H' O O
:PObT£7XN A. PAV fcj AU® AJS" A
J Posamezna številka: «	1 krono.
•
" ,TABOR* izh»jH rsaK d*n.
**	oedelio »n	praznikov, ob 18.	uri	*
Z	<1a umom naslodnjera dne t«i
*•	celoletno	180 1\% polletno
5	uetr iotno	45 iv, mesečno	15 &•
■ lnserati po ^ogovoru. Pri vec»iatn-J	objat) popust«
tf«ro MAIilBOR.
i ,m nprari »f A BOBA", t J ur ti četa ttliia *»Iot. *•
TABOR
f	■
\ Posamezna številka: 3
|	1	krono.	WM- 5
s	■
J	UKEDKIišTVO ca uahcja T Muri-	J
»	bora, Jurčičev« ol. it. 4, 1. nad-	"
I	»tropi«. 'iV.elon iutororb. it. S76.	3
*	UPRAVA 10 nahi.j« t JuriSičeri	J
J	ulici it. 4, pritličju, desno. Tol«.	3
m	i,,n Jt, 24. SHS poS‘.r.oč«koT»i i»-	J
>	čim	»tor. 11.787.	3
m	m
«	Na naročil* kro» “en*rj» n*	■
■	Olira. — Rokopisi »• n« n»6»jp.	»
:	s
Leto: 3.
Maribor, nedelja 7. novembra 1920
Številka: 61.
Dr. Gregorin in dr. Rybar odstopila od kandidature.
Sestanek jugoslovenskih in italijanskih delegatov danes v Santa Margarita (Genova).
Demokratska stranka v nedeljo dne 7.
v Narodnem domu v Mariboru,
Začetek ob 10. ur« dopcSdne.
Govorniki: dr. Kukovec, minister: Iv. Rebek, ključ, mojster,
SC jutrajšnjemu shodu.
Maribor, 6. novembra.
Govorili so klerikalci, govorili so socijalni demokrati, govorili narodni socialisti, le demokratski še niso govorili. Jutri pa bode končno spregovorila tudi ta edina čista jugoslovenska stranka, ki obsega v svoji organizaciji vsa naša plemena in vse zemlje naše države. Jutri bodo stopili pred narodne in zavedne mariborske volilce njeni govorniki, jutri bodo spregovorili veliko besedo, ki bo usodna za ves naš narod, saj bo govorilo 6 programu in delu bodoče naše ustavodajne Skupščine, onega zbora od naroda izvoljenih mož, ki bodo morali izvršiti zgodovinsko važno nalogo — dati naši mladi, s tolikimi napori, mukami in žrtvami priborjeni državi temelj — ustavo.
Stranka, ki jo bodo zastopali jutri na shodu v Narodnem domu odlični naši narodni bojevniki, dr. Kukovec in g- Rebek iz Celja, je bila ona, ki je prva še v dneh temne sužnosti vrgla v naša srca idejo združitve in zedinjenja treh brdtov: Slovenca, Srba in Hrvata. Ona je bila tista, ki je to idejo pozneje tudi pred javnostjo dvignila, ona je bila tista, ki je stala nesebično ob njeni uresničitvi. Bile so tudi druge stranke, ki so si to idejo prisvojile, toda prisvo-
jile so si jo komaj tedaj, ko so videle, da bi drugače propadle. Zato pa jim ta ideja nikoli ni bila sveta, ampak samo pripomoček do nečednih osebno-stran-
karskih koristi.
Pa tudi danes, ko stopamo v volilni boj v konstituanto, tudi danes, ob tem zgodovinskem in svetem trenutku je ona edina, ki s svojo poštenostjo, iskrenostjo in resničnostjo edino krije v sebi vzvišene namene.
Znani so programi drugih strank: znan jc izdajalski klerikalni separatizem, ki bi rad ubil naša edinstvo in njegovo, nam tako krvavo potrbno moč; znan je socijalno - demokratičen brezdomovinski internacijonalizem, ki nas posebno v nagem obmejnem mestu izroča ' v oblast naših vekovnih sovražnikov, ki blati vse, kar je nam drago in sveto; znani so programi drugih strank, ki so samo pobeljeni grobovi; znan pa je tudi program Jugoslavcnsk e demokratske stranke Kdor je čital ta njen program, ta je moral priznati, da je samo 011 tisti zveličavni evangelij, ki je v starm pripeljati nas v boljšo bodočnost.
Jugoslavenska demokratska stranka je bila tista, ki je. v" ftKjflBHf programu, ki je v tem mojem delovnem načrtu mislila na vse, na velike in na male, na izobražene in neizobražene, na kmete in meščane, na rokodelce, obitnike in uradnike. Ona je mati vseh, pravična mati ki za vse enako materinsko skrbi. Bratje gmo med seboj, ljudje smo vsi, in poleg tega še sinovi enega naroda in za to bomo srečni le tedaj, !ako bomo med seboj složni, ako med nami ne bo stanovske možnje, ampak bomo delali mirno in sporazumno eden za drugega. Človeška družba je sestavina stanov, ki so si eden drugemu neobhodno potrebni, ki eden brez drugega ne morejo obstojati. Kdor to ve, la je demokrat in ta gotovo ne bo manjkal na jutrašnjem shodu v Narodnem domu.
Napredni jugoslovenski Maribor, jutri bo govorila tvoja stranka.
Zakaj sam demokrat?
H a d idr O j IV* & a r:	s
Gledališko pismo.
(Moj odgovor fr. -igralki Ivi Šetinski.)
(Konec.)
Taka je-pretežna večina naših igralcev in za to se naša gledališka umetnost ne more razviti in se, dokler bor o e razmere obstojale, tudi nikoli ne bo razvila.
V sroj-mv pismu mi Vi, milostiva naštevate slavne nemške kritike _ Baba, Brandesa, Auernheimerja, Bahra m aru ge, jaz pa #em prepričan, da jih hvalite satyo za to, ker Vas niso imeli čast kritizirati. Da pa bi Vas videli na odru m o Vas pisali v svojih kritikah, bi jih, m na to prisežem, nazrali za osle. G. Fran Albrecht, je danes za Župančičem naš največji pesnik, je visoko naobražen mož. se peča z gledališčem že leta in vendar je Vašemu tovarišu g. Mičiču — osel.
Ko bi bili Vi, milostiva, ko ste zapustili nehvaležno štatiranje po Hrvat-*kem, odšli na Dunaj, v Berlin, v Pariz,
Kandidat narodue-socijalne stranke dr. Ribar je izjavil na mariborskem shodu, da se ■ je stranki očital, da je stranka malkontentov, to je nezadovolježev, toda da so razven nekaterih verižnikov in korltarjev pravzaprav vsi v Jugoslaviji nezadovoljni in je to krivda do slej vladajočih strank. Ako bi bil sploh •le kedaj dvomil o tem, v koji stranki je moje‘mesto, bi me bila ta izjava inteligentnega voditelja popolnoma odvrnila od narodnih socijalistov, ker se je na mah spoznalo ono prosto demagostvo, ki lovi' neuko, ^ljudstvo s splošnimi frazami za novo stranko in izkorišča sedanje težavne življenske razmere v ta namen — mesto da bi ljudstvu odkrili prave vzroke sedanjih razmer, jo politično šolali in jo pozivali k potrpljenju. Imamo pet let svetovne vojske za seboj, cele dežele naše države — pred vsem državno središče Srbijaso bile opu stošene, žel<?znjce razdejane, v rudnikih in premogovnikih se j c bilo kopalo na-v(iej. fle da bi se bili zavarovali rovi — ker se je moralo sedaj naknadno storiti na'škodo produkciji — denarni trg je bil popravljen s ničvrednim tiskanim papirjem, polovica delazmožnih in dejavnih moških je legla v grob ali postala za delo nesposobna (v Srbiji še več!), skrbeti moramo za invalide ih sirote za brezposelne, šest let. se ni vršilo skoraj nič produktivnega dela, se ni stavila nobena nova hiša, — to je lenokej dejanskih resničnih izgub! K temu pridelo pa se moralne izgube: V strelskih jarkih so se privadili naši fantje brezdelju in enobi, pri plenjenju mest so se odvadili spoštovati tujo lastnino, pri razsulu vojske so se raztrgale vse vezi pokorščine in se je razpasel duh boljševizma. Vse to so bile četudi ne za vsakega vidne razvaline, ih ni bilo baš lahko v ta ne red spraviti državni red in kolikor — toliko urejene razmere, zgraditi na novo državno oblast, brez koje bi bili v po-
polnem razsulu in pred vsem mi Slovenc' le požirek za polovico Lahom, z* polovico Nemcem.	\
Zgradba nove države in ustanovite^ vsaj nekoliko urejenih razmer je bila tem bolje težavna, ker smo potem, ko, se je poleglo prvotno navdušenje, morali! računati s danimi razmerami, kakor soj bile v resnici; Združeni smo bili v ero; državo Makedonci, ki so bili pred 10 leti še pod Turškim jarmom, Črnogorci, ki jih je poštenjak Nikita nekako vlada! kakor pastir svoje ovce, Bačka in Banat^ kjer je vladal mažarski režim svso svojo! korupcijo, Hrvatska in Slavonija, ki so, imeli le mažarsko in mažaronsko želez-i niško in pošto osobje, Bosna in Herca-govina, kjer je avstroogerski teror uničil cvet prebivalstva in kjer niti občine niso-imele lastne uprave — vse to združen« s Slovenijo, kjer smo morali prevzetij politično upravo čez noč, akoravno niti ene tretjine potrebnih uradnikov nismo) imeli. In vendarle je šlo, državni voz s® seveda ni peljal mirno, tiho po lepi iz-' oženi costi, včasih je zaropotalo, včasitf se je nagibal na . eno in na drngo stran] slo pa je le in nasprotja med posamez^ vifttTTpbtfhjinami in njihovem prebival*, stvu se je začelo ublažiti, medsebojna spoznavanje in zaupanje je napredovalo/ Seveda še dolgo ni vse v redu in takoj kakor bi moralo ali moglo hiti, ampak' vendarle pridobivamo trdna tla pod noJ gami. Res je, storilo se je od centralna vlade, deželne vlade dol do lokalnih upravnih oblasti veliko napak, velika napak ostoji še danes — toda storila se je tudi veliko pozitivnega, uredila s» n n 5.i valuta, popravile so se razJ
rezervo, toda pri nas v Ljubljani in v Mariboru je drugače. Vse kar pride z onostran Sotle ali celo z onostran Sem merringa, nosi že samo na sebi ptčat veličine. Svoji časno so prišli k nam češki štatisti in pri nas so‘bili — umetniki. Cehi so s^ nam za to od srca smejali — in prav so imeii.
Ti so naši gledališki umetnosti veliko škodovali, kajti ravno oni so bili tisti, ki
*o naučili tudi naše domače samoljubja. Cg jih naša kritika ni pohvalila, so io nazvali — oslovsko ter se pri tem sklicevali na krasne kritike, ki so jih baje nneli v Pragi in drugje, kjer pa sploh nikoli niso bili, jih kritika kot statiste niti omenila ni.
Kaj pa je s t. zv. osebnostjo v kri-tiki ? Ge kritik dosledno graja slabega igralca — je oseben, če dosledno hvali dobrega — je tudi oseben.' če slabega, ko se mu nčkoč posreči kaka uloga pohvali — je oseben, če ;dpbrega /pograja — ko sfe mu enkrat ponesreči ter je rds
bi Vas tam še za sUUstinjo sprejeli
je le naša valuta, popravile drte železnice, uredila in discipliniraj naša vojska (kakor je bila po Koroškena porazu!) in sedaj smo na tem, da sp^a* vimo našo zgradbo — našo državo —j pod streho s tem, da ji hočemo dati ustavo in vsi variti smernice za samovlada! ali vsaj sovlado ljudstva in urejen^ pravne razmere z volitvami v vstavo« tvorno skupščino.	'C'	7'
Kriti.t ne gleda na odru svojih prijateljev in prijateljic iz kavarne in ulice itd., nego igralce, ki so čisto druge osebe, nego one, s katerimi občuje kot prijatelj. Oseben bi bil, je napisal Kogoj v „Uom in Svetu11, kritik tedaj, ako bi koga grajal še v gostilni opijanja, kor je v družbi aroganten, ali pa obratno, ko bi g:a hvalil, ker je v privatnem življenju ljubeznjiv in zabaven, in imel je čisto prav. Da pa je kritika v ironičnem smislu vedno osebna, to je pač jasno, saj jo piš? oseba o osebi. Sicer pa je slabim igralcem kritika vedno osebna, dočirn dober igralec tega še nikoli ni trdil in ne bo.
Moj odgovor se je nenavadno raztegnil in zato še par besed in potem pika. Našo gledališko umetnost tišči k tlom igralska domišljavost in njihovo krivo prepričanje o svoji nedotakljivosti in iz tega izvirajoča samoglavost in ne upoštevanje kritiko. Jaz sem trdno prepričan, milostiva, da Vi in Vam podobne in pOafebnl, ge nikdar niso upoštevali
Idiliki, fie ntoiejil oe_,koga drugega, in
da je tudi nikoli ne bodo. V svojem pre* pričanju o. svoji nadzemski veličini bodo Sit daije ter nas mučili večer za večerom^ kakor so mučili naše očete in bodo naši sinove in slovenska Talija bo ostala ni veke diletantovska. Resničnih umetnikom bo, ko nam pomro še ti, kar jih imamoj vedno manj. Ali pa naj radi tega kritin utib»ejo ? Ne! Dokler bo narod vzdrževal gledališče, dokler bo zanje žrtvoval mili* jone in dokler bodo la gledališča njegov« last, bo kritik, kot zastopnik tega narodi vedno smel govoriti, če bo to igralcem tudi prav ali ne in preko njihovih blatenj bo šel z glavo kvišku v trdni zavesti, di ga teka blatenja ne morejo umazatij ampak padejo nazaj na onega samegaj ki jih je vrgel.
S tem Vas pozdravljam ter se pri« poročam še za nadaljna pisma, toda n# indirektnim potom preko Vas, atnpaB naravnost od one, dobro mi znane oseJ be, ki se je tokrat skrila še za Vaše imej
Skoda, velika škoda, da se te volitve niso vršile že poprej! Temu pa gotovo ni kriva demokratska stranka, ki je hotela imeti te volitve že letos spomladi, krivi so bili njeni nasprotniki. Od letošnje spomladi sem se je nezadovoljnost zelo razpasla in stopimo v volilni boj v dosti slabšem razpoloženju voiil-cev. Kdo je kriv? Nasprotnikom je odgovor lahek: Obe vladajoči stranki, to se pravi sokriva je tudi demokratska gtranka, ta je kriva pomanjkanju stanovanj in obratovališč, kriva draginji, kriva slabim prometnim razmeram, kriva vsem nevspehom na zunaj — Koroško, Jadran itd. Menda ga sploh ni drugega naboda na svetu,' ki kakor Slovenci tako .radi vse kritikujejo in vlačijo v blato, j— še predno so le sploh povedali, kako ; bi se napravilo bolje, kaj še le dokazali svojo večjo sposobnost! Pošten politik bi povedal ljudem: Moji ljubi, imeli smo svetovno vojsko, milijarde ljudskega premoženja je šlo v zrak, milijarde so se uničile, naše delavske sile so tudi
za zunanje posle Harmsworthu vprašanje j rorl, ki se zaveda svo:<» samostojno^1.'litično ravno	oni, ki, imajo v to	ncj*
glede sočasnega stanja madžarske vojske	Ali eno on je	Kocian vkljub viharnim, imanje pravice	— Komunisti. Kako	lahko
Državni podtajnik je odgovoril, da sme j ™srCn»n pozdravom lahko spoznal, j in učinkujoče je reči: .Današnji družabni 1	■:	.	Namreč, da je ta narod postal v zadnjem j red je nezdrav, red more napraviti san:o
po čienu 104 trianonske mirovne po-i fasu čreda brez pastirja. Ne moglo, ne hitro in brezobzirno s cijnliziranje vse godbe madžarska vojska šteti le 35.000	smelo bi se	drugače ravno ta večer 1 rtrodukcije in	njena izročitev v	roke
ijudi, vštevši častnike in uradnike. Po	prvič zgoditi,	da je oslavljeni mojster j ljndstva.“ In vendar ni biio nikoli	večje
čienu 102 iste pogodbe se morajo j doživel razočaranje, kakor da bi ves ju-, v :	, ,	,	,	’goslovenski Maribor ne zmogel niti
madžarske cete tekom treh mesecev-^ venca> niti enega skromnega šopka r„.._ _______________________________________ ..	„______
po tem, ko stopi pogodba v veljavo, <jn venctar če bi bili vsi ti navzoči znali, J Treba uvaževati le to, da je pomenil
' doslej še vsak poskus za socijalizacijo
neresnice, kot je ta. Ni treba niti strokovnih narodno gospodarskih ved, da se spozna takšna gesla kot prazna.
znižati na to število. Ker pogodba do-j da smo tudi za take sprejeme ostali
slej še ni bila ratificirana, velja še staro j čreda brez pastirja, bi bil vsakdo izmed
stanje. V kolikor je on informiran, obstaja i"3® Prinesel s^°j vsaj. eno cvetljico.
a> ,	•	i	„	a	■	-.	or	!	Baš zato smo obema mojstroma Kocianu
madžarska vojska sedaj iz c6.00C mož|.n p0]ivj^u namesto minljivih vencev in
in naloga vojaške kontrolne komisije bo, j(}arjj poklonili najdražje kar imamo:
znižati to število v treh mesecih po'hvaležna, navdušenja polna srca z ne-
uveljavljenju mirovne pogodbe na jpozabnim spominom na prvi Kocijanov
35.000 mož. Hoare je vprašal, ali/ hoče1 °b®k-
državni podtajnik stopiti v brzojavne zvezo z angleškim pooblaščencem v Budimpešti, da se spričo dejstva, ker se splošno sodi, da se nahaja na Madžarskem 300.000 oboroženih mož, kar vzbuja v sosednjih državah vznemirjenje, izvede na licu mesta preiskavo. Harms-worth je odgovoril, da bo ta predlog
slabe, napravili smo dolgove, nimamo resno preudaril.
kapitala, obdani smo od sovražnikov, imejte potrpljenje! Po vsaki veliki vojski je bilo dobrih 10 let beda in draginja, po 30 letni vojski kmetski punti, po 'Napoleonovih vojskah dunajski polom '1811 po francosko-nernški vojski 1870 |(zmagovita Nemčija, je čutila posledice ;nad 10 let) — čutimo to i mi, a manj [kot druge, celo velike in'zmagovite države. Pri nas je na primer malo štrajkov in trajali niso dolgo; kako se trese mogočna Anglija v mrzlici vsled vedno se ponavljajočih velikih delavskih stavk! Govoril sem s tremi različnimi potniki, iki so bili nele v Avstriji in Nemški, j temveč tudi na Laškem, Francoskem in v Švici. Soglasno so mi zatrjevali, da so pri nas še najbolj urejene razmere ,in najmanjša draginja. V nevtralni Švici stane en par črevljev 2400 K našega ■denarja! Skoda, da naši malkontenti ne morejo potovati in se prepričati na lastne očil Seveda ako voditelj stranke javno izjavi, da se na Dunaju desetkrat ceneje živi kot v Ljubljani •— o čem se je pi-jsec teh vrst 3 ure pozneje mogel po (Zanesljivih pričah osvedočiti, da to ni ires in da je neresnica celo precej debela — potem se seveda ne moremo (čuditi, da v ljudstvu državljanski čut nazaduje; ampak zasluži ta stranka res ipridevek »narodna ?“
(Daljo sledi.)
• Zunanja in notranja politika.
* Usoda rovarja. Agent, bivšega tcralja Nikite, bivši kapetan črnogorske vojske, Mate Todorovič, ki je bil v {3aeti povišan v komandirja — majorja, jje bil poslan v Črnogoro, da bi tamkaj izzval nemire, pa je bil pred nedavgim časom aretiran. Pred kratkim se mu je pa posrečilo pobegniti iz preizkovalnega zapora ter je nadaljeval svoje delo. Pa tudi takrat ni imel sreče. Dne 28. t. m. se je orožniški oddelek spopadel v selu Duzi z njegove četo in je bil Tedtrovič v tem boju ubit.
* Vprašanje Albanije. V Londonski (poslanski zbornici je odgovoril držav, podtajnik Harmsworth na tozadevno vprašanje, da angleška vlada Albanije tde jure še ni prižnala, ker nima pomočila, da je tiranska vladi v stanu, (gospodovati nad ozemljem, katerega si prilašča.
* Vprašanje madžarske vojske.
* Češko šolstvo v Nemški Avstriji. V dunajski občinski seji se je obravnavalo 4. novembra o nakupu poslopja „Freischule“ s strani občine. Tekom de bata je predbacival Ceh Machar krščan-sko-socijalcem in sedanji majoriteti, da se ne brigajo popolnoma nič za vpra-šenje čeških šol. Vsledfctega je došlo do razburljivih scen med krščansko-socijalci in Cehi. Slednji so klicali krščansko-socijalcem, da ne delujejo krščansko, ampak da so jezuiti. Medtem ko je govorilo več govornikov, med njimi tudi češki občinski svetovalci, je poprijela za besedo tudi krščanska socijalistinja dr. Alma Motzke, ter žigosala način, s katerim se govori o krščanstvu. Zenske pri takih pogovorih o občinskem svetu ne morejo biti prisotne in tudi ne marajo izvrševati svojih mandatov.
:i:	Nemška Avstrija odstopite
ozemlje Celioslovaški. Spodnji avstrijski deželni zbor se je sestal v četrtek dopoldne k posebni seji, da izrazi svojo žalost radi odstopi ozemlja okraja Gmfind Cehoslovaški.
* Izmena poljsko-rusklh ratifikacijskih listin. Izmerna ratifikacijskih listin poljsko - ruskega preliminarnega miru seje izvršila v Rigi, 2. novembra ob 17. uri popoldne.
,i: Bolševiška ofenziva. Iz Moskve se poroča: Na celi južfti fronti potiskamo sovražnika proti jugu. Wranglove čete se umikajo v neredu na polotok Krim
: obisk.
— „Aut0 StatiOli". Od posebne strani se nam k napi-u mehanika Da-dieua poroča:	Ta napis postavljen neposredno po dogodk'h 1!>. oktobra izgloda, kakor bi ga bil Dadieu kot znan nemški nacijonalec, z vednostjo pristojne oblasti nalašč izpostavil, da s tem izzivanj m poskusi povzročiti zopet k.tkšne izbruhe ljudske nevolje. Ta načrt se doslej ni posrečil in pričakujemo, da se tudi ne bo. Zalo dotična oblast to pokušnjo zopet lahko odstrani. Napis nikakor ne odgovarja tozadevnim predpisom. „Auto StPtinn0 ni nobeno javno (občinsko) podjetje in če bi lo bilo, ni lo nikjer označeno. Vemo, da je lastnik t/'f;a 3Auto Sla*ion“ mehan k Dadieu, to 'a tudi ni nikjer iz napisa razvidno. Oblast, ki je ta napis dovolila, je oei-vTdno prezrla tozadevne obstoječe predpise. Zato pričakujemo, da se nestvor brez vsakega razburjenja tak j odstrani.
— Marburg a. d. Drau. Društvo jusroslov. akademikov v Mariboru je dobilo priporočeni pismi z žigom »Marburg a. d. Drau 21. X. 1920.“ Ali srno še ali smo zopet v stari Avstriji?
— „Gut fiihlender Jiigoslavc". Afera Komelj in Fochler oba strojnika pri mestnem vodovodu je po skoro enem letnem zavlačevanju vendar našla svoj konec pred sodiščem. Komelj, Slovenec, je videl in slišal kako je Fochler črtil vse kar je slovensko, da je napram samosiovenskim napisom se zaničljivo izrazil „pfui diese Sprache" in da je nato še pljunil, da je kozlu nalašč dal ime Peter, da je na račun mesta delal privatna opravila in tako naprej. Komelj ki je bil na fronti obsojen na Smrt, ker se je že takrat čutil neustrašenega Jugo-sloveua, je zdaj v Mariboru bil prepri-
le znižanje in podražen‘e produkcije, tora j večjo draginjo in kdor se hoče o resničnosti tega prepričati, gre lahko gledati v deželo, kjer so zdiictirali socializacijo in plačal bo v boljševiški Rusiji vratolomne svote proti našim cenam. Mogoče je izvesti socijalizacijo takoj in z nasiljem, toda'neizogibna posledica tega je draginja, glad, in pomanjkanje vseh življensldh potrebščin — takšna je pravica, ki se delavstvu zamolčuje. Največje zlo političnega in socijalnega življenja je to, da morejo pred ljudstvom govoriti o najvažnejših problemih današnje dobe ljudje, kateri bi pred strokovnjaki ne mogli in na’ smeli o tem govoriti niti 5 minut, ne da bi bilo vsakemu jasno, da blebečejo v zrak. (Iz »Narodnih listov" — za nekatere kričače v Mariboru — na vse strani.)
— Policijski psi. Že pred vojno so
po vzgledu večjih mest tudi naše varnostne oblasti spoznale velik pomen na zasledovanje zločincev tresiranih psov, katerim se je dalo po nemškem vzgledu ime »policijski psi“. Seveda kakor pri' nas navada, je vsaka še tako umestna reforma samo polovičarsko izvršena;, brez sistemu in organizacije. In ta površnost sil je bridko maščevala po vojni* Zgodovina večjih vojen ne pozna toliko strašnih in zgolj za denarjem stremečih zločinov, kakor jih je porajalu- doba neposredno po vojni, od katerih se le oni bestijalnih umorov polagoma zgubljajo v današnjih dneh. Koliko teli slučajev je ostalo do danes neizsledenih/ to vemo približno iz listov, a prestrašili bi se, če bi vprašali uradno statistiko. Saj imamo v neprosredni bližini mesta, Lajtersbergu dva ali cel že tri zverinske roparske umore, izvršenih ne na bogataših, ampak na revnih mladih fantih delavskega stanu, torej je bil*povod zločina tem Ostudnejši. In Maribor sam je postal svetovno »sloveč", ko je lani iz hotela sredi najobljudenejše ulice zginila učiteljica Iva Švajger, do danes brez sledu kdo je njen morilec in kam je shranil svojo žrtev. Kje leži krivda?
— Čreda brez pastirja. Blizu 000 za umetniški užitek navdušenih src je v petek večer pred mojstrom KocianoiU predstavljalo jugoslovenski Maribor, l ri-štejmo temu številu še 400 vsled s'užbe ali sicer zadržanih, imamo v Mariboru tretje ielo naše samostojnosti tisoč prijateljev umetnikov - mojstrov, kakor je Kocian. Od ostalih 10.000 Jugoslovenov, ki pridejo za javne prireditve v poštev, bi bil Kocian ia večer našel največ v zakurjenih vinskih hramih in kavarnah, najmanj, pa — doma. Pri pogledu nazaj na slične umetniške večere iz prve naše dobe, bi človek oziraje se le na površje sodil, da — lezemo rakovo pot. Toda kdor je motril na Jiocianovem večeru to hvaležno, to navdušenja prekipevajoče občinstvo, ki je kakor bi bilo v božjem hramu, z nekako pobožno pozornostjo sledilo vsaki točki mojstra, ni imel povoda obupati. Nasprotno. Tu je bil zbran naš zdrav narod, zdrava podlatra. na kateri gradimo nov dom naše bodočnosti. Tako kakor ta večer, res iz dna užitka
čan, da se nahaja v Jugoslaviji, o K*i-iV prvi vrsti kakor glede nagibov do
ten je_ ze na fronti sanjal. V tem pre- - -..........................- -	- - - —
pričanju, da liudje, kakor je Fochler ne spadajo 'na tako važno mesto, je vse najbolj kričeče grehe Fochlerjeve ovadil svojemu šefu, vladnemu komisarju dr.
Leskovarju in ta zopet državnemu prav-dniku. Toda konec te dolgotrajne afere ga je poučil, da za male ljudi — namreč ljudi brez denarja in mastnih služb še ni vstala Jugoslavija, ampak da so potisnjeni šc dalje nazaj v brezpravnost kakor so bili pod Avstriji. Fochler ju se namreč ni ničesar zgodilo. Kakor je to pri nas,'če gre Nemcem za vrat v navadi, se. je ce’a zadeva nekje ustavila. In g,
Fochler je hotel imeti še zadoščenje ter je Komelja tožil, ker je isti skušal dokazati, da ljudje kakor je Fochler ne spadajo v javno službo v Jugoslaviji.
Ni čuda, če je Komelj pted sodnikom, ki mu je povedal, da je državno prav-dništvo ustavilo preiskavo, izrazil mnenje-češ, da je žalostno, če gremo še danes
zločinov, tak© tudi glede njih izsleditve, gotovo v posledicah vojne. Novemu materijalu varnostnih organov manjka prepotrebne šole; ponekod ni mogoča, ker moramo biti veseli, da se vzdržuje površni javni red in mir; ponekod bi bila mogoča, pa manjka za njo potrebnega smisla. Ravno zato bi bili policijski psi tem bolj na mestu. Ali ravno le teh nimamo. Kolikor smo jih imeli, nam jih je vzela vojna, za naraščaj se doslej nismo brigali. Treba pa je, da se zamujeno čimpreje nadomesti. Orožniška in policijska postaja bi ne smela biti brez čeverjnožnega zasledovalca zločincev. Ob pomanjkanju teh pomočnikov »roke pravige" je Maribor ob času zadnjih izgredov vnovič postal svetovno sloveč. Socijalisti, kot znani zakleti sovražniki vsake oborožene sile in državnih pravdnikov, so se prostovoljno ponudili .na zasledovanje demonstrantov, ko so uvideli, da
tako po avstrijsko. Ali krgno celi tej javnj organi ne zmoreio vsega ogrom-iromji na glavo te postavil Fochlerjevinec<1 dela, in da v Mariboru nimamo zastopnik, ko je Fochler ja deklariral, da l tudi za take dogodke tresiranih polici j-je g. Fochler „ein gut fuhlender Jugo-1 skih psov. To je dogodek, katerega slave" prizna sicer, da1 je ta »dobro < zgodovina socijalizma ne bo mogla čuteč Jugoslovan* napram samosioven-!prezreti, ne da bi mu napisala posebno skim napisom izjavil: Pfui diese Sprache, poglavje. In če že radi drugih vzrokov
^ ge zaj0 je nujno potrebno, da se naše varnostne oblasti čimpreje nabavijo primerno število tudi za take slučaje dresiranih policijskih psov. Kajti od naših socijalistov vendar ne moremo zahtevati, ^ da bodo še nadalje žrtovali svoj princip kot sovražniki vsake oborožene sile, da, kot pravi komunisti
aber gespuckt hat er nicht“. Fochler je Komelju velikodušno odpustil in s tem je ta afera pokopana — v aktih sicer živi še naprej.
— Draginja in socijalizem. Naj-
prijjubljenejše sredstvo socijalistične agitacije je draginja. Splošno nezadovoljnost nad zvišavanjem cen izražajo
fV Londonski poslanski zbornici je . prepojene duSe, pozdravlja prisrčno- in	_
i«tayil^en^ort|jy	^io^ljgost	vsledrrir^giitje	^aWjo	po.-J	$#£0	jiJKaefot
tudi oni, -kiateri' sami dražijo, so pa j tudi kot nasprotniki vsake oblasti, prefti temu, d» bi dražili dnugi ^ ne-j lUiettovanja pri drž. polletji;
<r ruervi je imenovan za provizoričnega polic, komisarja in prideljen v službo poljskemu komisarijatii Maribor. Do-secl.! ji okoliški nadzornic polic, agentov Anton Pavletič in Ivan Kralj, dosedaj okoliški nadzornik straže, sta imenovana revirnim nadzornikom, XI. čin. razreda.
— Kritiko o Kocjanovem koncertu priobčimo v rasledn|i številki. Na nek;>j splošnih pripomb opozarjamo v notici ,Čreda brr>z pastirja*.
— Poštni urad Maribor 3 (Magda-/ensko predmestje) ima v zimski dobi od 2. novembra do 31. marca 1921 uradne ure ob delavnikih'nedeljeno od 8. do 14. uri. O praznikih od 8.30 do 10.30. uri. Ob nedeljah zaprto.
— Upokojenci južne železnice, id žele proste živilske vozovnice za leto 1G21 naj se javijo do 15. novembra v šoli na glavnem kolodvoru.
— Vsi uslužbenci in upokojenci južne železnice področja Maribor glavni kolodvor naj v svrho prolongacije svojih legitimacij iste oddajo najkasneje do konca novembra v šoli na glavnem kolodvoru.
— Trgovska nadaljev. šola prične S poukom v pondeljek, 8. t m. Sola ima s«mo eno sobo na razpolago. (V drugi sobi — Legatova šola — je nastanjen verižniški urad!) Poučevalo se bo — začasno v sledečem redu: I. razr. pondeljek od 5—7, četrtek od 2—4, nedeljo od 8—10; II. razred torek od
5—7, četrtek od 4—6, petek od 5—7, III. razred sredo od 5-7, četrtek od
6- 8, soboto od 5—7, nedeljo od 10—12 (stroje- in tesnopisje).
— Plesne vaje priredi Mariborska podružnica SPD svojim članom, in sicer dvakrat tedensko, od 20. do 22. ure zvečer v zgornji mali dvorani Narodnega doma. Te vaje so predpriprava za bodoči planinski ples, ki se vrši v prihodnjem predpustu v še mnogo lepšem in večjem obsegu. Prijave sprejemata iz prijaznosti gg. Baloh & Rosina, trgovca na Grajskem trgu, ki dajeta tudi vsa tozadevna poiasnila.
— Angleška križarka se potopila ,Telegraf" prinaša vest angleške admirali tet e. da se je angleška križarka „Stouchenge“ potopila pri Kara Eurun ob vhodu smyrnskega golfa.
— Gozdni požar. Kakor poroča #Reichspost“ iz Kufsteina, traja velikan ski gozdni požar pri Langenkamperu še nadalje. Škoda je velikanska.
— Cehoslovaška vlada ne bode izplačevala onim gažistorn mezde, ki niso bili' sprejeti v Mioslov; ško službo. Nemško parlamentarno udruŽenje bode ukrenilo napnim tej odredbi potrebne korake.
Kultura in umetnost.
1 .H- »?ika“ kvartet Našli so se takoj po preobratu z izvrstnem orkestru opernega gledališča v Ljubljani, čigar elani so bili. Drug v drugem so spoz-nah takoj dovršene umetnike, polne n j0,. stretnljerija do najvišjih ciljev. Podali so se takoj na delo, in niso se vstraših dolge poti. Pilili in zlagali so, dokler niso postali harmonična enota. Njih vstrajnos^ je v tej kratki dobi dosegla, kar Je sploh doseči mogoče. S prikupljivo, skoz in skozi dovršeno in vlito igro nam odpirajo ti smeli mladeniči najsijajnejše zakladnice kvartetne literature. Njih ime je v Sloveniji že poznano; Zagreb jih je zabeležil večno v imenik umetnikov. NOCOj nam priredijo koncert in zaigrajo tfi bisere iz kvartetne literature, Beethovna Caikovskega in Griega. Izkažimo se tudi mi hvaležne onim, ki orjejo v pravem spoznanji! ledino našega umetniškega polja. Dolžnost nas vseh je, da obiščemo ta koncert ob 20. uri (8. uri zvečer) v Gotzovi dvorani. — Z ozirom na naše že objavljene notice o teh koncertih, kise vršijo v Mariboru dne 6. novembra (Gotz) in v Celju dne 7. novembra' (Union) prinašamo njih izbrani program; 1. L. Van Beethoven; G-moll Op. 18.; 2. P. I. Tschaikowsky; D-dur Op. 11.; 3. E. Grieg: G-moll Op. 27. Kakor nam je že znano, je kvar tet »Zika“ moderni kvartet, ki ima za omejene komade vso tehnično potenco %•} absoUitflO
skladb. Repertoar Zikovega kvarteta vsebuje sploh vsa najpopolnejša dela kvaitefa literature. Proizvajanje samo je naravnost mojstersko. Pričakujejo toni j brezdvomno razprodano dvorano.
Šport.
: V nedčlio 7. t. m. se \tfše na igrišču .Mariboru- zelo interesantne tekme. Ob 8. uri tekmuje naraščaj »Maribora" z „Vesna-Jugend“. Sodnik gospod Sepec. Ob 10. uri nastopi „ Vesna I.“ proti dobri rezervi ,.Maribora". Sodnik g. Friedau. Popoldan ob pol 15. uri igra „Raoid I.“ z „Maribor I.“ Ge pomislimo, da je igral ,,Maribor“ v zadnjem času z „Rote Eli“ 2: 2, s „Hertho“ 1 : 1 bode imel „Rapid“ zelo ocene vrednega nasprotnika. „Maribor nastopi v najpopolnejsi formi jesenske sezone. Vodil bode igro g. Suput.
: Rokomet. V pondeljek po nogometni tekmi prvakov Celje—Maribor je nastopil damski odsek ..Maribora* v rokometni igri. Veseli nas, da je SSK Maribor kot prvi začel z tem športom ter s tem tudi ženstvo pritegnil k sebi. Hazena ali rokomet se je izkazal za zelo lepi, za žensko izvanredno primerni šport ki pritegne vse kretnje člov. telesa v svoio službo. Glavno sredstvo lepega napredka bi bila gibčnost in spretnost, medtem ko se surova sila popolnoma ovrže. Pričakujemo, da se kmalu izpopolnita oba teama, ter se boljši pokaže v tekmi z rokometnimi odseki celjskih ali ljubljanskih klubov, kar bi zelo podprlo jakost mariborovega odseka.
Slovsn. narodno' o ©cfališče.
Repertoire bodočih dni:
V soboto 6.: „Charleyeva tctas. Izv. abon.
V nedeljo 7.: Popoldan ob 15. uri „Zornlja“, ljudska predstava ob znižanih conah. Zvečer ob pol 20. uri „Smrt majke Jugoviča*. Izv. abon
V pondeljek 8.: „ Španska muha<!. Gostovanje v Ptuju.
Gospodarstvo, trgovina.
j Potrdilo o plačanem davku za carinarnice. Kakor se je ugotovilo na carinskih deklaracijah, zaračunjavajo nekatere carinarnice oziroma posredovalni agenti strankam po 2°/0 od vrednosti carinskega blaga ker stranke ne predlagajo potrdil davčnih uradov o plačanjem davka. Ker nastajajo na ta način neinformiranim trgovcem veliki nepotrebni izdatki, ki podražujejo blago, opozarja trgovska zbornica vse interesente, da pri vsakem ziicarinje-vanju predložijo carinarnici potrdilo pristojnega davčnega urada, da so v davčni evidenci in so plačali predpisane davke.
| Gospod minister za finarice je z odločbo z dne 7. oktobra 1920. C. br. 65183, na podstavi (Mena 22. zakona o splošni carinski tarifi skrčil rok za ležanje blaga v carinskih skladiščih in raz-kladiščih in sicer: liVseblago, nalezeno v skladišču, sme ležati 5 dni. 2. Vse blago razloženo izven carinskega skladišča na skladiščil, brez razlike, sme ležati 10 dni. Ta skrčeni rok .za ležanje blaga je uporabljati izza dne 1. nov. 1920.
Najnovejša poročila.
Odstop kandidatov dr." Gregorina in dr. Rybara.
Ljubljane, 6. novembra. ,.Narodni syet za neosvobojeno domovino “ je pozval dr. Gregorina kot kandidata JDS in dr. Rybafa kot kandidata NSS, da odložita svoji kandidaturi. Oba kandidata sta se temu ukrepu podvrgla ter o odstopu obvestila načelstvo obeh strank Oba odstopivša kandidata opravičujeta svoj odstop v obširnejši izjavi, iz katere je razvidno, da so »Narodni svet ozir. oba kandidata do tega koraka privedli važni obziri ravno v tem času prepotrebne sloge primorskih Jugo-slovenov in da —
se s svojim odstopom izogneta posledicam volilnega boja kot
l9S83SSWit.. i>,ftSjana£3ioi^atav«b si naL^tvotojj} §tr§ek v
eno in istem volilnem ozemlju. Odstop, ki datira že od 4. novembra, je -povzročil zlasti v NSS splošno in neprijetno presenečenje.	<
Santa Margareta -1- kraj jadranskih pogajanj.
DKU Rini, 5. nov. Italijanska vlada se sestane z jugoslovensko delegacijo končno v nedeljo 7.tm. v Sanli Margareti pri Genovi. Jutri odpotuje zunanji minister grof. Sforza, vojni minister Bonomi in šefi vojnega in pomorskega štaba z visokimi uradniki zunanjega, in vojnega ministrstva v Santi Margareti. Javnost zasleduje izid z mirnimi interesi in prepričanjem, da se bode pravice italijanskega naroda«* tako zastopalo, kakor je bilo v Rimu slovesno objavljeno.
Predlog o ratifikaciji miru Madžarske sprejet.
DKU Budimpešta, 5. novembra. Izredni odbor narodne skupščine je sprejel danes zakonski predlog o ratifikaciji mirovnega pakta.
Nemčija in Avstrija pristopita v zvezo narodov.
DKU Amsterdam, 5. novembra. Poročevalec „Telegraafa“ je izvedel od osebnosti, ki je v zelo ozitem stiku z zvezo narodov, da Južna-Amerika, Anglija in Italija ne bodo ugovarjali proti sprejetju Nemčije in Avstrije v zvezo narodov.
Delavska zbornica.
LDU Beograd, 5. nov. Ministrski svet je sklenil, da se v Zagrebu in v Ljubljani osnuje delavska zbornica.
Vrnitev regenta.
LDU Beograd, 5. novem. Danes ob 9. uri dopoldne se je povrnil regent Aleksander s svojim spremstvom iz Aten.
Važna ministrska seja. — Sklicanje^ narodnega predstavništva.
LDU Beograd, 5. nov. Danes se je' ! vršila važna ministrska seja pod pred-j sedstvom regenta Aleksandra, na čigar, povratek je čakala naša delegacija, pre-j den je mogla odpotovati v Italijo. Poleg1 jadranskega vprašanja se je razpravljalo, tudi o vladnem delu v času odsotnosti' ministrov dr. Vesniča, ’ dr. Trumbida iil Koste Stojanovima, ki potujejo kot dele-j srati k pogajanjem v Italijo. Sklenilo se? je, da poizkusi vlada sklicati začasno na-; rodno predstavništvo ter doseči, da; sprejme parlament predlogo zakona o’ uredbah in o spoštovanju države. Med-', tem pa je zelo maio upanja, da bi se' parlament mogel sestati, če pa se bo sestal, bižkone ne bo hotel sprejeti predloge o spoš'ovanju države, ker jo je že enkrat odklonil. Narodni klub in skupina dr. Korošca sta se izjavili proti tej uredbi.1 Vprašanje ustave je odgodeno. dokler se' ne sestanejo vsi ministri. Dozdeva se pa,1 da se bo to vprašanje popolnoma od-godilo, dokler se ne sestane nstavotvorna skupščna.
Odpotovanje delegatov v Italijo«
LDU. Beograd, 5. nov. Pod vod^ stvom ministrskega predsednika drJ Vesniča je odpotovala ob 10. uri zvečer naša delegacija k pogajanjem z Italijo, Danes ob 10.30 dop. je ministrski predsednik dr. Vesnič šel k regentu radi zelo važnega posvetovanja in podpisaj nekaterih ukazov, ki se tičejo državni!^ poslov za odsotnosti ministrov, ki potu* jejo k pogajanjem v Italijo.
Seje demokratskega odbora.
LDU. Beograd, 5. nov. Glavt^ demokratski odbor ima vsak večer on 7. uri svoje seje in odbor kliče posaJ mezne delegate svoje stranke na posve* tovanje. Snoči so bili pri glavnem ocr boru delegati iz Banata.
tj
Glavni urednik: R a d i v o j Rehar. Odgovorni urednik; Fran Voglar. |
Pozor!
Trgovina z delikatesam!
Anton Spanitiger
Maribor, Jurčičeva ul. 11
priporoča
vedno sveže jestvine v veliki izbiri in primernih cenah.
723 5—2
V najem se cdda Slovencu
2 trgov, lokala
ozir. skladišči ali de-lavnici sredi mesta. Vprašati Dravska uli ca 10, I. nadstr., vrata
Št. 11.	'	694	5—5
Električen likalnik
za mariborski tok, 3 in pol kg težak, poniklan, stane z žico 350 K. Letni stroški toka 160 K, priporoča
U»ys$ Dadieu, Aleksandrova cesta št 1,
konces. inštalater za elektrotehniko. 732 3—1
Ženitna
ponudba
Samec srednje starosti, brez otrok, z premoženjem želi poročiti pošteno žensko z manjšim kmečkim posestvom. — Resne ponudbe pod naslovom »Zadravski« poštno ležeče Sv. Lovrenc nad Mariborom. 731
I iil 'SUH
Mileifa Zakrajšek
Aleksandrova cesta štev. 45-1
izvršuje hitro in solidno vse V garderobo elegantne dame spadajoče obleke. Za kostume in plašče damski krojač. Prenarejanje starih oblek. 674 6—3
Preselitveno naznanilo.
Svojim cenjenim naročnikom naznanjam, da sem svojo Čevljarsko delavnico kakojr tudi prodajalno preselil iz Glavnega trga 18 v Gosposko ulico 37. Naročila po meri kakor tudi poprave se točno in hitro izvrše.
S spoštovanjem	Karol Jarfii.
Razglas.
i
Mala oznanila.
Dva konja dirkata, of»
enem jahalna, angleške pa^ sme, na prodaj. Naslov p »Balkanu«, Maribor. 716 2
Kdor hole poskusili vfn<
ski mošt, naj pride v restavracijo »Narodni dom«, kjei se bode prepričal, da ga pd tako nizki ceni ne dobi nikfei drugje. Hinko Kosič.
713 1 6—4
Meblovana soba se
Ponudbe na upravft lista.
i\ išče ista. *
Pristopajte
k
9d
Jugoslov. Matlctt)
Jos. Martinc
4 Maribor m Galanterijska veletrgovina
Prepričajte se, dal kupite najboljše in
nsjcenejSe
v
Ustmena licitacija za dobavo mesa za garnizon Maribor za mesec december 1920 proti položitvi kaucije 10 odstotkov vrednosti, se vrši na dan 17. novembra 1920 ob 10. url predpold^n pri Mariborski puk. okružni komandi (Dravska vojašnica soba 23) v Mariboru.
Interesentom leže tozadevni ppgojj. pri gornji
v trgovini
Anice Traun,
Maribor, Grajski trg štev. 1
mM
Glavno jtasfosashfcj za Kranjsko:
R. Bunc in drijg, Ljubljana
Gosposvetska casta 7
ima 66 odstotkov maščobne kisline in
in je izdelek samo prvovrstnih surovin.
Prva tnarib. tovarna mila preje C. BROS, Maiibor.
Mata oznanita.
@®®@©@®©©&©®@®@®©S©®©©©©§}®©®®|	Podpisani sporočam p. t. občinstvu, da sen
■«“ "T«• ®>	•»	W®* ■■ nfunvil na A!oire^«<lMAii8 i«ap42 c4>
y
tsvaibanega občinskega ' HISa v Mariboru na prodal, jsp 1g® » tajnika išče občina v ne-1 Pojasnila v upravi. 730 g jgfiBl&l posredni bližini Maribora. 1	j
SS23,,^rtte2l^	arnoit!	pripravne	za	pisarne	in	stanovanja,	prodala
vah plače na upravništvo »Tabora«.	720
leno moderno krilo in mar kizet-bluze se prodajo. Koroška c. 17, dvorišče. 726
daj.
711 2-
po znižani ceni tvrdka
Albert Kopač, €|avni trg.
Gospodična, trgovsko na
obražena, izurjena tipkarica PJalMt«® skoraj nov na pro-	-	„_2
J-' Pojasnila daje uprava ®©S©@©©@@®0&®®®®«®3®©8©©$©©©® 715 “ £
s prakso in znanjem slo
venskega, srbohrvatskega in 'ista-	736—41
nemškega jezika, išče pri-,	.. -	. ,,	, ..
merno mesto v Mariboru. Novo blato, lahke čevlje Ponudbe na upravo lista,
otvoril na Aleksandrovi cesti št. 30
s čevlji.
Prvovrstno ročno delo! Solidna in točna postrežba V kratkem času pričnem tudi trgovino z usnjem, Za mnogobrojni obisk se priporoča
Josip Miš.
727 2—1
Kontoristinja, perfektna strojepiska in stenografinja, slovenščine in nemščine po-po’noma zmožna, se išče za tukajšnjo tovarno. Začetnice izključene. Lastnoročno pisane ponudbe s spričevali na upravništvo »Tabora« pod »Tovarna«.	735	2—1
Marljiv dijak Išče stanovanje za takoj brez ali s hrano proti visoki plači. Aleksandrova cesta št, 8, soba št. 8.	734
psttelja z nočno efita* rite, zavese iz čipk, stolice, prevleke za perjanke, posteljna pregrinjala, otroški voziček ter vsakovrstne slike ročnega dela, vse krasno se po ceni proda. Glavni trg 18-11, vrata 7.	725
št. 37, dva para suknenih ; možkih gamaš in dva para. otroških čevljev se proda. I Vetrinjska ulica 6 tobačna I trafikh. .	739	j
Trgovina s posestvom
se proda ali zamenja s isto v Jugoslaviji. Izve se pri' Janko Klun v Kotmaravasi' pri Celovcu. 721	3—21
Hiša v Beljaku (Nc-mška Avstrija) dvonadstropna, nova, moderno zidana, 600 ktaftrov vrta, se zamenja s hišo z gostilno ali trgovino v Mariboru, Celju ali Ljub- j ljani, ali tudi z lepšim po-j sestvom s trgovino ali go-; stilno v kakem drugem kraiu I Slovenije. Tudi se za pri- j merno ceno proda. Ponudbe na Hochmuller, Bled.
722 3-2
Trgovski Sekal v središču mesta se išče. Posredovanje se dobro plača. Ponudbe pod »Urar« na upravo lista.
719 4—3
Petrolej «S‘ T«
J. Hahorteo. Maribor« S
Sahki irara v . £39®gg
•vi a Tovarna in zaloga Koroška cesta 46—53
Peter tšochnegger in druga«!
priporočajo
svojo bogato zalogo kompletnih spalnih sob, kuhinjske oprave Iz meh- pj Lega In trdega lesa, kakor posamezne dele SfiF" po znižanih cenah.
Elegantna salonska garnitura z ogledalom in preprogo, kakor tudi jedilna in
spalna soba se po ceni r o- SSeefi sa 2 sobi za pisarno, da. Pojasnila daje iz uiti d-	Ponudbe na upravo tega
nostl L. Uhler in drug, j lista pod »dobra najemnina«. Glavni trg št. 14.	728'	718	3—3
sL
/VAN KVAS 686 s klobučarstvo in slamnlkarstuo Maribor, Meljska c. 74
©e=
Gl
rs er
-g)(a—ejp—
=9 t
„PAN0NIJA“
CM
0
v Ptuju izdeluje po konkurenčnih cenah z modernimi amerikanskimi stroji vseh vrst vijaka, dele strojev in aparatov, vrši popravila teh ter dobavi iz inozemstva industrijalne izdelke.	666 4—2
___*J(a.»<•»—.
3DS3
33 0>_____
Podpirajte domačo obrt!!
Stavbeno In umetno ključavničarstvo
Franjo Kumerc
MARIBOR Pod mostom MARIBOR
Prevzema vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kakor tudi popravo vseh poljedeljskih strojev, mlatilnic Itd	705	52—2
Postrežba točna! Cene solidne!
Podpirajte domačo obrt!!
C3®33||	c=&=)	jj	cr^.
1=0=2 j[^3®3333 |fc330333 j
a
Priporočile domače tvrdka:
Trgovina z usnjem in čevljarskih potrebščin | Mar ufatorna forgoMista
Irmin EHnger
Maribor, Kralja Petra trg št. 9
Trgovina z usnlam in čevljsrskSh potrebščin
Kohnstein in Reismann
Maribor, Slovenska ulica štev. 20
Hnslrel Ham
SevSiar
Vetrinjska ulica 9
iakot> Dogia
IsvSžsr
Vetrinjska ulica št. 20
Hugo IM
Aleksandrova cesta
i	________
— Delikatesna trgovina =
Feliks Pučko
Aleksandrova cesta št. 31
Hill 2 GtMs UP in Mii plltlii Resnik in Habič
Krčevina pri Mariboru 203
Mihael Ime
gostilna P©h©rlem“ Pekre pri Priboru
Telefon štev. 375
Špedicija vseh vrst. o Sprejemanje blaga v skladišča. Zacarinjenja in zavarovanja, o Mednarodni prevozi.
Spedidjsko dostavno podjetja južne železnice. x
lil čevlji?, til, seriia Kr iMskip tis
Jakob Lah
Maribor, Glavni trg štev. 2
fc=®=D
UP
Josip Škof
pleskar in slikar
Hari^or, Orožnova «!• 5
]P=®E5]r
juhi
Brzojav. naslov: SpAlbalkan.
Selitve z patentiran, pohištvenimi vozovi na vse strani.
o Skladišče spojeno s tirom Južne železnice. o
Hajvečje domače Spedidjsko podjetje u Jugoslaviji.
MARIBOR
Pisarna: Aleksandrova cesta 13. — SklacSiSia: Aleksandrova cesta 70, Korelka cesta 19.
Centrala: LJUBLJANA. - Podružnice: MAR*B®R, BEOGRAD, ZAGREB, TRST, ISJIEN.
^oaaoeosaocoes^sooooooooooe^
»ooooeooooeooeooooooooooese0
izdaja: Tiskovna zadrujea Maribor. — Tiska: Mariborska tiskarna d. d.