ostati doma. Mislil sem si, da predstavljajo vsekakor naj-vedji delez mrtvih tamkajSnji domadini, po vrhu Se muslima-ni in budisti, ki torej nimajo nid opraviti z naSim krSdanskim Bozidem. Se ved ljudi sem sliSal, ki so spraSevali, kako je mogode, da Bog dopuSda takSne ali dru-gadne nesrede. Nid novega pod svobodnim soncem... To je pra-stara dilema. V filmu Andrej Ru-blev reziserja Tarkovskega se Teofan GrSki hudo sooda na te-mo Bozje kazni oz. sodbe z mla-dim Andrejem. Za Teofana GrSkega Bog kaznuje in strogo sodi, medtem ko Andrej Rublev tezko verjame v takSno razume-vanje Bozje sodbe nad dlovekom in to svoje staliSde izrazi Teofa-nu. Za Andreja, mladega umet-nika, sicer najvedjega znotraj ikonografskega slikarjenja, je Bog skladna ljubezen treh Bozjih Oseb; Njegova kazen in sodba sta in bosta ostala ne-skondno usmiljenje. Ce strnem zaprepaSdenost mnogih ljudi v
dva stavka, prav zaradi Njegovega ne-skondnega usmiljenja: kako je mogode, da Bog do-pusti nekaj takega.
Zasledil sem odgovor, ki ga je dal atei-stidni znanstvenik, ki preuduje prav po-tresne sunke: "Zakaj pripisujemo Bogu odgovornosti, ki jih nima, ko je odivid-no, da je najvedja odgovornost prav pri dloveku? Drugje so 'oborozeni' in pripravljeni proti takSnim ali drugadnim naravnim katastro-fam; je stvar dloveSke pameti, kako protiukrepati preventivno. Azija je obubozana in nima de-narja za takSne preventivne na-prave, ki bi naznanjale cuna-mije. Zakaj se raje ne spraSuje-mo, kako to, da je bilo potrebno dodakati takSno katastrofo, da so bogate drzave zamrznile dolg nekaterim prizadetim drzavam? Ker dlovek je tak!" Seveda -osebno dodajam - prestraSili smo se pred silo narave in smo zaradi nje Sokirani, a kje je Bog za milijone splavov, za tistih 400 in ved pobitih ljudi na leto npr. v New Orleansu (ZDA), da ne govorimo o vsakodnevnih zlodi-nih po svetu ali pa o pobitih zaradi krutih interesnih vojn po svetu? Kaj pa izkoriSdani otroci in mlada dekleta zaradi spolne-ga trgovanja? Kaj pa milijoni ljudi, ki umirajo od lakote? Bojim
Karitas za iuaovzhodno Azijo
Slovenska Karitas organizira pomoc prizadetim v jugovzhodni Aziji
Slovenska karitas se je aktivno vkljucila v projekt zbiranja pomoci za prizadete vjuzni Aziji. Zbrala je ze vec kot 50.000.000,00 SIT. Darovalcem se iskreno zahvaljuje. Zbiranje pomoci se nadaljuje. Od 8. januarja daljeso vvseh zupnijskih uradih na Slovenskem in na postah na voljo namenske poloznice. Sredstva postopoma usmerjajo v mednarodno mrezo Caritas Internationalis, ki je ze zbrala 35.000.000,00 dolarjev pomoci. Ta organizacija je na Sri Lanki in v Indiji prisotna s svojimi ekipami. Prizadetim nudijo vodo, hrano, zdravila in zasilna bivalisca.
Slovenska karitas bo s sodelovanjem prostovoljne skupine g. Milana Kovaca, dolgoletnega predstavnika Unesca na Sri Lanki, ze v tem tednu poslala prvi kontejner pomoci. Vseboval bo plasticne ponjave, ki jih je poklonilo podjetje Sava Trade, enostavno opremo za razred otrok in material, ki soga poklonila podjetja in posamezniki. Vse ljudi dobre volje vabijo, da prispevajo material za naslednje posiljke. Zbirajo solske potrebscine za otroke: zvezke in pisala, igrace ter preprosto orodje: kladiva, rocne zage, zeblje in vijake. Prizadeti potrebujejo tudi odeje. Vse darovalce opozarjajo, da tokrat oblacil ne zbirajo.
Prvi kontejner pomoci bo iz Slovenije na Sri Lanko odpotoval 13. januarja 2005. Pomoc bodo na cilju sprejele sestre Dobrega pastirja v Nayakakandi na Sri Lanki. Pomoc bodo razdelile v 30 postojankah po otoku. V prihodnjih mesecih se bodo vkljucili v oblike razvojne pomoci in v obnovo prizadetih obmocij v skladu z programom Caritas Internacionalis in v sodelovanju s tamkajsnjimi dobrodelnimi ustanovami. Zbirna mesta za podarjeni material po slovenskih skofijah: NadSkofijaLjubljana: Zupnijska karitas Polje, Polje 351,1260 Ljubljana - Polje, tel. 031/667-899; od ponedeljka, 10. januarja 2005, dalje med 10.00 in
18.00.
Skofija Maribor: skofijska karitas Maribor, Ljubljanska ulica 23, 2000 Maribor, tel. 02/332-23-21.
Skofija Köper: zupnijska karitas Ajdovscina, Vipavska cesta 11,5270 Ajdovscina, tel. 041/429-713.
Informacije dobite pri g. Petru Tomazicu na sedezu Slovenske karitas, Kristanova ul. 1, Ljubljana, tel. 01	3005960	in	na	spletni	strani:
http://www.karitas.si.
Zupnija sv. Janeza Krstnika
Boljunec: praznovanje 50-letnice
zupnije
BoljunSka zupnija sv. Janeza Krstnika je v pre-teklem letu praznovala 50-letnico svoje osamosvojit-ve. BoljunSka cerkev je namred spadala pod obSirno dolin-sko zupnijo in je bila cerkveno ustanovljena komaj 27. sep-tembra 1954, razglaSena pa 8. decembra istega leta, civilno je bila priznana 21. decembra 1965.
Starodavna dolinska zupnija je segala vdasih celo do vasi Kla-nec in Podgorje na Krasu ter na svoji zahodni strani mejila z zupnijo sv. Justa v Trstu. Po oddaljenih vaseh te zupnije so sdasoma nastavili samostojne
kaplane, vendar tako, da so bi-li podlozni zupniku v Dolini. Boljunec je tako dobil svojega kaplana leta 1852.
Ko so se vasi povedale in na-predovale, je priSel das, da so se kaplanije zadele druga za drugo odcepljati od matidne zupnije sv. Urha v Dolini ter postajati samostojne zupnije. V BorStu so dobili samostojno zupnijo ze leta 1904, kmalu nato so dobili svojo zupnijo tudi v Ricmanjih, Boljunec je ostal zadnji, ker je Dolina naj-blizja in ni bilo tako nujno ustanoviti samostojno zupnijo.
Prizadevanje Boljundanov za osamosvojitev zupnije in te-danjega dolinskega kaplana
Brenceta sega v oddaljeno leto 1902. Nadaljnjo proSnjo v tem smislu so domadini vlozili tudi leta 1913. Julija 1914 pa je izbruhnila prva svetovna voj-na in stvar je obtidala. Po voj-ni so bile mnoge spremembe in zmede, priSla pa je Se druga svetovna vojna. Obe vojni sta povzrodili mnogo razdejanja, ne samo stvarnega, temved tudi duhovnega. Podasi so se ra-ne zadele celiti. Boljunec je po zlomu faSizma zopet dobil svojega kaplana, ki je spet dobil svoje stanovanje. Na Skofiji v Trstu pa so zadeli razmiSljati o ustanovitvi novih zupnij, kjer se je kazala potreba in so bili dani dolodeni pogoji. Tako je kondno priSel na vrsto
tudi Boljunec. Dne 27. septem-bra 1954 je tedanji Skof Antonio Santin podpisal ustanov-no listino boljunSke zupnije. Listina doloda, da zadne delo-vati nova zupnija 8. decembra istega leta na praznik Marije Brezmadezne. S tem dnem se je prenehala stoletna kaplanija in so se zadele pravice in dolz-nosti samostojne zupnije. Listina doloda, da spadajo pod zupnijo vas Boljunec, Zgornji konec in Krmenka. Cerkev sv. Janeza Krstnika v Boljuncu po-stane zupna cerkev. Pod zupnijo spada tudi cerkev Marije Vnebovzete na Pecah kot po-druznica in cerkev sv. Roka na Koromacniku, ki pa je zdaj ni vec. Tako je tedanji kaplan Andrej GabrovSek postal prvi boljunSki zupnik. Dogodek so zupljani proslavili z velikim zadoSCenjem na praznik sv. Stefana, 26. decembra istega
leta.
DanaSnja boljunSka verska skupnost s svojimi novimi duSnimi pastirji se je odlodila, da zlato obletnico svoje zupnije primerno proslavi prav na praznik sv. Stefana, 26. decembra 2004. Tega dne je Skof msgr. Evgen Ravignani ob
10.30	daroval slovesno sv. maSo ob somaSevanju do-maCih duänih pastirjev. Pri maäi sta pela domaCi zenski cerkveni pevski zbor ter zbor italijanske skupnosti. Gospod Skof pa je poskrbel Se za vese-lo novico, med pridigo je namred objavil svoj odlok, s katerim postane pater Rafko Ropret zupni upravitelj za zu-pniji Boljunec in BorSt. Novico so prisotni sprejeli z velikim odobravanjem in ve-seljem, saj je ta petdeset let sta-ra zupnija dobila novega zu-pnika.
Praznovanje so obogatili tudi mladi pritrkovalci, saj smo po dolgem Casu ponovno sliSali to veselo zvonjenje. Zveza cerkvenih pevskih zborov je namrec: priredila tedaj pritrko-vanja pod vodstvom duhov-nika g. Volka. Mladi boljunSki udelezenci so svoje veScine iz-razili prav med bozidnimi prazniki in to Se zlasti v ne-deljo, 26. decembra, ob okro-gli obletnici zupnije. Praznovanje se je potem na-daljevalo v dvorani Mladin-skega doma, popoldne, po sta-ri boljunSki navadi pa so bili ob 14. uri v cerkvi pete litanije MB in slovesen blagoslov. Po blagoslovu so se ponovno oglasili pritrkovalci in na vaSki Gorici se je priceio "iucanje" sv. Stefana, po starodavni boljunSki navadi, ko dekleta obmetavajo fante z jabolki.
AS
2. NAVADNA NEDELJA
Iz 49,3.5-6; Ps 40; 1 Kor 1,1-3; Jn 1,29-34
Boziöii motiv odmeva v das med letom. To pomeni, da se Bozid ne izpoje s praznikom kr-sta Jezusa Kristusa. Za kristjana je Bozid vedno. Je rojstvo Boga v dloveku. Kajti Bozji Sin je za vedno postal dlovek. Ni pa postal angel. Saj so tudi angeli odreSeni po zaslugi "dloveka" Jezusa Kristusa (1 Tim 2,5). Tudi oni strmijo nad novim dlovekom. Sv. Pavel je zapisal, da so oznanjevalci evangelija postali prizor, ki ga gledajo svet, angeli in ljudjejl Kor 4,9). Kaj to pomeni, nudi snov za premiSljevanje in du-denje za celo zivljenje in Se bolj za strmenje nad Bozjo skrivnostjo. SpraSujemo se, zakaj nas je Bog hotel take, kot dloveka. V listu He-brejcem Pavel pravi, da je Jezus kot dlovek ma-lo nizji od angelov (Heb 2,7.9). Pri Janezu pa pravi Jezus, da smo bogovi (Jn 10,34; Ps 82,6). Kaj vse to pomeni, lahko le polagoma razdisti-
mopo premiSljevanju terizpolnjevanju zapo-vedi in z molitvijo.
Jezus ni z nami le o Bozidu, marved tudi in predvsem vsivem vsakdanu, Senajboljpa vtr-pljenju. Z Alelujo pred danaSnjim evange-lijem zopetponavljamo: "In Beseda je posta-la meso in se naselila med nami" (Jn 1,14). Nekatere pesnitve Stare zaveze-Psalmi-kot npr. Ps 22; 69; 88 nam razodevajo blizino, ja poistovetenje Boga z "mesom", t.j. s dlovekom, ki umira, izgineva v temo in zapuSde-nost, v jamo, v pozabo, ker ga vsi in vse zapuSda.
Pri danaSnjem psalmu pa ponavljamo odpev: "Glej, prihajam, da izpolnim tvojo voljo" (kPs 40). V listu Hebrejcem razlozi, da le po udlo-vedenju, po telesu, ki je trpelo, zdihovalo, vpi-lo, je Bog mogel odresiti blodedega, izgublje-nega dloveka. Takole beremo: "On je v dneh svojega mesa daroval molitve in proSnje z modnim vpitjem in solzami njemu, ki bi ga mogel reSiti iz smrti, in bil je usliSan zaradi spostovanja do Boga." Se pred tem od-lomkom Pavel govori, da "je pretrpel, okusil
smrt daled od Boga " (Heb 5,7; 2,9.10).
Tudi list Filipljanom poudarja bogastvo Bozje ljubezni do dloveka, ki se iznidi, si privzame podobo dloveka. Je pokoren do smrti, smrti na krizu (Flp 2,6-11).
Izaija v prvem danaSnjem berilu nakaze po-men sluzabnika Jezusa ne le za Izraelce, marved za vse ljudi, do konca zemlje (Iz 49,5.6). Vsi ljudje so namred v Bozjem srcu. Vsi smo njegovi otroci. Pavel bo zapisal, da Boghode reSenje vseh ljudi. Zato opominja, naj moli-mo za vse ljudi, tudi za voditelje narodov (1 Tim 2,1-4). Ceprav ti niso vsi pobozni, verni, marved so lahko tudi krvolodni, oSabni, ned-loveSki. Kajti Jezus se je podal ravno med take, t.j. medgreSne. A raduna tudi na naSo molitev in potrpezljivostvvsem trpljenju. Sam je tozi-vel in prenaSal. Cele nodi je prebedel vmolit-vi (Lk 6,12; zopet Heb 5,7; 2,9.10). Zaradi tega si je privzel dloveSko telo, "meso", da bi z nami in za nas trpel.
Niso mu bile vSeddaritve Stare zaveze s krvjo volovin juncev (Heb 10,4). Hotel je namred zivo daritev, ki jo more darovati le ljubezen.
Jezus, detudi je Bozji Sin, se je naudil pokorSdi-ne v Soli trpljenja (Heb 5,7-8).
Molitvena osmina, ki jo bomo obhajali od 18. do 25. januarja, nas bo Se tesneje zdmzevala veno Cerkev, depravdo enotnosti ne bo niko-li priSlo. Ostaja pa vedno delo za edinost vseh kristjanov. Vse se namred osredotoda v osebo Jezusa Kristusa, v katerem so vsi ljudje dobre volje eno. Ta enostzahteva seveda razlidnost, enkratnostvsakega dloveka. Ni za poenotenje vseh in vsega.
Janez Krstnik kaze v danaSnjem evangeliju tudi nam vsem "dloveka"Jezusa (1 Tim 2,5), ki je edino "Jagnje Bozje, ki odjemlje grehe sve-ta", zato ker je Bozji Sin (Jn 1,29.34.36). Bozid, Bog, ki je postal majhen, da bi mogel biti vedno z nami, majhnimi, z bolniki in greSniki, se nadaljuje neprenehoma. Svojo ve-lidino pokaze zlasti s krizem. Zato mu odpri-mo svoje ubogo srce, vso svojo ljubezen. Saj je bil krSden zato, da je vzel na svoje rame vse razburkane vodegreha in vso revSdino; pone-sel ju je na kriz, kjerse je rodilo vstajenje "mesa", Bozid novega dloveka.
NOVI
GLAS
Kristiani in druzba
13. januarja 2005
Poslanica sv. oceta Janeza Pavla II. ob svetovnem dnevu migrantov
Medkulturne integracije
Vabilo vikarja za pastoralo Renata Podbersica
Ostanite pokoncni in zavedni Slovenci!
ragi bratje in sestre!
1. Svetovni dan migrantov in beguncevje pred vrati. V letni poslanici se ob tej priloznosti obradam na vas in bi tokrat rad opozoril na pojavmigracij z vidika integracije. Mnogi s to besedo oz-nadujejo potrebo imigrantov, da bi bili resnidno vkljudeni v dezelo gostiteljico, deprav niti vsebina tega koncepta niti nje-gova praksa nista lahko opre-deljiva. Gledena tozelim spom-niti na nedavna navodila z na-slovom Kristusova ljubezen do migrantov. V tem dokumentu integracija nipredstavljena kot asimilacija, ki vodi migrante k potladitvi ali zanikanju njihove kulturne identitete. Stiki z dru-gimi vodijo k odkrivanju lastne "skrivnosti", k vedji odprtosti, da bi takoprispevali k boljSemu medsebojnemu poznavanju. To je dolgotrajen proces, ki ima za cilj svojega prizadevanja oblikovanje take druzbe in kul-ture, ki vse bolj postajata odsev raznovrstnih darov, ki jih je Bog dal dloveku. V tem procesu se mora migrant po svojih modeh potruditiza vkljuditevvdruzbo z udenjem narodnega jezika, s podrejanjem zakonom in zah-tevam dela, da bi se izognil pre-tiranemu razlikovanju od av-tohtonih prebivalcev. Ne bom se posvedal razlidnim vidikom integracije. Ob tej priloznosti zelim osvetliti in poglobiti le nekaj posledic njene medkulturne razseznosti.
2.	Nikogarni, ki se ne bi zavedal konflikta identitete, kipogosto prihaja na dan ob sredanjih
oseb razlidnih kultur. Ne poza-bimo pa tudi na pozitivne stra-ni. Ko se migrant vkljuduje v novo okolje, se pogosto globlje zaveda, kdo pravzaprav je, po-sebej tedaj, ko ob sebi nima ved oseb in vrednot, ki so zanj po-membne. V naSi druzbi, ki jo
zaznamuje globalni pojav migracij, morajo posamezniki iskati pravSnje ravnovesje med spoStovanjem lastne identitete in sprejemanjem tuje. Potrebno se je zavedati legitimne razno-likosti kultur, ki so prisotne v posamezni dezeli, vskladu z va-rovanjem zakonov in reda, od katerih sta odvisna druzbeni mir in svoboda prebivalstva. Bi-stveno je, da se izkljudijo tako asimilacijski modeli, ki silijo ti-ste, ki so drugadni, k temu, da bi postali njihove lastne kopije kot tudi modeli marginalizacije priseljencev, ki lahko privede do apartheida. NajboljSa pot je
potpristne in resnidne integracije z odprtim pogledom, ki ni zgolj ozko usmerjena na razlike med priseljenci in drzavljani drzave gostiteljice (prim. Posla-nico papeza Janeza Pavla II. za svetovni dan miru 2001, St. 12).
3.	Tako nastane potreba za dia-
logmed ljudmi razlidnih kultur v kontekstu pluralizma, ki pre-sega navidezno toleranco in po-staja simpatiden. Preprosto soodanje skupin migrantov in lokalnih prebivalcev vodi k vzajemni zaprtosti med kultu-rami ali k vzpostavitvi povrSin-skih in navidezno tolerantnih odnosov. Namesto tega je potrebno spodbujati medsebojno oplajanje kultur. To predpo-stavlja medsebojno poznavanje in odprtost med kulturami v kontekstu resnidnega razume-vanja in naklonjenosti. Kristja-ni, ki se zavedamo preseznega delovanja Svetega Duha, lahko
v razlidnih kulturah prepozna-vamo prisotnost “dragocenih religioznih in dlovednostnih pr-vin" (prim. Pastoraino konsti-tucije o Cerkvi vsedanjem sve-tu, CS, dl. 92, 4), ki lahkoponu-di resnidne Perspektive za medsebojno razumevanje. Nadelo spoStovanja kulturnih razlik je potrebno povezati zzaSdito sku-pnih in neprenosljivih vrednot, ki so utemeljene na univerzal-nih dlovekovih pravicah. Na teh temeljih lahko nastane at-mosfera "civilne razumnosti”, ki zagotavlja prijazno in mirno sobivanje. Ce smo kristjani zve-sti sebi, moramo oznanjati evangelij vsemu stvarstvu (prim. Mr 16, 15) .Jasno je, da moramo pri tem upoStevati ve-st dmgih in vedno znova izbira-ti potljubezni, kar je prvim kri-stjanom priporodil ze sv. Pavel (prim. ET 4, 15).
4.	S podobo iz knjige preroka Izaija, na katero sem na svetov-nih sredanjih mladih ze ve-likokrat opozoril (prim. Iz 21, 11-12), tudi tokrat vabim vse verujode, naj bodo "jutranji strazarji". Kotstrazarji moramo kristjani predvsem sliSati klice na pomod, ki prihajajo s strani mnoStva migrantov in begun-cev, potem pa jim moramo z aktivnim posredovanjem budi-ti tudi upanje v bolj svetlo, od-prto in podpirajodo druzbo. Med prvimi nalogami kristja-nov je pokazati Bozjo navzod-nost v zgodovini celo tedaj, ko se vse zdi zavito v temine. S to zeljo, ki jo izrekam kotmolitev Bogu, ki zeli okrog sebe zbrati vsak narod in jezik (prim. Iz 66, 18), vsakemu od vas poSiljam svoj blagoslovz globoko ljubez-nijo.
Vatikanu, 24. novembra 2004 papelJanez Pavel II.
IzSla je nova Stevilka Tojve, a.d. 1200, glasila istoimenskega kulturnega druStva v Vrtojbi. V njej je objavljenih veliko prispevkov iz preteklosti tega naselja, med katerimi je tudi daljSi zapis o 18. marcu leta 1944, ko so zavezniSka letala bombardirala obmodje ob vojaSkem letaliSdu na Rojcah in povzrodila nad 150 smrtnih zrtev in okrog 300 ranjencev. Zelo aktualen je tudi uvodnik z naslovom Vrtojba in Vrtojbenci v Evropi, ki ga je napisal domadin Renato Podbersid, vikar za pastoralo koprskega Skofa.
"V zelji po boljSem gmotnem zivljenju smo v Vrtojbi pozabili npr. tudi na naSe slovenske sosede dez mejo, na Sovodenjce, Standrezce in Se na koga. Zanimivo, da je bila Vrtojba prav z njimi v preteklosti veliko bolj povezana, kot po drugi svetovni vojni do danaSnjih dni. Ne le, da so se v preteklosti ved med seboj porodali in gospodarsko sodelovali, ampak tudi skupno prezivljanje prostega dasa ob nedeljah in praznikih ter kulturno in cerkveno sodelovanje je bilo vedje. Zadeve in odnose je potrebno izboljSati.
Zadnimo kar z naSim odnosom do materinega jezika. Kaj ga res nimamo dovolj radi, da ga moramo
celo v pozdravu med nami Slovenci "plemenititi" s "ciao". Kaj res nimamo nobenega zgodovinskega spomina, ki bi nam povedal, da je bila in je Se vedno zmerljivka dolodenega kroga naSih italijanskih nespravljivih sosedov za nas Slovence, beseda schiavo!
...In ko gremo v trgovine in na "plac" v Gorici, poskusimo spregovoriti po slovensko, saj se sicer noben Italijan ne bo naudil naSega jezika. Zakaj moramo vedno prvi podajati to naSo, vedkrat prav revno italijanSdino? Nadaljujem potem s stiki z naSimi sosedi, slovenskimi rojaki v neposredni blizini meje. Koristno bogatenje je za zadetek lahko medsebojna globja izmenjava dloveSkih in kulturnih povezav. Standrez nas na primer lahko obogati z bogato dramsko in folklorno tradicijo. Mi v Vrtojbi lahko njim ponudimo bogato pevsko tradicijo. Skupaj lahko ustvarjamo kulturne (denimo muzejske) in druge projekte, tudi cerkvene, s katerimi bi ohranjali naSe nekdanje skupne kmedke korenine, skupno duhovno in kulturno tradicijo. Prepridan sem, da je v Evropi posluh za te pristne narodne sestavine in jih Evropska zveza od nas tudi pridakuje," je med drugim v uvod zapisal"Renato Podbersid.
M.
Taizejsko evropsko srecanje mladih
Romanje zaupanja na zemlji v Lizboni
Tudi v dasu letoSnjih bozidnih praznikov, od 28. decembra do 1. januarja, je potekalo evropsko sredanje mladih, ki ga v sode-lovanju s posameznimi lokal-nimi cerkvami ter Stevilnimi mladimi prostovoljci pri-pravlja redovna skupnost iz Taizeja. Romanje zaupanja in sprave na zemlji je letos potekalo v Lizboni, na Portugal-skem. Ta sredanja so prilozno-st, da mladi prezivijo teden dni v skupnosti kristjanov iz vse Evrope in spoznajo zivljenje v krajevni Cerkvi, ki sredanje gosti. Tudi skupne molitve, ki jih organizirajo na velikih razstaviSdih, so poseb-nost taizejskih sredanj, saj mladega dloveka na preprost nadin, s pomodjo pesmi in ka-nonov, ki jih spremlja tudi orkester, pritegnejo v skrivno-
st obdestvenega zivljenja z Bo-gom. LetoSnje sredanje je bilo 27. po vrsti. Evropskega sredanja mladih se vsako leto udelezuje od nekaj 10.000 do ved kot 100.000 mladih z vseh koncev Evrope. Slovencev je bilo letos 7 avtobusov (skupaj nekaj dez 300), poleg tega pa Se pripravljalna skupina. Vsi smo bili nameSdeni po druzi-nah.
Brat Roger, ki vodi taizejsko skupnost, se je na prvi vecerni molitvi, 28. decembra, najprej zahvalil portugalski skupnosti, da je srecanje lahko letos potekalo v Lizboni. Spomnil je prisotne, da so bili Portugalei med prvimi, ki so potovali po morjih okoli sveta in da nam njihova intuieija lahko sprego-vori in danes navdihuje Evro-po. Letos, ko se je Evropski zvezi pridruzilo deset novih
drzav, se je mnogo Evropejcev zavedalo, da se po toliko letih sporov zdaj Evropa skuSa pre-mikati po poti miru. Trenja in nasilja seveda obstajajo, po-membno je, da se na poti ne ustavimo; iskanje miru je
vtkano v same korenine Evrope.
Na sredanju smo se vpraSali, kaj je ta mir, ki nam ga daje Gospod. S pomodjo pisma, ki ga je brat Roger napisal kot ba-
pira drugim, v solidarnosti do revnejSih narodov. Pismo bra-ta Rogerja ima prav zato letos naslov "Prihodnost miru". Mir se najprej zaCne v sreu, globoko v nas, in ta nam omo-goda, da lahko gledamo okoli sebe z upanjem. Zato se je toliko mladih zbralo v Lizboni, ker se zavedamo, kako nujen je ta mir v svetu, in da ga lahko gradi-mo le, de zadnemo pri sebi, z grajenjem miru in zaupanja v naSem sreu. Ta notranji mir lahko veliko spremeni tudi v naäi okolici. Poleg molitev in enk-ratnih priloznosti za meditaeijo je vse ude-lezence prevzela tudi toplina in gostoljub-nost Portugalcev. Vsi udelezenci smo bili letos nameSCeni po druzinah, kar veliko pove o tem, s kakSnim veseljem so nas sprejeli. Vzeli so si das, da so bili z nami, da so nam pokazali lepote svoje dezele in da smo spoznali dim ved
zo za razmiSljanje na skupnih molitvah in po delavnicah, ki so jih vodili sami bratje iz Taizeja, smo skuSali odkriti to novo Evropo, ki je lahko "oblju-bljena dezela" miru in sprave. Odkrili smo, da to ni utopija,
da to je lahko res, ker smo se zavedali, da, ko smo mladi skupaj, s spoStovanjem do drugega, smo jo ze zadeli ust-varjati. Evropa se v polnosti uresniduje le takrat, ko se od-
njihovih prijateljev, da smo okusili njihovo okusno hrano in posluSali njihove pesmi in glasbo. Tudi toplo sonce, ki nas je grelo vse dni sredanja, je pomagalo, da bo ostalo to romanje nepozabno v naSih sreih. Ceprav je bila pot do Liz-bone dolga, saj smo z avtobu-si potovali dva dni, smo se vsi vrnili domov polni notranje-ga veselja in ludi, ki so jo nam podarili Portugalei, pa tudi bozje ljubezni in upanja, ki jo sedaj vsi mladi delijo naprej po domadih krajih.
Evropska romanja zaupanja potakajo vsako leto v bozid-nem dasu, skozi celo leto pa je mozno iti v Taize, v Franciji, kjer se mladi sredujejo, da skupaj s taizejskimi brati prezivijo teden ali ved kot neke vrste duhovne vaje. Za vsake vrste informaeijo si lahko ogledate spletno stran taizejske skupnosti: www.taize.fr, ali pa sloven-skega druStva Skam (www.drustvo-skam.si), ki or-ganizira romanja iz Sovenije v Taize in tudi novoletna evropska sredanja.
Raffaella Petronio
Koncert bozienih pesmi
Nagrajevanje jaslic
Prva nedelja v novem letu je bila za zimski das nena-vadno lepa in topla, prav nid podobna starki zimi. TakSni so bili tudi obdutki peveev zdruzenega zbora ZCPZ iz Trsta, ki so se po praznovanju po last-nih zupnijah zbrali v nabrezin-ski cerkvi sv. Roka na tradicio-nalnem koncertu bozidnih pesmi. Okrepljeni zbor pod vodst-vom dirigenta Edija Raceta in ob orgelski spremljavi Davori-na Starca se je predstavil Stevil-nim zbranim vernikom z ni-zom slovenskih bozidnih pesmi. V nagovoru je ga. Marija Kerze, ki je povezovala na tem koncertu, na kratko orisala se-stav tega zbora. Med drugim je povedala: "Seveda, v tem zbo-
ru niso prisotni vsi pevei in pevke naSih cerkvenih pevskih zborov, tu imamo le tiste, ki so §e posebno pozrtvovalni in dez leto redno skupno vadijo pod vodstvom svojega stalnega dirigenta Edija Raceta. Prihajajo k skupnim vajam iz vseh krajev, od Madkolj do Devina, seveda je med njimi tudi delez iz Na-
brezine." "Zapel nam bo niz
slovenskih bozidnih pesmi, da bi nam polepSale dozivljanje praznidnih dni."
Koncert se je pridel s pesmijo Ze
podiva vsa narava Leopolda Be-larja, ki je prisotne uvedla v umirjeno milino bozidne skrivnosti. Sledila je Bozidna, Petra Potodnika. - Car pesmi je v me-lodioznosti glasbe, a nid manj v podlagi besedila, ki daje pomen skladbi sami. Se posebno za bozidni Cas je sinteza teh kom-ponent bistvenega pomena. S pesmima Zvezde gorijo Matije Tomca in Zori nod vesela Leopolda Cveka se je nadaljeval program, ki je duhovno pri-blizal skrivnost Jezusovega roj-
stva. V priredbi Ubalda Vrabca so nato izzvenele pesmi iz Ijud-ske zakladnice, ki so nastale na podlagi napevov in besedil, ki jih je zbral etnolog Niko Kuret. Jozef prileten moz, Posluäajte vsi Ijudje in Sv. Jozef in Marija. - Stene, ki razmejujejo ljudi in moderni individualizem ne osredujejo dloveka; tega se Se posebej zavedamo v teh praznidnih dneh in s tem tudi, kaj nam pomeni druzina. Kaj po-meni, da pripadamo nekomu, ki nas daka, ki nas ljubi. Koncert bozidnih pesmi se je iztekel s pesmima Poglejte, dudo se go-di v priredbi Stanka Premrla ter Pridite molit Jezusa - Josipa Si-cherla. Sledila je duhovna mi-sel g. DuSana Jakomina, narav-
nana na evharistijo in bozidno skrivnost, na svet brez vrednot, ki trosi denar za oborozevanje in ubijanje, medtem ko nima denar ja za bolniSnice ter ladne in pomodi potrebne v svetu. Nato je sledil evharistidni bla-goslov, ki ga je vodil g. DuSan Jakomin. Po blaboslovu je bilo nagrajevanje druzinskih jaslic. Domadi zupnik g. Bogomil Bre-celj je pohvalil vse, ki so se odz-vali temu vabilu, saj vsaka druzina je imela svoje edinstve-ne jaslice. Na prvo mesto se je uvrstila druzina Gruden, imela je pastirce izdelane v Betlehe-mu ter lepo razsvetljeno nebo z zvezdami vseh barv. Na drugo mesto sta se uvrstili druzini Ve-nier in Krizmandid. Tretje me-
sto so zasedle druzine Jazbec, Pelagatti in Conti. Na kraju je zupnik destital vsem udelezen-cem in povabil Se druge, da bi se opogumili za prihodnje leto pri izdelavi lepih domadih jaslic.
Ludi v cerkvi so ugasnile, vse je utihnilo, le nad jaslicami je go-rela in razsvetljevala duhovno dimenzijo praznovanja bozidne skrivnosti, ki se je prelila v pe-sem Sveta nod, blazena nod! Vse ze spi, je polnod, ki jo je stoje zapela cela cerkev. Lepo prijetno vzduSje, ki ga je prine-sel s svojo pesmijo zdruzeni zbor ZCPZ v nabrezinsko cerkev, se je s to pesmijo tudi zakljudilo.
Pavel Vidau
Kratke
Predbozicni nastop gledaliskih skupin OS P. B. Domen in SS I. Trinko v Kulturnem domu
Stevilna publika seje 16. decembra odzvala vabilu solarjevOS P. B. Domen iz Sovodenj in dijakov SS I. Trinko iz Gorice, ki so jo povabili v goriski Kulturni dom na ponoven ogled izvirnih predstav Voda vir zivljenja, uglasenih na bozicno skrivnost, in druzbenokriticne Kam gres, mali clovek? Tekstovno in uprizoritveno zelo povedni in aktualni predstavi z bogato, izredno domisljeno kostu mografsko scensko podobo sta vzklili in dozoreli pod temperamentnim mentorskim in rezijskim vodstvom Vesne Tomsic kot sad gledaliskih delavnic, ki so potekale v lanskem letu na omenjenih solah. Z uprizoritvama so ucenci letosnjo pomlad na 9. dezelni gledaliski reviji v Fiumicellu suvereno prednjacili pred ostalimi udelezenci in si upraviceno prisvojili prvo nagradovobeh kategorijah, kijimje podala kljuc za udelezbo na vsedrzavnem gledaliskem festivalu solskih skupin v Markah, v kraju Serra di S. Quirico v aprilu oz. maju 2005. Lahko smo ponosni, da bosta na tem tekmovanju naso dezelo zastopali prav slovenski soli s tako kakovostnima odrskima prikazoma, ki sta tudi zgovoren odraz nasega zivahnega prosvetnega delovanja. To sta v nagovoru pred cetrtkovima predstavama naglasila tudi ravnateljica SS I. Trinko iz Gorice Elizabeta Kovic in ravnatelj vecstopenjske sole Doberdob Josko Princic.
Ucenci so si od tega svojega predbozicnega gledaliskega darila gledalcem nadejali nekaj gmotne pomoci za potovanje in tridnevno bivanje v Markah. Prostovoljni prispevki so na veceru navrgli 807,00 evrov, ki si jih bosta morali soli razdeliti in seveda potrkati se na marsikatera vrata, da bosta uresnicili gledaliske upe, ki naj bodo krona dramskemu prizadevanju, trudu, pozrtvovalnosti in navdusenju ucencev, njihovih starsev, solnikov in vseh ostalih, ki so pripomogli k uresnicitvi zahtevnih in dognanih predstav.
Bozicni koncert v standreski cerkvi
V nedeljo, 9. januarja, sta dve vokalni skupini oblikovali v standreski cerkvi lep in dozivet bozicni koncert, ki ga je organizirala zupnija. S programom ljudskih in drugih bozicnih motivov seje najprej predstavil Ptujski nonet, ki je dovrseno nastopil pod vodstvom Maksimilijana Fegusa. Skupino sestavljajo mladi pevci s Ptuja in okolice. V osrednjem delu programa pa so bozicne melodije lepo podala dekleta skupine Vivere iz Slovenske Bistrice, katerih umetniski vodja je Jakob Fegus. Obe skupini sta ob zakljucku koncerta zdruzeno zapeli Sveto noc. Dobrodoslico mladim pevkam in pevcem je izrazil domaci zupnik Karel Bolcina.
Projekt Ko pravljice ozivijo med petnajstimi najboljsimi v F-Jk
V solskenn letu 2001/02 se je v vrtcih in solah goriskega didakticnega ravnateljstva na pobudo in po zamisli uciteljice Majde Zavadlav, ki ima dolgoletno izkusnjo poucevanja v OS F. Erjavec v Standrezu, zacel uresnicevati domiselno zamisljen Projekt predsolske bralne vzgoje, ki je na ucinkovit nacin zvabil otroke in njihove starse, da skupaj prebirajo izrocene ilustrirane knjizice. Ta bralni nacrt ima isti namen in cilj kot Bralna znacka: spodbuditi k branju, spoznavanju nasih literarnih piscev, odkrivanju lepote slovenskega jezika in bogatenju besedisca. Poleg teh knjiznih in jezikovnih prvin vkljucuje druge ucne predmete oz. solske dejavnosti, kot so likovna, gibalna in pevska vzgoja ter rocne spretnosti, pa tudi animacija in celo gledaliska umetnost. Mesecna srecanja z uciteljico Zavadlav, ki je dobro poznana tudi kot izredno talentirana ljubiteljska igralka, so prave drobne gledaliske predstave. Za prikaz pravljice se namrec sama prelevi v igralko-pripovedovalko, obleceno v privlacen kostum in opremljeno s primernimi rekviziti in scenskimi pripomocki, s katerimi ucinkoviteje posreduje pravljicno vsebino. Otroci so v pravljico vselej aktivno vpleteni in ob koncu izdelajo ali dokoncajo izdelek, ki se nanasa na obravnavano besedilo. Za namecek pade vedno se kaj sladkega iz pripovedovalcine kosarice. Pravijicni stik se za otroke nadaljuje doma, kjer skupaj s starsi ali nonoti prebirajo zgodbico, se o njej pogovarjajo in o tem porocajo na naslednjem bralnem srecanju. Opravljeno delo je vsem vidno z lepaka, na katerega otroci prilepijo nalepko o prebrani knjizici. Ucinkoviti predsolski bralni nacrt, katerega sadove - zavzeto poslusanje, veselje do branja, dobro ubesedovanje, bogatenje celostne osebnosti itd. - ze dalj casa belezijo uciteljice med solskim delom, je Zavadlavova predstavila v okviru projekta Gold. V letosnjem maju je na spodbudo predstavnice komisije IRRE odposlala temu institutu bralni nacrt iz solskega leta 2002/03 z opisom podajanja pravljice o Zelo lacni gosenici, pri katerem je z ilustracijami sodelovala tudi Aleksandra Marassi, vzgojiteljica v vrtcu v ulici Brolo v Gorici. Med 40 prispelimi vzgojnimi pobudami je komisija IRRE izbrala petnajst najboljsih, med katerimi je tudi tista Majde Zavadlav, in jih predlagala italijanskemu vsedrzavnemu dokumentacijskemu institutu za inovacije in raziskave na podrocju vzgoje. Le-ta bo izmed najboljsih dokumentiranih uciteljskih vzgojnih pobud iz vseh italijanskih dezel izbral dve najbolj izvirni in ucinkoviti ter ju nagradil z denarnim prispevkom (2.500 evrov). Vsekakor, cetudi bi se projekt Zavadlavove ne prebil do nagrade, je ze zelo veliko priznanjeto, da seje uvrstil med petnajst najboljsih v F-Jk in da je v okviru projekta Gold vsem dostopen na spletni strani. Ta spletna stran je namrec v veliko pomoc vsem solam in vzgojiteljem, ki zelijo izpopolnjevati svoje znanje, ga primerjati z drugimi izkusnjami in ga seveda dopolnjevati s preverjenimi vzgojnimi prijemi.
Uciteljici Majdi Zavadlav, ki med drugim tudi letos nadaljuje tecaj slovenscine v drugem in dveh prvih razredih OS Feretti v ulici Zara v Standrezu, cestitamo ob tem dosezku in priznanju za vztrajno delo z otroki, ki bo gotovo dozivelo se marsikateri uspeh, saj njena solska ustvarjalna zilica nikdar ne miruje in venomer isce novih, prepricljivejsih vzgojnih pristopov. / IK
V zupnijskem domu A. Gregorcic v Standrezu
Sklop prireditev ob stiridesetletnici dramskega odseka PD Standrez
V Kulturnem domu v Sovodnjah
Cudezna srajca dopetajca pritegnila v svoj zacarani ples navdusene gledalce
NavduSenje in buCno ploskanje, ki sta na predveCer Silvestrove-ga, 30. decembra 2004, veCk-rat privabili na oder Kulturne-ga doma v Sovodnjah mlade igralce GledaliSkega Cicikluba ob njihovi novi premieri, pravljiCni igri Cudezna srajca dopetajca, slovenskega pisa-telja Leopolda SuhodolCana (1928-1980), je vsaj za ta lepi veCer razgnalo sive oblake, ki se zaradi pomanjkanja teh nie':-nega osebja zgrinjajo nad to dobro uteCeno, plodovito dramsko skupino in ji pretijo s prenehanjem delovanja. Res zalostno in nepojmljivo bi bi-lo, da bi se gledaliSka muza morala zaradi tehniCnih ovir umakniti s teh plodovitih tal, ki jih v zadnjih letih z veliko zanesenostjo in tehtnostjo tako skrbno goji mentorica Ve-sna Tom sie:, iz katere kar izza-reva sla po odrskih dogodivsci-nah. Tudi tokrat je ätevilno obeinstvo osupnila s svojo rezijsko, kostumografsko in scensko povednostjo ter seveda odgovornim in zanesljivim vodenjem mladih izvajalcev, otrok od ce Ir tega razreda os-novne Sole do prvega nizje srednje Sole in enega viSjeSol-ca. Pretehtano porazdeljene vloge so trinajstim igralcem (Alida Passon-krojacek HlaCek, Martina Caudi-zmaj, Gaja TomsiC-kralj Violin, Carlotta TomsiC-minister Polz, Erika TomsiC-minister Vijak, Martina Cocetta -minister Stor, Debora Marson-kraljiCna Vijolica,
Micaela Passon-general Zguba, AleS KodriC-Matjaz, Jasna Le-ban-slepec Vid, Mateja Pete-jan-srajea Dopetajca, Monica MarusiC-kmetica, Aleksija An-toniC-debeluh Pozeruh) dopu-stile, da so kar najbolje izkaza-li svoja odrska nagnjenja, ki so pri nekaterih prav dobro vid-
lega Matjaza do poroke s kraljiCno Vijolico, se je razple-tala na ucinkovito "praznem" odru, po vzoru sodobnih pro-fesionalnih scenskih reäitev. Visoko na zastoru je v ozadju visela le umetelno pritrjena "zavesa", ki je efektno pona-zarjala dvorno sobano. Na levi
*4
Foto Bumbaca
na in obcv:utena. Z ze profesio-nalnim nadihom je TomsiCe-va otrokom spet razkrila oCarljivi gledaliSki svet, ki zah-teva disciplino in natanCnost; le-ti pa zna ona spretno prepre-sti z igrivostjo, da ne zamori otroSkega veselja do nasto-panja.
Za nekatere izvajalce tekstovno zahtevna, gostobesedna pravljicna vsebina o srajci do-petajei, ki ji je carodej Jasnovid dahnil Cudezno moC, da je s hitrim plesom premagala celo zlobnega zmaja in privedla za-
strani je stal visok zlat steber, ki se je spremenil v z brsljanorn poraslo deblo. Druge scenske elemente in pripomocvke so na oder, ob zatemnitvi med pri-zori, prinaSali in odnaSali kar igralci sami. MagiCne svetlob-ne uänke je ob plesu urocene srajce zarisoval raznobarvni mozaik tisoCerih luCk, odse-vajaäh z vrteCe se steklene krogle, visefe v ospredju odra. Ciciklubske predstave so ze veCkrat presenetile s slikovito kostumsko izbiro. Tudi ta zadnji odrski podvig je potrdil
to odliko sovodenjske ljubitelj-ske gledaliSke skupine. Vesna Tomsic;, Renata Pisco, Teja Pahor in Breda Bertalanic so z dobrSno mero domiSljije in drobeem humorja oblekle ju-nake v zivopisane obleke in jim nadele klobuke in lasulje. Sivilje Magda, Bruna, Elena, Marija, Verena, Breda, Renata in Vesna so prebile kar nekaj ur s Sivanko v roki, saj so bili kostumi natanCno in bogato seSiti.
Odrsko dogajanje je z izborom prikladne glasbene spremljave opremila reziserka, uglasbitev ponavljajoCega se songa Toma Hmeljaka pa je s svojim gla-som oplemenitila Darja Pavio. Za odrom je kot ze nekaj krat tiho Sepetala Teja Pahor. V prifakovanju "stalnega” teh-niCnega mojstra je vlogo ton-skega tehnika prevzela Vera CeSCut, ki je v letoSnjem letu konfala uCiteljsko sluzbo v so-vodenjskem vrtcu.
Likovno mikaven in grafieno posre&no oblikovan gledali-Ski list si je zamislil Roland Mueller, ki je na premieri u-pravljal luCi, gmotno pa je iz-dajo podprla Zadruzna banka Doberdob in Sovodnje.
Mladi igralci Cicikluba so z reziserko in sooblikovalci izde-lali dobro predstavo, ki bi jo bi-lo vredno obcuclovati tudi na enem izmed naSih obSirnejSih odrov v Gorici. Prava Skoda bi bila, da bi iz tehnicinih ovir zamrla po tako uspeli premier-ski uprizoritvi.
ne
Leta 1968 so v Standrezu uprizorili Zupanovo Micko. Na sliki od leve: Bruno Budal, Mar|an Brescak,
Joana Nanut, Dusan Brajnik, Majda Zavadlav in Valter Rescic.
LetoSnji januar bo za Clane dramskega odseka Prosvetnega druStva Standrez in za vse, ki zvesto in vneto spremljajo njiho-vo neutrudno, uspeSno in z nagradami poseja-no neprekinjeno umet-niSko pot, pa tudi za vse vaScane, ki jim je pri sr-cu kulturna dejavnost doma Ce vasi, ovencan z lovoriko ob Castitljivi 40. obletnici dramskega snovanja v tem prijaz-nem obsoSkem kraju.
Vsa praznovanja se bodo zvrstila v zupnijskem domu A. GregorCiC v Standrezu. Uvodna prireditev bo ze v cetrtek,
13. t.m., ob 20. uri, ko bo predstavitev celotne-ga programa in publika-cije, ki jo je druStvo iz-dalo ob 40-letnici dram-ske dejavnosti. Kot ze vr-sta drugih publikacij, nana-SajoCih se na StandreSko vas in njen kulturni utrip, je tudi ta izSla izpod peresa pozrtvoval-nega urednika in zagrizenega zbiralca gradiva dr. Damjana Paulina. Izdaja ob Stirideseti obletnici se navezuje in seveda dopolnjuje tisto zajetno "bro-Suro", ki je zagledala beli dan pred desetimi leti, ob tridese-tletnici StandreSkega dramskega popotovanja.
V nedeljo, 16. januarja, ob 11. uri bo odprtje dokumentarne
razstave, na kateri bodo obisko-valci s fotografij, plakatov, iz gledaliskih listov in drugih vi-rov podozivljali utrinke iz predstav, ki so si sledile v tem zelo plodnem Stiridesetletju. Razsta-va bo odprta ob nedeljah od 11. ure do 12.30 in ob ponedeljkih in petkih od 19. ure do 20.30. Sobotni veCer, 22. t.m., (ob 20.30) in nedeljski popoldan, 23. t.m., (ob 17. uri) bodo s ko-miCnim plaSCem ogrnili obe-tavni mlajSi StandreSki igralci in naSi priljubljeni, imenitni
"starejSi" odrski maCki, ki se po StandreSkem odru suCejo ze vsa ta dolga leta, a jim je sree Se zmeraj polno zanesenega ust-varjalnega duha. Skupaj bodo premierno oz. na prvi reprizi prikazali slovensko noviteto, krstno izvedbo veseloigre Jane-za PovSeta Za blagoslov in rdeCe zvezde, ki jo je avtor za-snoval prav za to njihovo prele-po slavje.
V Cetrtek, 27. t.m., ob 20.30 bo na sporedu sreCanje Clanov in sodelavcev dramskega odseka,
na katerem bodo pretehtali opravljeno delo in si izmenjali misli in naCrte za prihodnost. Praznovanja ob visokem jubi-leju bodo imela slovesni epilog v soboto, 29. t. m., ob 20.30 s slavnostno proslavo ob 40-let-nici dramskega odseka, edine ljubiteljske gledaliSke skupine v zamejstvu, ki se lahko upra-viCeno ponaSa s tako Castitlji-vim mejnikom v svojem ne-prekinjenem umetniSkem lo-ku.
ne
NOVI
GLAS
0d 10. do 25. januarja 2005
Vpisovan je v vrtce in osnovne sole
Tudi letos je napoCil Cas vpisovanjav vrtce, osnovne in srednje Sole za Sol-sko leto 2005-2006. Vpisovanje samo se je zaCelo v ponedeljek, 10. t.m., koncalo pa se bo 25. januarja.
Pri vpisu v vrtce imajo prednost otroci, ki bodo izpolnili tretje leto starosti do 31. decembra 2005; staräi otrok, ki bodo do-polnili tretje leto do 28. fe-bruarja 2006, pa lahko pred-lozijo proänjo za predCasni vpis. V prvi razred osnovnih Sol se lahko vpiäejo otroci, ki bodo do-polnili Sesto leto starosti do 31.
marca 2006. Na veCstopenjski Soli v Doberdobu poteka vpisovanje od ponedeljka do sobote med 8. in 10. uro, ob sredah tudi od 14. do 15. ure; na ravna-teljstvu v ulici Brolo pa od ponedeljka do sobote med 10.30 in 12. uro; ob torkih in sredah tudi od 16. do 17. ure popoldne. UCenci, ki obiskujejo veCsto-penjsko Solo v Doberdobu, pri prehodu na srednjo oz. prvosto-penjsko sekundarno Solo ne bodo imeli potrebe vloziti proSnje za vpis, Ce se bodo odloCili za na-daljevanje Solanja na istem za-vodu. Ce bi Solanje zeleli na-
daljevati na drugem zavodu, bodo morali ravnatelju veCstopenj-ske Sole predloziti proSnjo za vpis. Tako bodo morali ravnati npr. uCenci, ki obiskujejo osnov-no Solo na Vrhu sv. Mihaela ali v Sovodnjah in zelijo nadaljeva-ti Solanje na srednji Soli Trinko v Gorici. Vpis v goriSko ni2jo srednjo Solo bodo morali predloziti tudi uCenci, ki obiskujejo osnovne Sole ravnatelj stva v ulici Brolo.
Dijaki nizjih srednjih Sol iz Do-berdoba in Gorice so viSje srednje Sole oz. drugostopenjske sekundarne Sole ze spoznali me-
seca decembra na informativ-nem sreCanju o humanistiCnem in tehniCnem polu. Dijaki tretjih razredov srednjih Sol bodo morali vpis v viSje Sole potr-diti meseca junija letos.
StarSi in mladi so torej pred po-membnimi odloCitvami, ki bodo gotovo zaznamovale njihovo zivljenje. Obenem pa bodo tudi pokazale, ali naSa Sola uCinkovi-to odgovarja zeljam in potre-bam naSih ljudi. Ker smo pre-priCani o njeni kakovosti in ne-zamenljivi vlogi za razvoj naSe skupnosti, jo seveda toplo pri-poroCamo!
KC Bratuz: Iskrivi smeh na ustih vseh
Stiri predpustna srecanja s humorjem
T/- o ugaSajo svetlikajoCe se 1^ boziCne luCke, se za vo-AVglom ze poredno smehlja Segavi pust, ki nas va-bi, da vsaj za kratek Cas pozabi-mo na vsakodnevne skrbi in tezave ter se z njim sprostimo v norCavem plesu in se dodobra nasmejemo ob komedijskih predstavah, ki jih letos sedmo leto ponujata Kulturni center Lojze Bratuz in Zveza slovenske katoliSke prosvete iz Gorice pod prikupnim geslom Iskrivi smeh na ustih vseh. Tudi le-toSnja izvedba niza veseloiger ljubiteljskih odrov vsebuje Stiri predstave, namenjene vsem, ki imajo radi gledaliSko umetno-st, tudi tisto, ki se poraja na obrobju gledaliSkega sveta, na manjSih odrih, toda z vselej predanimi in zagnanimi gleda-liSkimi ustvarjalci in poust-varjalci, ki jim oder daje moz-nost izpovedovanja misli, Cu-stev, neminljivih resnic, pa tudi razkrinkavanja danaSnje druzbe, njenih vrlin in napak. LetoSnja "komedijska kvarti-na" se bo zaCela v nedeljo, 16. t.m., ob 17. uri, ko bo KCLB pr-viC gostil dramsko skupino Kulturno prosvetnega druStva Franc Zgonik iz Branika s ko-medijo v treh dejanjih Etienne francoskega avtorja Jacquesa Devala v reziji Staneta Lebana,
trdne igralske korenine nek-danjega PDG Nova Gorica. Sre-diSCna tema dela je skrb starSev za vzgojo svojega otroka in njihove bolj ali manj preverje-ne vzgojne metode.
PrviC se bo v naSi sredi predsta-vila tudi gledaliSka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu, in sicer v Cetrtek, 20. januarja, ob 20.30 s komedijo ZapleSi nam Se enkrat, Lili!, ki jo je po motivih iz igre Michela Trem-blaya Sisters-in-law sestavil reziser predstave Sergej VerC. Komedijski spiet se vrti okrog danaSnjega potroStniStva oz. mrzliCnega zbiranja znamkic-toCk v supermarketih, pri Ce-mer se razkrijejo tudi znaCajske poteze in razmiSljanja zbira-telj ic-protagonistk.
Tretje sreCanje s humorno sliko naSega vsakdana bo v nedeljo, 30. t.m., ob 17. uri in bo Se po-sebno sveCano. V veliki dvora-ni KCLB bo nastopil priljublje-ni in z veliko priznanji in na-gradami ovenCani dramski od-sek PD Standrez z izvirnim de-lom Za blagoslov in rdeCe zvez-de, ki ga je za letoSnji, 40. jubilej StandreSke gledaliSke skupine napisal vsem dobro poznani, dramatik, reziser, pu-blicist Janez PovSe. Rezijo je tokrat podpisal igralec SNG Nova Gorica Joze Hrovat.
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUZ ZVEZA SLOVENSKE KATOLISKE PROSVETE
iskrivi smeh NA ustih Vseh
NIZ VESELOIGER LJUBITELJSKIH ODROV
■ Nedelja, 16. januarja 2005, ob 17. uri
Jacques Deval ETIENNE
KPD Franc Zgonik - Branik
■ Cetrtek, 20. januarja 2005, ob 20.30
Sergej Verc
ZAPLESI NAM SE ENKRAT, LILI!
KD Brce - Gabrovica pri Komnu
■ Nedelja, 30. januarja 2005, ob 17. uri
Janez Povse ZA BLAGOSLOV IN RDECE ZVEZDE
PD Standrez
ISkRiVi SMEH
na ustih vseh
crK
' G7
■ Sreda, 2. februarja 2005, ob 20. uri Nagrajevanje Mladi oder Oder 90 - Igra Crno in belo .	.	-,-*Q	VELIKA	DVORANA
[juBitIljS^hodRoV KULTURNEGA CENTRA L. BRATUZ
Komedijske veCere bo v sredo, 2. februarja, ob 20. uri sklenila premierna uprizoritev mladin-ske veseloigre Crno in belo av-torice Vike SrobovSek v izvedbi mlajSih Clanov Odra 90 in reziji spretnega komedijanta, Marka Cernica, gonilne sile edine slovenske ljubiteljske skupine v
naSem mestu. Isti veCer bo tudi podeljevanje nagrad Mladi oder, nateCaja, ki ga ze vrsto let prirejata ZSKP iz Gorice in SP iz Trsta, da bi spodbujali Cim bolj aktivno in kakovostno odr-sko dejavnost otroSkih, mla-dinskih in odraslih ljubiteljskih gledaliSkih skupin.
Preieli smo
Komisijaza toponomastiko je zakljuCila delo decembra2000
V zvezi s polemikami, ki spremljajo uresniCevanje sklepa obCinskega odbora o preureditvi toponomastike v obCini So-vodnje, zelim kot Clan in zapi-snikar posvetovalne komisije, ki je bila imenovana s sklepom obCinskega sveta, javnostseznanitizna-slednjim:
- delo komisije, ki se je prviC sesta-la 12.9.2000, je potekalo pod vod-stvom g. odbornika Devetaka;
- komisijo so sestavljali, poleg omenjenega predstavnika obCin-ske uprave, svetovalci A. Florenin, M. Juren, P. Cernic in Vlado KlemSe, kot strokovni zunanji Cla-ni pa Aldo Rüpel, Marij a Cescut in Marko Waltritsch.
- za zapisnikarja je bil soglasno imenovan P. Cernic in o poteku dela so bili vestno sestavlj eni zapi-sniki.
- komisija je delo zakljuCila v de-cembm leta 2000 in s tem opravi-la svojo nalogo oblikovanja pred-logov preimenovanja oz. poime-novanja.
Glede vpraSanj, ki so te dni v ospredju polemik, pa naslednje:
Glede ureditve toponomastike na Vrhu sv. Mihaela je bil soglasno sprejet predlog, da se ohrani ime vasi in da se namesto ulic uvede poimenovanje po zaselkih, in to brez prevoda, to je v domaCi prist-ni obliki. Hisne Stevilke se Stejejo za vsak zaselek posebej.
Soglasje je bilo tudi glede ovred-notenja zaselka Skrlje. To naj se uredi z namestitvijo napisne table (Skrlje) ob vstopu v ta del vasi, kar bi zelo vidno poudarjalo poseb-nost tega dela vasi. Na podoben naCin naj bi ovrednotili tudi Vas. Toliko o dveh najbolj aktualnih vpraäanjih. Komisija (izkljuCno posvetovalnega znaCaja) je z oblikovanjem predlogov svoje delo zakljuCila.
Izvajanje nadaljnjega postopka z upravnega vidika, kakor z vidika informiranja obCanov, kar je v takih primerih zelo pomembno, je bilo od tedaj dalje v pristojnosti obCinske uprave.
Peter Cernic Sovodnje, 5. januarja 2005
Dvemuhi
naenmah
Spoät. g. urednik, oglaSam se z zeljo, da vse tiste obCane sovodenjske obäne, ki so jim prav v teh dneh bila spre-menjena imena ulic in zaselkov,
spodbudim k temu, da izkoristijo to priloznost in, preden zaCnejo obnavljati osebne dokumente, naj pomislijo na spremembo svojega poitalijanCenega priimka in imena v prvotno slovensko obliko. Menim namreC, da bodo tako ulovili dve muhi na en mah in obvezno birokratsko nevSeCno-st izkoristili za ovrednotenje svojih slovenskih korenin. Sprememba poitalijanCenega priimka in imena v slovensko obliko je brezplaC-na.
S spoStovanjem,
Peter Cernic ZdruZeni
Veliko zanimanje za Coppijevo razstavo
Dokumentarna razstava o naj-veCjem italijanskem kolesarju Faustu Coppiju, ki so jo odprli v Kulturnem domu Gorica prejänjo soboto, je vzbudila veliko zanimanje po vsej dezeli, bliznji Slo-veniji in Venetu. Obiskovalci si lahko ogledajo vrsto predmetov, ki so zaznamovali kariero "pr-vaka prvakov". Razstava bo odpr-ta do 25. t.m. ob delavnikih od 9. do 12., od 15. do 18. ure in v veCernih urah med prireditvami. Informacije: 0481 33288.
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUZ
Vljudno vabljeni na odprtje skupinske razstave
PRIHODNOST JE NASA
Svoja dela bodo predstavili:
Dimitri Brajnik, Tatjana Floreancig, Stefan Pahor,
Matej Susic, Luisa Tomasetig, Ivan Zerjal
O likovnikih bo spregovoril Jurij Paljk
Kulturni center Lojze Bratuz
Petek, 14. januarja 2005, ob 18. uri
Obvestila
V nedeljo, 16. t.m., bo med maso pri sv. Ivanu ob 10. uri pel zenski zbor Unitri iz Nove Gorice. Po masi bo se kratek izbor bozicnih pesmi. SZSO vabi vse voditelje in clane na redni dezelni obcni zbor, ki bo v nedeljo, 16. januarja, v Marijinem domu v ul. Risorta 3 v Trstu. Pricetek ob 9. uri. Vabljeni!
Sir§i odbor Zveze slovenske katoliske prosvete se bo sestal v torek, 18. januarja 2005, ob 20.30 na sedezu v Gorici.
V nedeljo, 23. t.m., prireja duhovnija sv. Ivana v Gorici obisk razstave Evropskih jaslic v duhovnem srediscu Sv. Jozefa v Ljubljani. Odhod po masi, in sicer ob 11.30 izpred cerkve sv. Ignacija na Travniku. Vpisi pred vecerno maso (18.30) ali po njej ali na uradu duhovnije od srede do sobote od 10. do 12. ure ali po telefonu (0481 33814 ali 340 5470879).
Vmesecu februarju se bo pricela v Mocnikovem domu Slovenskega pastoralnega sredisca priprava na zakon. Za prijave tel. 048133814 ali 340 5470879.
Novi glas vabi na osemdnevno potovanje z avtobusom od 17. do 24. maja 2005. Pot nas bo vodila po sledeh sv. bratov Cirila in Metoda na Cesko, Moravsko in Slovasko. Odhod iz Trsta in Gorice preko Gradca do Bratislave. Obiskali bomo glavno slovasko mesto Bratislavo, nato Brno, Velehrad, Mikulcice in Staro mesto. Pot nas bo vodila tudi do glavnega moravskega mesta Brna, nato Olomouca in drugih znamenitosti. Koncno bomo obiskali tudi Prago, kateri smo namenili dva dni nasega obiska. Na poti domov bomo obiskali tudi Salzburg. Pri vpisu akontacija 200,00 evrov. Na upravi so na razpolago programi celotnega potovanja. Za potovanje zadostuje veljavna osebna izkaznica zatujino. Zvpisom, prosimo, pohitite!
Darovi
Za poplavljence v Aziji: namesto cvetja na grob pok. Dominiku Kovicu s Peci sestricna Adrijana Kovic 30,00 evrov.
Za Novi glas: N.N. 5,00; N.N. 5,00; Aldo Jovan 2,00; Kazimir Marusic 2,00; Duhovniski dom Sempeter 22,00; N.N. 5,00; N.N. 25,00 evrov. Za PastirCka: N.N. 20,00 evrov. Zamisijonarja Danila Lisjaka: N.N.
10,00; J.K. 50,00 evrov.
Za laCne po svetu: v spomin na sestro Anico daruje Otilija 100,00 evrov.
Za obnovitvena dela v cerkvi v Gabrjah: Igor Merku’ iz Trsta 50,00; N.N. s Peci 50,00; Stana iz Trsta
50.00 evrov.
Za obnovitvena dela v cerkvi na Vrhu: N.N. 500,00, CZP za bozicne luci 70,00; Renato Devetak v spomin na zeno Heiko 55,00 evrov. Za cerkev na Peci: druzina Kovic, Malnisce 11, namesto cvetja na grob bratranca Dominika 50,00; Oskar z druzino namesto cvetja na grob Dominika 50,00; Anica v spomin na moza Dominika 200,00; Mirjam in Igor z druzinama v spomin na oceta Dominika 100,00; Romano in Marija Cevdek vspomin na soseda Dominika 50,00; Niko Cotic z druzino namesto cvetja na grob Dominika 25,00; N.N. s Peci
50.00 evrov.
Za cerkev v Rupi: N.N. 30,00 evrov. ZaMePZ Rupa-Pec: Anica v spomin na moza Dominika Kovica 150,00 evrov.
Za misijon p. Kosa: N.N. iz Rupe 75,00; Danila Ceudek s poti na Roje v spomin na Dominika 20,00; Adriano Malic 10,00 evrov.
RADIO SPAZIO 103
Slovenske oddaje (od 14.1. do 20.1.2005)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu sfrekvencami za Gorisko 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, od ponedeljka do petka, od 20. do 21. ure. Spored:
Petek, 14. januarja (v studiu Andrej Baucon): V diskoteki 103 z Andrejem: domace vize, zanimivosti in obvestila. - Iz krscanskega sveta. Ponedeljek, 17. januarja (v studiu Andrej Baucon): Glasbeni listici z Andrejem: moderna glasba, zanimivosti in obvestila.
Torek, 18. januarja (v studiu Matjaz Pintar): Ali veste, da... glasbena oddaja z Matjazem.
Sreda, 19. januarja (v studiu Daniio Cotar): Pogled v duso in svet: Veter, od lahne sapice do hrumenja yiharjev. - Izbor melodij.
Cetrtek, 20. januarja: zvocni zapis: Posnetki z nasih kulturnih prireditev. - Glasba iz studia 2.
PROSVETNO D RU STVO STANDREZ
40 LET DRAMSKEGA ODSEKA
SPORED PRIREDITEV
ZUPNIJSKI DOM ANTON GREGORCIC - STANDREZ
♦ Cetrtek, 13. januarja 2005, ob 20. uri PREDSTAVITEV PROGRAMA IN PUBUKACUE
♦ Nedelja, 16. januarja 2005, ob 11. uri ODPRTJE DOKUMENTARNE RAZSTAVE
♦ Sobota, 22. januarja 2005, ob 20.30
KRSTNA IZVEDBA VESELOIGRE JANEZA POVSETA ZA BLAGOSLOV IN RDECE ZVEZDE
♦ Nedelja, 23. januarja 2005, ob 17. uri PONOVITEV (abonmajska) IGRE ZA BLAGOSLOV IN RDECE ZVEZDE
♦ Cetrtek, 27. januarja 2005, ob 20.30
SRECANJE CLANOV IN SODELAVCEV DRAMSKEGA ODSEKA
♦ Sobota, 29. januarja 2005, ob 20.30
SLAVNOSTNA PROSLAVA 40-LETNICE DRAMSKEGA ODSEKA
POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLISKE PROSVETE
ZUPNIJA SV. LOVRENCA in ZENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK
ob priloznosfl obnovljenlh cerkvenih orgel vabita na
ORGELSKI KONCERT
prol. Renate Bauer z akademije za glasbo v Ljubljani Sreda, 19. januarja 2005, ab 20.30
Cerkev sv. Lovrenca v Ronkah
Kratke
Cankarjev dom
Pred svetovno premiero Renskih nimfvLjubljani
Gre za skupni projekt SNG Opere in baleta Ljubljana, Cankarjeve-ga doma in Festivalskega gle-daliäda St. Poelten.
Postala je ze tradicija, da pono-voletno kulturno zatiäje v Lju-bljani pozivi velika odrska, gle-daliäka ali operna produkcija. Lani je bila to Verdijeva Aida, pred tem Gouno-dev Faust, od velikih gledaliäkih spektaklov pa na primer Shake-spearova Macbeth in Kralj Lear.
V pripravi tako velikih predstav, za katere sta primerna le najvedji oder in dvorana v pre-stolnici - Gallusova dvorana Cankarjevega doma - se slovenska Opera oziroma Drama povezeta s soproducen-ti, ustanovami in ust-varjalci iz domovine in tujine, sicertaki projek-ti niso niti mogodi, ne po finandnem ne po ustvarjalnem vlozku.
Letoänjo uprizoritev pridakujemo äe z vedjo nestrpnostjo, saj bomo 13. in 14. januarja v Ljubljani prida svetov-ni premieri opere Ren-ske nimfe, dela franco-skega skladatelja nem-äkega judovskega po-rekla Jacquesa Offen-bacha (1819-1880). Po sodbi danaänjih poznavalcev zgodo-vine opere sodi to "razgibano delo z mojstrskim finalom, du-stvenimi baladami in prekra-snimi dueti" (G. Heinsen), ki je do leta 2002 veljalo za izgu-bljeno, med vrhunce franco-ske glasbene romantike. Usoda Renskih nimf je nena-vadna. Opera je bila prvid uprizorjena leta 1864 v dunaj-ski Dvorni operi in prav tarn
äe nekajkrat ponovljena. Ka-sneje je utonila v pozabo, de-loma zaradi unidujodih kritik pristaäev Richarda Wagnerja, Offenbachovega nemäkega tekmeca, deloma pa zato, ker so jo zasendila druga sklada-teljeva dela, predvsem opera Lepa Helena in njegove zna-
menite Hoffmanove pripo-vedke. Ker se je kasneje izgu-bila tudi partitura opere, se ni duditi, da so Renske nimfe ob-veljale v Offenbachovem opu-su za eno manj pomembnih del.
Zasluge za to, da so Renske nimfe dobesedno "vstale od mrtvih", ima Jean-Christophe Keck, izdajatelj Offenbachovih del. Po dolgoletnem iskanju po knjiznicah in zasebnih
zbirkah mu je uspelo zbrati vse dele partiture, ne samo verzije, ki jo je bil skladatelj prisiljen skrajäati za dunajsko premiero, ampak tudi francoski izvir-nik. Renske nimfe so bile tako prvid ponovno predstavljene poleti leta 2002 na Festivalu radia France v Montpellierju.
Ze tej, zgolj kon-certni izvedbi, so kritiki namenili toliko pohval, da lahko govorimo ne samo o po-membnem odk-ritju poldrugo stoletje zapostav-ljene in spregle-dane opere, ampak tudi o novi aktualnosti in äir-äem vrednotenju mojstra operete in odrske komi-ke, ki so ga v nje-govem dasu in kasneje - predvsem zaradi zan-ra, ki se mu je po-svedal - mnogi podcenjevali.
Ze ob premieri koncertne izved-be Renskih nimf se je eden od kri-tikov vpraäal: "Katero gledali-äde si bo upalo uprizoriti to ve-liko romantidno opero ... ?" O tem, da bi jo uprizorili v Ljubljani, so se predstavniki nemäke agencije Landgraf dogovarjali z ravna-teljem SNG Opere in baleta Ljubljana dr. Borutom Sm-rekarjem. Ta je za zamisel ogrel direkter ja Cankarjevega doma Mitjo Rotovnika. K zah-tevnemu projektu sta zatem pristopili äe Dezeino gledaliäde iz Bolzana (direkter Manfred Schweigkofler) in Fest-
spielhaus iz St. Poeltna v Dolnji Avstriji (prof. Michael Birkmeyer).
Za novo odrsko postavitev Renskih nimf - okroglih 140 let po prvi uprizoritvi - so so-producenti angazirali naj-boljäe dosegljive operne ust-varjalce iz Evrope. Reziser je Manfred Schweigkofler iz Bolzana; pod njegovim vodstvom je tamkajänje gledaliäde dozi-velo opazen razcvet. Dirigenta sta Dieter Rossberg iz Nemdije, redni gost prestiznih opernih hiä iz Berlina, Pariza, Dresdna in Stockholma, ki je ze vedkrat gostoval tudi v Ljubljani (med drugim je dirigiral Fausta, uprizorjenega v Cankarjevem domu pred dvema letoma), ter Igor ävara, stalni dirigent lju-bljanske Opere od leta 1983 (med letoma 1995 in 1998 je bil stalni gost - dirigent v salz-buräki operi). Ustvarjalno je-dro ekipe dopolnjujejo madzarski koreograf Sandor Roman, ki nastopa in pouduje po Evropi in v ZDA, v zadnjem dasu pa si je pridobil medna-rodni sloves kot vodja skupine ExperiDance, scenograf in oblikovalec Michael Zimmermann iz Nemdije ter slovenski kostumograf Alan Hranitelj, zagotovo eden najbolj z do-miäljijo obdarjenih oblikoval-cev obladil v srednji Evropi. Svetovna premiera Renskih nimf ne bo samo ena, ampak bosta dve. 13. januarja se bo v Cankarjevem domu predstavi-la slovenska pevska zasedba (v solistidnih vlogah bodo nasto-pili Martina Zadro, Mirjam Ka-lin, Branko Robinäak, Joze Vi-dic, Saäa Cano idr.), 14. januarja pa mednarodna (Adria-na Kohutkova, Natela Nicoli, Marc Heller, Vitomir Marof, Ralf Lukas idr.)
Dogovorjeno je, da bo nova opera ze mesec po ljubljanski premieri gostovala v Svici, je povedal dr. Borut Smrekar, aprila pa jo bodo uprizorili v St. Poeltnu. Pri tamkajänjih uprizoritvah bodo sodelovali domadi glasbeniki - orkester Tonkuenstler Dolnje Avstrije.
DuSan Rogelj
Razstava fotografij dveh mojstrov v Pilonovi galeriji v Ajdovscini
Razstava umetniskih fotografij dveh majstrov, ki je na ogled v Pilonovi galeriji v Ajdovscini, vzbuja veliko zanimanje. Slikar Veno Pilon je med bivanjem v Parizu posnel fotografije, ki so del njegove zapuscineinjihjegalerijasedaj prikazala javnosti. Na ogled so tudi fotografije, ki jih je Veno Pilon posnel leta 1947, kosejesskupino izseljencev vracal iz Pariza vSlovenijo. Razstavljene pa so tudi fotografije, ki jih je med prvo svetovno vojno v Gorici in drugod na obmocju Soske fronte posnel madzarski vojak Andre’ Kertesz. To so vedute iz okolice Gorice, do morja v Trzicu in Trstu, do Koroske. Posneti pa so tudi stevilni portreti avstrijskih vojakov, tako vojakov kot oficirjev na pohodih, pri vajah in ob oddihu. Gre za 23 posnetkov. Razstava fotografij z izvirnimi motivi, ki so tudi del slovenske kulturne zapuscine, v Pilonovi galeriji, bo odprta do konca januarja. Na ogled je od torka do petka med 10. in 17. uro, v soboto in nedeljo med 15. in 18. uro, ob ponedeljkih in praznikih pa je galerija zaprta.
Nova komedijska radijska serija Janeza Povseta
Po lanskoletni odzivni komedijski nanizanki “S.O.S. za druzino” je to pot Janez Povse za slovenski Radio Trst A napisal nadaljevanje te iste zgodbe v desetih delih, in sicer z dopolnjenim naslovom “S.O.S. za druzino se traja”. Tudi to pot gre za zgodbo o sosedih, o druzini Batistic in druzini Radetti. Druzini sta se v prvem delu borili za prestiz z ideoloskimi sredstvi, saj je ena bolj verno in druga bolj levicarsko obarvana. Na koncu se je pokazalo, da se je ideologija iz nas ze toliko umaknila, da z njo ni mogoce ucinkovito tekmovati, in tako je med obema druzinama prislo do premirja, ki pa je postalo tako za eno kot za drugo stran neznosno. Neznosno do toliksne mere, da se je naravnost morala pokazati druga moznost za medsebojne obracune. Slucaj je razkril, da je to lahko erotika, erotika kot sredstvo spodkopavanja in sibitve sosedove druzine. 0 tem, kaj vse je mogoce doseci s preracunanimi simpatijami, kakor tudi o tem, da ocitno morajo obstajati taksni ali drugacni prepiri, govori “S.O.S za druzino se traja”. Radijska izvedba nadaljevanke je v izkusenih rokah Sergeja Verca, ki je poskrbel tudi za ucinkovito glasbeno opremo ter izbral isto uspesno igralsko ekipo. Prvo druzino namrec zvocno upodabljajo Vladimir Jure, Minu’ Kjuder, Stojan Colja in Maja Blagovic, drugo pa Anton Petje, Bogdana Bratuz, Franko Korosec in Nikla Panizon.
Prvi del nadaljevanke je bil na sporedu minulo soboto, vsa ostala nadaljevanja pa bodo na valovih slovenskega Radia Trsta A na programu devet naslednjih sobot, vedno ob 18. uri.
Flavtistka Irena Grafenauer Slovenka leta 2004
V ljubljanski Operi je pred dnevi potekala ze 17. tradicionalna slovesnost ob razglasitvi Slovenke leta, ki je tokrat postala doma in v svetu zelo znana glasbenica Irena Grafenauer. Pred dobrim letom dni je slovenski predsednik Janez Drnovsek mednarodno znani flavtistki Ireni Grafenauer podelil visoko drzavno odlikovanje in takrat je pogumna glasbenica povedala, da je na smrt bolna, saj je prosila za darovalca kostnega
mozga, ki pa ne bi pomagal samo njej, ampak tudi drugim bolnikom za levkemijo. In prav ta cloveska stiska je bila tudi razlog za dodelitev nagrade, ki jo vsako leto podeli zenska revija Jana.
Za nas jezik
Zadnjid sem sliäala po radiu: Predvidevam, da so vccraj naSi zmagali. Ko bi v stavku stal prislov jutri in bi bil glagol v prihodnjem dasu, bi mi bil stavek jasen, tako pa ne. Predvidevati namred pomeni biti gotovi, da se bo nekaj zgodilo v prihodnosti. Ni pa mogode predvidevati za preteklost, tudi de ne vemo, kaj se je zgodilo. V takem primeru redemo, da domnevamo, si predstavljamo, mislimo, da se je nekaj zgodilo (brez naäe vednosti). Lahko predvidevamo nesredo, lakoto, vojno, to je: predvidevamo, da se bo v prihodnosti nekaj zgodilo, lahko seveda tudi kaj prijetnega: poroko, rojstvo otroka, lepo sluzbo, zmago na loteriji.
Za letoänje leto predvidevam predvsem lepe stvari, za lansko vem, da je bilo zame dobro leto, za druge pa domnevam, da se niso imeli preved slabo.
Predvidevati ali domnevati?
Foto Kroma
DSI / Podelitev slovenskega drzavnega odlikovanja
DozivetJ evnikarj ev vecer s tehtno okroglo mizo
Prvi veder v DSI v novem letu je bil posebno slav-nosten. Ob 1. obletnici smrti so ga posvetili spominu prof. Martina Jevnikarja, ki je bil med rednimi dlani DSL Ta neutrudni sin Dolenjske, ki se je po drugi svetovni vojni znaäel na Trzaäkem, je v tem prostoru opravil nadvse po-membno vzgojno, izobraze-valno in publicistidno delo. Kako je bil pokojni profesor priljubljen in cenjen, je jasno pridalo izredno ätevilno ob-dinstvo, ki je napolnilo Peter-linovo dvorano. Prof. Jevnikar je bil predvsem slavist, zato je
bilo äe posebej posredeno, da so organizatorji priredili okroglo mizo z naslovom Naäa "zamejska knjizevnost" v dasu odmiranja mej, ki jo je vo-dil ugledni slavist in do ne-davnega predsednik SAZU, prof. dr. France Bernik. Raz-miäljal je o knjizevnosti v tem prostoru in kako jo literarno-zgodovinska veda oznaduje. Pri tem je izpostavil razvoj uporabe pridevnika "zamej-ski", ki je ob strogo zemljepi-snem imel tudi dolodeno ideoloäko obarvanost in kako se pojem pojavlja pri Jev-nikarju. Predavatelj je ugo-
tavljal, da se prvotni pomen in uporabnost vse bolj briäeta in da postaja oz. je edino me-rilo slovenska identiteta. Ok-rogla miza se je nadaljevala z branjem tehtnega referata, ki ga je pisno prispevala sicer odsotna prof. Tatjana Rojc. Prof. Lojzka Bratuz je razmiäljala o go-riäki stvarnosti in izpostavila vlogo, ki jo je imel prof.
Jevnikar pri izha-janju PSBL ter izri-sala like goriäkih ustvarjalcev. V svo-jem nastopu je prof. Marija Pirje-vec izpostavila, kako so trzaäki avtorji zapisani vredno-tam in zavradajo nihilistidne oblike, kako so zavezani jeziku, narodni pri-padnosti in pozi-tivnemu gledanju na svet. Krog raz-miäljanj je sklenil prof. Miran Ko-äuta. Zrelativiziral je pojem zamejst-kosti in poudaril, da je tukajänja lite-rana ustvarjalnost
prispevala svojstven, kakih 400 del obsegajod corpus del in raznolik sklop tematik, ki so last vsega naroda.
Viäek vedera pa je nastopil, ko je generalni konzul v Trstu Joze Suämelj vdovi po prof. Jevnikarju, prof. Nedi Abram, izrodil visoko slovensko drzavno odlikovanje, Red za zasluge, ki ga je predsednik dr. Drnoväek posmrtno podelil prof. Martinu Jevnikarju "za vsestranski prispevek k slovenski kulturi in slovenstvu ter za vsa dejanja v dobro Slo-vencev v Italiji".
NOVI
GLAS
Knjizna novost
Nova knjiga goriskega raziskovalca Vlada Klemseta: krajevna, ledinska in vodna imena na Goriskem
Ze v prihodnjih tednih bo izsla zanimiva publikacija o krajevnih, ledinskih in vodnih imenih na Goriskem. V tisku je namrec 192 strani obsegajoca knjiga z naslovom Lucinis, Standrez, Pod-gora, ki jo je uredil Vlado Klemse (na sliki) in to na osnovi Terezijanskega,
Jozefinskega in Franci-scejskega katastra.
Namenjena je predvsem krajanom Standreza,
Podgore in Locnika, z zanimanjem pa jo bo vzel v roke vsakdo, ki se zanima za preucevanje tukajsnje kulturne in jezikovne stvarnosti.
Gradivo, ki ga obravnava publikacija, je casovno vezano na 18. in 19. stoletje, na Terezijanski kataster, ki je prvi sistematski popis zemljiske posesti v nasih krajih (1752), vendar v glavnih obrisih aktualno tudi danes.
Kar veliko ledinskih imen, ki so bila prvic zabelezena pred dvesto ali vec leti, se je ohranilo do danes. Knjiga pa ne govori samo o ledinskih, krajevnih in vodnih imenih, ampak prinasa tudi veliko drugih podatkov. Tako so navedeni lastniki zemljisc in nepremicnin, koloni, opisi zemljisc, povrsine. Podatki so obravnavani posebej za vsako od treh skupnosti.
Morda bi kazalo opozoriti se na drugo posebnost publikacije, ki je ze v tisku: napisana je v slovenscini, furlanscini in italijanscini.
V knjigi je objavljenih nad tisoc ledinskih imen (nekatera se sicer ponavljajo, ker so objavljene vse razlicice) za posamezna obmocja, kraje, vodne tokove in posamicne parcele, nad 300 imen in priimkov lastnikov nepremicnin in stevilni drugi podatki. Gradivo je objavljeno posebej za vsako od treh skupnosti, ki so bile do leta 1927 tudi samostojne obcine. Poleg sistematsko urejenih seznamov (za Terezijanski in deloma Jozefinski kataster), dobesednih prepisov iz omenjenih arhivskih virov, prinasa knjiga se niz drugih podatkov in niz barvnih reprodukcij (katastrske mape iz zacetka 19. stoletja) in crnobelih fotografij, v glavnem iz obdobja pred prvo svetovno vojno.
Zamisel o izdaji knjige, ki bo pomagala k odkrivanju in utrjevanju lastnih korenin, so podprli rajonski sveti v Podgori, Locniku in Standrezu, ki so formalno tudi izdajatelj, medtem ko je izid omogocila Fundacija Goriske hranilnice.
Koncert goriskega pianista Mirana Devetaka v centru Bratuz
Popotovanje od Gorice do Sredozemlja
Pisana paleta zvokov je 6. januarja okrasila prazniC-ni Cetrtek ter priljubljena SreCanja z glasbo povzdignila na nivo imenitnega glasbene-ga in druzabnega dogodka. V veliki dvorani Kulturnega cen-tra Lojze Bratuz je namrec na-stopil orkester Arsatelier, ki je ljubitelje glasbe jasno opozo-ril, da dejavnost Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel zivi na visoki poust-varjalni ravni, da se domaci ka-dri vzgajajo skrbno in kvalitet-no, da glasba Se naprej ostaja osrednja kulturna dobrina z najviSjimi povezovalnimi in estetskimi vrednotami in da druzabnost med prebivalci Gorice res uspe prebuditi prav "pojoCa" muza, ki se dotakne vsake duSe. Koncertni dogodek so organizatorji poimenovali Barve Sredozemlja. Na videz nekoliko nenavaden naslov je moc razvozlati v vsebini izvaja-nih skladb. Obe umetnini sta namrec tesno povezani s Sre-dozemljem, z njegovo melo-diko in emotivno vihravostjo, predvsem pa z barvitostjo to-plega in lenobno prijaznega sveta.
V prvem delu koncerta smo uzivali ob Ravelovem Koncer-tu v g-duru za klavir in orkester, kjer je kot solist nastopil Miran Devetak, nekdanji u eene c SCGV Emil Komel in di-plomant trzaSkega konservato-rija. Kot dobitnik mnogih pre-stiznih nagrad, ki imajo med-narodno veljavo - omenimo samo prvo nagrado na tekmo-vanju N. Rubinstein v Parizu je izredno muzikalnost potrdil tudi na tokratnem koncertu. PosluSalca predvsem fascinira njegov natanCni in studiozni pristop, kjer je do zadnje po-drobnosti izdelan vsak, se tako
obroben detajl. Ravelova sklad-ba sicer sodi v tisti tip umet-niSkega izrazanja, kjer imajo glavno besedo Custva in strasti, zato dopuSCa nekaj vec izrazne svobode, toda Devetak se je tudi v tem elementu izvajanja izkazal in se popolnoma po-dredil "diktatu" skladateljeve radozivosti. Delo samo je nekakSen kolaz razliCnih gla-sbenih zvrsti, celo jazzovskih elementov, kar je v bistvu za iz-vajalca lahko problem, saj va-lovi nihajo v Sirokih amplitu-dah: od lahkih okraskov do vir-tuoznih bravur, od mirnih, bozajoCih sapic do presunlji-vih krikov nevihtnega morja, ritmiCno pa je zahtevno in obCutljivo. Orkester, ki je pod zanesljivo taktirko Marca Feru-glia tezko skladbo poustvaril
"rutinirano" in zagotovo z naj-veCjim zarom, kar ga v tej se-stavi premore, je bil pianistu dobra opora. OdliCna godala orkestrov zvok barvajo z zlaht-nimi odtenki tudi takrat, ko se celoti poznata pomanjkanje skupnih vaj in premajhna "ki-lometrina" nastopanja.
V drugem delu koncerta smo obCudovali Se prosojno delo Pulcinella Igorja Stravinskega, kjer so kot solisti nastopili mezzosopranistka Romina Basso, tenorist Gianluca Sor-rentino ter basist Eugenio Leg-giadri Gallani. Skladba, ki jo je skladatelj zasnoval na frag-mentih znamenitega Pergole-sija, se v celoti poklanja temu melodiCnemu geniju in na nek naCin skuSa nadaljevati moj-strovo delo. Pergolesi je umrl
mlad in za sabo pustil vsaj dvoje: nekaj genialnih melodij in veliko neizpolnjenih sanj. Stravinski ga je v Pulcinelli ozi-vil, Se veC, vdahnil mu je novo razseznost orkestraeije. Vsi trije solisti so svoje parte odpeli zanesljivo, posebej lepo mezzosopranistka Bassova, katere vo-luminozen in jasen glas Se posebej vSeCno zveni v nizjih le-gah.
Koncertni veCer, ki je navduSil prepolno dvorano "popot-nikov od Gorice do Sredozemlja", je potrdil sploSno zna-no dejstvo, da glasba zdruzuje vse, da utrjuje mir in spokoj-nost, v Gorici pa, hvala Bogu, Se vedno pomeni srCiko slo-venstva, celo njegov spiritus agens.
Jo2eStucm
Odmevi
"Kapljica ljubezni je vec kot morje
V eCkrat nekaj prebereS, nekaj vidiS ali sliSiS po televiziji ali radiu, kar se te dotakne, te vznemiri, odmeva v tebi tisti dan in morda Se naslednje dni. Lahko je ta odmev pozitiven ali negativen, vcasib vzbudi zeljo, da bi svoje "odmeve" posredoval Se drugim. Verjetno sta bili sluCajno v prvih dneh novega leta 2005 na sporedu radia Trst A dve oddaji, ki sta se po tematiki, po pozitivni energiji izrednih gostov dopolnjevali.
SluCajno je tudi naneslo, da sem obe oddaji posluSala. 2. januarja je urednica Ines Skabar intervjuvala pisatelja in psihiatra dr. Jozeta Felca, dolgoletnega predstojnika psihiatriCne bolnice v Idriji in njegovo zeno, nekdanjo napovedovalko in tudi zdravnico Alenko Höfferle Felc. V oddaji Iz sveta znanosti pa je bila gost urednice Marije Brecelj dr. Metka KleviSar, onkologinja, pobudnica za ustanovitev druStva Hospic, znana po svojih zapisih Cisto vsakdanje svari v tedniku Druzina, ki je pred kratkim izdala pri celjski Mohorjevi knjigo Moja cetrta kariera. Oba intervjuja sta bila lekeija,
razuma"
kako si ustvariti bogato, polno, sreeno zivljenje kljub bolezni in fiziCni omejenosti. Ta zapis gotovo ne bo nekomu, ki oddaj ni sliSal, nadomestil bogate misli, ki so jih gostje nizali v intervjujih, morda bo pa le zaslutil, za kako izredne osebnosti je Slo.
V skoraj enournem izCrpnem intervjuju je dr. Felc (na sliki), ki ga je spretno s svojimi vpraSanji vodila Ines Skabar, prikazal svoje strokovno delo med motenimi osebami, razClenil odnos med pacientom in zdrav-nikom, preSel na svoje literarno ustvarjanje in se zaustavil ob svojem otroStvu, ob "svoji Alenki" pa tudi ob spominih na nekdanjo Drago.
Iz besed dr. Felca, ki je z novim letom dal slovo vo-diteljskemu delu v psihiatriC-ni bolnici, je bilo Cutiti ve-likansko zagledanost v pok-lic, ki si ga je izbral, potem ko je 1.1960 nekaj Casa delal v bolnici kot navaden delavec. Zanj so bolniki najveCji prija-
telji, odnos pacient-zdravnik je dogovor dveh ljudi, kjer nima ne eden ne drugi pred-nosti. Ceprav duSevnih bolez-
ni ni veC kot nekoC pa se je poveCal odstotek ljudi, ki tr-pijo za socialnimi fobijami, tesnobo. ZadoSCenje ima, ko bolnika pripelje iz notranjega sveta v svet socialne realitete, da najde uglaSenost sam s sabo, z bliznjimi in SirSo okoli-
co.
Zanimivi so bili tudi FelCevi avtobiografski spomini: tezko otroStvo v begunstvu, revSCina, izkuSnje s komuni-stiCnim enoumjem. Pri tem se je z nostalgico spominjal, kako je zahajal v Drago, ko je bila ta Se v Dragi pri Bazovici. "Takrat smo se tam zbirali ljudje, ki smo bili sumljivi zato, ker smo samo tam bili.
Mnogo let ka-sneje, ko sem bil zaradi tistih in Se drugih svari - zaradi poznanstva z Edvardom Koc-bekom, z Aloj-zom Rebulo in Borisom Pahorjem - za-sliSevan na Ud-bi, so mi toCno povedali, za ka-tero mizo sem takrat v Dragi sedel tega in te-ga leta in kdo je bil moj sogovor-nik". Neverjet-ne in danes ze pozabljene stva-ri! Pa tudi v teh izkuSnjah vidi dr. Felc obogati-tev lastne osebnosti. Seveda so jo prekalile, vendar se Clovek spraSuje, ko-liko ljudi pa so te metode zmaliCile ali zlomile?
Svojo literarno pot je Felc zaCel kot 19-leten Student s knjigo Dobro jutro, svoboda. Zavedal se je, da svet drugaC-
nosti utegne biti zanimiv tudi zapisan. Pravzaprav se je skupna pot med dr.Felcem in njegovo zeno zacela s tem, da je napovedovalki Alenki Höfferle poklonil svojo knjigo Osamelci, potem ko ga je v jutranji oddaji po Radiu Slo-venija presenetila z - menda Pascalovo - mislijo (ki sem jo izbrala za naslov tega zapisa): "Kapljica ljubezni je ve£ kot morje razuma". Dr. Alenka, ki je ohranila zvezo enkrat na mesec z radijsko hiSo z ru-briko "Sonöia klinika", je v intervjuju poudarjala veselje do zivljenja, sreco biti skupaj, sicer pa je iz vsake njene rese-de dihalo obCudovanje do mozeve razgledanosti v svoji stroki pa tudi na vseh po-droCjih umetnosti in je v glavnem prepustila besedo svojemu mozu. Za konec je dr. Felc poleg voSCil Se enkrat poudaril, kako se, kjub svoji fiziCni omejenosti, veseli zivljenja in lepote sveta. Res izreden in globok intervju. Povod za pogovor z dr. Metko KleviSar je bil izid njene knjige Moja Cetrta kariera. Kle-viSarjeva je razlozila, kaj ta naslov pomeni: gre za prispo-dobo, za "kariero”, ki je ne izbereS, ampak ti pride na pot, ki se zanjo ne potegujeS. To je kariera tistih, ki hoCejo ziveti zadovoljno, Cim bolj polno, tudi Ce niso moCni, lepi, zdravi, uspeSni., ki hoCejo dati neki smisel svoji konenosti. Dr. KleviSarjeva izhaja vedno iz lastne izkuSnje. Kot dr. Felc daje in
sprejema od tezkih duSevnih bolnikov, tako je dr. KleviSarjeva izkusila "part-nerstvo" med zdravnikom in bolnikom z rakastim obo-lenjem. V omenjeni knjigi pa odkriva, da je njena "Cetrta kariera" pravzaprav zivljenje z multiplo sklerozo, ki so ji jo ugotovili ze pri devetnaj-stih letih in ki jo vedno bolj omejuje. Njeno mirno in ve-dro sprejemanje zivljenja, bolezni in smrti me vedno zno-va navdaja z obCudovanjem. Predvsem pa njena volja, da iz tistega, kar ima na razpola-go, potegne najveC. Na vpraSanje Marije Brecelj, kaj ji daje moC, je dr. KleviSarjeva dala nekaj receptov, ki bi se jih moral vsakdo - tudi v manj hudih situaeijah - drza-ti. Ceprav je zdravnica, se za-veda, da je medicinska zna-nost omejena, da je zivljenje skrivnost. MoC ji dajejo ljudje okoli nje, realno ocenjevanje situaeije. Tega in tega ne mo-rem - pravi -, lahko pa nare-dim kaj drugega. Pomembno je ziveti tu in sedaj ter v tem trenutku narediti najveC, kar se da. Ziveti moramo z naj-manj dvema scenarijema - da se ti ne podere vse, Ce je prvi scenarij neizvedljiv. Zavedati se moramo, da smo v navi-deznem svetu moCnih, mla-dih, lepih... vsi ranjeni in ranljivi, lahko samo pomaga-mo drug drugemu in si lepSamo zivljenje.
Tudi tu prevlada kapljica ljubezni nad morjem razuma...
Eho
NOVI
GLAS
Kratke
Emergenca v Aziji: poziv skofijske Karitas
Dan za dnem raste stevilo zrtev morskega potresa, ki je minulega 26. decembra zajel zelo obsirno podrocje Juzne Azije. Mednarodna mreza organizacije Karitas se je takoj aktivirala za koordinacijo pomoci prizadetim ljudstvom. Italijanska skofovska konferenca, ki je prispevala tri milijone evrov, je s tem v zvezi napovedala vsedrzavno solidarnostno nabirko, za katero je zadolzena ravno Karitas. “Situacija je zelo huda. Potrebujemo solidarnost celotne mednarodne skupnosti. Taka tragedija se ni se nikoli pripetila, niti na teh podrocjih, ki so sicer podvrzena ciklonom in potresom”, so poudarili pri mednarodni mrezi organizacije Karitas. Slednja je analizirala dosedanji polozaj in izjavila, da so Indonezija, Sri Lanka in Indija tiste drzave, ki so utrpele najhujse posledice ujme. Prvi prispevki mednarodne mreze Karitas znasajo 1.700.000 milijonov dolarjev; del te vsote -100.000 evrov - je prispevala italijanska Karitas. Da bi podprli clovekoljubne akcije, ki so sedaj v teku, lahko posljete prispevke preko: postnega tekocega racuna st. 11135340, naslovljenega na skofijsko Karitas; bancnega tekocega racuna 10481505, abi 03226,cab 02200, naslovljenega na trzasko skofijo; Cartasi’ in Diners preko telefonskega klica na italijansko Karitas 06/541921 (delovni urnik); Cartasi’je dosegljiva tudi na mrezi in to na spletnih straneh www.caritasitaliana.it (Come Contribuire) - www.cartasi.it (solidarieta’).
Srbsko pravoslavna skupnost obhajala Bozic
Srbsko pravoslavna cerkev sv. Spiridiona je bila minuli petek
praznicno okra-sena. Veliko stevilo srbsko pravoslav-nih vernikov je namrec prazno-valo Bozic, saj obhajanje tega praznika po juli-janskem koledarju, ki je se vedno v rabi v pravoslav-nem svetu, poteka ravno 7. januarja. Slovesno bogo-sluzje je vodil pop Rasko Radovic, ki se je v svoji homiliji med drugim spomnil na zrtve naravne ujme vjugovzhodni Aziji; obenem je zazelel obilo miru tudi v Srbiji in Crni gori.
GORISKA MOHORJEVA DRUZBA in DEZELNI INSTITUT ZA ZGODOVINO OSVOBODILNEGA GIBANJA V FURLANIJI -JULIJSKI KRAJINI IZ TRSTA
vabita na predstavitev kniige Milice Kacin Wohinz
VIVERE AL CONFINE
SLOVENI E ITALIANI NEGLI ANNI 1918-1941
Petek, 14. januarja 2005, ob 17.30 Knjigarna Minerva, ul. S. Nicolo' 20 vTrstu
Ob avtorici in zalozniku bo knjigo predstavila prof. Annamaria Vinci
■;<nmniii»iiiTn Predstava v italijanskem jeziku Maurizia Zacchigne
Neznosna trzaska preteklost
Tezko je za pripadnika slo-venske narodnostne skupnosti oceniti gledaliSko predstavo DediSdina porod-nidarke, ki jo je napisal in sam premierno upri-zoril na odru Kulturne-ga doma v sredo minulega tedna trzaSki igra-lec ter avtor gledaliSkih tekstov Maurizio Zac-chigna. Menda ravno zato, ker predstavi ita-lijanskega igralca, ki se loteva dolgoletnih, zgodovinsko hudih in hkrati intimnih trza-Skih sporov medetnid-nih odnosov, nima de-sa dodati.
Tezko bi namred kak zamejec oporekal Zac-chignevim besedam, ki so vzklile iz humusa ti-stega trzaSkega mestne-ga tkiva, ki se ne sra-muje vedetnidne podo-be naSega mesta in njene duSe, ki je bila v preteklosti obarvana z raznimi oziroma med sabo razlidnimi niansami in je ravno zato postala kraj, ki ga vsi ljudje odprtih misli danes idi-
lidno in melanholidno obuja-mo: v tistem duhu je naSe me-sto dobilo evropsko razseznost, katere zagon se je v letih pola-
goma razblinil.
Zacchigna pa je s svojim pristo-pom poudaril, da je nekdanji Trst Se prisoten, ziv in zeljan novega elana. Iztodnica njego-ve gledaliSke predstave, ki je
pred dasom izSla tudi v knjizni obliki (L'eredita' dell'ostetrica, Manifestolibri), je pad rojstvo Trzadana, ki si takoj, ko pride na dan, dobi na ramenih "nez-nosno" dediSdino - trzaSko preteklost. Igralec pridne tedaj s
podajanjem polpretekle mest-ne zgodovine z ironidnim in paradoksalnim slogom, ki predstavlja hkrati tudi prirod-nik politidne zgodovine in ci-vilnega sozitja. Zacchignev
tekst razkrinka tako gnilo na-cionalistidno retoriko, ki se je Trsta posluzevala in ga izrablja-la v svojo korist. Avtor nas s plastidnimi prizori, katere so odlidno obarvali Se klavir Ric-carda Morpurga in tolkala Lu-ce Colussija ter glas Marije Serene Ciano, nenehno opo-zarja, kako je Trst v vedji meri kot katerokoli drugo italijansko mesto neposredno pre-izkusilo tragidno usodo rasne arogance in njene nestrpnosti do drugadne sosedne kulture, in to na ze itak vedetnidnem o-zemlju. Zacchigna se je pri oblikovanju to-vrstnega sozitnega koda vedkrat spoStlji-vo posluzeval naSe hude slovenske preteklosti in vzel v pre-tres danaSnjo zamej-sko stvarnost kot ak-tivni element, ki mo-ra strniti vezi z dru-gadnim, dobrosrdnim Trstom, takim, ki bi moral krojiti na-daljnjo pot sozitja z vsemi mestnimi komponentami:	in
ne vztrajati v tohli za-prtosti, kot se vdasih, zal, dogaja.
V upanju, da bi Zacchigneva "dediSdina" dozivela dim ved ponovitev, po moznosti v dru-gih ne-slovenskih trzaSkih gle-daliSdih!
Igor Gregori
Foto Kroma
Na dan spomina premierno predvajali film o fojbah
Minister Gasparri na trzaski premieri
Italijanski reziser Alberto Negrin, ki je znan po filmu, v ka-terem opisuje zadnje dneve Benita Mussoli-nija, je pred dasom zrezi-ral film II cuore nel poz-zo-Srce v vodnjaku, ki govori o fojbah. Negrin je vedji del filma snemal v Crni gori, prve polemike pa je povzrodil v Zagrebu, saj so o snemanju filma veliko porodali nekateri hrvaSki dasopisi. V dolgome-trazniku nastopata med drugim Leo Gullotta in Giuseppe Fiorello, vlogo nasilnega jugo-slovanskega partizana pa so poverili Srbu Dragonu Bjelo-grlidu.
Film je nastal za televizijski ek-ran. Skupnih 180 minut po-snetega in montiranega mate-
riala bodo namred razdelili v ved sklopov: prvi del filma bodo predvajali po prvi vsedrzav-ni televizijski mrezi RAI v detr-tek, 10. februarja, ravno na dan prvega praznovanja dneva spomina na fojbo in na ekso-dus Italijanov iz Istre, ki ga je lani z veliko vedino glasov raz-glasil rimski pariament. Ob tej priloznosti bo pri nas medna-rodno sredanje istrskih begun-cev, na katerem je najavljen minister za Italijane po svetu Mirko Tremaglia, ki pripada
stranki Nacionalnega zavez-niStva.
Kar se filma tide, lahko pouda-rimo, da ga bo znala trzaSka desnica izkoristiti v politidne namene. Podzupan Paris Lippi je pred kratkim napovedal, da si bo premiero filma v naSem mestu ogledal tudi minister za komunikacije Maurizio Gasparri.
S tovrstnim "kulturnim" projektom se bodo trzaSki de-snidarski krogi dvrsteje podali na pot revanSistidnega zgodo-
vinskega spomina in de-dalje podzigali nesredno trzaSko stvarnost, ki je v zadnjem letu zazivela v nesramnem nacionli-stidnem vrtincu. Name-sto da bi rimski vladni kabineti vzeli kot temelj dvostranskega odnosa s Slove-nijo skupni dokument meSane italijansko-slovenske zgodovinske komisije, se raje osredotodajo na samovoljno fikcijsko prikazovanje dolode-nih boledih plati nedavne preteklosti, ki pa jih je treba vsta-viti v strogo kronoloSko zapo-redje, to se pravi po nasilnem faSistidnem nasilju in napadu na Jugoslavijo s strani Italije, ki je vojno povzrodila in izgu-bila.
IG
sozitja z drugimi kulturami. Kako bomo reSevali te izzive, pa bo odvisno predvsem od tega, de in v kolikSni meri bomo znali ohraniti in udejanjati naSe evropske, torej krSdanske vrednote, je zakljudila Erika Hrovatin.
Bozidni koncert je zaokrozil domadi cerkveni pevski zbor Sveti Jernej. Njegov nastop se je zadel s solistidno todko. Basist Marijan Strajn bo ob orgelski spremljavi Vinka Skerlavaja za-pel nezno Schubertovo uspa-vanko Wiegenlied. Cerkveni pevski zbor Sveti Jernej je za nastop s pomodjo korepeti-torke Martine Feri in zboro-vodje Janka Bana naStudiral pet pesmi. S prvo se je ob iz-teku leta Se enkrat zelel poklo-niti Stanetu Malidu ob stolet-nici njegovega rojstva. "Bozid-nemu pridakovanju" so sledile Se Riharjeva in Premrlova Po-glejte, dudo se godi, Bozidna nod, ki jo je na besedilo Eliza-bete Kremzar uglasbil Milko Rener, Zvelidar dans se je rodil Anreja Vavkna ter Boga, ki zemlja ga dasti, ki jo je po pesmi iz skupnih molitev na dast Devici Mariji uglasbil Andrej Missoni.
Koncert je bil tako pri kraju, to-plo bozidno sporodilo miru in veselja pa je Se dolgo odmeva-lo v srcih posluSalcev.
Breda Susid
Foto Kroma
Na bozicni dan v cerkvi sv. Jerneja
Tradicionalni bozicni koncert na Opcinah
Bozid na Opdinah. Cerkev je razsvetljena tudi poz-no popoldne. Ljudje se v njej podasi zadenjajo zbirati, tako da je ob 18h ze nabito pol-na. Nato zazveni bozidna pe-sem.
Bozidni koncert, ki ga ze tradi-cionalno na sam bozidni dan prirejata openska zupnija in njen cerkveni pevski zbor Sv. Jernej, je po mnozidnem obi-sku soded eden najbolj prilju-bljenih. "Zakaj?" se je vpraSal sam napovedovalec, Tomaz Susid, "Morda zato, ker ga iz-vajamo, ko je bozidno razpo-lozenje na viSku, medtem ko se drugi odvijajo ze precej dni pred praznikom ali po njem. Morda zato, ker nastopajodi zbori, pa deprav zelo razlidni med seboj, izhajajo iz ene sa-me zupnije in so torej slika nekega delovanja, ki jo lahko s ponosom pokazemo SirSi pu-bliki. Morda tudi zato, ker je kvaliteta zborov vedno na ved kot dostojni viSini, in torej po-sluSalstvo ve, da bo delezno duhovnega uzitka. Poleg tega je treba poudariti, da je open-
ska tradicija ena najdaljSih. Izhaja Se iz dasov, ko je bilo ne-zazeljeno (ali skoraj prepove-dano) izvajati bozidne pesmi pred zadetkom praznikov. NaSa izbira datuma pa je za po-sluSalstvo ena najbolj Sih, saj popoldanski koncert lepo do-polnjuje jutranjo ali nodno maSo. Cerkvena pesem je namred molitev. S tem da je molitev izrazena tudi z melo-dijo, pa se bolj neposredno do-takne srca in dustev, torej nad-grajuje to, kar je kristjan v sebi gradil ob postavljanju jaslic, maSi, molitvi, praznovanju z domadimi in vsem, kar spada k bozidnim obidajem."
Najprej so se publiki predstavi-li mladi in najmlajSi pevci. OtroSki zbor in MlajSa mladin-ska pevska skupina Vesela pomlad sta pod vodstvom Mi-re Fabjan zapela "Spiet sloven-skih bozidnih" za dvoglasen otroSki zbor v priredbi Antona KropivSka, "Bozidno uspa-vanko" Zorka Hareja in "Novo leto", poknjizeno besedilo ter-ske ljudske kolednice, ki jo je harmoniziral Pavle Merku'.
MlajSa mladinska pevska skupina je nato Se sama zapela an-gleSko bozidno uspavanko Sing to Hirn a Song of Love ameriSke skladateljice iz Arizo-ne, Linde Spevacek. Presenedenje letoSnjega kon-certa je bil gotovo nastop vo-kalno instrumentalne skupine Joy Spring. Skupino sestavlja 13 mladih s Krasa (vedinoma Opdin), iz Trsta in Brega, ki jih
zdruzuje veselje do drnskih duhovnih pesmi in vedglasnih jazzovskih priredb. UmetniSki vodja skupine je Martina Feri, skupina pa deluje priblizno le-
to dni, in sicer v okviru druStva Vesela pomlad. Na bozidnem koncertu so se pevci predstavi-li z dvema drnskima duhovni-ma pesmima in tremi jazzov-skimi priredbami bozidnih na-pevov. S svojim prepridljivim in zivahnim nastopom so mladi ustvarili lepo sproSdeno vz-duSje, zato jih je publika nagra-dila s toplim aplavzom. Bozidna misel je bila zaupana
Eriki Hrovatin, ki se je v svojem govoru osredotodila na pomen krSdanskih vrednot v danaSnji Evropi: "Na vredno-tah, ki nam jih je posredoval Novorojeni temelj i naSa per-cepcija tega, kar je dobro in kar je zlo, torej naSa najosnovnejSa in najbolj in-timna etika." Po mnenju mlade doktorice je le-toSnji Bozid edinstven, saj je prvi, ki ga praz-nujemo v Novi Evropi, to se pravi brez meje. Ta je zaznamo-vala vso naSo zgodovino in naSega dloveka. Padec meje za zamejce pome-ni priloznost za zdruzitev celotnega slovenske-ga kulturnega prostora, moz-nost, da zazivimo bolj sproSdeno in kondno udejanjimo vso tisto energijo in potencial, ki ju je bilo prej treba usmerjati v golo ohranjevanje naSe identi-tete in pravic. Od sedaj naprej pa bomo postavljeni pred nove izzive, ki bodo izhajali iz spre-menjenih politidnih razmer: v ospredje bo prihajal problem
NOVI	f—«—*	v V
GLAS
Pogovor
| G. Giampaolo Muggia
rajo imeti protiboledinska sredstva, pa detudi bi to pome-nilo poslabSanje bolnikovega zdravstvenega stanja".
Bi lahko, prosim, spregovo-rili o nasvetih in duhovni pomoCi in oskrbi, ki jih lahko nudijo teZkemu bol-niku oz. svojcem? Domnevam, da vmnogih pri-merih ni potrebno veliko be-sed; vdasih je lahko to sponta-na molitev okoliSdini primer-na. Kar je vsekakor izjemno po-membno, je fizidna prisotnost, ki zveni, kot bi hoteli redi: "Tvoja prisotnost je zame zelo pomembna, blizu seni ti, ti si zame in za vse ostale dar, in ko-likorniorem, zelim s tabo deli-ti tvoje obdutke...".
Ko so me poklicali za obred maziljenja, sem vdasih ugo-tavljal, da tudi bolnik, ki ni mogel ved govoriti, je z ustni-cami sledil molitvi, s katero smo se zanj obradali k Bogu. Poznam mnogo oseb, ki mo-lijo le tako, da stisnejo svoje roke trpedega brata ali sestre. Ali bi lahko razlo2ili neve-rujoCemu Cloveku, pa tudi vememu, zakaj Bog neko-mu naklanja toliko tr-pljenja, drugemu pa ne. In to posebno v danaSnjih dneh, Ce pomislimo na ju-govzhodno azijsko trage-dijo.
Kdor ne veruje, ne potrebuje nobene razlage, kerne more o tem spraSevati bitje, ki zanj ne obstaja. Vernik pa si bo vedno postavljal vpraSanja in terjal odgovore za trpljenje in ne-sredo. Odgovori pa ne morejo biti zgolj razumarski. Sicer pa lahko najde pojasnila vJobovi knjigi. Verujodi kristjan dobi odgovor v udlovedenju, tr-pljenju, smrti in vstajenju Je-zusa Kristusa. On, Bog je soli-daren s dlovekom do smrti. On me spodbuja k solidarnosti z bliznjim in z vsem dloveStvom. On me udi spoStovanja, ki ga moramo imeti do dlovekove svobode, in to tudi vprimeru, ko dela proti dlovednosti. V Njem vidim, da je Bog res nu-dil dloveku vse, da v polnem zazivi. V Njem sliSim s sv. Pav-lom klic, da “izpolnim v sebi to, kar manjka Kristusovemu trpljenju".
O krSdanski drzi trpedega dlo-veka je pisal tudi papez Janez Pavel II. v apostolskem pismu "Salvifici doloris". Vsekakor pa drzi, da vse nesrede ali trpljenja spodbujajo kristjana k vedjemu poglabljanju v veri za resnidno prenovo dloveStva.
Obvestila
Radijski oder obvesca, da bo naslednja	predstava
Gledaliskega vrtiljaka v nedeljo,
16.	januarja, v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27). Na sporedu bo predstava Trije prasicki v izvedbi Mini Teatra iz Ljubljane. Zacetek prve predstave ob 16. uri (red Soncek), druge pa ob
17.30	(red Zvezda).
SZSO vabi vse voditelje in clane na redni Dezelni Obcni zbor, ki bo v nedeljo, 16. januarja 2005, v Marijinem domu v ul. Risorta 3 v Trstu. Pricetek ob 9. uri. Toplo vabljeni.
Studijski center za prostovoljne usluge za Furlanijo-JuIijsko krajino, Trzaska Univerza, Podjetje za zdravstvene storitve st. 1, Zdruzenje prostovoljcev Hospice Adria Onlus prirejajo v cetrtek, 20. januarja 2005, celodnevni posvet na temo: Trpljenje - razna perspektivna razmisljanja. V dopoldanskih urah (zacetek ob 9.30) sodelujejo: Roberto Lionetti -docent antropologije na trzaski univerzi in odgovorni za Studijski center za prostovoljne usluge, David Le Breton - docent sociologije na univerzi v Strasbourgu, Antonella Zadini -ravnatelj pri strukturi za medicinsko rehabilitacijo v Trstu, Giampaolo Muggia -generalni vikar trzaske skofije in Roberta Vecchi - psihologinja Hospice Pineta del Carso, Nabrezina. Popoldne od 14.30: Simon Spazzapan - onkolog, zdravstveni ravnatelj Hospica Via di Natale v Avianu, Giorgio Mustacchi - onkolog in docent onkologije na trzaski univerzi, Paola Rumiz - bolnicarka v trzaskem	socialnem
onkoloskem centru in Branka Sulcic - prostovoljka, Zdruzenje Hospice Adria Onlus. Posvet bo v konferencni dvorani medicinske knjiznice v ul. Vasari 22 v Trstu. Vljudno vabljeni! Novi glas vabi na osemdnevno potovanje z avtobusom od 17. do vkljucno 24. maja 2005. Pot nas bo vodila po sledeh sv. bratov Cirila in Metoda na Cesko, Moravsko in Slovasko. Odhod iz Trsta in Gorice preko Gradca do Bratislave. Obiskali bomo glavno slovasko mesto Bratislavo, nato Brno, Velehrad, Mikulcice in Staro mesto. Pot nas bo vodila tudi do glavnega moravskega mesta Brna, nato Olomouca in drugih znamenitosti. Koncno bomo obiskali tudi Prago, kateri smo namenili dva dni nasega
obiska. Na poti domov bomo obiskali tudi Solnograd-Salzburg. Pri vpisu akontacija
200,00	evrov. Na upravi so na razpolago programi celotnega potovanja. Za potovanje zadostuje veljavna osebna izkaznica za tujino. Z vpisom, prosimo, pohitite!
Darovi
Iz Boräta darujejo 15,00 evrov za misijonarko vAlbaniji Mirijam Praprotnik in 15,00 evrov za misijonarja v Ruski Federaciji Lojzeta Letonijo.
Za misijonarja Ernesta Saksido v Braziliji darujeta Marija in Marko Udovic 100,00 evrov.
V spomin na pok. Maksa Saha daruje zena Jelka 50,00 evrov za cerkev v Mavhinjah, 50,00 za Karitas, 25,00 za Marijin dom v Rojanu in 25,00 za Vincencijevo konferenco v Trstu. Za nabre2insko cerkev: namesto cvetja na grob sestricni Anici Madga in Mitja
40,00	evrov.
Za druStvo Rojanski Marijin dom: zena Ana v spomin na moza dr. Marija Geca 100,00; Mira Bole 20,00; Mariza Mari 50,00; V.N. 5,00 evrov.
Za rojanski cerkveni pevski zbor: Marija in Marko Udovic 100,00; druzina Trampuz 10,00 evrov.
V spomin na msgr. Alberta Metlikovca daruje N.N. 30,00 evrov za Skofijsko gimnazijo v Vipavi in 20,00 za potresence v Juzni Aziji.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu daruje ob praznikih Severina Sakolic 25,00 evrov.
Za cerkev v Bazovici ob smrti pokojnega Mirota Zagar daruje domaca druzina: 50,00 evrov.
Cestitke
V torek, 11. januarja, je v Skednju praznoval 80 let g. DuSan Jakomin. Da bi se
mnogo let opravljal bozjo sluzbo v zdravju in uzival sadove svojega dela! To mu zelijo oba cerkvena pevska zbora in vsa slovenska verska skupnost od Sv. Ane in Skednja.
Svojemu predsedniku g. DuSanu Jakominu iskreno cestitajo ob njegovem okroglem zivljenjskem jubileju in mu zelijo se veliko zdravja, srece in Bozjega blagoslova tudi v prihodnje vsi njegovi stanovski kolegi, slovenski duhovniki na Trzaskem.
Ob visokem jubileju g. DuSanu Jakominu iskrene cestitke! Urednistvo Novega glasa
Tradionalen in dozivet koncert v Stivanu
Bozicni koncerti - novi obicaji svetega casa
Koliko obiCajev, ki so bili povezani z obhajanjem boziCnega praznika, je Slo v pozabo. Malokje Se ka-dijo in kropijo hiSo, malokje se ob jaslicah poje in moli, le po redkih vaseh Se koledujejo, a med nami rasejo nove nava-de, novi obiCaji se utrjujejo in nam lepSajo praznike. Tak pojav so gotovo koncerti boziCnih pesmi. Pomagajo nam, da globlje in lepSe po-dozivljamo prazniCne dni in njihovo duhovno sporoCilo. Vse veC je teh koncertov. Ce pomislimo, da so jih Se pred dobrimi desetimi leti prirejali le obe zdruzenji ali zvezi cerk-venih zborov in redki pevski zbori, lahko zadnja leta ugoto-vimo, da so postali koncerti na boziCno tematiko zelo po-gosti in da jih zato zaCenjajo
prirejati ze zgodaj v adventu, trajajo pa tja do srede januarja. Med koncerte boziCnih pesmi z dolgo tradicijo sodi tudi ti-sti, ki ga od leta 1969 prirejajo
Fantje izpod Grmade v sode-lovanju z OPZ Ladjica in zen-skim ter meSanim zborom Devin. Tako je bilo tudi letos in na Stefanovo se je v Stivanski
zupnijski cerkvi zbralo Stevil-no obCinstvo. NastopajoCi so pripravili pester spored. OtroSki zbor Ladjica je pod vodstvom Olge TavCar pred-
stavil skupno pet pesmi, od teh tri ljudske, in zakljuCil z Merkujevo Koledo iz Terskih dolin. Otroci, ki obiskujejo glasbeni pouk v devinski po-
druznici SCGV Emil Komel, pa so med petjem na razliCne instrumente zaigrali veC boziCnih melodij. Zbor je na orgle spremljala Eliana Hu-mar, ki je z gojenci tudi naStu-dirala vse toCke na Orffov in-strumentarij.
Sledil je ubrani nastop zenske-ga zbora Devin, ki ga je vodil in spremljal Herman AntoniC. Zenske so lepo izvedle svoj program in zlasti ob Harejevi BoziCni uspavanki ustvarile toplo vzduSje. Sledil je nastop meSanega zbora, pevkam zen-skega zbora so se namreC pri-druzili nekatere pevke in pev-ci meSanega zbora RdeCa zvezda - Devin in pod vodstvom ter ob spremljavi Hermana AntoniCa izvedli svoj program. Zborovodja je priredil kar dve izvedeni pesmi, in sicer PreCudna je nocojSnja noC in BoziCno	pesem	Braneta
TiCarja in Vere Solinc.
Zadnji sklop so oblikovali Fantje izpod Grmade, ki so predstavili vsebinsko enotno lepljenko z naslovom "ISCite Gospoda, doklerga je mogoCe
najti". Pod vodstvom Iva Kralja in ob orgelski spremljavi Rosande Kralj Gantar so doziveto podali svoj program, spiet, ki je v pesmi in besedi prikazal uresniCitev staroza-veznih obljub o rojstvu OdreSenika. Odlomki preroka Izaija, a tudi iz Pete Mojzesove knjige in misli nekaterih so-dobnikov so se prepletali s Sestimi, ubrano podanimi znanimi boziCnimi pesmimi Riharja, Vodopivca, Hribarja, Laharnarja in Sicherlove Poda-ti hoCem ti srce v Harejevi pri-redbi. Pesmi so ogrele srca po-sluSalcev in jih s svojim spo-
roCilom povabile, da so se za-mislili o pomenu BoziCa. Koncert pa se je kot vedno v Stivanu konCal z zdruzenim petjem vseh nastopajoCih in ude-lezencev koncerta. Vse je seve-da idealno povezala Sveta noC. Ob Stevilnem obCinstvu, ki je priSlo na ta in tudi na druge boziCne koncerte, pa lahko ugotavljamo, da se ljudje ob praznikih radi odzivajo na to-vrstna sreCanja. Na domaC in prijazen naCin jim pomagajo, da lepSe dozivljajo praznike. Zato so priljubljeni in lepo obiskani, kar nas seveda veseli.
MF
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV IZ TRSTA vabi na tradicionalni
BOZICNI KONCERT,
ki bo v nedeljo, 16. januarja 2005, ob 16. uri
v stolnici Sv. Justa v Trstu.
Foto Kroma
Duhovna
tezkemu
oskrba in pomoc bolniku
V Cetrtek, 20. januarja 2005, bo v Trstu, v kon-ferenCni dvorani medicinske knjiznice v ulici Vasari 22 posvet o zgoCi temi z naslovom: Trpljenje, razna perspektivna razmiSljanja. Med deveti-mi predavatelji na posvetu, ki bodo ta problem analizirali z razliCnih zornih kotov, bo Ca-stiti g. Muggia, generalni vikar trzaSke Skofije, ob 11.30 predaval o duhovni oskrbi in po-moCi tezkemu bolniku. Slovensko zdruzenje prostovoljcev HOSPICE ADRIA Onlus, ki je med organizatorji tega po-sveta, mu je postavilo nekaj vpraSanj, na kate-ra je rade volje odgovo-ril.
G. Muggia, ali se lahko predstavite naSim bralcem?
Rodil sem se leta 1944 v Umagu, 1. 1968 sem bil posveden v duhov-nika, 1. 1969 sem opra-vil licenciat iz teologije na Gregoriani v Rimu, nato sem bil vice-rektor v trzaSkem semeniSdu.
Od oktobra 1978 pa do januarja 1995 sem sluz-boval na raznih mi-sijonskih postajah vKe-niji. Ob svoji vrnitvi v Trst sem sprejel zupnij-sko odgovornost pri Novem sv. Antonu, kjer sem pridel delovati tudi v eku-menskem krozku. Od 1.1.2004 pa sem generalni vikar trzaSke Skofije.
DanaSnji Clovek Mi odmi-sliti tako fiziCno boleCino kot duSevno stisko. Kaj me-nite vi o tem?
Res je: dlovek ni rojen za trpljenje in boledina ni vnjego-vih zivljenjskih perspektivah. Zaveda se, da se mora izogiba-ti vsemu, kar bi mu povzrodilo trpljenje in da mora najti pri-merna sredstva, da ublazi ali celo premaga boledino. V boju proti trpljenju moramo vedno pomisliti na svoje dostojanst-vo in enkratnost. Ni hujSega trpljenja kot tisto, ki v lajSanju fizidne ali moralne boledine pozablja na dloveSko dostojan-stvo.
Zaradi VaSega dolgoletnega delovanja v Afriki ste gotovo dobro spoznali afriSkega Cloveka in njegovo sooCanje z boleCino. Se to spreje-manje boleCine morda raz-likuje od Evropejca?
Razlike vkulturi prinaSajo tudi razliko v sprejemanju boledine. Tradicija obrezovanja pri
plemenih, ki sem jih spoznal, poddrtuje prepridanje, da je to le nadaljevanje boledine mate-re in otroka ob rojstvu in da ni-si odrasel, de ne znaSprenaSati boledine. Zato fantje pa tudi dekleta ne tozijo in pogumno sprejemajo obred, ki jim zago-tavlja odraslost. Druzini je ta njihova drza v ponos, ravno-tako celotni skupnosti, saj tako vzgojeni mladi so zanesljive osebe,ki bodo znale braniti in pomagati svojim sorodnikom. Zanimivo je tudi to, kako razu-mejo obred pokopavanja svojih dragih. Zanje sam obred prikazuje	nadaljevanje
zivljenja umrlega v njegovih potomcih, tako nakako kot bi razmiSljali:	"Z	mojim	tr-
pljenjem in smrtjo se moje zivljenje ne konda, saj zivim v
svojih otrocih in vnukih". Kot lahko razvidite, trpljenje in boledino sprejema celotna skupnost in ne v strogo indivi-dualnem miljeju kot pri nas. Za afriSkega dloveka boledina in smrt ne spadata v humano sfero - za vse to, kar zmanjSuje ali nasprotuje njegovi fizidni integriteti, so krivi zunanji "hudobni" dejavniki, morda zionamernost domnevnih so-vraznikov. Vsekakor pa mi-slim, da tako miselnost najde-mo tudi nas.
Po II. Vatikanskem kon-cilu tudi Cerkev do-voljuje uporabo proti-boleCinskih sredstev in med temi tudi morfij. Kako razmiSljate o tem sredstvu kot o zadnji moZnosti, ki je dana te2ko bolnemu Clo-veku?
Tudi vkrSdanskem poj-movanju jezelja po pre-magovanju fizidne boledine in to vduhu tiste svobode, ki ima svoj iz-vor v Kristusovi zmagi v Velikonodnem vstajenju. Zadostovalo bi, da preberemopismo sv. Jakoba in tako doja-memo krSdansko skrb za zdravljenje, tako da tudi bolniSko ma-ziljenje postane zakra-ment. KrSdanska skupnost je ze zdavnaj ra-zumela, da raziskave na medicinskem podrodju so izrednega pomena pri uveljavljanju vred-note zivljenja in da sam obred maziljenja ne zadoSda pri lajSanju boledine.
Zato Cerkev dobrohotno sprejema in soglaSa s prizade-vanji nenehnega raziskovanja. Temeljne vaznosti pa je, da vse raziskave in eksperimentiranja spoStujejo dloveSko dostojan-stvo. Da so zdravila nujno po-trebna, je ugotavljal ze mon-sinjor Jean-Luis Tauran, ki se je meseca februarja 2000 udelezil VI. plenarne skupSdine papeSke Akademije za zivljenje. V svojem posegu se je spomnil na trditev papeza Pija XII., ki jo je prevzela tudi parlamentarna skupSdina Evropskega sveta in ki se glasi takole: "Vsem terminalnim bolnikom mora biti zago-tovljeno	paliativno
zdravljenje. Tudi na domu mo-
13. januarja 2005
Koroska / Beneska
NOVI
GLAS
S1. strani
Dan emigranta v Cedadu
menijo novo kvaliteto odnosa do slovenske skupnosti v tej pokrajini!"
Med visokimi gosti, ki so se udelezili Dneva emigranta, velja omeniti predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji SSO in SKGZ, Sergija Pahorja in Rudija Paväida, vedje ätevilo zupanov iz Slovenije in videmske pokrajine, dezelna svetovalca slovenske narodno-sti Tamaro Blazina in Mirka Spazzapana ter senatorja Mi-loäa Budina; opazili smo tudi Rudija Merljaka, ki je po no-vem tesen sodelavec Franca Pukäida pri slovenski vladi za odnose s Slovenci zunaj meja domovine. Bili so prisotni tudi nekdanji konzul RS Tomaz Paväid, äteverjanski zupan Fla-drijan Corsi, predsednik goriäke sekcije SSO Janez Poväe, kot seveda tudi velika vedina slovenskih beneäkih duhovnikov.
Letoänji Dan emigranta, ki je z leti postal predvsem druzabno in kulturno sredanje Beneda-nov s politidnim pridihom, je potekal pod pokroviteljstvom obdine Cedad pod naslovom Pesmi, glasba, zivljenje Slovencev Videmske pokrajine.
Za kulturni program sta poskr-beli Skupina teh mladih in vokalna skupina Beneäke kore-nine, ki je predstavila tudi svojo novo zgoädenko Substrati, medtem ko je Beneäko gle-dalisde v reziji Marjana Bevka
uprizorilo veseloigro Vinka Moederndorferja v beneäkem slovenskem naredju (priredba Marina Cernetig) z naslovom Mama je umarla dvakrat.
JurijPaljk
Giorgio Banchig pa se je v svojem lepem nago-voru, v katerem je pre-pletal slovensko beneäko na-redje, slovenski jezik, italijan-sko in furlansko govorico, tudi
ozrl nazaj v preteklo leto in poudaril veliko uspehov beneäkih in videmskih Slovencev, med temi gotovo na pr-vem mestu dvajsetletnico Dvojezidnega äolskega centra v Spetru, a je pri tem ponovil po-trebo, proänjo, zahtevo po srednjih äolah s slovenskim ud-nim jezikom, saj bi prav äolanje v slovenskem jeziku omogodalo krepitev narodne identitete in samozavesti Beneäkih Slovencev, dveh vred-not, ki jih äe kako potrebujejo. Ponosno je povedal, da sedaj v Ljubljani trije ätudentje iz Beneäke Slovenije ätudirajo slovenski jezik, veliko ved pa jih prav tako ätudira slovenädino v Vidmu na tamkajänji univer-zi.
"Dan emigranta je praznik slovenske kulture, slovenskega naroda, ki je trdno ukore-ninjen v svojo tisodletno pri-sotnost in sobivanje s Furlani, drugim odprt, a zelo navezan na svoje slovensko naredje, ki je naä materin jezik!" je dejal Giorgio Banchig, ki se je tudi zahvalil predsedniku videmske pokrajine za postavitev dvoje-zidnih napisov v slovenskih va-seh in za postopno izvajanje zaäditnega zakona za slovensko
in druge manjäine.
Predsednik videmske pokrajine Marzio Strassoldo, ki ga poznamo kot odlidnega strokovnjaka statistike, predvsem pa kot izjemnega prijatelja Slovencev, pa je v svojem kratkem, a zato odlidnem na-govoru poudaril predvsem na-daljevanje politike izvajanja vseh zakonov in zato tudi
zakona za zaädito slovenske narodne manjäine v Italiji in äe posebej na Videmskem, kjer njegova pokrajinska uprava nadrtno iz-vaja zakon 482, t.L, zakon za zaädito je-zikovnih manjäin.
"Ze ve-likokrat sem poudaril, da je naäa deze-la bogata zato, ker v njej zivijo razlidni narodi in narodne manjäine in prav zato si vedno prizadevam, da bi priälo do ak-tivne zaädite vsake narodne manjäine in zato tudi slovenske. Kot predsednik videmske pokrajinske uprave lahko sa-mo potrdim, da bomo tudi v
prihodnje poskuäali udejanjati zaäditni zakon za slovensko manjäino v okviru zakona 482, in to kljub znanim tezavam, ki pa nas ne smejo zaustaviti. Kondno je naäa dezela Furla-nija-Julijska krajina dezela s posebnim statutom samo zara-di nas Furlanov, Nemcev in Slovencev. Sredo imate, ker imate za seboj drzavo Slove-nijo, ki je mi Furlani nimamo, a skupaj lahko äe veliko naredi-mo!" je povedal Marzio Strassoldo, ki je Slovencem tudi de-stital za vse dosezene uspehe. Na Dnevu emigranta je poz-dravil tudi dedajski zupan Atti-lio Vuga, ki si je zazelel, da bi se tudi prihodnje leto seäli v nabito polnem gledaliädu, kot je tudi izpostavil pomen vsto-pa Republike Slovenije v Evro-psko unijo.
Evropski poslanec RS Lojze Pe-terle, ki je sicer dober znanec in prijatelj Beneäkih Slovencev, saj prihaja v Beneäko Slovenijo ze desetletja, je dal za naä ted-nik naslednjo izjavo: "Vstop Slovenije v Evropsko unijo naj prispeva k uresniditvi pridako-vanj Slovencev v videmski pokrajini, pa naj gre za zakon-ske obveznosti ali obljube s strani Slovenije. Pozdravljam
voljo Slovencev, da zivijo pol-no in v skladu s svojo identite-to v sproädenem sodelovanju z drugimi narodi. Pozdravljam tudi oblasti na dezelni, pok-rajinski in lokalni ravni, ki po-
Prejeli smo
Nekai cvetk iz nasih
logov
Naäa radijska postaja Trst se ne ozira preved na "par conditio", saj je med oddajo "Pogovori sredi dneva" reden gost, politik, sicer tudi predsednik tretje "krovne", ekonomski izvedenec zlasti, kar zadeva trzaäko pristaniäde. Dobro bi bilo, tudi v skladu z omenjenim zakonom, da bi si izmenjal mnenje z naäima predsednikoma in jima svetoval, kako skupno nastopiti za reäitev finandne krize SSG, kjer je sam odbornik!
Med bozidnimi prazniki so nas radijski dasnikarji seznanili s partizani Al Zarkawija, ki se v Iraku borijo proti okupacijskim silam, ki delujejo v skladu z resolucijo OZN! Sicer se je terminologija po nekaj porodilih spremenila!
Naä dragi vladni predsednik je izredno hitro prebolel napad mladega zidarja, ki mu je pod vplivom komunistidne propagande vrgel fotografsko stojalo (baje plastidno!) v tilnik. Gotovo je hitremu okrevanju bistveno pripomogel "notranji bioloäki termometer, ki (mu)kaze ätirideset, najved dvainätirideset let" (Predsednikova izjava na tiskovni konferenci konec lanskega leta).
Se o vitezu, ki je brez dvoma moz beseda: Obljubil je, da bo sprejel zastopstvo naäe manjäine v minulem letu, a je verjetno na to malenkost pozabil.
V Rimu je svedano zagotovil celotni evropski eliti, da bo Italija prva odobrila Statut EU, desar pa doslej ni opravila; no do sedaj ga je ze nekaj drzav sprejelo, in kot vse kaze, bo veliko sosedo prehitela celo mala Slovenija. Zanimivo je, da se naä premier drzi predvsem obljub, ki zadevajo posredno ali neposredno njega osebno ali njegove prijatelje!
Niti naä drzavni predsednik nima preved srede. Zelo mu je
pri srcu, kot vsem, tragidno stanje v Neaplju, kjer se streljajo kot nekod na Divjem zapadu. Obiskal je Neapelj, tako uradno kot zasebno, in vsakid, ko je izrekel vse svoje zaupanje v sodelovanje Neapeljdanov z javno varnostjo, je pod streli padlo nekaj zrtev. Seveda o krivcih ne duha ne sluha, saj nihde ni videl nidesar.
Isti predsednik je na Dan proslave italijanske trobojnice izjavil, da se Italija nima kaj sramovati ne za svoje vedenje v preteklosti ne v sedanjosti, saj je njeno vedenje do vseh lojalno in ne oäkoduje nikogar. Kaj k temu poredemo?
Na prvi letoänji veleslalomski tekmi svetovnega pokala je ponovno zmagala Tina Maze. Mlada Slovenka je pognala v rog vso svetovno elito. Najbolj brani italijanski äportni dasopis Gazzetta dello sport jo je proslavil na ved kolonah, naä trzaäki italijanski dnevnik pa jo v naslovu sploh ni omenil, kot je omalovazevalno o tekmi porodala italijanska televizija, ki je prekinila ze napovedani prenos pred zakljudkom tekmovanja, ne da bi podakala dokondnega epiloga (Glej Gazzetto!).
Italijanski dezelni televizijski dnevnik je ob otvoritvi Coppijeve razstave v Gorici na äirokoporodal (dasnikarka Nada Cok), a je pozabil navesti prostor, kjer se razstava odvija; tokrat pa se je II Piccolo izkazal in v naslovu obvestil, da je razstava v Kulturnem domu v Gorici.
Ob koncu Olimpijskih iger 30. avgusta lani je ljubljansko Delo z velikim poudarkom porodalo o naäem srebrnem Mateju Cernicu in med drugim napisalo, da se je "ves das äolal v slovenskih äolah in tudi doma s staräema ves das govori slovensko”. Informacija o zamejstvu pa taka!
Nikjer nismo zasledili novice, da je naä dezelni svetovalec, goriäki zdravnik, pevovodja, biväi atlet itd. izpolnil svojo predvolilno obljubo in si poslovenil ime. Cestitamo!
Komentar
Srecno novo leto?
Novo leto se v Italji vsako leto zadenja z dvema velikima pridakovanjema, in sicer z zrebom loterije Italija ter zadetkom sezonske razprodaje. Vsaj tako bi lahko razbrali iz naslovov dlankov in reklam, ki se v tem dasu pojavljajo po dasopisih.
Letos je najviäja nagrada loterije Italija doletela "sredneza", ki je listek kupil v Gorici.
Casopisi se seveda spraäujejo, ali je "zmagovalec" pravzaprav Goridan ali iz Slovenije, kot da bi bil ta podatek bistvenega pomena. Prav tako "bistveno" pa je razmiäljanje, kako bo zmagovalec svoj denar uporabil. Vsakdo, ki je kupil listek za loterijo, je na tihem upal, da bo z omenjenim zneskom lahko poteäil svoje potroäniäke potrebe. Reklamna sporodila so postala sestavni del naäega zivljenja, namesto letnih dasov in praznikov usmerjajo
naäe razpolozenje razprodaje, posebne ponudbe in ugodna posojila, ki pa jih je treba vendarle vradati. Nakupovanje na obroke je dandanes postala pravzaprav ponovno nuja, saj druzine razpolagajo z vedno manjäimi zneski, potrebe, ki jih ustvarjajo reklamna sporodila, pa seveda ostajajo nespremenjena.
Nakup telefondka navidezno ne bremeni zepa najstnika, zlasti de podpiäe pogodbo s telefonskim operaterjem. V Nemdiji in Avstriji, a tudi v drugih "razvitih" druzbah, pa je prekomerna uporaba telefondka vzrok za visoko zadolzenost mladih, ki pelje pogosto mladega v osebni stedaj.
Poäiljanje SMS sporodil je tudi pri nas skorajda nadomestilo osebno komunikacijo med mladimi. Praznidni paketi SMS sporodil (slednjih je na voljo nad tisod!), ki jih namenjajo telefonski operaterji prav
temu segmentu potroänikov, so dejansko nadomestili poäiljanje praznidnih destitk. Prav zaradi tega ni nakljudje, da so v Italiji zbirali sredstva za poplavljence v Bengalskem zalivu tudi s pomodjo SMS sporodil.
V nemäko govoredih dezelah je solidarnost z zrtvami naravnih ujm in vojn nekaj samoumevnega. Iniciative, kot sta Sosed v stiski ali Lud v temi, so akcije, ki potekajo celo leto oziroma neprekinjeno vrsto let. Podjetja in zvezdniki, kot je npr. Michael Schumacher, so v ta namen darovali ved kot nekatere drzave (npr. Italija...).
Otroci v vasici zraven Basla v Svici so sredstva za poplavljence zbrali na zelo dozivet nadin. Namesto da bi otroci vtipkali anonimno SMS sporodilo, so se odlodili, da bodo prodajali svoje najljubäe igrade sosedom in znancem.
Izbrali so disto nove igrade, od katerih so veliko ved iztrzili. Otroci so namred razumeli so, da so njihovi vrstniki v Aziji izgubili vse. Ali smo tudi odrasli sposobni kaj takega?
Peter Rustja
Koledar prireditev za februar in marec
Poziv drustvom in
v«
• •
nasim organizaci|am
Pripravljate pustovanje, Preäernovo proslavo, dan zena, predavanje, iz-let, tedaj, razstavo ali kako dru-go prireditev?
Sodelavci Slovenskega infor-mativnega centra Narodni dom ze zakljudujejo pripravo na novo ätevilko dvojezidnega informativnega biltena "Kam?". Bilten bo vseboval koledar pobud, ki jih slovenske (pa ne samo slovenske) or-ganizacije, ustanove, druätva, zupnije pripravljajo za meseca februar in marec. Uredniki so ze pred bozidnimi prazniki po-slali druätvom, organizacijam in zvezam povabilo, naj se oglasijo in naj posredujejo informacije o pobudah do pr-vih dnevov v januarju. Nekate-ri so se jim ze odzvali, velika vedina pa - verjetno zaradi praznikov - äe ne.
Zato uredniki biltena äe enk-rat opozarjajo vse zainteresira-ne, naj jim dimprej poäljejo informacije po e-mailu na na-slov libris@slori.it, lahko po-
datke posredujejo po telefonu na ätevilko 040 348 12 48 (urad-ne ure od 9.00 do 13.00 in od 15.30 do 18.30), po faxu na isto ätevilko (samo ob uradnih urah) ali pa po faxu na ätevilko 040 369392 (Slori). Rok za oddajo informacij je 11. ja-nuar.
Tretja ätevilka biltena, ki je zaobjemala koledar prireditev za december in januar, je bila tiskana v 5.300 izvodih, ki so bili razdeljeni in poslani po poäti na najrazlidnejäe na-slove po celotni Furlaniji-Julij-ski krajini, sodelavci Slovenskega informativnega centra pa so najved izvodov raznesli po knjiznicah, knjigarnah, ba-rih, restavracijah, gledaliädih, äolah v trzaäki in goriäki pokrajini. Tudi tokrat je bil odziv, ki so ga mladi ob raznaäanju biltenov zabelezili, zelo poziti-
KAM?
2004
Trst - Gorica - Videm
ven. To je spodbuda, da je treba s projektom izdajanja dvojezidnega biltena nadalje-vati, kljub temu da se je finan-siranje iz sklada Interreg IIIA/ Phare CBC Slovenija - Italija izdrpalo. Vendar je "Kam?” tako dragocena pri-dobitev ne samo za slovensko skupnost v Italiji, ampak tudi za Italijane, ki so prvid lahko celo-viteje obveädeni o delovanju in ustvarjalni modi naäe narodnost-ne skupnosti, dolgorodno pa je bilten dragocen tudi za vedji pro-dor informacije o pobudah v zamejstvu tudi v obmejnem pa-su Slovenije.
Jamstvo, da bo tudi spomla-danska ätevilka biltena "Kam?" uspeäna in prodorna, sloni predvsem na odgovor-nih v zvezah druätev, v vedjih organizacijah, ustanovah, äolah, zupnijah, prostovoljcih v druätvih in vseh, ki bodo pravodasno poslali informacije o svojih pobudah na zgo-raj navedene naslove.
NOVI
GLAS
Veliki lastniki kapitala prenesli v tujino milijardo evrov
Varcevanje in odrekanje z uvedbo evra
Slovenije trudi za znizanje in-flacije, tako da bi v Sloveniji v zaCetku leta 2007 lahko uved-li skupno evropsko denarno enoto oz. valuto, evro.
Vlada nadalje poskuäa pre-[»reciti poveCanje brezposelno-sti, zlasti v tekstilni in obutve-ni industriji, kjer priCakujejo veliko konkurenco izdelkov iz tujine. Najbolj Crnogledi po-slovnezi in tudi nekateri sin-dikati opozarjajo, da bi v Sloveniji lahko ostalo brez dela celo do 50 tisoC delavcev. KakSni pa bodo ukrepi in po-segi za premostitev takSne moznosti o veliki brezposel-nosti, ki bi lahko povzroCila tudi socialno krizo v Sloveniji, vlada Se ni sporoCila.
Za nov model vladanja in upravljanja drzave je znadlno, da so okrepili boj zoper korup-cijo v vrhu oblasti in od-loCanja. Ministri, in tudi pred-sednik vlade Janez JanSa, bodo v prihodnje potovali v tujino z letali na rednih progah ali v nujnih primerih z najeti-mi letali. Ob svojem delu se ne bodo smeli ukvarjati z drugi-mi posli, ki bi bili plaCani, to pa bo veljalo tudi za poslance vladnih strank.
Pri tem pa je slovensko javno-st razburila novica, ki jo je objavila neka revija, da so namreC najbolj bogati poslov-nezi oz. lastniki kapitala prenesli v tujino kar milijardo evrov svojega premozenja. To naj bi storili iz bojazni, da bo njihovo premozenje pri nas preveC obdavCeno. V sredo, 5. januarja, se je zgodilo nekaj zelo pomembnega. Filozof, prevajalec, publicist in pesnik, Gorazd KocjanCiC, je bil pro-glaSen za osebnost leta 2004, osrednjega slovenskega Ca-snika Delo. Priznanje je prejel za svoj celotni prevod, opom-be in komentarje k prevodu Zbranih del Platona. Sloven-ska kultura in slovenska drza-va sta s prevodom opusa ene-ga najpomembnejSih filo-zofov, kar jih je dala zahodna kultura, Platona, ogromno pridobila. Celoten opus je v dveh knjigah izdala celjska Mohorjeva druzba.
Marijan Drobeä
Krutke
Avstrijsko odlikovanje slovenskemu diplomatu Ivanu Martelancu
Avstrijski veleposlanik v Sloveniji dr. Ferdinand Mayrhofer-Grünbühel je slovenskemu diplomatu Ivanu Martelancu, na priloznostni slovesnosti, 5. t.m., izrocil veliki castni znak za zaslugeza Republiko Avstrijo. Odlikovanje bil za svoj prispevek ksodelovanju na kulturnem podrocju med Avstrijo in Slovenijo. Martelanc je zasluzen za to, da sta bili v letu 2000 namesceni dvojezicni spominski plosci; ena v spomin slovenskemu pesniku in absolventu pravne fakultete na Dunaju Francetu Presernu na institutu za slovanske jezike dunajske univerze; druga pa v spomin pisatelju Ivanu Cankarju na dunajski hisi, v kateri je deset let prebival in deloval. Zasluzen je tudi za namestitev spominskega obelezja prof. Janezu N. Primicu, na stavbi stare univerze v Gradcu. Slovenski diplomat je se nadalje aktiven v svojih prizadevanjih. Trudi se, da bi v avstrijskem glavnem mestu namestili spominsko plosco v cast najvecjemu slovenskemu arhitektu in urbanistu, Jozetu Plecniku.
Dvajset let igralnistva v Novi Gorici
Letosnje leto je za druzbo HITjubilejno, saj v mesecu decembru praznujejo 20-letnico zacetka igralnistva v Novi Gorici. Razvoj je HIT pripeljal med vodilne in najvecje evropske ponudnike storitev na igralniskem in zabaviscnem podrocju. Skupina podjetij, ki sestavljajo druzbo, je spremenila vsa svoja obelezja in znake, tako da se bo svojim gostom in javnosti odslej predstavljala v povsem novi obleki. V novi podobi pa bo nespremenjeno ime HIT.
Druzba HIT je razvoj igralnistva v Novi Gorici in Sloveniji, delez te druzbe v slovenskem turizmu, pa nadaljnje moznosti igralnistva, predstavila na srecanju sslovenskimi casnikarji, ki je bilo 15. decembra v Cankarjevem domu v Ljubljani. V soboto, 18. decembra, je druzba HIT v pocastitev 20-letnice igralnistva pripravila veliko javno druzabno in zabavno prireditev na odprtem prostoru v Novi Gorici.
Novo predavanje iz ciklusa Muzejski veceri v Idriji /Zgodovinar dr. Joze Pirjevec govoril o fasisticnem nasilju na Primorskem
Mestni muzej v Idriji ze enaindvajseto sezono izvaja t.i. Muzejske vecere, s temami iz preteklosti in sedanjih razmer na najrazlicnejsih podrocjih v Idriji in sirsem okolju. Potekajo pod pokroviteljstvom tamkajsnje velike gospodarske druzbe Kolektor. Zadnje po vrsti je bilo predavanje zgodovinarja prof. dr. Jozeta Pirjevca, iz Trsta, 14. t.m.
Ugledni gost je obravnaval fasisticno nasilje na Primorskem v obdobju med obema svetovnima vojnama. Opozoril je, "da je Italija izvajala nad Slovenci sistematicno nasilje, ki je koreninilo predvsem v prepricanju, da se s svojo dvatisocletno kulturo sooca z barbarskim prebivalstvom. Ta kolonialni odnos pa ni bil povsem nedolzen, saj ga je spremljalo tudi prepricanje, da je treba zaostalost t.i. aloglotov in alogenov se povecati z unicenjem njegove inteligence. Pod udarom so se tako ze v casu “liberalne” Italije znasli laicni in cerkveni izobrazenci, s trzaskim skofom Andrejem Karlinom na celu. V poznejsih letih je pod fasisticnim rezimom nasilje dobilo bolj sistematicne razseznosti. Izhajajoc iz iredentisticne mrznje proti vsemu slovenskemu, se je na Primorskem uveljavila posebna varianta tega gibanja, ki so mu pravili “fascismo di frontiera” (obmejni fasizem). Ker se je nasilje stopnjevalo, je prislo do oborozenega odpora, posledicno do usmrtitev nekaterih slovenskih “banditov”, obsojenih na prvem in drugem trzaskem procesu.
Janezom JanSo, s katerim naj bi bil Bavcar Se vedno v prija-teljskih stikih."
Pred kratkim imenovani lju-bljanski nadSkof in metropo-lit Alojz Uran je na lestvici najbolj vplivnih Slovencev zase-del Sestindvajseto mesto. OCit-no pa je zmanjSevanje vpliva Zorana jankovica, enega naj-bogatejSih Slovencev in pred-sednika uprave trgovskega ve-lepodjetja Mercator. ObCuti posledice tega, da ga je, to je poudaril tudi nekdanji pre-mier Anton Rop, na polozaj postavila politiCna opcija, ki je izgubila parlamentarne vo-litve. Na lestvici najboj vplivnih je nazadoval z drugega na deseto mesto. Odgovorni v Magu celo domnevajo, da bo moral JankoviC po vsej verjet-nosti prej ali slej pospraviti kovCke v Mercatorju in se vr-niti v druzinsko podjetje za gradbeni inzeniring Electa, kamor je sicer tik pred novim letom prepisal tudi za okoli dve milijardi tolarjev svojih delnic v Mercatorju.
Na zadnje mesto lestvice najbolj vplivnih Slovencev, ki naj bi letos doloCali ali vsaj zazna-movali naSo usodo, so ured-niki in Casnikarji vplivnega te-denskega magazina Mag v Ljubljani uvrstili Matjaza Hanzka, varuha Clovekovih pravic, kar je zagotovo zelo pomenljivo.
M.
o niCemer konkretnem, paC pa bi politiki pri§li samo na "slikanje". Na ministrstvih medtem ze izvajajo priprave na leto 2008, ko bo Slovenija prviC predsedovala Evropski zvezi. To bo veliko priznanje slovenski drzavi, pri-loznost za nadaljnje poveCanje njene-ga prestiza in ugleda v med-narodni javnosti, vendar pa bo omenje-no predsedo-vanje pomeni-lo tudi veliko finanCno bre-me in preizkus sposobnosti Slovenije za voditeljsko mesto v okvi-ru EU.
Skoraj zagotovo bodo poli-tiCne stranke nove koalicije kmalu sprejele popravke t.i. koalicijske po-godbe o ciljih in programu vlade. Zaradi javnofinanC-nih tezav, torej pomanjkanja sredstev v drzav-nem proraCunu, bodo najbrz znizali izdatke na nekaterih podroCjih, pravice pa morda zmanjSali. Upokojencem Se ne bi poviSali pokojnin in jim priznali druge gmotne pravice. Premier Janez JanSa pou-darja, "da bosta potrebni dve leti varCevanja in zmanjSevanja proracunskih iz-datkov, zlasti na podroCju jav-ne porabe, da bi Slovenija lahko izpolnila pogoje in me-rila za vstop v obmoCje evra". Hkrati si vlada skupaj z Banko
Leto 2005 se je v Sloveniji zaCelo z nekaterimi no-vostmi, napovedmi no-vih zakonov in izvrSilnih odredb vlade, pa tudi z anketa-mi in javnomnenjskimi razi-skavami o novi desno-sredinski oblasti oz. koa-liciji. V vseh takih merjenjih javnost izraza veliko podporo in zau-panje v vlado in zlasti v njenega predsednika Ja-neza JanSo. Pri tem so velika priCakovanja o tem, kako bo vlada delo-vala, pa kakäni bodo njeni ukrepi in usmerit-ve.
Z novim letom je zaCel veljati nov zakon o var-nosti cestnega prometa, ki naj bi Slovenijo dokonCno zbrisal s sez-nama drzav, kjer na ce-stah vsako leto umre veC kot 170 tisoC ljudi na mi-lijon prebivalcev. Lani je bilovcestnem prometu 275 tisoC mrtvih. Pred-pisane so zelo visoke de-narne kazni za kräilce prometnih predpisov, le-tem bodo lahko odv-zeli tudi vozniäka do-voljenja, velik del po-stopka zoper krSilce pa bodo samostojno izvaja-li policisti. Podobno je naravnan tudi nov zakon o prekräkih, kjer bodo imeli poudarjeno samostojno vlogo policisti in redarji. Vlada odpravlja monopolno stanje v notariatu. V prihodnje bo lahko sluzbo notarja opravljal vsakdo, ki bo iz-polnjeval predpisana merila in pogoje, s Cimer bi v tej sluz-bi zagotovili konkurenco in znizanje cen notarskih storitev. Drzavljani lahko odslej overjajo razna potrdila in druge listine oz. dokumente v upravnih enotah, to je v ob-moCnih drzavnih organih,
kjer take storitve stanejo do trikrat manj kot pa pri no-tarjih. Sicer vlada intenzivno deluje na veC podroCjih. Slovenija je v letu 2005 predsed-nica Organizacije za varnost
in sodelovanje v Evropi, ki ima 55 Clanic, ter je najveCja mednarodna organizacija za podroCje varnosti na svetu. Zunanji minister je postal predsedujoci OVSE, ki se ji bo tudi najveC posveCal. PereCa vpraäanja odnosov s HrvaSko bodo zaradi tega ostala "zamrznjena" oz. jih bodo za nekaj Casa odlozili. Pomenlji-va je ob tem izjava Janeza JanSe, da ne bo sodeloval na nobenem sreCanju ali se-stanku v tujini, torej tudi na Hrvaäkem, kjer ne bi sklepali
Seznam ljudi, ki bodo po mnenju tedenskega magazina Mag letos krojili usodo Slovenije
Janez Jansa prvi med stotimi najbolj vplivnimi
Uredniki in Casnikarji tedenskega magazina Mag so sestavili in ob-javili lestvico najbolj vplivnih Slovencev, ki naj bi letos do-loCali oz. krojili usodo Slovenije. V primerjavi z letom 2004 je seznam precej spre-menjen, predvsem zaradi po-litiCnega preobrata oz. za-menjave oblasti po parlamen-tarnih volitvah 3. oktobra lani. Na lestvico so uvrstili kar 32 novih obrazov, mnogi med tistimi, ki so v prejSnjih letih zavzemali vidna mesta, pa so se znaSli Sele na koncu lestvice. Najbolj so nazadovali politiki iz LDS, stranke, ki je bila na volitvah porazena, in v kateri so se nekateri imeli tako rekoc za nezamenljive.
Pri tedniku Mag so mesto po-sameznika na omenjenem seznamu doloCili na "podlagi ocene moci, ki izvira iz njego-vega polozaj a, in subjektivne ocene njegovega neformalne-ga vpliva v drzavi." Kot ome-njeno so pri politißni eliti na-stale precejänje spremembe v primerjavi z lanskim letom,
medtem ko se po-membnezi iz go-spodarstva zmeraj bolj vzpenjajo.
Vpliv preostale ci-vilne druzbe pa iz leta v leto bolj plahni. Na lestvici prevladujejo moäki, saj so nanjo med stotimi imeni uvrSCene samo Stiri zenske.
Po mnenju ured-nikov in Casnikar-jev omenjenega tedenskega magazina je po vplivu v Sloveniji sedaj na prvem mestu novi premier Janez Jan-äa. "Bil je zelo vpli-ven ze kot opozicij-ski politik, lani je na lestvici najbolj vplivnih za-sedel deveto mesto. Janäa ze dober mesec prevzema oblast v svoje roke in jo bo skozi leto nedvomno §e okrepil. Je eden redkih politikov, ki ima hkrati veliko neformalno moC in tudi pri svojih politicnih tek-
mecih uziva spoätovanje." Drugi najbolj vpliven Slove-nec je novi-stari zunanji minister dr. Dimitrij Rüpel, ker zanj velja, da ima veC besede v Janäevi, kot pa jo je imel v Ro-povi vladi. Vecjo moc, kot jo je imel lani, ko je bil sedmi,
ima tudi predsednik republike dr. Janez Drnoväek, ki je uvräCen na tretje mesto. Na Cetrtem mestu po vplivu v Sloveniji naj bi bil novi minister za javno upravo Grega Vi-rant, na petem pa predsednik koalicijske Nove Slovenije in finanCni minister dr. Andrej Bajuk.
BivSi predsednik vlade Anton Rop naj bi bil sedaj po svojem vplivu v Sloveniji na osmem mestu. Biväi predsednik drzave Milan KuCan je s Cetrtega mesta na lestvici zdrknil na deveto. Precej je nazadoval tu-
di Borut Pahor, predsednik ZLSD, tudi zato, ker se je v tej stranki "v zadnjem Casu okre-pila linija nekdanjih partijskih trdorokcev." Kot najSibkejSi Clen nove vladne koalicije je bil na 94. mesto uvrSCen Mar-jan Podobnik iz SLS. Po mnenju urednikov in Casnikarjev Maga, "bi se on rad z znanimi izsiljevalskimi metodami, za strankine in osebne koristi, spet rad Sei visoko politiko." Po oceni omenjenega tedenskega magazina ima v slovenskem gospodarstvu trenutno najveCjo moC predsednik u-prave druzbe Istra-benz, Igor BavCar. Na lestvici najbolj vplivnih je dosegel Sesto mesto. O Igorju BavCarju uredniki in Casnikarji Maga tako-le razmiäljajo: "On ostaja med odloCil-nimi gospodarstve-niki zaradi koncen-tracije slovenske zi-vilske industrije in turistiCnih podjetij. Se vedno pa zna meSati Strene tudi v politiki, kamor bi se utegnil vrniti, Ce bi, denimo, Anton Rop Cez dve leti iz-gubil Se lokalne vo-litve. Tedaj bi BavCar prevzel LDS in sklenil koalicijo z
14 13. januarja 2005	Primorska	/	Gospodarstvo
NOVI
GLAS
Po nedavnih raziskavah dnevnika 11 Sole 24 ore
V nasi dezeli zivimo dobro
Ob koncu leta smo lahko v vsedrzavnem dnevniku II Sole 24 ore lahko prebrali analizo kakovosti zivljenja v vseh 103 pokrajinah Italije. Po razpre-delnici, ki so jo objavili, se naj-bolje godi prebivalcem Bolo-gne, najslabse pa prebivalcem Messine, to mesto se je tudi la-ni uvrstilo prav na rep lestvice. Iz zbranih podatkov lahko z ve-seljem ugotovimo, da se v naäi dezeli zivi zelo dobro, saj zase-da trzaäka pokrajina 6. mesto na drzavni lestvici, goriäka 9., videmska 11.; najslabäe se godi prebivalcem pordenonske pokrajine, saj se le-ta nahaja äele na 37. mestu. V primerjavi z letom prej je goriäka pokrajina nazadovala za 5 polozajev,
vse ostale pokrajine v dezeli pa so moCno popravile svojo lan-sko uvrstitev. Pordenonska pokrajina je npr. napredovala za celih 11 mest na lestvici, videmska za 9, trzaäka pa kar za 15 mest.
Pri analizi kakovosti zivljenja so analizirali vec spremenljivk: blaginjo, ätevilo podjetij in sto-pnjo zaposlenosti, kakovost javnih storitev in okolje, oblike prezivljanja prostega Casa, äte-vilo kaznivih dejanj. Vsaka iz-med omenjenih spremenljivk se razdeli äe na podpoglavja. Tako se npr. pokazatelj blaginje razdeli na indeks, ki prikazuje na novo ustvarjeno bogastvo na prebivalca, na povpreCno vrednost hranilnih vlog, na povpreCni znesek pokojnin, na
ätevilo zivljenjskih zavarovanj v neki pokrajini, na koliCino druzinskih porab in na meseC-ni znesek za najemnine. Po ustvarjenem bogastvu je videmska pokrajina na 16. mestu, trzaäka pokrajina na 26., goriäka pokrajina na 29. mestu, pordenonska pokrajina pa äele na 32. mestu. Trzaäka pokrajina je na teh lestvicah äe po-sebej blestela, ko so analizirali povpreCno vrednost hranilnih vlog. Na tej lestvici zaseda od-liCno 2. mesto. Ta podatek si lahko razlagamo z dejstvom, da je v Trstu izredno veliko upokojencev, ki svoje krvavo zasluzene prihranke vlagajo v banko ali na poäto kot jamstvo za bodoce slabäe Case. Tudi po povpreCni viäini pokojnin se v naäi dezeli ne smemo pri-tozevati, saj znaäa pov-preCna pokojnina skoraj 600 evrov. Med analizo vset teh spremenljivk pa so posvetili nekaj casa tudi potroänikom, tako so spraäevali, koliko znaäa obCutena inflacija v do-loCeni pokrajini. Goriäki potroäniki so ocenili, da znaäa inflacija na letni osnovi 47,8%, pordenon-ski potroäniki so mnenja, da znaäa inflacija 44,2% na letni osnovi, videmski potroäniki menijo, da so se dobrine v zadnjem le-tu podrazile za 43,0%, trzaäki potroäniki so biii najmanj Crnogledi in so izjavili, da znaäa obCute-na inflacija v Trstu kar 29,8%.
Pri analizi dinamiCnosti podjetij so analizirali podatke o na-stajanju novih podjetij, o stroäkih, ki jih podjetja in jav-ne uprave namenjajo za razi-skovalne dejavnosti, o delezu izvoznih poslov, o kratkoroC-nih obrestnih merah, ki jih lahko koristijo podjetja. Poseb-nega pomena pa je tudi sto-pnja nezaposlenosti. Naäa dezela v tem poglavju ni po-sebno blestela, zanimiv pa je podatek, da je v Trstu veliko izredno inovativnih podjetij. PreseneCa pa dejstvo, da podjetja v naäi dezeli ne izsto-pajo po koliCini izvoznih poslov, pa ceprav se hvalimo, da smo od 01.05.2004 center Evrope.
Na sploäno lahko v naäi dezeli uzivamo precej kakovostne javne storitve, imamo zelo do-bre infrastrukture, precej dobro skrbimo za okolje in imamo prijetno podnebje; tudi zdravstvene storitve so na vi-soki kakovostni ravni, tako da je ätevilo preseljevanj iz ene dezele v drugo zelo omejeno,
medtem ko je ta pojav predv-sem na jugu zelo obCuten. Med analizo so posvetili po-sebno pozornost tudi obCa-nom, ki so jih spraäevali, kako so z javnimi storitvami zado-voljni v posamezni pokrajini. Na sploäno so bili obCani s kakovost jo storitev zadovoljni, saj je tako v videmski kot v por-denonski in goriäki pokrajini samo priblizno 11% intervju-vanih odgovorilo, da so s kako-vostjo storitev nezadovoljni. Izjemo predstavlja trzaäka pokrajina, kjer je skoraj 20% obCa-nov nezadovoljnih z javnimi storitvami.
Vazen pokazatelj kakovosti zivljenja je tudi ätevilo samo-morov, ätevilo loCitev v neki pokrajini, gostota prebivalstva, razmerje med mlajäimi in sta-rejäimi, stroäek za izobraze-vanje in ätevilo priseljencev. Tudi na teh lestvicah so pokrajine naäe dezele bolj proti re-pu. V Trstu so npr. ugotovili izredno slabo razmerje med sta-rejäimi in mlajäimi, zelo vi-soko gostoto prebivalstva, zelo
visoko ätevilo loCitev glede na ätevilo sklenjenih zakonov ter najviäje ätevilo samomorov v razmerju s ätevilom prebival-cev.
Naäa dezela spet zablesti, ko govorimo o kakovostnem prezivljanju prostega Casa. Tako najdemo v naäi dezeli zelo veliko ätevilo najrazliCnejäih kulturnih, äportnih, rekreacij-skih in podobnih organizacij. V prostem Casu zelo veliko be-remo, saj kupimo v povpreCju eno knjigo na osebo letno. Za primerjavo naj navedem podatek, da v Teramu, ki je na repu lestvice, kupijo bralci v pov-precj u 0,02 knjige letno, kar je izredno malo. Zanimiv je podatek, da v naäi dezeli precej redno zahajamo v kino in v razne telovadnice, kjer skrbimo za svoje telo. Zelo dobra pa je tudi enogastronomska po-nudba, saj je razmerje med ätevilom restavracij in ätevilom prebivalcev zelo visoko, pa tudi ponudba gostincev je zelo raznolika in kakovostna.
Mara Petaros
Bisemi dnevi
Ploäc in käset ne kupujem ravno pogosto. äe danes, po skoraj letu dni, se v avtu drsa-ta vedno isti dve kaseti, ki me spremljata na vseh kolesnih premikanjih. Poznam vsako besedo, vsako noto, ki bo sledila prejänji, ze vnaprej lahko predvidim, svoj razpo-lozenjski odziv na posamiCni verz. Pred kratkim pa sem se odloCila za nagrado: CD pevke Elise, ki nosi naslov "Pearl days", bi-serni dnevi. In, kot vsakiC z Eliso, poCasi, v tednih odkrivam pomen, ki ga ima zame vsak verz, vsaka od tistih besed, v katerih se veCkrat neverjetno prepoznavam.
Pred kratkim sem razmiäljala o teh biser-nih dneh, o trenutkih, ki so vCasih kot bi-seri, ko se ti zdi, da vzneseno letiä, ko dozivljaä vsako sekundo, vsak gib, vsako iz-reCeno Crko, vsak oCesni trzljaj. Moj oCe ve, kolikokrat me je ze vpraäal, naj svetujem, kako postaviti slike na stene. Odkrila sem namrec, da slike nametane kje za vogalom, lezeCe v kakem podstreäju, zavite v papir vi-dim v svoji domiäljiji ze na toCno doloCe-nem mestu na steni, ravno tisti dve sliki skupaj in nobeni drugi, zebelj ravno na tem mestu, diagonalno postavljene slike, nav-picno mali izdelki, ne, na tem mestu ne, ker je videti odsev luCi. In, ko sem si konC-no vzela das, da sem stopila pred belino zi-dov, se zatopila v barve izdelkov, jih skuäala kombinirati med sabo, gledati nanje z no-vim pogledom, zaustaviti se ob neCem, kar ima zivljenje v sebi, a ga toliko Casa niti opa-ziä ne, sem odkrila, da je lahko postavljanje slik na stene eden tistih bisernih tre-nutkov.Vsak izdelek s svojo zgodbo, nepre-spane noCi slikarja, njegovi obCutki zalosti in veselja, anekdote in kazniva dejanja. Kot olje neznanega Armenca, tri dekleta v pisa-nih barvah, ki predstavljajo tudi eno tistih par kaznivih dejanj, ki sem jih zagreäila v zivljenju. Na carini v Armeniji me je sko-rumpirani finanCni straznik vpraäal kar nekaj desetin dolarjev "mostnine", ki sem mu jih zal tudi dala. Kdo ve, Ce bi se zdaj ob-naäala enako. Zagotovo vem, da bi danes ne kupila veC ikon na boläjem sejmu ar-menske prestolnice, ker so ikone na sejmu zato, ker jih je prej nekdo pokradel po ru-skih cerkvah.
Biserni dnevi, ko ob stavku starejäe prija-teljice, da si "verjetno v dobri fazi svojega zivljenja", dozeneä, da res. KonCno ti uspe
uvideti to, kar imaä, in ne tega, Cesar nimaä. Zanimivo, kako so veCkrat knjige tisti poka-zatelji emotivnega stanja, v katerem si. Spo-minjam se obdobij, ko sem brala izkljuCno (pretezno socioloäko) esejistiko, ko sem mi-slila, da romani in fantazijska dela niso zame. Nekaj sem jih prebrala, veliko "Zgodo-vin neodvisne Alzirije" in "Odprtih ran La-tinske Amerike" pa tudi ne. Zdaj vem, da je bilo to tudi obdobje najveCje odtujenosti od same sebe, ko je bil priklopljen le tisti ra-cionalni del osebe in je bilo branje le gol-tanje znanja. In v letih osebnostnega iskanja vse knjige o psihologiji, o podzave-sti, razlage obnaäanj, Custvenih stanj, vpraäanj, ki si jih postavljaä. In potem odk-ritje romanov, ko si dovolj v miru sam s sabo, da se zeliä zatopiti tudi v zivljenje neko-ga drugega. In zelo poCasno, obotavljajoCe odkrivanje poezije, potem ko sem pred Ca-som po nakljuCju prisostvovala branju last-nih poezij Taje Kramberger, mlade lepotice vranjih las, ki piäe s tako bogatimi in do-gnanimi besednimi sestavljankami kot ma-lokdo. Knjige za poklicno azuriranje, katerih mesto je na kuhinjski mizi in Casovni termin zanje obedi, knjige, ki si jih nosim kar v kopalno kad in se tudi same mehCajo nad vroCo paro, zepne knjizice zbranih mi-sli, ki sem jih nekoC vedno hranila v torbi-ci, kot Linus svojo odejo, knjige, ki so po-menile nekaj v toCno doloCenem zivljenj-skem obdobju, kot n.pr. Catherine Dünne "In the beginning" (v ital."La meta' di niente"), ki me je pred leti spremljala ob spoznavanju razlogov, zaradi katerih je bilo prav, da se je doloCena ljubezenska zgod-ba zakljuCila. Odpor do ciniCnosti v delih, kot n.pr. v Deklevovem "Pimlicu", ko sem po nasvetu vzela v roke tudi slovensko so-dobno delo, ker drugaCe vse preveC kupujem italijanskih knjig in sem knjigo....jezna tudi odlozila. Ker potre-bujem nekaj, v kar verjeti, naj bo to pogum in hlastajoCe dozivljanje druzbe, ki te obk-roza, ki ga izzareva veliko äpanskih avtoric, pa tenkoCutnost izraelskih avtorjev, kot je lahko Grossman, trdozivost in upornost Irk, ki so za vsako ceno zelele izstopiti iz ze zaCrtane revne zivljenjske poti, kot je to sto-rila Nuala O'Faolain.
In bisernih trenutkov je toliko, kot jih sam uspeä odkriti v prahu. Ravno tako, kot poje Elisa v svojih "Pearl days".
Govor inz. Bogdana Breclja na bozicnem koncertu ZCPZ iz Gorice
V imenu slovenske pesmi
Drage pevke, dragi pevci - moj prvi pozdravnaj velja Vam, ki boste danes posredniki bozidnega spo-rodila. SpoStovani organiza-torji boziönice, spoStovani vsi tukaj zbrani.
Vsako leto nas sveti dogodek -rojstvo naSega OdreSenika zbe-re ob jaslicah, vdruzini, vcerk-vi... Nekaj se v nas prebudi, zelja po dobrem, po prijazni besedi... Kaj je in kje je ta mod dogodka - rojstva Jezusa Kristu-sa v jaslih v Betlehemu, da v nas spremeni obcutkc, odno-se, in nas dobesedno popelje v drugo stanje. To bozidno ob Tut je slovenskega dloveka je dudovito izrazil pisatelj Ivan Pregelj, ko je zapisal:
"O nod neizmerne sladkosti! Kolikor je src po slovenski do-movini in po Sirnem svetu, toliko pesmi ti je pelo. Kolikor je rosnih biserovpomladi na tra-ti zeleni, toliko solza nebeSke radosti jeizplakalo tonodljud-stvo ob Triglavu, od turSkih dni do danes. Toliko ur v enem letu! Tolikogorja! Vteh dremotnih vedernih urah so pozabljene skrbi in bridkosti. En veder odtehta breme leta in let. Kapljica nebeSkega usmiljenja pogasi strahove sr-da in jada, zabriSe kesanje, gorje in madeze preteklosti. Vsa zemlja je Betlehem, vsi ljudje so otroci... Vsi? O Bog, kaj bi podeli sinovi slovenske matere, da nimajo slovenskega Bozida, svojih bozidnih pesmi, polnodnic, jaslic in svojega upanja v vedno zivega Boga in OdreSenika sveta Jezusa Kri-stusa!"
Ko si leto za letom zelimo bla-goslovljene in vesele bozidne
praznike, si pri tem zelimo predvsem, da bi vera, upanje in ljubezen ob teh praznikih premagale ovire in tezave, ki nas tarejo, da bi ob prazno-vanju Bozida modnö in glo-boko doziveli sredo druzinske povezanosti, lepoto in upanje novega zivljenja, odreSujodo modbozje in dloveSke ljubezni in predvsem tistega veselja, ki so ga angeli oznanili pastirjem "za vse ljudstvo", kakor bere-mo v evangeliju pri bozidni zorni maSi.
Ta skupina bozidno-novolet-nih praznikov je kot zlati grozd, saj so njegove jagode -vedji in manjSi praznidni dnevi - tako vabljivo domade, tako vsem blizu, tako vseobse-gajode, da se vnjih lahko sreda in poistoveti vsakdo izmed nas, od najstarejSega, z izkuSnjami, grenkimi ali sladkimi, do najmlajSega, digar odi zrejo z nedopovedljivo zadudenostjo, in prese-nedenjem, v lepoto, ki nas v bozidnih dneh obdaja: vsvetli zar in ludke vsepovsod, v mi-gljanje zvezd, v neko skrivno-stno dobroto ljudi, ki nas ob-dajajo, da se vdasih zazdi, da kar tekmujejo, kdo in s kakSnim darom bi nas naj-modneje in najgloblje razvese-lil.
So pa tudi dnevi, bolj ko se blizamo novoletnim, vkaterih dlovek poskuSa obradunati, skuSa vsaj bezno preleteti das zadnjega leta. In tedaj se mu razkrije ali polnost in sodnost prezivelega leta, ali vsaj delo-ma tudi mladnost in delna neuspeSnost, bolje, neiz-polnjenost nekaterih sanj, in neuresnidenje nekaterih nadr-
tov...
V letoSnjem letu smo kot slovenski narod doziveli pravpo-sebne premike, ki so, in Se bolj bodo, zaznamovali naSe miSljenje za naprej, potem pa tudi naSe vsakdanje zivljenje. Sirina in globina teh spre-memb se tide vsakega Sloven-ca, pa naj zivi, kakor pravite in pravimo, v matidni Sloveniji, ali v vsem naSem zamejstvu, pa tudi v zdomstvu po svetu. In zato se vam dutimo ne samo neverjetno blizu, ampak prav del vas, brez vsakrSnih razlikali loditev. Mi, kar nas je tukaj zbranih v imenu slovenske nabozne ali cerkvene pesmi, lahko to Se posebej obdu-timo, saj je ni skupine med prebivalstvom, ki bi lahko bolje podozivela in v pesmih izrazila tisto povezanost in na-vezanost, ki je tako znadilna za zapeto pesem. In de ponavadi pravimo, da nas je beseda oh-ranila kot narod, na Primor-skem Se posebej, potem se mo-ramo zahvaliti posebej zapeti pesmi.
In v tej zavesti, da nam je pesem toliko dala, da nas je sko-zi stoletja ohranjala, pozivimo v sebi to zavest, obljubimo si, da bomo to pesem Se nadalje gojili po svojih modeh, jo skrb-no negovali in jo vedno znova bogatili, predvsem pa ohranja-
li...
To pa ze moramo storiti izhva-leznosti do naSih prednikovin v skrbi sami zase, da je ne bi zanemarjali in tako podasi tonlli vkulturno praznino. Naj zivi torej, vprihodnjem letu in vseh letih, ki so pred na-mi, prava, dista in lepa sloven-ska pesem!
NOVI
GLAS
Foto Bumbaca
NOVI
GLAS
Glavni urednik Andrej Bratuz - Odgovorni urednik Jurij Paljk Izdajatelj Zadruga Goriska Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodiscu v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno stevilko 5
Urednistvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.it Urednistvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it www.noviglas.it
Tisk: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l.,
Viale della Navigazione Interna, 40 - 35129 Padova PD, tel. 049 8073263 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it
Letna narocnina: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 85 evrov - Postni tekoci racun 10647493
Oglasevanje: Oglasevalska agencija Tmedia, Korzo Verdi 51 - Gorica, ul. Montecchi 6-Trst. Brezplacna tel. st. 800 129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it
(flHÖ) ^ov' 9^as ie ^an Zdruzenja periodicnega tiska
v Italiji USPI in Zveze katoliskih tednikov v italiji FISC ti^_^
Jamcenje zasebnih podatkov: v smislu zakona st. 675/96 (varstvo oseb-nih podatkov) jamcimo najvecjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplacno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
To stevilko smo poslali v tisk v torek, 11. januarja, ob 14. uri.
Prejeli smo
Nocemo se cutiti tujci v Sloveniji
VCetrtek, 28. oktobra 2004, se je v rubriki Primorskih novic "Odmevi med Primorci" pojavila kritika na javni razpis TV SLO za tekmovanje Pesem Evrovizije (EMA 2005), v kolikor so izvajalci skladb, po razpisnih pravilih, lahko le drzavljani Slovenije. Ta predpis naj bi sprozil val ogorCenja Se posebno med Slovenci v Italiji. Ne vidim, zakaj naj bi bili ogorCeni. Mislim, da je povsem normalno, da evropske TV hiSe poSljejo na tekmovanje svoje drzavljane, saj je vendar poudarjena na vseh takih tekmovanjih pripadnost pevca doloCeni drzavi. Kriterij ne more biti drugo kot drzavljanstvo (ne pa nacionalna pripadnost). Ali so se vpraSali gospodje kritiki (SpetiC, Pahor, Brezigar, Juri, Greblo), kateri drzavi bi dodelili zmagovalno slavje v primeru, da bi na tekmovanju zmagala italijanska drzavljanka Ylenia Zobec iz Trsta (Trst, zal, pripada Italiji)? Imeli smo neSteto primerov, zlasti v Sportnih panogah, kjer so Slovenci v zamejstvu (kot italijanski drzavljani) zeli uspehe za Italijo, ne pa za Slovenijo. In sedaj naj bi v Sloveniji tekmovala pevka, ki bi predstavljala italijansko
republiko? Ne gospodje, tako ne more biti, kar tudi ni praviCno.
Pravzaprav se ne bi izplaCalo niti izgubljati besed glede tega primera, Ce ne bi ta zadeva indirektno dregnila odnosov Slovenije do Slovencev po svetu in slovenskih manjSincev ter odnosov Italije do Italijanov po svetu in italijanskih manjSincev. Najprej bi bilo treba primerjati in ovrednotiti te odnose.
Kar je meni znano, je Italija ponudila vsem svojim nacionalnim pripadnikom, ki zivijo izven njenih meja (vkljuCno manjSincem), italijansko drzavljanstvo. Seveda pod pogojem, da le-ti to drzavljanstvo tudi sprejmejo. Dobro vemo, da imajo manjSinei v Sloveniji tudi italijansko drzavljanstvo in zato nimajo ovir nastopati na tekmovanjih italijanske nacionalne TV.
Nekaj Cisto drugega je pa odnos Slovenije do Slovencev po svetu in zamejcev v Italiji. Slovenija (in Se prej Jugoslavija) ni priznavala Slovencem po svetu in zamejeem Status slovenskih nacionalnih pripadnikov in s tem
upraviCenih do dodeljevanja drzavljanstva. Nekateri so le pridobili slovensko drzavljanstvo (pred osamosvojitvijo) le po ideoloSkem kriteriju.
V tem je bistvena in tudi pogojujoCa razlika med Italijo in Slovenijo glede statusa njenih nacionalnih pripadnikov.
Nekorektno in tudi zaljivo je, od strani predstavnikov zamejskih Slovencev, napadati vodstvo TV Slovenije zaradi njenih legitimnih razpisov, brez konkretnih predlogov za reSitev vpraSanja slovenskega drzavljanstva za nacionalne pripadnike v tujini. Ce bi Ylenia imela slovensko drzavljanstvo, bi ta polemika bila brezpredmetna (vpraSanje je seveda tudi, Ce bi to drzavljanstvo sprejela). Sicer razumem staliSCa komunistov (SpetiC, Juri itd.), da se nikoli ne bodo zavzemali za podelitev slovenskega drzavljanstva v diaspori, saj nimajo najmanjSega razumevanja za slovensko nacionalno korist (kot internacionalisti), ker, kot je sploSno znano, jim osamosvojitev Slovenije ni
bila dobrodoSla. Sicer pa obstaja tudi domneva, da v zamejstvu velika veCina slovensko govoreCih Italijanov (v glavnem pripadnikov komunistiCne ideologije) si ne zeli slovenskega drzavljanstva in se radi Cutijo tujce v Sloveniji v nasprotju s trditvami gospoda S.
Pahorja.
B. Brezigar pravi, da ima vtis, da se nekateri v Ljubljani ne zavedajo, kaj pomeni Clanstvo v EU, in celo grozi s sodiSCem v Luksemburgu. Gospod Brezigar naj ne pozabi, da v Ljubljani (vsaj nekateri demokrati) dobro vedo, kaj pomeni Clanstvo v EU. Clanstvo v EU pa Se ne pomeni, da se moramo odreCi naSim nacionalnim interesom v prid nediskriminiranemu popuSCanju tujeem, med katere spadajo tudi prej omenjeni slovensko govoreCi Italijani.
Take kritike in modrovanja ob meji sluzijo le tistim "leviCarskim" (v resnici desniCarskim) krogom, ki jim je nova Slovenija trn v peti in si prizadevajo za njeno politiCno in gospodarsko destabilizaeijo, posebno po zadnjih volitvah, ko vsi Slovenci upamo v radikalen preobrat.
Pavel Ferluga
Sportno zdruzenje Olympia
Telovadna bozicnica -pester program in bogat Bozicek
Po strasljivi tragediji v sanjskih krajih jugovzhodne Azije
Prispevki posameznikov in clovekoljubnih organizacij
daruje za prizadeto prebivalst-vo v Aziji. Svet zabave je tako kot milijoni drugih ljudi po svetu zaCel zbirati pomoC za prebivalstvo v juzni Aziji. Raz-norazni zvezdniki so namreC ze zaCeli darovati in zbirati sredstva.
Steven Spielberg je po-daril 1,5 milijona do-larjev. Reziser se je od-loCil obelodaniti svoj prispevek zato, da bi k darovanju spodbudil Se druge.
Skupina Linkin Park je darovala 100.000 do-larjev in obenem pozva-la svoje obCudovalce, naj jim sledijo. "Ce vsak izmed naSih fanov daruje deset dolarjev, bo to v veliko pomoC."
Zveza tujih dopisnikov v Hollywoodu (HFPA) je sama zbrala 250.000 dolarjev, najviSjo vsoto pa je kot posameznik vsekakor daroval svetov-ni prvak formule ena Michael Schumacher, kajti je za zrtve dodelil celih 10 milijonov evrov, za Otroke v stiski pa 1,15 milijonov.
Kje pa se skrivajo vsi ostali bo-gataSi? Ali bi bili tako grozno prikrajSani, Ce bi se tudi oni spomnili na zrtve te tragedije? Po ocenah indonezijske vlade je po cunamijih v Acehu osi-rotelo kakih 35.000 otrok. Na zaCetku tedna so se pojavile vesti, da so te sirote ze postale zrtev trgovine z ljudmi, zato je indonezijska vlada prepoveda-la posvojitve. Podpredsednik Yussuf Kalla je pojasnil, da lahko posamezniki pomagajo tem otrokom z denarnimi sredstvi, vendar bodo ti otroci ostali odgovornost drzave. Otroke sirote nameSCajo po si-rotiSnicah, islamskih ustano-vah ter muslimanskih Solah. Unicef je sporoCil, da ze ukre-pa proti trgovini z otroki v in-donezijski provinci Aceh. Po napovedih bo skupaj z indo-nezijsko vlado Siroko po provinci odprl posebne centre, kjer bodo sprejemali veC deset tisoC otrok, sirot zaradi potre-sa.
Sportno zdruzenje Olympia je v torek, 21.decem-bra, pripravilo "Telovad-no boziCnico". Ceprav je preh-ladu in gripi podleglo precej nastopajoCih, je v telovadnici na drevoredu XX.septembra v Gorici nastopilo okrog 90 Cla-nov druStva.
Vsi so prikazali, kaj so se nauCi-li v treh meseeih resnega dela v tej novi sezoni.
Program boziCnice je obsegal kar 20 toCk, veC kot uro progra-ma, celotno pa je bil izdelan izkljuCno s pripadniki druStva. NajmlajSi otroci skupine Gym-play (telesna vzgoja predSol-skih otrok) so prikazali kon-centrirano vadbeno uro. MlajSa skupina deklic/rit-miCark je otvorila veCer s toCko "BoziCki", prikazala pa je tudi skupinsko sestavo s pisanimi trakovi, starejSe ritmiCarke pa so poleg skupinske sestave z zogami pripravile Se indivi-dualne proste sestave z drobni-mi rekviziti. Orodni telovadci mlajSe in starejSe skupine so prikazali skoke, akrobatske, po-lakrobatske, talne elemente, ki so jih v teh prvih treh meseeih
osvojili, pridobljeno znanje pa so pokazali tudi pripadniki mlajSe in starejSe skupine mi-nivolleyja. Kar 8 sestav pa so pripravile Sportne plesalke/ deklice in dekleta mini,junior ter senior skupine Hip Hop. Prisotne je na zaCetku nagovo-ril predsednik druStva Gregor Sfiligoj, ob koncu pa je v telo-vadnico osebno prispel BoziCek, ki je vse pripadnike druStva - od najmlajSih otrok pa do trenerjev - tokrat zares bogato nagradil: vsi so namreC prejeli druStveno majico in torbo, sladko darilo - polno bombonCkov, velik "panet-ton” in pa zastonj listke za ki-no. Tako BoziCek kot predsednik sta se seveda zahvalila sponzorjem, ob koncu pa so se vsi posladkali pri zakuski, ki jo je goriSko druStvo pripravilo vsem nastopajoCim in nasploh prisotnim.
Vstopnine za prireditev ni bilo, ob vhodu pa je potekala na-birka prostovoljnih prispevkov za Unicef, s katerim goriSko druStvo ze nekaj let uspeSno sodeluje.
Damijana ÖeSCut
Katastrofa v Aziji je terja-la ze veC kot 160.000 smrtnih zrtev, veC tisoC ljudi Se vedno pogreSajo, na milijone pa jih je brez strehe nad glavo. Po zadnjih po-datkih ZN je na Indoneziji umrlo 104.055 ljudi, na Sri Lanki 30.718, v Indiji 10.022, na Tajskem 5.305, v Somaliji 200, na Maldivih 82, v Male-ziji 68 in v Mjanmarju 59. Veliko zrtev in pogreSanih je tudi med tujci. Samo Italijanov pogreSajo nekaj nad 200. Potres je Sumatra v nedeljo,
26.12.,	stresel ob 7.58 po krajevnem Casu. ZariSCe potre-sa je bilo v Indijskem oceanu na zahodni obali Aceha, dose-gel pa naj bi magnitudo 9. sto-pnje po Richterjevi lestvici. To je bil najmoCnejSi potres na svetu v zadnjih 40 letih. Strokovnjaki so na obmoCju Indonezije zaznali Se 65 popo-tresnih sunkov. Medtem se tragiCni obraCun potresa, ki je povzroCil veCmetrske valove cunamije, Se vedno dviguje. Znanstveniki so medtem opo-zorili, da bi bilo Stevilo zrtev morda manjSe, saj so moCan potresni sunek zabelezili, ker pa na tem obmoCju ni sen-zorjev, ki bi napovedali gi-banje popotresnih valov, niso mogli napovedati niCesar in tako tudi ne opozoriti prebi-
valcev na obali.
Britanski seizmolog z inStituta v Edinburghu David Booth je pojasnil, da se valovi (cuna-miji) pomikajo s hitrostjo 500 kilometrov na uro. "Ko se pre-makne zemeljska skorja pod oceanom, to povzroCi pre-mikanje povrSja, ki se premika s hitrostjo priblizno 500 kilometrov na uro. Val se v zaCetku ne dvigne veC kot nekaj me-trov, vendar njegova viSina hi-tro raste in ti valovi so lahko visoki veC kot 50 metrov," pojasnjuje Booth.
Na prizadeta obmoCja med-
tem ze prihaja humanitarna pomoC praktiCno z vsega sve-ta. Oblasti pa ob tem opo-zarjajo Se na problem plenjenja in Sirjenja nalezlji-vih bolezni. Mednarodna fe-deraeija RdeCega kriza in RdeCega polmeseca je zaprosi-la za pet milijonov evrov, s ka-terimi bi pomagala 500.000 ljudem, ki so jih prizadeli potres in popotresni valovi. EU je za Clovekoljubno pomoC zago-tovila ze 1,513 milijarde evrov. PapezJanez Pavel II. je dejal, da je uzaloSCen zaradi velike tragedije, ki jo je povzroCil potres. "Praznovanje BoziCa so uzalostile novice, ki prihajajo iz JV Azije. "Molimo za zrtve te velike tragedije in upajmo, da bo mednarodna skupnost prizadetemu prebivalstvu na-menila pomoC", je dejal sveti oCe.
Generalni sekretar Zdruzenih narodov Kofi Annan si je ta konec tedna ogledal opusto-Senje na Sri Lanki in obljubil, da bodo ZN skuSali z vsemi moCmi pomagati pri obnovi. Tudi ameriSki show business
.. Sestavliase
ovaS I i ka Nastajajo
“t Nove ■ •
w v iamisli
Vasa
Oglaseva
alska
gencija
Nov most do slovenskih medijev
| NOVI |	Billl "a1 1
(GLAS ?”ata4lll	-RflB I H- m kinomcxlia
^oa
TRSTINGORICA *
gceuiLKa
00.12945
GORICA: Travnik 25 / tel. 0481 533177 (uprava) / fax 0481 548276 / uprava@noviglas.it TRST: Ul. Donizetti 3 / tel. 040 365473 / fax 040 775419 / trst@noviglas.it
OSTANI
POSAMEZNA STEVILKA:
1,00 €
LETNA NAROCNINA 2005:
Italija: 45,00 €
Slovenija: 48,00 €
Inozemstvo: 85,00 €
Novi narocniki bodo prejeli knjizni dar.
Narocniki, ki bodo poravnali narocnino na Novi glas za leto 2005 do 31- januarja 2005, bodo sodelovalipri zrebanju za potovanje z Novim glasom po sledeh svetih Cirila in Metoda na Cesko, Moravsko in Slovasko v drugipolovici meseca maja 2005■
ZVEST NOVEMU GLASU!
NOVI GLAS JE TVOJ TEDNIK! NAROCI SE NANJ IN PRIDOBI NOVEGA NAROCNIKA!
media