Soočenje: Ana Vodičar in Tadej
Strehovec o družinskem zakoniku

V SOBOTO

"Levica" in "desnica" sta
imeni klientelnih omrežij

V ŽARIŠČU

SOBOTA, 8. OKTOBRA 2011 • ODGOVORNI UREDNIK: TOMAŽ RANC • PRVA ŠTEVILKA JE IZŠLA 9. MAJA 1945 • WWW.VECER.COM • LXVII 233 (20365) • CENA 1,30 EUR (12 HRK)

Ervin Fritz, pesnik: "Denar je kot čas: imaš ga za tisto, za kar si ga vzameš."
V soboto, stran 19

Politika nervozna pred
odločitvijo Zorana Jankovica

Ker so ankete že zaznale,
da bi nova stranka Zorana
Jankoviča utegnila postati
pomemben dejavnik na
prihajajočih predčasnih
volitvah, se je na levem
političnem polu pojavil
strah, da se bodo glasovi
volivcev preveč razpršili

Veliko napetosti so v politični prostor
prinesle besede glavnega tajnika SD
Uroša Jauševeca na facebooku, da se
je Zoran Jankovic odločil za nastop na
prihajajočih volitvah. Ker so javnom-
nenjske ankete že začele zaznavati,
da bi takšna stranka lahko posegla
na politično prizorišče, se je postavilo
vprašanje, kaj vstop novih političnih
strank na levi politični pol pomeni za
SD, Zares in LDS.

"V tem političnem polu se odvija
bitka za neopredeljene," meni vodja
Centra za raziskovanje javnega
mnenja Niko Toš. Tudi druge stran-
ke pričenjajo posegati po neoprede-
ljenih volivcih. Tako je SLS v javno
predstavitev svojega volilnega pro-
grama vključila tudi tri nestrankarske
strokovnjake: nekdanjega predsedni-
ka ustavnega sodišča Janeza Čebulja,
založnika Luko Novaka in direktorja
Svetovne konzularne federacije Marka

Smoleta. Dr. Gorazd Kovačič, socio-
log s Filozofske fakultete v Ljubljani,
je pred začetkom volilne kampanje
v intervjuju za Večer ocenil: "Glavne
politične stranke se bolj ukvarjajo s
kratkoročnim bojem za oblast kot z
analizo globokih sprememb v svetu.
Niti z lokalnimi trendi in izzivi se ne
zmorejo spoprijeti. Ljudje pa hočejo
ukrepanje." (dr)

Ferko razrešen,
uprava Elana zdaj
enočlanska

...8

Ker manjka ena
davčna številka, vsi
brez plače?

ED

ZADNJA

Ženske, junakinje,
nobelovke

E...2

Za slovo nobenih
interventnih rezov

JELKA ZUPANIČ

Čez deset dni na zadnji redni seji državnega
zbora v tem mandatu poslanci ne bodo
odločali niti o predlaganem interventnem
zamrzovanju plač v javnem sektorju, po-
kojnin in socialnih transferjev v 2012 niti
o noveli zakona o javnih financah. Tako je
včeraj odločil kolegij predsednika državnega
zbora Ljuba Germiča.

Razvojni in gospodarski minister Mitja
Gaspari, ki opravlja tekoče posle, je z razi-
skavo dokazoval, zakaj si ne moremo obe-
tati boljših razmer zgolj zaradi predvolilnih
davčnih obljub. Enostavnih rešitev ni, raz-
mere v svetu se zaostrujejo, Evropi se na
bančnem področju ponovno bliža zelo resna
težava. To pot brez strukturnih sprememb
ne bo šlo več. Lahko sicer odlagamo refor-
mne poskuse, a Gaspari svari, da nas lahko
tako čaka kvečjemu bolj stroga pokojninska
reforma od padle, če tudi te ne bo, pa inter-
ventni ukrepi, ki niso nikoli nežni. "Predlog,
ki ga zdaj zavrača celotna politika, je precej
bolj prijazen, kot bo naslednji v prihodnjem
letu," meni Gaspari.

...2

Sneg do nižin, ostal pa ne bo

jih dneh pričakujejo suho vreme, nekaj megle
po nižinah in sveža jutra, predvsem v alpskih
dolinah in na planotah Notranjske pa bo tudi
pod nič stopinj Celzija. Dnevne temperature
bodo približno od 8 do 13 stopinj. Na včerajšnji
dan leta 1936 je bilo v Ljubljani šest centime-
trov snega, lani pa je prvič zapadel sneg konec
novembra.

Na Pohorju je na Bellevueju, ki je na nadmor-
ski višini 1050 metrov, do konca dneva je zapa-
dlo okrog osem centimetrov snega. Lani je na
Pohorju prvič snežilo 20. oktobra. (gt)

2 dnevna@vecer.com V ZARISCU sobota, 8. oktobra 2011

Pred volitvami še resnice o davkih

V razvitih demokracijah se
politični voditelji z dvignjeno
glavo poslovijo od oblasti, če so v
času svojega mandata zagrešili
hude napake. Čas v opoziciji
izkoristijo, da stranke na novo
konsolidirajo, morda zamenjajo
vodstvo, predvsem pa opozarjajo
na napake nove oblasti. Toda v
Sloveniji se z demokracijo šele
kratek čas bratimo in očitno je, da
politiko razumemo bolj kot obliko
boja za oblast, ne pa kot snovanje
in iskanje najboljših rešitev za
dobro skupnosti. Zato ne presene-
ča, da na levem polu političnega
spektra porajajo formacije, ki
želijo razočarano volilno telo
prepričati, naj ne obupa nad
"oblastnim bojem".

Tako se na prvi pogled zdi, da gre
na levi glavni razmislek v smeri,
kako ogroziti, onemogočiti pohod
politične konkurence na oblast.
Toda očitno je, da bo najbolj
pestro prerivanje med neoprede-
ljenimi na levi. Glavni tajnik
Pahorjevih Socialnih demokratov
Uroš Jauševec se je najbrž usedel v
koprive, ko je na socialnem
omrežju Facebook jasno razgalil
strah pred pohodom ljubljanskega
župana Zorana Jankovica na
volitve. "Ljubljanski Jay-Z gre na
volitve ... Uničit levico." V
političnih koluarjih je Jauševčev
zapis precej odmeval. Da bo
Jankovic šel na volitve s svojo
listo, v političnem svetu marsikdo
že dolgo verjame. Zato neuradne
informacije, ki krožijo pred
ponedeljkom, ko naj bi prvi mož
Ljubljane predstavil svojo
odločitev, ne bi smele biti
presenečenje. Še zlasti ne za
zmagovalko prejšnjih volitev, ki
kljub šibki podpori na levem polu
političnega spektra ohranja
absolutno prednost. Neodgovorje-
no ostaja torej vprašanje, koga si
bodo na levici izbrali za sovražni-
ka. Janeza Janšo in SDS ali drug
drugega?

Ob tem, da je Center za raziskova-
nje javnega mnenja v oktobrski
raziskavi Politbarometra zaznal
doslej najnižjo stopnjo zadovolj-
stva z demokracijo in političnim
sistemom, je očitno, da javno-
mnenjske raziskave zaznavajo vse
večje število neopredeljenih
volivcev. Boj za to skupino, ki je
izgubila vero v politiko, se je
očitno začel vžigati. Raziskave
tudi kažejo, da je med neoprede-
ljenimi volivci največ tistih, ki so
na zadnjih volitvah podelili svoj
glas zmagovalkam volitev. Zato
velja ocena, da utegne ta skupina
razpršiti svoje glasove levim
strankam. To bo težko ogrozilo
zmago Janševe SDS. Lahko pa
povzroči zmagovalcem precejšnjo
zagato pri sestavljanju koalicije, če
slučajno ne bo pomladna opcija
zasedla več kot 45 sedežev v
parlamentu.

Vremenska vroča jesen
se je končala. Politična
se nadaljuje in stopnjuje!

LEVO SPODAJ

Slovenija lahko sicer
spremeni katerikoli davek,
pravi dr. Mitja Čok.
A podatki kažejo, da smo
pri izdatnih davkih, torej
pri DDV, trošarinah in pri
dohodnini s socialnimi
prispevki vred, že zdaj
razmeroma visoko

JELKA ZUPANIČ

Slovenija je predlani z okoljskimi
davki pobrala 3,6 odstotka bruto do-
mačega proizvoda (BDP) in se s tako
obdavčitvijo v EU povzpela na tretje
mesto. Z davki na energijo, ki jih doma
prepoznamo v trošarini, smo bili zno-
traj okoljskih davkov celo "najbolj-
ši" med 27 članicami EU. Zasedli smo
prvo mesto.

Davki na delo so nam predlani v
EU prinesli 11. mesto. A so se pri tem
delojemalci s svojim delom davkov na
dohodke iz zaposlitve znašli v EU na
petem mestu, delodajalci, ki plačujejo
pri nas nižje prispevke kot delojemal-
ci, pa na 17. mestu. Imamo torej visoke
prispevke delojemalcev, nizek prag za
najnižjo davčno stopnjo pri dohodni-
ni, kapico na socialne prispevke pa
imamo le pri samozaposlenih.

Pri dohodnini so že plače, ki letos
presegajo 15.269 evrov, obdavčene z
najvišjo stopnjo. Znesek je absolutno
najnižji v EU (podatke objavljamo v
tabeli). Na sam rep se je Slovenija uvr-
stila s pobranimi davki na kapital. Z
davkom na dobiček, ki so ga plačala
podjetja, smo predlani zasedli pred-
predzadnje, 25. mesto, z davki na pre-
moženje pa smo bili malo manj "slabi",
saj smo zasedli 22. mesto.

Prerazdeljevanje bremen

ni bilo nepravično_

Tako sta včeraj nalivala čistega vina
o tem, kolikšne davke plačujemo
Slovenci v primerjavi z ostalimi v
evropski družini, dr. Mitja Čok iz lju-
bljanske ekonomske fakultete in ra-
zvojni ter gospodarski minister, ki
opravlja tekoče posle, Mitja Gaspa-
ri. Slednji, katerega razvojna služba
je raziskavo pri petih strokovnjakih
ljubljanske ekonomske fakultete na-
ročila, namreč opaža, da se pri nas
pred volitvami veliko govori o spre-
membah davkov, ki naj bi nas rešile
iz krizne zagate. Ker pa "praviloma
ljudje, ki so na to temo najbolj glasni,
ne obvladujejo osnovnih podatkov", je
poskrbel, da bi jih spoznali. "Prikazati
želimo, kakšna je stvarna situacija Slo-
venije pri obdavčitvi dela, kapitala in
potrošnje," je pojasnil Gaspari, da bi se
v volilni kampanji lahko o tem pogo-
varjali s podatki.

Gaspari je prepričan, da bomo v
kampanji slišali veliko obljub, še zlasti
davčnih. Toda hkrati opozarja, da "po-
datki kažejo, da je manevrskega pro-

Vodje poslanskih skupin
so se odločili, da predloga
interventnega zakona,
ki bi v letu 2012 zamrznil
plače, pokojnine
in socialne transferje,
ne bodo uvrstili na svojo
zadnjo sejo

URŠKA MLINARIČ

Sindikati javnega sektorja sicer pred
dnevi niso bili uspešni s pozivom
vladi, naj umakne predlog interven-
tnega zakona, zdaj pa so jih usliša-
li poslanci. Na včerajšnjem kolegiju
pri predsedniku državnega zbora ni
stora pri davkih izjemno malo", še
tam, kjer ga je kaj, pa ga je nemogoče
izkoristiti brez sprememb pri porabi.

A teh si Slovenci po Gaspariju ne
želimo. "Javni dolg je Slovenija nabirala
za vzdrževanje socialne varnosti, nismo
pa v tem času želeli, zmogli in hoteli na-
rediti nobenega strukturnega premika
pri potrošnji. Zato izpadejo izgovori, da
je bilo prerazdeljevanje bremen nepra-
vično, popolnoma neupravičeni."

Bližnjic preprosto ni več_

Zneski, ki naj bi šli bankam, so bili po
Gaspariju v Sloveniji minorni v pri-
merjavi s tistim, kar se je znašlo v pri-
manjkljaju ali dolgu, podobno velja za
zneske, ki naj bi šli v nerazumne inve-
sticije. "Ko pa pogledate druge izdat-
ke, plače v javnem sektorju, socialne
transferje, transferje v pokojninsko
blagajno, je jasno, da na ta način fi-
nanciramo pravzaprav socialno vzdr-
žnost. Vendar pa je to financiranje
vzdržnosti zmeraj bolj vprašljivo, saj
smo z neaktivnostjo pri strukturnih
reformah dosegli predvsem to, da zu-
nanji svet meni, da se nismo sposobni
prilagajati. To pa se odraža v višji ceni
stroškov financiranja. Ta trenutek smo
tako pri desetletni obveznici že ujeli
stroške financiranja, ki jih plačuje Špa-
nija, četudi smo bili pred tremi ali šti-
rimi meseci še vsaj en odstotek nižje
kot Španci. Ta visoki pritisk začenja
nato počasi delovati in se spremeni v
kap. Pritisk torej deluje in čisto vseeno
je, kaj si o tem mislijo sindikati in po-
litične stranke, saj se to dogaja in se
ne bo samoiniciativno ustavilo zaradi
slovenskih volitev," je ocenil Gaspari.

Dvigovanje davkov bi v tem času
prineslo več stroškov administriranja
kot milijonov evrov v blagajno, Slove-
nije pa ne čaka enostavna rešitev fi-
skalne konsolidacije. Bližnjic iz leta
2006 in 2007, torej iz časov velike ko-
njunkture, ni več, pravi Gaspari.

Pri dohodnini so
že plače, ki letos
presegajo 15.269
evrov, obdavčene
z najvišjo stopnjo

bilo poslanske skupine, ki bi bila pri-
pravljena podpreti predlog za nujno
obravnavo na zadnji seji pred razpu-
stom državnega zbora.

In to kljub pozivom generalne se-
kretarke vlade Helene Kamnar, da je
zaradi trenutnega stanja javnih financ
predlagana intervencija potrebna
že zdaj. Umik interventnega zakona
namreč pomeni, da bo v proračunu
treba zagotoviti dodatnih 300 milijo-
nov evrov, razen če bodo novi ukrepi
vlade hitri in predvsem uspešni. Kajti
že s prvim januarjem bodo po nazivih
napredovali javni uslužbenci, ki so
pogoje za napredovanje izpolnili v tem
letu, februarja se bodo uskladile pokoj-
nine z rastjo življenjskih stroškov. Brez
novih ukrepov bodo javni uslužbenci
napredovali tudi v plačnih razredih.

Dohodnina - najvišje mejne davčne
stopnje v letu 2011

Slovenija

Povprečje EU

Davki, ki odpadejo na dohodke od kapitala:

- na dohodke pravnih oseb

- na dohodke gospodinjstev od kapitala

- na dohodke samozaposlenih

Davki, ki odpadejo na kapital/premoženje

Implicitna davčna stopnja na kapital

Vir: Mednarodna primerjava davkov, Ekonomska fakulteta, UNI L|

O interventnem zakonu so včeraj,
še preden je bila znana odločitev o
umiku, razpravljali tudi člani eko-
nomsko-socialnega sveta, a so, priča-
kovano, delodajalci in sindikati ostali
vsak na svojem bregu. "Gospodarstvo
nima več kje vzeti, da bi financiralo
javni sektor, zato bo treba zmanjšati
javno porabo," je po seji dejal gene-
ralni sekretar Združenja delodajalcev
obrti in podjetnikov Igor Antauer in
dodal, da so se sicer vsi strinjali, da
je treba nekaj narediti, ko so prišli do
konkretnih primerov, pa se je "raz-
prava vrtela okrog varčevanja pri
letalskih vozovnicah". Vodja Konfe-
deracije sindikatov javnega sektorja
Branimir Štrukelj je dejal, da so sicer
dve uri razpravljali, kam bi se morala
usmeriti država in predvsem kakšne

sobota, 8. oktobra 2011 V ZARISCU dnevna@vecer.com 3

Prve ankete, ki so zaznale,
da bi volivci utegnili voliti
stranko ljubljanskega
župana, so med strankami
levega političnega pola
povzročile strah.
Ali poplava strank na tem
polu povzroča drobljenje
ali krepitev levice?

SAMO TRTNIK
ALEŠ KOCJAN

"Kocka je padla ... Ljubljanski Jay-Z gre
na volitve ... uničit levico ..." Te sedaj
že dobro znane besede glavnega sekre-
tarja SD Uroša Jauševca na facebooku
kažejo na strah, ki vlada v strankah
na levem političnem polju pred odlo-
čitvijo ljubljanskega župana Zorana
Jankovica, ali bo nastopil na volitvah
ali ne bo. Takoj zatem so se pojavile
ankete, ki kažejo, da bi Jankovic s sa-
mostojnim nastopom na volitvah čez
noč postal pomemben faktor na levem
političnem polu.

Ankete že beležijo
Jankovicevo stranko_

Center za raziskovanje javnega mnenja
je v oktobrski raziskavi Politbarome-
ter med tistimi, ki bodo šli na volitve,
zaznal izredno visok odstotek neo-
predeljenih, kar 40 odstotkov, hkrati
pa značilna skupina ljudi navaja še
formalno neustanovljene strankar-
ske formacije, denimo Stranko za traj-
nostni razvoj Slovenije (TRS) Matjaža
Hanžka in nastajajočo strankarsko
listo Zorana Jankovica. Hanžkov TRS,
ki je formalno nastal minuli vikend
in se je že pojavljal v medijih, sta med
političnimi opredeljevanji zaznala
dva odstotka vprašanih, Jankovica, ki
še niti ni uradno sporočil, ali se bo s
svojo stranko ali listo udeležil parla-
mentarnih volitev, pa je kot politično
preferenco pred parlamentarnimi vo-
litvami navedel odstotek vprašanih.
Pri tem je pomembno dejstvo, da an-
ketarji Politbarometra anketirancem
niso ponujali tega odgovora.

"To je precej dobra popotnica
strankarski listi, če bo nosila pečat
Zorana Jankovica, saj se v političnem
prostoru odvija bitka za neopre-
deljene," je komentiral vodja Centra
za raziskovanje javnega mnenja Niko
Toš. Še dalj pa je šla ta teden agen-
cija Ninamedia, ki je Jankovica in
Hanžkov TRS ponujala anketirancem
in zaznala, da bi lista Zorana Jankovica

V ponedeljek v Večeru
priloga Kvadrati

' Tema tedna:

Do prihrankov z radiatorskimi
termostatskimi ventili

' Okrasne trave za mehkobo vrta

' Previdno pri nakupu nepremičnin

utegnila na ravni vse Slovenije zbrati
9,8 odstotka glasov, Hanžkov TRS pa
8,9-odstotno podporo.

Predvsem levi volivci

še iščejo svojo stranko_

Ninamedia in tudi Politbarometer pa
ugotavljata, da najstabilnejšo podpo-
ro skozi ves mandat ohranja na desni-
ci SDS. To pomeni, da bo zmago SDS
težko ali skoraj nemogoče ogroziti,
zlasti ker se na drugi strani političnega
pola drobi podpora zmagovalki prej-
šnjih volitev SD in tudi drugim stran-
kam, ki so na začetku mandata tvorile
levosredinsko koalicijo.

Velik del volilnega telesa je po
Toševih besedah v stanju "mirovanja"
oziroma "iskanja". Tak sklep namreč
dopušča nakazana napoved rela-
tivno visoke udeležbe na volitvah,
povrh vsega pa je med neopredeljen-
imi značilno več tistih, ki tangirajo k
levici. Teh 60 odstotkov neopredeljen-
ega volilnega telesa po Toševih bese-
dah "odpira prostor" tudi za nove
politične formacije, zato Toš razloži,
da TRS in Jankovicev volilni projekt,
ki je še v povojih, "intervenirata v
politični prostor z večjo ali manjšo
možnostjo".

Prej razdrobljena desnica,
danes razdrobljena levica_

Zaskrbljenost levih političnih strank
izhaja tudi iz izkušenj. Medtem ko je
desni politični pol skoraj od osamo-
svojitve naprej razdeljen na številne
stranke, SDS, SLS, nekdaj SKD, danes
NSi, je levi politični pol vedno imel
eno močno stranko in eno manjšo:
LDS in nekdaj ZLSD, danes SD. Tako
je drobljenje glasov na desnem poli-
tičnem polu vsaki stran ki prineslo
manjše število glasov. Od zmage na
volitvah leta 2004 je sicer SDS začela
pridobivati na moči, a na račun SLS
in NSi. Slednja je tudi zaradi tega dro-
bljenja leta 2008 izpadla iz parlamen-
ta. Nekdanji član NSi Marko Štrovs je
to dogajanje opisal z besedami: "Janša
nas reže kot salamo, rezino za rezino."

Po razpadu LDS Janeza Drnovška
se je to drobljenje začelo dogajati tudi
na levem političnem polu. Medtem ko
sta si pred letom 2008 LDS in predhod-
nica SD razdelila nekje okoli dobrih
20 odstotkov in okoli 10 odstotkov
(izjema je leto 2000, ko je LDS dobil
kar 36,26 odstotka, ZLSD pa 12,08),
se je s pojavom Zaresa leta 2008 še
začel proces drobljenja. Res je SD
dobil 30,45 odstotka, a je zato LDS s
5,21 odstotka postal najmanjša par-
lamentarna stranka, Zares pa je dose-
gel 9,37 odstotka. Od tod na levem
političnem prizorišču pomisleki, ali
ne bodo nove stranke, ki bi ciljale na
levi politični pol volivcev, dodatno
drobile glasov, kar bi prineslo samo
skupek več manjših levih političnih
strank. To bi levico približalo desnici
pred letom 2004.

Kdo sploh je levičar?_

Predvolilna kampanja bo nedvomno
odprla tudi vprašanje, kaj je levica. Ali
so čaščenje narodnoosvobodilnega
boja, odnos do polpretekle zgodovi-
ne in zagovarjanje pravic istospolnih
partnerjev dovolj, da se politik opre-
deli za levičarja? Ali si levičar, če nosiš
denarnico na levi? S takšnimi vpraša-
nji so nas zasuli politični koluarji na
t. i. levici, potem ko je zaradi vse ver-
jetnejšega Jankovicevega pohoda za-
vršalo znotraj SD. "Uničenje" levice,
kakršnega je prognoziral Jauševec,
pomeni torej fragmentacijo na levem
polu volilnega telesa zgolj z enim
ciljem - ogroziti ali morda celo pre-
prečiti zmago Janševe SDS. Toda zaradi
nezadovoljstva z etabliranimi levosre-
dinskimi strankami se utegne volja
ljudstva na levem polu razdrobiti. Za
vrednotni sistem pa očitno po mnenju
t. i. levičarjev to ni dobro, če bo do-
mnevno levo usmerjeno telo začelo
gravitirati na politične like, kot je Jan-
kovic, ki pooseblja kapitalista.

SLS napoveduje
krčenje v javnem
sektorju in povečevanje
sredstev za spodbuditev
gospodarske rasti. Kangler
ne bo njihov kandidat

SAMO TRTNIK

"Potrebujemo streznitev in zaveda-
nje, da razmere niso rožnate, ampak
resne, a vendar rešljive," je včeraj ob
predstavitvi programa stranke dejal
predsednik SLS Radovan Žerjav. Ker
je za stranko ključno gonilo države
gospodarska rast, je večina programa
namenjenega temu. Med drugim na-
povedujejo znižanje davka od dohod-
ka pravnih oseb, uvedbo davčne
olajšave za greenfield naložbe, uvedbo
pavšalnih davkov za mikropodjetja,
davčne olajšave za samozaposlene in
družinska podjetja, napovedujejo tudi
spremembo dohodnine.

Da pa bi bilo to mogoče, mora
na drugi strani slediti zmanjšanje
stroškov. Pri tem v SLS napovedu-
jejo postopno prodajo državnega
premoženja, obdavčitev luksu-
znih dobrin, učinkovitejše pobiran-
je davkov in predvsem izboljšanje
učinkovitosti in produktivnosti ja-
vnega sektorja. Na tej točki napovedu-
jejo: zmanjšanje števila ministrstev na
deset, ukinitev sedmih vladnih služb,
opustitev delovnih mest, ki ne prisp-
evajo k ustvarjanju pogojev za razvoj,
in s tem znižanje mase plač v javnem
sektorju za 10 odstotkov, zmanjšanje
števila agencij in uradov pa za 50
odstotkov. Žerjav napoveduje tudi, da
bo v javnem sektorju tiste, ki dobro
delajo, treba nagraditi, neučinkovitim
pa se za sodelovanje zahvaliti.

V programu je tudi nekaj sistem-
skih sprememb. Tako napovedujejo
ukinitev trajnega mandata sodnikom,
po njihovem bi bili sodniki prvič
voljeni v parlamentu, drugič pa pred
sodnim svetom; uvedbo enega min-
istrstva za izobraževanje in zapo-
slovanje, ki bi spremljal posameznika
od vrtca do njegove zaposlitve; uvedbo
finančne policije, ukinitev ali preob-
likovanje Agencije za upravljanje kap-
italskih naložb, pri čemer bi odločanje
o državnih naložbah prenesli na kabi-
net predsednika vlade; preoblikovan-
je zavoda za zaposlovanje v pasivnega
delodajalca; gradnjo cestne infrastruk-
ture s sodelovanjem tujih strateških
partnerjev in koncesij; ohranitev vinjet
in dvig samooskrbe do leta 2016 za vsaj
15 odstotkov.

Optimistično napovedujejo tudi
pokojninsko in zdravstveno reformo,
ki bi nastali v sodelovanju s socialnimi
partnerji. Žerjav upa, da bo v pogov-
orih prevladala moč argumenta in ne
argument moči. "Smo edina stranka,
ki stavi na zdravo kmečko pamet, ki
pa je je v zadnjem času zelo zelo zelo
malo," je dejal včeraj Žerjav. Stran-
ka ima sicer okoli 95 odstotkov kan-
didatnih list že zaokroženih. Na njih
bodo vsi dosedanji poslanci, samo trije
župani (Franc Bogovič, Franc Pukšič
in Janez Ribič - vsi že zdaj poslan-
ci), na njej pa ne bo mariborskega in
celjskega župana Franca Kanglerja in
Bojana Šrota. Če se bo na listi pojavil
še kakšen župan, ta ne bo član stranke.

4 dnevna@vecer.com V ZARISCU sobota, 8. oktobra 2011

"Levica" in "desnica"
sta imeni klientelnih omrežij

Danilo Turk, predsednik Slovenije,
ob robu srečanja poslovnih vodi-
teljev JV Evrope v Arandelovcu na
vprašanje Večera, kako vpliva na
slovenske menedžerje trenutna po-
litična klima v državi: "Prezgodaj
je reči, da spodbudno, a sem opti-
mist. Združenje Manager je pravkar
izdalo zanimiv dokument, zavezo
za nadaljnji razvoj z zelo konkre-
tnimi predlogi in s cilji, kot je ta:
do leta 2020 povečati BDP na pre-
bivalca s sedanjih 17.600 evrov na
25.000. Dobro bi bilo, da se politič-
ni predstavniki, ki bodo sodelova-
li v predvolilni kampanji, soočijo s
tem ciljem in povejo, kaj so pripra-
vljeni in sposobni narediti zanj. Se-
danjo politično situacijo vidim kot
povabilo k resni razpravi o določi-
tvi ciljev in oblikovanju moštva, ki
jih bo znalo tudi uresničiti. To nam
manjka, zato smo zdaj negotovi.
Želim si, da ta negotovost ne bi tra-
jala dolgo. V predvolilni kampanji
so za menedžment in politično od-
ločanje pomembna štiri vprašanja:
kako bodo politične stranke spod-
bujale družbeni in socialni dialog,
ki je zastal; kako se bomo izognili
zlorabi referendumov; kako bomo
naredili bolj vitko vlado; ali poli-
tični voditelji sprejemajo cilje, ka-
kršen je dvig BDP na 25 tisoč evrov,
in če jih, kako jih uresničiti." (dzp)

Magajna
sumi policijo

Hišna preiskava pri poslancu Andreju
Magajni je bila po njegovi oceni "gro-
zljiv poseg v človekove pravice ob
trhlih osnovah". Na seji parlamentarne
nadzorne komisije je posumil tudi, da
je medije o preiskavi obvestila polici-
ja. Njegov odvetnik Franci Matoz pa je
ocenil, da je bil to tipičen primer pre-
koračitve načela sorazmernosti.

Kot je na včerajšnji seji komisije
za nadzor obveščevalnih in varno-
stnih služb pojasnil odvetnik Matoz,
je v preiskavi zoper Magajno šlo za
očitek o domnevnem prenosu sporne
fotografije s spleta, vendar se je ka-
sneje ugotovilo, da fotografija nikoli
ni bila prenesena. Celo če bi bila, pa
policija z vidika sorazmernosti ne bi
smela v preiskavi uporabiti takšnega
ukrepa, kot je hišna preiskava, je dejal
Matoz. (sta)

VOX POPULI

Že ogrevate bivalne prostore?

Da Ne

www.vecer.com

Odgovor na prejšnje vprašanje

Število glasov: 146

MATIJA STEPISNIK

Padla je vlada, prvič gremo na pred-
časne volitve, kriza gre v nove spira-
le. Politika je histerična, nesposobna
dialoga - država brez razvojnega kon-
cepta. Predvolilni čas bo zgoščen, in-
tenziven. Si lahko obetamo tehtno,
razumno, argumentirano kampanjo,
soočenje programov?
"Dvomim. Glavne politične stranke
v Sloveniji se bolj ukvarjajo s kratko-
ročnim bojem za oblast kot z analizo
globokih sprememb v svetu. Niti z lo-
kalnimi trendi in izzivi se ne zmore-
jo spoprijeti. Ljudje pa danes hočejo
ukrepanje. A tu je neka past. Ukrepaš
lahko, če razumeš, kaj se sploh dogaja,
tovrstna prodornost glavnih strank
pa je omejena. Bodo pa, vsaj nekate-
re, namesto tega stavile na močne vo-
diteljske figure, na vtis, da je voditelj
zmožen ukrepati, kakorkoli že. Ponu-
jale bodo formo, vsebinsko pa najbrž
ničesar novega."

Zakaj vedno znova pademo v to past?

"Ker je slovenska javnost še vedno
premalo zahtevna do politikov, pre-
malo resno tehta vsebino njihovih
programov. Zato nasedemo formi
in pozabimo na vsebino. Tokrat bo
trezne presoje programov še manj, saj
ljudi obremenjujejo negotovost, strah
pred prihodnostjo, tudi jeza. Grozi
nam, da se bo kriza še poglobila, saj
so banke šele začele čistiti svoje bilan-
ce. Damoklejev meč visi nad njimi in
s tem nad mnogimi sektorji gospodar-
stva. Ključno pri odločanju volivcev bo
vprašanje, kdo je sposoben sprejemati
odločitve. Celo moralni pomisleki, na
primer v povezavi s sumom korupcije
v aferi Patria, bodo v ozadju."

A v zadnjem času so se pojavile nove
stranke. Najbolj opazni sta Stran-
ka za trajnostni razvoj (TRS) Matja-
ža Hanžka in župansko Gibanje za
Slovenijo, resnejši angažma napove-
dujejo pirati, že med mandatom sta
stranki postavila Vlado Dimovski in
Franc Žnidaršič. Na prejšnjih voli-
tvah je prek parlamentarnega praga
uspelo le Zaresu, a je bil to projekt
številnih izkušenih eldeesovcev. Ima
zdaj kdo prebojni potencial?
"TRS bi lahko imel prodoren program,
ker skušajo misliti globalno situacijo
in daljše časovne trende. To je danes
nujno, saj se je paradigma gospodar-
skega razvoja, ki je temeljila na finanč-
nih špekulacijah, izčrpala. Vprašanje
je, ali bodo znali splošno idejo traj-
nostnega razvoja in solidarnosti pre-
vesti v operativo, torej v odgovore na
konkretne probleme Slovenije tukaj
in zdaj. Na operativi bodo uspeli ali
padli. Do županske stranke sem skep-
tičen, saj gre za koalicijo partikularnih
lokalnih interesov. Ni jasno, kaj sploh
imajo skupnega razen zahteve, naj bo
država učinkovit servis za lokalne in-
stitucije in občane. To pa je osnovna
točka vsakega strankarskega progra-
ma."

Pahor je z reformami pogrnil, Janša
jim je nasprotoval. Kdo lahko sploh
ljudi prepriča, da se je nekaterim
ugodnostim, privilegijem, tudi pra-
vicam treba odreči zaradi novih
razmer?

"Težava je, da imamo že dalj časa opra-
viti s krizo legitimnosti sistema, poli-
tičnega in gospodarskega. S finančno
krizo se je kriza legitimnosti še okre-
pila. Samo vlada, ki bo povečala ve-
rodostojnost in učinkovitost pravne
države, zlasti na področju pregona
gospodarskega kriminala, bo zmogla
prepričati državljane, da je treba za-
tegovati pasove. Dokler bodo tako
rekoč vse gospodarske afere brez so-
dnega epiloga, pa se mali človek ne bo
pripravljen ničemur odpovedati, saj bo
prepričan, da bi si pokvarjene elite pri-
svojile vse prihranke. SDS lahko sicer
zmaga na volitvah, a vladal bo težko,
saj ga bremeni afera Patria. Stranka,
ki se ji nasmiha zmaga na volitvah,
javno polemizira s pravosodnim siste-
mom v času, ko sodijo njenemu vodi-
telju zaradi korupcije. Ta pristop pač ni
dobra popotnica za načelni boj zoper
korupcijo, brez slednjega pa bo social-
ni dialog po volitvah blokiran."

Startne pozicije pred kampanjo so
med vodilnimi silami razporejene.
Janša je favorit, mu pa rejtingi ne
letijo v nebo, SD je močno padel, li-
beralnima strankama kaže slabo, ne-
koliko bolje Desusu in SLS ... Kakšen
volilni rezultat lahko napoveste?
"Odprta ostaja ključna neznanka, to je
odločitev ljubljanskega župana Zorana
Jankoviča. Če bo vstopil v volilno
tekmo, bo lahko prepričljivo pariral
figuri Janše kot odločnega voditelja.
Če ne bo vstopil v igro, bo levico po-
kopala abstinenca njenih volivcev.
Liberalni stranki sta oslabljeni, dis-
kreditirani. SD je ujetnica Pahorjeve-
ga praznega leporečenja in celo strah
levih volivcev pred Janšo bo težko
premagal razočaranje nad vodstveno
neučinkovitostjo Pahorja. Vprašanje
je, ali bodo tisti, ki bodo šli na volišča
predvsem zato, da bi preprečili ab-
solutno zmago SDS, volili katero od
levih strank. Morda prej SLS, ki ponuja
zmernejši slog nastopanja. Če bi TRS
uspelo v rekordno kratkem času obli-
kovati celovit program in lansirati
prepričljiv televizijski obraz, bi tudi
zbrali nekaj odstotkov. "

Levica je res v zagati, če je po mnenju
nekaterih ali kar mnogih njen posle-
dnji adut Jankovic, po mentaliteti bi-
znismen, menedžer?
"Tako je zato, ker je parlamentarna
levica v vsebinskem in kadrovskem
razsulu. V preteklosti je preveč zane-
marjala interese delavstva in drugih
marginaliziranih skupin. Ker ni imela
lastnega programa, se je pridružila ne-
oliberalni modi. S tem se je oddaljila
od tradicionalne baze. Če odmislimo
področje osebnih svoboščin, ni več
jasno, v čem sploh je levičarstvo parla-
mentarne levice. Ker so si gospodarski
in socialni programi političnih strank
tako blizu, se celo zdi, da sta 'levica' in
'desnica' predvsem imeni dveh klien-
telnih omrežij."

Krepi se občutek, da nam je državo
nekdo "ukradel" ali vsaj ugrabil, ne-
nehno se izrisujejo neka omrežja, na-
zadnje denimo domnevna omrežje
Nevidna moč, nekakšen gejevski
lobi. Smo res mrežokracija, vladavi-
na "hobotnic"? Ali nas daje po svoje
paranoja, da vidimo več, kot je res?

"Klientelizem se ne dogaja samo na
vrhu. Ko je treba otroku priskrbeti
službo ali komu bližnjemu zdravniški
pregled prek vrste, vsi uporabimo kli-
entelizem. Klientelizem in utajevanje
davkov sta za revnejše sloje del siste-
ma preživetja. Živimo v klientelistični
kulturi in to je povezano tudi z majh-
nostjo Slovenije. Ključno je vprašanje,
s kakšnimi sistemskimi ukrepi se da
omejevati vpliv omrežij. Prvi pristop
je množenje birokratskih nadzornih

"Dokler bodo tako rekoč vse gospodarske afere brez sodnega epiloga, se mali človek
ne bo pripravljen ničemur odpovedati, saj bo prepričan, da bi si pokvarjene elite
prisvojile vse prihranke." (Robert Balen)

telizma je treba nenehno dograjevati
kombinacijo vseh treh pristopov."

Socialni nemiri so zašli tudi v ZDA,
v Evropi jih je bilo to leto veliko. Je
vprašanje časa, kdaj bodo tudi pri
nas? Ali smo pri tem "zgodovinski
zamudniki"?

"Ne povsem. V Sloveniji so sindikati
zelo močni v primerjavi z vzhodnoe-
vropsko regijo. Preprečili so radikalne
neoliberalne reforme prejšnje vlade in
s trojnim referendumom vrgli sedanjo
vlado. Res pa je, da je njihovo delova-
nje predvsem reaktivno in lokalno
osredotočeno. Branijo tukajšnji sistem
socialnih pravic, z globalnimi vpraša-
nji se večinoma ne ukvarjajo. Če po-
gledamo globalno sliko, vidimo, da se
odvijajo obsežni razredni procesi. Do
krize se je bogastvo od drugih razre-
dov prelivalo k lastnikom finančnega
kapitala, s protikriznimi ukrepi pa se
izgube finančnega kapitala prelivajo
k drugim razredom. To so sistemske
krivice, ki jih izpostavljajo nova leva
gibanja na Zahodu, domet slovenskih
sindikatov pa je za zdaj ožji."

Se iz teh novih gibanj lahko rodi po-
litična alternativa? Ali gre za mno-
štvo nekih silnic nezadovoljstva, ki
se ne morejo zliti v skupni imenova-
lec?

"To bomo šele videli. Alterglobalistič-
na gibanja so že pred leti naslavljala
iste probleme, vendar niso razvila sis-
tematičnega in operativnega progra-
ma. Ostala so bolj kanal za izražanje
nezadovoljstva, čustvenega naboja kot
kanal za koordinacijo globalne politi-
ke in lokalnih levih ekonomskih po-
litik. Parlamentarne levice se niso
dotaknila. In ker parlamentarna levica
nima ničesar povedati o sodobnem ka-
pitalizmu, bodo povzročitelji krize na
koncu njeni največji zmagovalci. Dr-
žavne intervencije na finančnih trgih
so le nadaljevanje neoliberalizma z
drugimi sredstvi."

Razslojevanje med otroki
je vse večje, sami glasno
opozarjajo, da ne želijo
živeti v družbi, ki uči
"kradi, bodi lopov, čim
manj delaj, grebi se in boš
uspešen"

FRANJAZIST

"Stanje otrok v naši družbi je kritično,"
ob tednu otroka opozarja sekretar-
ka Zveze prijateljev mladine Ljublja-
na Moste Anita Ogulin. Otroci so po
njenih besedah v veliko slabšem po-
ložaju, kot so bili še lani, pravzaprav
"so vsako leto v slabšem položaju", po-
udari sogovornica. "Vsi otroci nimajo
niti dostopa do zdravstvenih stori-
tev," opozori. Gre predvsem za otroke
brezposelnih staršev in tistih, ki jim
delodajalec ni plačeval socialnih pri-
spevkov. S kakšnimi stiskami se spo-
pada okoli 350 tisoč slovenskih otrok
in kakšen je njihov položaj?

V zvezi prijateljev mladine opažajo,
da je med otroki vedno več razslojeva-
nja. "Otroci so neposredni in socialna
izključenost revnih ali drugače sti-
gmatiziranih otrok je vse večja. Ne
moremo si zatiskati oči, da smo pri-
jazna država," razlaga Anita Ogulin.
Dodaja, da so otroci že lani v otroškem
parlamentu glasno opozorili, da si ne
želijo družbe, ki daje zgled "kradi, bodi
lopov, čim manj delaj, grebi se in boš
uspešen".

20 evrov na mesec za tri otroke

"Z rastjo brezposelnosti se osipajo so-
cialne pravice, najbolj ranjeni in pri-
krajšani pa so otroci. Še vedno so
največji strošek v družini šola, hrana
in oblačila zanje," opozori Ogulinova.
Če ne morejo oditi v kino, gledališče
ali na športne dejavnosti, so takoj iz-
ključeni, saj so brez vzpodbud, ki bi jih
vključevale v svet vrstnikov in prija-
teljev. "Otrok, ki je makarone Rdeče-
ga križa in doma spečen kruh, nima
dobre samopodobe, tudi učno je manj
uspešen," sogovornica slikovito oriše
številne eksistencialne stiske sloven-
skih družin.

Ob tem poudari, da srednjega sloja
pri nas ni več, obstajata samo še sku-
pini bogatih in revnih, slednji pa se na
organizacije civilne družbe obračajo
tako pogosto, da razmer skorajda ni
mogoče več obvladovati, razlaga Ogu-
linova. "Družine nimajo nič več, ne
plačujejo položnic. Od socialnih pre-
jemkov jim ostane 20 evrov. Kako naj
preživijo s tremi otroki?" Predvsem
težko je otrokom v mestih, saj starši
težje sami pridelajo hrano. "V mestu so
otroci revni družbe, hrane, sprejetosti
in vzpodbud," poudari. Postati bomo
morali bolj solidarni, pravi sogovorni-
ca: "Ljudje so vedno bolj obupani, obup
se seli tudi v otroke, kar je slabo, saj so
otroci naša prihodnost. Pomagajmo si,
če ne, ne bomo preživeli."

Zahteve staršev, ne šole_

"Otroci so vedno doživljali stiske in to
je pravzaprav nujno za njihovo odra-
ščanje, zorenje, osamosvajanje ... Stiska
ni nekaj problematičnega, travmatič-
nega. Travmatične, obremenjujoče
so za otroka tiste stiske, ob katerih se
počuti osamljen, zapuščen, stiske, pri
katerih se počuti nemočen, ne vidi
izhoda, rešitve, in se zato počuti ogro-
žen," se o stiskah otrok razgovori psi-
holog Bogdan Žorž. Če na vse stiske
gledamo kot na ogrožajoče in želimo
otroka obvarovati pred njimi, zaradi
tega naši otroci ne doživljajo manj
stisk, razmišlja psiholog.

"Naš čas je prinesel otrokom le
še kup novih. Med temi bi izpostavil
stiske, ki jih doživljajo ob razpadih
družin, ob neurejenih stikih in odno-
sih s starši. Še vedno je vse preveč na-
silja vseh vrst, še posebno čustvenega.
Poudariti moram stiske, povezane s
šolo. Preveč storilnostno je naravnan
naš odnos do šole in preveč pričaku-
jemo od otrok nekih odličnih rezulta-
tov, hkrati pa jih prepričujemo, kako
je šola lahka, lepa, prijazna ... " pravi
psiholog.

Razen redkih izjem, v ozadju ka-
terih so zahteve staršev, ne šole, naši
otroci niso preobremenjeni, doživlja-
jo pa občutek, da so preobremenjeni
prav zato, ker odrasli nimajo zdrave-
ga odnosa o pomenu obremenjeva-
nja otrok, razmišlja Žorž. Omeni pa še
stiske otrok, povezane z vplivi medi-
jev in vrstniške družbe. "To okolje po-
gosto ponuja otroku, zlasti v najstniški
dobi, nerealno sliko sveta, kar mu pov-
zroča hude stiske, v katerih se počuti
pogosto povsem nemočen, žrtev."

Manj ambicioznosti in motivacije

Da otroci niso preobremenjeni, se
strinja tudi ravnatelj OŠ Rada Robiča
Limbuš Rado Wutej. "Večji problem
zanje je, kako pravilno porabiti čas
in postaviti prioritete. Manj televizi-
je, računalnika in elektronskih igric,
bolj razporejeno in načrtovano delo
in o preobremenjenosti ne bo mogoče
govoriti." Se pa današnji otroci zelo
razlikujejo od generacij izpred dveh
desetletij.

"Veliko otrok je brez vizije, kaj in
kako naj počnejo v življenju," razlaga
ravnatelj in dodaja, da so danes marsi-
katero dejavnost, ki bi jo morali početi
otroci, prevzeli starši. "Prav tako med
otroki ni več toliko ambicioznosti in
osnovne motivacije kot pred dvajse-
timi leti," se spominja, a dodaja, da
so sicer otroci še vedno otroci. "Imajo
veliko več možnosti dostopanja do
kvalitetnih informacij in stvari včasih
obvladajo bolje kot odrasli, tako se
lahko od njih tudi kaj naučimo."

ODMEV

■

Ena nagrada,
tri ženske

ALEŠ LEDNIK

Deset dni po smrti Kenijke Wangari Maathai, prve Afričanke, ki je prejela
Nobelovo nagrado za mir (2004), je norveški odbor za Nobelove nagrade
včeraj sporočil, da so ženske najbolj iskrene promotorke miru na svetu,
hkrati pa je nenasilje kot obliko boja za njihovo varnost in pravice
promoviral na dveh "problematičnih" celinah. Nagrado si bodo razdelile
tri: liberijska predsednica Ellen Johnson Sirleaf, prva ženska predsednica v
kakšni afriški državi, njena rojakinja in aktivistka za mir Leymah Gbowee
ter jemenska novinarka Tavakul Karman, ki je s svojo neustrašnostjo že
veliko pred izbruhom arabske pomladi povzročala sive lase tamkajšnjemu
režimu.

Sporočilo iz Osla je tokrat treba brati in razumeti v dveh kontekstih. Prvi
je, da je mednarodna demokratična skupnost ženske, ki si drznejo stopiti v
ospredje in izpostaviti svoje pravice, čeprav s tem tvegajo življenja, dolžna
zaščititi in jih svetu postaviti za vzgled. Drugi pa je dejstvo, da odbor od
izbruha arabske pomladi ni prepoznal ene same karizmatične junaške
figure, ki bi utelešala duh svobode in demokracije, ki se širi domala že leto
dni. Namesto tega je patriarhalnemu arabskemu svetu, v katerem je "boj za
mir" posebne vrste oksimoron, jasno sporočil: zgledujte se po - ženskah.

Ellen Johnson Sirleaf je po eni najbolj krvavih državljanskih vojn v Afriki
leta 2006 postala prva demokratično izvoljena predsednica Liberije in
prva ženska na čelu kakšne afriške države. Nobelova nagrada štiri dni pred
predsedniškimi volitvami, na katerih kandidira, jo najbrž dela favoritinjo,
toda v preteklih letih je v Liberiji ohranila mir, ob gospodarskem in
socialnem položaju pa se je izboljšal tudi položaj žensk. Za slednjega ima
veliko zaslug njena rojakinja Leymah Gbowee, ki je po mnenju mnogih
ključno pomagala pri političnem vzponu Sirleafove. Kot mati šestih otrok
je sredi državljanske vojne leta 2002 "mir" pomagala doseči na pogumen
in nadvse neobičajen način: ženske ji je ne glede na etnične in verske meje
uspelo prepričati, naj svojim možem odrečejo spolne odnose, dokler se bo
vojna nadaljevala.

32-letna Jemenka Tavakul Karman pa je prva Arabka, ki bo prejela
Nobelovo nagrado za mir. Med vodenjem organizacije za človekove
pravice Ženske novinarke brez verig je postala ena vodilnih osebnosti pri
organiziranju protestov proti jemenskemu režimu in bila večkrat zaprta.
Nagrado posveča ženskam in vsem mladim v arabskem svetu ter jemen-
skemu ljudstvu.

V primerjavi z letošnjimi nagrajenkami se zdi Nobelova nagrada ameriške-
mu predsedniku Baracku Obami (2009) nadvse neposrečena izbira, zlasti
ker dve leti za tem, ko so ga nagradili za "izjemen trud za mednarodno
diplomacijo in sodelovanje med ljudstvi", Palestini odreka pravico do
samostojnosti. Ženske so v tem, kar počnejo, mnogo bolj načelne, iskrene
in uspešne, toda kot so zapisali v obrazložitvi, "ne moremo doseči demo-
kracije in trajnega miru na svetu, če ženske ne dobijo enakih možnosti kot
moški za vplivanje na razvoj dogodkov na vseh ravneh družbe".

Džamija v štiridesetih podobah

Kakšna bo podoba islamskega verskega in kulturnega centra v Ljubljani, ki
naj bi ga po najbolj optimističnih napovedih začeli graditi konec prihodnjega
leta, bo znano konec novembra. Do takrat naj bi, tako tajnik islamske skupno-
sti Nevzet Porič, strokovna komisija pod vodstvom ljubljanskega podžupana
Janeza Koželja izbrala prve tri najboljše rešitve, ki bodo tudi denarno nagraje-
ne. Na mednarodni arhitekturni natečaj za projektno rešitev je doslej prispe-
lo 40 idejnih rešitev, vendar jih Poric pričakuje še nekaj iz ZDA, saj so jih o tem
pošiljatelji že obvestili. Tudi sicer je bilo zanimanje med arhitekti za ta natečaj
zelo veliko, saj so prejeli številne rešitve ne le iz Slovenije, temveč tudi iz Hrva-
ške, Bosne, Italije, Avstrije in Nemčije.

Islamski center bo zgrajen na 11.300 kvadratnih metrov velikem zemljišču
med Parmovo in Kurilniško ulico, zanj so mestni občini Ljubljana odšteli 4,5
milijona evrov, zato so v islamski skupnosti, preden bodo postavili temeljni
kamen, še pred eno zahtevno nalogo. Odplačati morajo še 1,8 milijona evrov
kredita. Če jim to ne bo uspelo do konca leta, bodo, tako Poric, ponovno zapro-
sili za podaljšanje roka plačila. V vmesnem času se že intenzivno pogovarjajo s
potencialnimi investitorji oziroma donatorji za izgradnjo centra. (um)

Pavlinič Krebsova zavrača očitke

Trditve poslanke Julijane Bizjak Mlakar, da bi predlog zakona o izvajanju dejav-
nosti splošnega pomena omogočil privatizacijo in komercializacijo zdravstva,
šolstva in drugih javnih zavodov, so laž, je v sporočilu za javnost zapisala nekda-
nja ministrica Irma Pavlinič Krebs. Bizjak Mlakarjeva je namreč minuli teden,
ko je izstopila iz stranke SD, izjavila, da bi ta zakon omogočil privatizacijo in
komercializacijo vseh javnih zavodov. To je po mednarodnih izkušnjah v korist
elit in ne prebivalstva, saj bi bile storitve na ta način manj dostopne, manj ka-
kovostne in dražje, je dejala. Zakon je sicer obstal v parlamentarni proceduri in
v tem mandatu ne bo sprejet.

Avtorica zakona Pavlinič Krebsova pa poudarja, da je bil zakon usklajen v
dolgi javni razpravi s sindikati javnega sektorja, nevladnim sektorjem in re-
sornimi ministrstvi. Zavrnila je tudi očitke poslanke, da naj bi jo pri pisanju
zakona vodili zasebni lobiji, in zatrdila, da Julijana Bizjak Mlakar "namenoma
zavaja javnost". (sta)

Izdaja

Časopisno-založniško podjetje

VEČER

Časnik, ki vas razume

Ul. slovenske osamosvojitve 2, 2504 Maribor
Prva številkaje izšla 9. maja 1945.
Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče
ISSN 0350-4972

Direktor: Uroš SKUHALA

Odgovorni urednik: Tomaž RANC
Predsednik nadzornega sveta:
Dušan MOHORKO

Srečko KLAPŠ: vodja deska
Matija STEPIŠNIK: notranja politika
Sonja PLOJ RATAJC: gospodarstvo
Kornelija GOLOB SOKOLOVIČ: Slovenija
Vojislav BERCKO: zunanja politika
Aljoša PERŠAK: mariborska kronika

Petra VIDALI: kultura
Aljoša STOJIČ: šport
Darko ŠTERBENK: črna kronika
Katarina ŠULEK: reportaže
Dejan PUŠENJAK: V soboto
Sašo BIZJAK: fotografija
Aleš DRAGAR: likovni urednik
Tajništvo uredništva
telefon 02/23 53 200
telefaks 02/23 53 371 (364)
desk@vecer.com

DOPISNIŠTVA:
Ljubljana, Cankarjeva 1,
telefon 01/2415 600
Celje, Razlagova 13 a,
03/425 36 48 (46)
Ptuj, Osojnikova 9,
02/749 21 71 (74)
Murska Sobota, Slovenska 25,
02/53 51 410 (412)

Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3,
dopisništvo 02/875 05 24 (20)
Slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3,
dopisništvo 02/84310 03

TRŽENJE:
Oglasno trženje

telefon 02/23 53140, telefaks 02/23 53 370

oglasi@vecer.com

Mali oglasi

telefon 02/23 53 331, 02/23 53 357
Naročniški oddelek

telefon 02/23 53 321 (355), telefaks 02/23 53 365

narocnina@vecer.com

PREDSTAVNIŠTVA

Ljubljana, Cankarjeva 1,

oglasno trženje 01/24 15 618 (619)

naročnina, mali oglasi 01/2415 600

Celje, Razlagova 13 a,

naročnina, mali oglasi 03/425 36 30

Ptuj, Osojnikova 9,
naročnina, mali oglasi 02/74 92 170
Murska Sobota, Slovenska 25,
naročnina, mali oglasi 02/5351414

Tiskano 38.950 izvodov. Cena izvoda od ponedeljka do petka
je 1,20 EUR, v soboto 1,30 EUR. Mesečna naročnina za oktober
2011 znaša 28,98 EUR, za upokojence in študente 25,93 EUR.
Naročnikom v tujini prištejemo ustrezne stroške poštnine po
ceniku Pošte Slovenije. Pisne odpovedi naročnin upoštevamo
konec meseca. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost
(Ur. list RS, št.134/03) in pravilnika o izvajanju zakona o davku na
dodano vrednost (Ur. list RS, št.17/04) sodi časopis med proizvode,
za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji
8,5 %. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno časopisa.
Transakcjski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.

6 zunanja@vecer.com EVROPA, SVET sobota, 8. oktobra 2011

Ruski premier Vladimir Putin je včeraj praznoval 59. rojstni dan, njegove oboževalke
iz društva Putnova armada pa so v Moskvi spekle torto in glasovale o najbolj "vro-
čem" delu premierovega telesa. (Reuters)

Šale o Putinu in Medvedjevu

Pred decembrskimi parlamentarnimi in marčnimi predsedniškimi volitvami
v Rusiji, po katerih bosta premier Vladimir Putin in predsednik Dmitrij Med-
vedjev najverjetneje le zamenjala položaja, je v Rusiji vse več šal na račun obeh
voditeljev. "Za koga boste glasovali na volitvah - za Putina ali za Putina?" se
glasi ena od njih. Druga pa pravi: "Dovolj imam vseh, glasoval bom za Putina."
"Februarja 2012 se na ulicah Moskve pojavi plakat, na katerem piše: Nedelja, 4.
marec, je datum za volitve ruskega predsednika Vladimirja Putina." Rusi tudi
pravijo, da celo novinarji Medvedjeva težko imenujejo ruski predsednik, zato
ga raje kličejo "predsednik Medvedjev". Ena od šal namiguje tudi na to, da bosta
voditelja le zamenjala položaja: "V bolnišnici so napovedali, da bodo zamenjali
posteljnino pacientov. Pacienti iz drugega nadstropja bodo posteljnino zamen-
jali s tistimi iz tretjega." Znana je tudi šala, ki pravi, da bo skušal Putin dobiti že
tretji predsedniški mandat, saj ima še vedno nekaj sošolcev iz osnovne šole, ki
še niso dobili primerne službe. Pojavljajo pa se tudi šale na račun novinarjev, ki
ves čas poročajo le o Putinu: "In končno je čas za vreme. Državni meteorološki
urad je danes obiskal Vladimir Putin." (sta)

Spomin na Ano Politkovsko

Vladajoča koalicija
ni bila sposobna
zagotoviti nadpolovične
večine poslancev

MLADEN MALI

ZAGREB (OD NAŠEGA SODELAVCA)

Vladna koalicija je morala včeraj odlo-
žiti glasovanje o zakonu, o katerem je
dan prej samo na kratko razpravljala
in s tem potrdila ugibanja, da utegne
neposredno pred razpustom parla-
menta razpasti koalicija, ki je državo
vodila osem let. Vladi premierke Ja-
dranke Kosor torej ni uspelo, da bi s
posebnim zakonom za nične razgla-
sila pravne akte nekdanje JLA, SFRJ in
Srbije, na podlagi katerih so sestavili
številne obtožnice zoper hrvaške dr-
žavljane.

Omenjeni zakon je izzval celo vrsto
negativnih odzivov opozicije pa tudi
stranke srbske manjšine, ki je bila kar
dva mandata v koaliciji s HDZ. Nega-
tivno sta se glede tega zakona izjasnila
tudi predsednik države Ivo Josipovic
in glavni državni tožilec Mladen Bajic.
Kosorjeva in člani njene stranke so se
zelo ostro odzvali na vse, ki opozarja-
jo, da s takim zakonom Hrvaška ruši
svoj ugled v mednarodni skupnos-
ti in ogroža sodelovanje v regiji. Ko-
sorjeva je sebe in vlado razglasila za
najpomembnejšo institucijo v državi,
s katero ni enakopraven nihče. Iz-
javila je celo, da nobena neodvisna
ustanova in nobeno državno telo ne
nosi tolikšne odgovornosti za stabil-
nost države kot vlada. Slednja s tem
zakonom in posebno deklaracijo o
določenih vprašanjih glede sodelovan-
ja med pravosodnimi telesi Hrvaške in
Srbije ščiti nacionalne in strateške in-
terese države.

Prvi poskus, da bi to potrdila, ni
bil uspešen, saj je bilo včeraj malo
čez poldne v saboru samo 73 po-
slancev, torej manj kot polovica od
153 poslancev. Manjkale so štiri roke,
kolikor jih zagotavlja SDSS, stran-
ka srbske manjšine. Vlada je sprej-
ela besedilo deklaracije, o katerem
bodo v saboru razpravljali prihodnji
teden. V njem trdi, da je Srbija s spre-
jetjem zakona, s katerim svoja pra-
vosodna telesa razglaša za pristojna,
da vodijo postopke za kazniva dejan-
ja na območju celotne nekdanje SFRJ,
prekršila suverenost Hrvaške. Hrvaška
tako Srbiji ponuja sklenitev posebnih
meddržavnih sporazumov, ki bi ure-
jali ta vprašanja.

Poleg tega da jo skrbi stabil-
nost države, se ima Kosorjeva še čas
ukvarjati z mnogimi običajnimi stvar-
mi in je med drugim zahtevala spre-
membo imena ulice, v kateri živi.
Ker bi morala celoten strošek izdaje
novih dokumentov tam živečim
državljanom kriti mestna uprava, so
njeno zahtevo gladko zavrnili.

Kosorjeva in HDZ imata od včeraj
novega tekmeca, ki bo na volitvah
poskušal pridobiti glasove tistih,
ki tradicionalno glasujejo za desn-
ico. Zagrebški župan Milan Bandic
je namreč izjavil, da bo na volitvah
sodeloval s svojo stranko, ki jo je po-
imenoval Stena. Novinarjem pa za
zdaj ni posredoval ne volilne liste ne
programa te stranke. Bandic je bil
nekoč član SDP in je s to stranko tri-
krat zmagal na lokalnih volitvah. Na
lanskih predsedniških volitvah pa
je nastopil kot protikandidat esde-
pejevca Iva Josipovica, s čimer se je
sam izključil iz te stranke. Bandic je v
drugem krogu osvojil okoli 800 tisoč
glasov, zato ocenjuje, da ima na teh
volitvah veliko možnosti za vstop v
parlament.

V Rusiji so se včeraj spomnili na pred
petimi leti ubito novinarko Ano Po-
litkovsko, ki je bila zelo kritična do
tedanjega ruskega predsednika Vla-
dimirja Putina in je razkrivala kršitve
človekovih pravic na Severnem Kav-
kazu. Še vedno ni znano, kdo je dejan-
sko stal za umorom. Politkovsko so 7.
oktobra 2006 sredi belega dne ustre-
lili na stopnišču bloka, v katerem je
stanovala. Brutalna smrt v slogu na-
ročenih umorov je usmerila svetov-
no pozornost na nasilje nad novinarji
v Rusiji in sprožila sume o vpletenosti
vrha države.

Ruski preiskovalci so prav včeraj
sporočili, da bodo vložili formalno
obtožnico proti Čečenu Lom-Aliju Gaj-
tukajevu, ki naj bi bil organiziral umor.
Pomoči pri organizaciji umora je sicer
obtožen tudi nekdanji visoki pred-
stavnik policije Dmitrij Pavlučenkov,
ki so ga aretirali avgusta. Poleg tega so
preiskovalci napovedali nove obtožbe
proti domnevnemu strelcu Rustamu
Mahmudovu in drugim osumljencem.
Zaradi domnevne vpletenosti v umor
Politkovske so ruske oblasti več let pre-
iskovale Mahmudova brata Džabrajla
in Ibragima ter člana ruske krimi-
nalne policije Sergeja Hadikurbanova.
Vse tri je sodišče zaradi pomanjkanja

Glavni urednik Nove Gazete Dmitrij
Muratov je včeraj pred portretom Ane
Politkovske o njej spregovoril tujim
novinarjem. (Reuters)

dokazov na sojenju leta 2009 oprostilo,
a je vrhovno sodišče oprostilno sodbo
razveljavilo in odredilo novo preiska-
vo z istimi osumljenci.

Časnik Nova Gazeta, za katerega je
pisala Politkovska, je sicer pozdravil
majsko prijetje Mahmudova in drugih
osumljencev, a obžaloval pičel napre-
dek pri iskanju človeka, ki je umor
naročil. "Vsakdo bo prej ko slej dobil,
kar mu pripada," je na naslovni strani
ob peti obletnici umora zapisal časnik
in dodal, da "nočejo maščevanja,
temveč izpolnitev dolžnosti". (sta)

Nekdanji poljski premier
Kaczynski nemško
kanclerko Merklovo
obtožuje poskusa
podreditve Poljske

Nekdanji poljski premier Jaroslaw Ka-
czynski je nemško kanclerko Angelo
Merkel obtožil, da si poskuša ponovno
podrediti Poljsko, Nemčijo pa spreme-
niti v velesilo. Obtožbe je podal v svoji
ta teden objavljeni knjigi o Poljski, ki
je izšla v okviru kampanje pred par-
lamentarnimi volitvami, na katere se
bodo Poljaki odpravili v nedeljo.

V knjigi z naslovom Poljska naših
sanj piše Kaczynski, da "Merklova
od Poljske želi predvsem podreditev,
čeprav mehko". Ob tem se spominja
večerje z Merklovo, še preden je leta
2005 postala kanclerka, na kateri naj
bi se pritoževala nad poljskim sode-
lovanjem v vojni v Iraku, v kateri
Nemčija ni sodelovala. "Hotela je, da
imamo podobno stališče kot Nemčija,"
v knjigi piše Kaczynski in dodaja, da bi
"morala Poljska ravnati povsem enako
kot Nemčija". Merklova želi poleg tega
po njegovih besedah v sodelovanju
z Rusijo spremeniti Nemčijo v vele-
silo in ne želi, da bi ji Poljska stala na
poti. Nemški zunanji minister Guido

Po odpravi ministrskih
bonusov in preklicu
zvišanja poslanskih plač

NEBOJSAKNEZEViC

PODGORICA

(OD NAŠEGA SODELAVCA)

Potem ko so si posamezni črnogor-
ski poslanci zaman poskušali pove-
čati osebne prejemke (najprej za 960
evrov in potem za 485), so novinar-
jem izrazili obžalovanje, ker so drugi
prejemniki proračunskih sredstev,
torej zaposleni v zdravstvu, šolstvu
in drugod, slabo plačani, vendar pa
so vseeno menili, da se morajo njiho-
vi prejemki izenačiti s prejemki mini-
strov, ki že od januarja lani dobivajo
mesečni bonus 900 evrov. Za zvišanje
poslanskih plač naj bi se najbolj zavze-

Westerwelle je v odzivu na obtožbe
izrazil prepričanje, da Kaczynski ne
govori v imenu večine Poljakov. "Ne
dvomim, da zelo velika večina Pol-
jakov ceni in neguje prijateljstvo z
Nemčijo," je v Berlinu dejal Wester-
welle in dodal, da se ne želi vmešavati
v notranjepolitične debate pred par-
lamentarnimi volitvami na Poljskem
v nedeljo.

Stranki Kaczynskega Zakon in
pravičnost (PiS) se glede na javnom-
nenjske raziskave na volitvah obeta

mala Miodrag Vukovic iz vrst DPS in
predsednik črnogorskega parlamenta
Ranko Krivokapic. Prvi je za medije
izjavil, da v parlamentu ne sekajo drv,
temveč snujejo in sprejemajo zakone,
drugi pa je na seji kolegija skupščine
dejal, da bo osebno - če ga drugi člani
kolegija ne bodo podprli - prevzel
politično odgovornost za to zvišanje.
Ker so njegovi kolegi menili, da je
zvišanje za 960 evrov prevelik zalogaj,
so soglašali z zvišanjem za 485 evrov,
kolikor je povprečna plača v Črni gori.

Ker pa zaradi pritiska javnosti s
tem manjšim zvišanjem ni bilo nič, so
poslanci zahtevali, da se ministrom
odvzamejo mesečni bonusi. Člani
vlade premiera Igorja Lukšica so zato,
ker so se znašli v središču pozornos-
ti javnosti, pokazali velikodušnost in
solidarnost z navadnimi državljani in
se odrekli bonusom. Zunanji minister
drugo mesto z okoli 21 odstotki glasov.
V raziskavah vodi liberalno-konzerva-
tivna vladajoča Državljanska platfor-
ma (PO) premiera Donalda Tuska, ki
naj bi dobila čez 30 odstotkov glasov.
Kaczynski, ki je bil na čelu poljske
vlade v letih 2006 in 2007, si tako
kot pred volitvami leta 2005 poskuša
podporo krepiti s protinemško in tudi
protirusko retoriko. Obe državi sta v
preteklosti večkrat napadli in si tudi
podredili Poljsko, nazadnje med drugo
svetovno vojno. (sta)

Milan Rocen je nato izjavil, da sklep
o odpravi bonusov "potrjuje odgovor-
nost in resnost črnogorske vlade", ki se
menda zaveda razmer v državi. S tem
sklepom hoče prispevati k finančni
disciplini in pokazati sočutje z vsemi
socialno ogroženimi, je dodal. Na
vprašanje, ali so ministri pripravljeni
vrniti že izplačane bonuse, je odgovo-
ril, da za tak predlog še ni slišal.

Z odpravo ministrskih bonusov
in opustitvijo zvišanja poslanskih
plač pa zgodba s prejemki funkcio-
narjev v Črni gori še ni končana. Zdaj
preverjajo sporne plače direktorjev
številnih agencij ter državnih podjetij
in lokalnih funkcionarjev. Vendar
pa črnogorski parlament in vlada
nimata pristojnosti, da bi tem ljudem
lahko znižala plače, čeprav so glede
na črnogorske razmere prav zares as-
tronomske.

EVROPA, SVET

Prvič po revoluciji leta
1959 so Kubanci dobili
pravico, da kupujejo
in prodajajo avtomobile

Prvič po revoluciji leta 1959 bodo Ku-
banci v okviru nestrpno pričakovane
reforme pod vodstvom predsednika
Raula Castra dobili pravico, da kupu-
jejo in prodajajo avtomobile. Gre za
nov korak k večji gospodarski svobodi
na tem karibskem otoku pod komuni-
stično vladavino. V skladu z nedavno
odredbo kubanske vlade bodo lahko
Kubanci in tuji državljani odslej s svo-
jimi avtomobili počeli, kar bodo želeli,
ne da bi morali predtem pridobiti do-
voljenja oblasti. Odredba, ki je minuli
konec tedna že začela veljati, sicer ni
povsem brez omejitev, vendar so jo
Kubanci pozdravili, saj jih večina do
zdaj več kot 50 let ni mogla prodati
svojih avtomobilov. "To je nekaj čudo-
vitega, saj je bilo doslej prepovedano,
cene pa so bile res visoke. Če si imel
avto, z njim nisi mogel storiti prav ni-
česar," je povedala pisarniška usluž-
benka Silvia Santos. Po njeni sodbi gre
za nekakšno odrešitev.

Liberalizacija prodaje avtomobilov
je ena izmed več kot 300 sprememb,
ki jih je aprila na kongresu komuni-
stične stranke, edine zakonite poli-
tične stranke na Kubi, napovedal in
odobril Castro. V okviru predlaga-
nih sprememb naj bi bolj poudarja-
li zasebništvo, ki so ga na Kubi spričo
sistema, podobnega sovjetskemu, na
veliko zatirali, in manjšemu nadzoru
države. Prej je bilo mogoče svobodno
kupovati in prodajati le tiste avtomo-
bile, ki so bili na Kubi že pred revoluci-
jo leta 1959, zato po kubanskih cestah
še vedno ropota toliko avtov iz 50. let
preteklega stoletja ali še starejših, pro-
izvedenih večinoma v ZDA. Opaziti
je tudi veliko avtomobilov sovjetske
proizvodnje, ki izvirajo iz časov, ko je
bila Sovjetska zveza največja zavezni-
ca in dobrotnica Kube. Dostopni so bili
tistim, ki so razpolagali z dovoljenjem
vlade, torej izbranim funkcionarjem,
športnikom, umetnikom in zdrav-
nikom, ki so se vrnili s službovanja v
tujini. Aktiven je bil tudi črni trg, na
katerem so ljudje nezakonito kupovali
avtomobile, registrirane na ime nekoga
drugega. V skladu z novo odredbo bodo
lahko Kubanci z vladnim dovoljenjem
in tuji državljani uvažali avtomobile,
medtem ko bodo drugi lahko kupova-
li le avtomobile, ki so že na otoku. Poleg
tega bodo lahko Kubanci, ki bodo zapu-
stili otok, svoje avte prodali ali podarili
svojcem - ne eno ne drugo v preteklosti
ni bilo možno. Tujci, ki začasno živijo na
Kubi, bo smeli med svojim bivanjem v
tej karibski državi kupiti samo dva avta,
bodisi uvožena bodisi ne.

Castrove reforme, ki so po njegovi
sodbi potrebne, da bi zagotovili pre-
živetje kubanskega komunizma, so
daljnosežne, vendar jih le počasi ure-
sničujejo. Taksist Fabio Brito pravi,
da bi jih morali odobriti že zdavnaj.

Uvedli so jih že povsod po svetu. Zato
se sprašuje, zakaj bi morala biti Kuba
drugačna.

Odzivi na spremembe so se hitro
pojavili na spletni strani Revolico.cu,
po kateri Kubanci kupujejo in prodaja-
jo izdelke in storitve. Tako so denimov
zadnjem tednu ponujali najrazličnejše
avtomobile, pri čemer so za chevroleta
letnik 1951 zahtevali - preračunano -
25.000 dolarjev, za dodgea letnik 1948
pa 4800 dolarjev. Človek, ki je ponujal
dodgea, je dejal, da takrat, ko je objavil
ponudbo za prodajo tega avta, še nič ni
vedel o novem zakonu in da zgolj po-
trebuje denar. Po njegovi sodbi bodo
cene predrevolucijskih avtov padle, saj
bodo Kubanci zdaj naposled lahko ku-
povali novejše modele.

Seveda pa bodo številni Kubanci,
ki imajo povprečno mesečno plačo le
okoli 20 dolarjev, težko zmogli denar
za nakup avta. Neki prodajalec orešč-
kov ima zakon sicer za dober, vendar
dodaja, da si z zaslužkom ne more
kupiti niti kolesa. Silvia Santos dopu-
šča možnost, da bo nekoč v življenju le
zbrala denar za nakup avta. Verjetno
bo to težko dosegljivo, a odslej bo vsaj
možno. (Reuters)

Gadafi spet s pozivom na televiziji

Nekdanji libijski voditelj Moamer Gadafi je Libijce spet pozval, naj gredo na
ulice in se uprejo libijskemu nacionalnemu prehodnemu svetu, ki predstavlja
novo legitimno oblast v državi. V zvočnem posnetku, ki ga je včeraj objavila te-
levizija Araj s sedežem v Siriji, je Gadafi, za katerim še vedno ni sledu, prehodne-
mu svetu sicer odrekel legitimnost. Sile prehodnega sveta so medtem sprožile
silovito ofenzivo na Sirto, eno zadnjih utrdb nekdanjega režima. Kot upajo, jim
bo po več tednih prizadevanj še do danes uspelo zavzeti strateško pomembno
mesto, v katerem so že v četrtek potekali srditi ulični spopadi. Uporniki posku-
šajo mesto zavzeti predvsem z vzhodne in zahodne smeri. (zur)

Po desetih letih le na pol poti

Včeraj je v vseh pogledih mirno, da ne rečemo pozabljeno, minilo deset let od
začetka vojne v Afganistanu. Obletnice namreč niso posebej zaznamovali niti v
afganistanski vladi niti v mednarodnih enotah v tej državi, ki trenutno štejejo
140.000 mož. So pa v Kabulu zaradi strahu pred napadi talibanskih upornikov
poostrili varnostne ukrepe, toda do sinoči napadov ni bilo. Nekdanji poveljnik
mednarodnih sil v Afganistanu, ameriški general Stanley McChrystal, ki je po-
ložaj zapustil lani, je medtem ocenil, da je Natova misija "malo več kot na pol
poti", da doseže zadane vojaške cilje. (sta)

Al Asadov režim vidi samo kriminalce

Namestnik sirskega zunanjega ministra Fajsal Mekdad je ob začetku včerajšnje-
ga zasedanja Sveta ZN za človekove pravice v Ženevi zavrnil kritike na račun
režima predsednika Bašarja Al Asada zaradi kršenja človekovih pravic in za-
trdil, da je njegova država tarča napadov kriminalcev, ki jih podpirajo sosednje
države in so doslej zahtevali življenja 1100 civilistov. Svet ZN za človekove pra-
vice, ki v okviru univerzalnega periodičnega pregleda obravnava stanje člove-
kovih pravic v Siriji, naj bi končno poročilo o tem sprejel prihodnji teden. (sta)

Aktualno 8 sobota, 8. oktobra 2011

Septembra največ prometa
z delnicami Mercatorja

Borzni posredniki so septembra na Ljubljanski borzi opravili za 49,3 milijona
evrov prometa (lani septembra 40,4 milijona evrov). Tokrat je bila z 22,4 milijo-
na evrov najbolj trgovana delnica Mercatorja, predvsem zaradi večjih svežnjev,
s 13,6 milijona evrov poslov pa je sledila delnica Krke, pri čemer so približno
petino nakupov sestavljali nakupi lastnih delnic. Septembra so bili med borzni-
mi člani najbolj aktivni v NLB, kjer so opravili za kar 42,5 odstotka celotnega
prometa, sledi Ilirika z 8,76 in Alta Invest s 6,32 odstotka septembrskega bor-
znega prometa. Kar 43,2 milijona evrov prometa je bilo septembra opravljene-
ga z delnicami podjetij, slabih šest milijonov evrov pa z obveznicami. Do konca
septembra je bilo letos na Ljubljanski borzi 396,4 milijona evrov prometa ali
dobrih šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani. (dt)

Prevent TRO v prodajo

Potem ko so bile v okviru stečajnega postopka Preventa Global objavljene pro-
daje nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika, je slovenjgraško okrožno
sodišče na spletnih straneh Ajpesa objavilo še načrtovane prodaje poslovnih
deležev. Tako je sodišče sklenilo, da bodo 78,89-odstotni lastniški delež v pre-
valjskem Preventu TRO prodajali na javni dražbi po izklicni ceni 1,85 milijona
evrov. Zanimivo je, da je izklicna cena, po kateri bodo na prvi dražbi prodajali
večinski delež v Prevent TRO, celo višja od ocenjene tržne vrednosti. Stečajni
upravitelj Preventa Global Boris Kastivnik je namreč ocenil, da je družba po
dokapitalizaciji pridobila vrednost, hkrati pa so trendi njenega poslovanja po-
zitivni. Po cenitvah znaša tržna vrednost poslovnega deleža med 1,18 in 1,38
milijona evrov. Datum javne dražbe še ni določen, saj je najprej potrebna prav-
nomočnost sklepa o prodaji. Po prvi neuspešni dražbi pa bo znova na prodaj
tudi 95-odstotni delež v brazilski družbi Prevent Thierry, in sicer z nezavezu-
jočim zbiranjem ponudb zaradi prodaje na podlagi neposrednih pogajanj. Po-
slovni delež je neobremenjen, na prvi dražbi pa so ga skušali prodati po ceni
4,85 milijona evrov. (plt)

NE SAMO CIU, TUDI
POT JE POMEMBNA!

\

i SPLETNA POSLOVALNICA PROBANKE
1 JE ODPRTA 24 UR NA DAN, 365 DNI V LETU.

•M PROBANKA

J finančna skupina

Število prvič registriranih
vozil pri nas še naprej
decentno pada

MITJA SAGAJ

Statistika Sekcije za osebna motor-
na vozila pri Trgovinski zbornici Slo-
veniji po prvih devetih mesecih tega
leta pravi takole: skupno je bilo v tem
času prvič registriranih 51.215 oseb-
nih in lahkih gospodarskih vozil, kar
je za natanko dva odstotka oziroma
1039 vozil več kot v enakem lanskem
obdobju.

Potem ko je statistika v prvi polo-
vici leta še beležila več kot petodsto-
tno rast glede na lani, se je poleti začela
odločneje zmanjševati in zdaj umirje-
no pada po navidezno zastavljeni poti.
Na letni ravni še zmeraj izstopa spre-
menjena segmentacija trga; slovenski
kupci so se letos od majhnih avtomobi-
lov segmenta B in malo večjih avtomo-
bilov segmenta C odločno preusmerili
v druge segmente, še najbolj so začeli
posegati po majhnih in kompaktnih
MPV-jih, torej velikoprostorcih, zraslo
pa je tudi število prvič registriranih av-
tomobilov segmenta D, torej zgornjega
srednjega razreda.

Medtem ko je tržni delež segmenta
B letos nižji za kar 5,4 odstotne točke
in delež segmenta C za 2,9 odstotne
točke, je razred majhnih in kompak-
tnih MPV-jev pridobil 2,3 odstotne
točke deleža, segment D pa 1,3 odsto-
tne točke. Tudi po srednje velikih SUV-
jih oziroma "mehkih" terencih je letos
nekoliko več povpraševanja, njihov
delež je večji za 0,7 odstotne točke.

Renaultov tržni delež, ki je že tra-
dicionalno vodilna znamka na slo-
venskem trgu, je letos opazno manjši,
glede na lani za 1,8 odstotne točke.
Po drugi strani pa je Volkswagen na
drugem mestu za skoraj toliko, za 1,7
odstotne točke, zvišal svoj delež na
trgu. Na enaki ravni po treh četrtinah
leta ostaja Opel na tretjem mestu, na
četrtem in petem mestu pa sta si še

VEČER

zmeraj tesno z ramo ob rami koncern-
ski znamki Citroen in Peugeot. Tre-
nutno ima nos spredaj prvi, ki pa ima
letos za četrtinko odstotne točke nižji
tržni delež, medtem ko ima Peugeot za
prav toliko višjega.

Ford, Škoda, Hyundai, Kia in Fiat
so znamke, ki zaključuje prvo dese-
terico, prva trojica z malenkost bolj-
šim rezultatom glede na trg kot lani,
zadnja dva s slabšim. Predvsem Fiatov
tržni delež je letos upadel za 1,7 od-
stotne točke. Je pa Fiat glede na re-
zultate po koncu avgusta na repu
deseterice zamenjal Chevroleta, ki je
zdaj enajsti.

A slika še zmeraj ni realna, kajti
senco na slovensko statistiko še
zmeraj mečejo tako imenovane
dnevne registracije vozil, ki so zabe-
ležene v statistiki, a nato zapustijo
državo. Njihov delež sicer ni znan, a
v preteklosti se je govorilo o 15, celo o
18 odstotkih, kar seveda realno sliko
slovenskega avtomobilska trga posta-
vlja na precej bolj trda tla. Je pa spet
res, da je tudi upad deležev nekaterih
znamk prav rezultat zmanjševanja
števila dnevnih registracij.

Vir: Sekcija za osebna motoma vozila

Najbolje prodajane
znamke

Sicer pa se je bitka zadnjega četr-
tletja, ki lahko še zmeraj odloči o pr-
vakih, medtem že začela. In bo trajala
vse do novega leta.

BANKA SLOVENIJE

Tečajnica Banke Slovenije - referenčni tečaji ECB z dne 7. oktobra 2011

DELAVSKA HRANILNICA d.d.

www.delavska-hranilnica.si

VEZAVA DEPOZITA NA 24 MESECEV
PO ODLIČNI 4,40% ODRESTNI MERI

Nadzorni svet Elana je na današnji
seji iz nekrivdnih razlogov odpoklical
Roberta Ferka z mesta predsednika
uprave. Vodenje Elana bo začasno pre-
vzela dosedanja članica uprave Andre-
ja Košir. Nadzorniki so se za ta korak
odločili zaradi negativnega vpliva, ki
so ga dvomi o zakonitosti Ferkovih
poslov imeli na poslovanje podjetja.

Kot je po seji nadzornikov v Lju-
bljani povedala predsednica nadzor-
nega sveta Elana Kristina Rovšek, so
Ferka na današnji seji s funkcije pred-
sednika uprave odpoklicali iz nekriv-
dnega razloga. Revizija ni pokazala
večjih nepravilnosti in oškodovanja
podjetja, zato nadzorni svet ni imel ra-
zloga za krivdni odpoklic Ferka. Raz-
drtje pogodbe pa bo v skladu z določili
pogodbe. Rovškova ni mogla razkriti,
kolikšna odpravnina pripada Ferku,
po neuradnih podatkih naj bi šlo za
šest plač odpravnine.

Ferko v Elanu ostaja do 31. oktobra,
takrat pa bo vse posle predal doseda-
nji članici uprave za področje financ
Andreji Košir, ki bo do nadaljnjega
edina članica nove uprave. Tudi zača-
sni tretji član uprave Aleš Zupančič,
ki so ga nadzorniki septembra ime-
novali v upravo zaradi sumov Ferko-
vih kaznivih dejanj, se namreč vrača
v vrste nadzornikov. Nadzorni svet je
tako znova popolnjen, ali bo Zupančič
ponovno prevzel njegovo vodenje, pa
bodo odločili na naslednji seji. O do-
gajanju v podjetju in novem vodstvu
pa naj bi v ponedeljek razpravljali tudi
lastniki.

Ferko sicer Koširjevi, s katero je
dobro, korektno in profesionalno so-
deloval, želi veliko uspeha pri nadalj-
njem vodenju podjetja. Kot je poudaril
na tiskovni konferenci v Begunjah na
Gorenjskem, Elan po skoraj treh letih
zapušča v dobri kondiciji, podjetje je
uspešno na vseh področjih in ima stra-
tegijo. Poudaril je, da ga je vodil naj-
bolje, kar se je dalo, to dokazujejo tudi
rezultati.

Opozoril je, da je bilo podjetje
leta 2008 zrelo za stečaj in da je gro-
zila izguba 700 delovnih mest, a so
jih kljub krizi zadnja tri leta ohrani-
li. Konsolidirani prihodki leta 2009,
ko je Ferko prevzel vodenje podjetja,
so znašali 71 milijonov evrov, letos pa
bodo glede na načrte dosegli 90 mili-
jonov evrov. Iz desetmilijonske izgube
je Ferko podjetje pripeljal na pozitivno
ničlo in močno povečal prodajo smuči
s 400.000 parov na več kot 500.000 ter
plovil s 118 na 183.

Ferko je prepričan, da sta dobra
strategija in trdo delo ključ do uspeha.
"Žal ugotavljam, da ni interesa, da bi se
Elan še razvijal, tekmoval na konku-
renčnem svetovnem trgu in rasel v po-

Robert Ferko: Zadnji dogodki za Elan
žalostni in nedopustni ter škodljivi

(Božo Zorko)

membnega globalnega igralca. Očitno
nekateri menijo, da mora Elan ostati
igrišče za najrazličnejše druge intere-
se, kjer posel ni glavna prioriteta," je
poudaril in dodal, da so zadnji dogod-
ki za Elan žalostni in nedopustni ter
škodljivi.

Opozoril je, da "dokler podjetje ne
bo imelo stabilnega lastnika in bo po-
ligon za igranje različnih interesnih
skupin, ne more uspešno poslovati".
Podjetje, ki se lahko ponaša z veliki-
mi inovacijami in vrhunsko blagovno
znamko, si po njegovih besedah ne za-
služi, da bi z njim kdo ravnal mačeho-
vsko. Trenutno v Elanu, ki je v večinski
državni lasti, potekajo skrbni pregledi
zainteresiranih investitorjev. (sta)

gospodarstvo@vecer.com | 9

Evropska bančna agencija
bo v prihodnjih mesecih
preverjala, kako bi
evropske banke prenesle
odpis dolga Grčiji.
Ukinjanje sistemske
pomoči manjšim bankam
v Veliki Britaniji lahko pri-
pelje do njihovega
propada, ocenjuje
v agenciji Moody's

IRENA FERLUGA

Bonitetna hiša Moody's je včeraj zni-
žala bonitetno oceno 12 britanskih
bank, med njimi tudi Lloyd's, San-
tander UK in Royal Bank of Scotland
(RBS). Britanske finančne institucije
namreč po oceni Moody's v prihodnje
ne morejo računati na veliko podpo-
ro države. Evropski voditelji so pod
pritiskom, saj naj bi do novembrske-
ga srečanja državnikov G20 pripravili
sprejemljiv načrt reševanja evropskih
bank. Analitiki ocenjujejo, da je splo-
šna dokapitalizacija, v nekaterih pri-
merih celo prekapitalizacija bank,
edina možnost za obnovitev zaupanja
v tem kritičnem času.

ECB obnovila dolgoročne kredite

Predsednik evropske komisije Jose
Manuel Barroso je napovedal, da
načrti v tej smeri dobro napredujejo.
ECB je pred dnevi obnovila dolgoroč-
ne kredite, banke imajo celo neomejen
dostop do gotovine do januarja 2013.
Po podatkih Mednarodnega denarne-
ga sklada naj bi regija potrebovala pri-
bližno 200 milijard evrov dodatnega
kapitala.

Toda guverner centralne banke
Anglije Mervyn King je očitno izgubil
zaupanje v sposobnost evropskih gu-
vernerjev, da rešijo dolžniško krizo.
Angleška centralna banka je v četrtek
napovedala največjo spodbudo v času
aktualne recesije, navajajoč različne
oblike ranljivosti v povezavi s krizo
evra. King je napovedal prvi korak ra-
hljanja angleške monetarne politike
po letu 2009 kot odgovor na najhujšo
finančno krizo doslej. Ta napoved na-
kazuje dve možnosti: ali je krizni virus
že zajel tudi Veliko Britanijo ali pa na
Otoku ne verjamejo v sposobnost najti
pravo zdravilo.

Nižje ocene je dobilo tudi devet
portugalskih bank, razlog je nadaljeva-
nje dolžniške krize v tej državi, je po-
ročala nemška tiskovna agencija DPA.

Pred ločitvijo

investicijskega bančništva_

Moody's je bonitetno oceno Royal
Bank of Scotland (RBS) znižal za dve
stopnji, z Aa3 na A2. Banka Lloyds je
dobila eno stopnjo nižjo oceno, A1.
Poleg Santander UK so nižje ocene pre-
jele še Co-Operative Bank, Nationwi-
de Building Society in sedem ostalih
manjših bank, je poročala francoska
tiskovna agencija AFP. Moody's oce-
njuje, da Velika Britanija ukinja sis-
temsko podporo za sedem manjših
finančnih institucij in da bi ob finanč-
nih težavah te institucije država ver-
jetno pustila propasti. Na drugi strani
je država zmanjšala sistemsko podpo-
ro večjim in sistemsko pomembnej-
šim finančnim institucijam. Sicer pa
znižanje bonitetne ocene ne odraža
poslabšanja finančne moči bančnega
sistema ali britanske vlade, je dodala
agencija.

Britanska vlada je septembra
podprla načrte Vickersove komisi-
je, v skladu s katerimi bodo britan-
ske banke do leta 2019 morale izvesti
pomembne strukturne reforme. Med
drugim bodo morale ločiti poslovanje
s strankami od investicijskega bančni-
štva. S tem bi preprečili, da bi izgube
investicijskih enot plačevali komiten-
ti bank, v primeru hujših kriz pa bi
morala banke pred propadom reševa-
ti država.

Na objavo nižje bonitete so se
odzvali v RBS, v kateri obžalujejo,
da agencija ni videla njihovega na-
predka pri zagotavljanju dodatne fi-
nančne moči banke. Britanski časnik
Financial Times je poročal, da se bri-
tanska vlada boji, da bo RBS, ki je v
83-odstotni državni lasti, potrebova-
la dodatno pomoč v luči ugotovitev
Evropske bančne agencije (EBA). Ta
bo v prihodnjih mesecih najverjetne-
je preverjala, kako bi evropske banke
prenesle odpis dolgov Grčiji. RBS je že
stresne teste pred tremi meseci komaj
prestala. S 6,3-odstotnim količnikom
"stresnega" kapitala je pristala v tako
imenovanem sivem območju.

BORZNI TEDEN

Zaupanje v družbo
ali strah pred zame-

DAMIJAN TOPLAK

Osrednji borzni indeks Ljubljanske borze je ta teden vendarle sklenil s
pozitivnim predznakom. Ob vrednosti 626 indeksnih točk se je na
tedenski ravni okrepil za skoraj poldrugi odstotek. Pridobila je novomeška
Krka, kjer ob tujcih svoje lastništvo z nakupi lastnih delnic krepi tudi sama
Krka, ki ima zdaj že 5,51 odstotka lastnih delnic. Tečaj Krke je trenutno nad
52 evrov. Kot ena redkih na Ljubljanski borzi pa z vrednostjo 162 evrov
ostaja letos v plusu delnica Mercatorja. Za večinski delež Mercatorja naj bi
interes pokazalo več kot deset interesentov, med njimi tudi vsaj trije
strateški investitorji, smo izvedeli neuradno.

Od najnižjih vrednosti (okrog 4,01 evra) si je nekoliko opomogla tudi
delnica Nove KBM, vendar pa vseeno nima pravega zaleta, da bi odločneje
preskočila mejo 4,50 evra. Tega ni moglo spremeniti niti dejstvo, da je
predsednik uprave Nove KBM Matjaž Kovačič dokupil 980 delnic banke v
skupni vrednosti 4460 evrov. Nekateri menijo, da je z nakupom pokazal
zaupanje v prihodnje poslovanje banke, hkrati pa se je skušal zavarovati,
da mu nadzorniki ne bi spodnesli vse bolj majavega direktorskega stolčka.
To, da ima prvi mož Nove KBM v lasti (vsaj uradno in v svojem imenu) le
3644 delnic banke v skupni vrednosti okrog vsega 16 tisoč evrov (drugi
vodilni v banki jih imajo še manj), pa borzni analitiki ocenjujejo bolj kot
dokaz nezaupanja v banko.

Po lanskoletnem nakupu srbske Credy banke, kjer je Nova KBM po zadnji
dokapitalizaciji zdaj 76-odstotna lastnica, se vse bolj špekulira tudi o
nakupu Privredne banke Beograd (PBB) oziroma o združitvi obeh
omenjenih srbskih bank. PBB je ob poletju ob bilančni vsoti (obsegu
poslovanja) 260 milijonov evrov imela tudi poldrugi milijon evrov izgube,
Credy banka pa ob okrog 100 milijonov evrov bilančne vsote 20 tisoč
evrov čistega dobička. Credy in PBB bi združeni imeli okrog 1,5 odstotka
srbskega bančnega trga, s čimer bi Nova KBM, ki ima ambicijo vstopa še na
makedonski trg, krepila svojo pozicijo v Srbiji. Ali bo ob vseh težavah, s
katerimi se Nova KBM tako kot večina drugih slovenskih bank sooča na
domačem bančnem trgu, uspela odločneje zakorakati na tujem, je težko
napovedati. Delnica Nove KBM je včeraj ob slabih dveh tisoč evrih
prometa pridobila 7,8 odstotka vrednosti in trgovanje sklenila pri 4,56
evra.

Nadzorniki: Ravnanje uprave NKBM
v krizi ustrezno

Člani nadzornega sveta NKBM so se včeraj seznanili s tekočim poslovanjem
banke in Skupine Nove KBM. Nadzorniki banke so se strinjali, da glede na še
vedno izrazito zaostrene ekonomske in gospodarske razmere uprava banke vodi
ustrezno ekonomsko politiko in uspešno zasleduje ekonomski interes, so včeraj
sporočili iz NKBM.

Nadzorni svet se je seznanil še s spremembami bonitetne ocene države in
bank ter izrazil zaupanje, da bo Nova KBM, kljub temu, da znižanje bonitetne
ocene lahko pomeni določene likvidnostne obremenitve v obliki omejenega
dostopa do virov sredstev na mednarodnem trgu denarja, še naprej aktivno
podpirala slovensko gospodarstvo. (gr)

Perutnina dvomilijonska
naložba na Hrvaškem

Slovesnega odprtja gradbišča novega distribucijskega centra v Osijeku se je ob direk-
torju Predragu Šegoviču udeležila hrvaška premierka Jadranka Kosor.

Podjetje PIPO Čakovec iz Skupine Perutnina Ptuj je v torek pričelo graditi Dis-
tribucijski center Osijek. Investicijo, vredno dobra dva milijona evrov, v družbi
ocenjujejo kot pomembno za učinkovito oskrbo potrošnikov na Hrvaškem z
varnimi, zdravimi, kakovostnimi in okusnimi živili. Slovesnega odprtja grad-
bišča se je ob direktorju Predragu Šegoviču udeležila hrvaška premierka Ja-
dranka Kosor, ki je izrazila zadovoljstvo, da takšne naložbe v njihova podjetja
in tržišče pomenijo preskok večine ovir in vzpostavitev konstruktivnega dia-
loga z evropskim poslovnim svetom, s čimer se Hrvaška že kaže kot del evrop-
skih integracij.

Z novo pridobitvijo oziroma dodatnimi količinami manipulativnega in
hladilnega prostora bo Perutnina ponudila učinkovitejšo hladilno verigo, ki
sega od proizvodnih linij do trgovskih polic. "Prehranski segment je v dana-
šnjem času občutljiva tema, česar se zavedamo tudi v naši družbi. Zato investi-
cije usmerjamo v implementacijo najsodobnejših tehnologij v vse pridelovalne
procese, s čimer zagotavljamo konstantno vrhunsko kakovost naših živil," je
dejal Šegovič in dodal, da bodo vsa potrebna sredstva zagotovili sami. (ug)

101 gospodarstvo@vecer.com GOSPODARSTVO sobota, 8. oktobra 2011

Tečajnice Ljubljanske borze
7. oktober 2011

Trg delnic - Prva kotacija

Trg strukturiranih produktov - investicijski kuponi

% spr. Odp. tečaj Maks. tečaj Min. tečaj PL ŠP

1,8800 0,5950 0,5950 0,5950 816 1

Legenda: VP = vrednostni papir; NT = način trgovanja; ET = enotni tečaj, % spr =
odstotek spremembe; ZT = zaključni tečaj; + Pov. = najboljše povpraševanje; + Pon.
= najboljša ponudba; v 000 € = prometv tisoč EUR; pL = promet v lotih; ŠP = št.
poslov; PK = preknjižbe; OP = opombe; Št. ES = število enot sklada € = promet v tisoč
EUR; PL = promet v lotih; ŠP = št. poslov; PK = preknjižbe; OP = opombe; Št. ES = število
enot sklada

Raiffeisen
BANK

www.raiffeiser.si

Vzajemni skladi

Domači

Ime sklada

Abančna DZU DELNIŠKI AKTIVNI

Abančna DZU DELNIŠKI AZIJA
Abančna DZU DELNIŠKI BALKAN
Abančna DZU DELNIŠKI EVROPA
Abančna DZU DELNIŠKI PASIVNI AFRIKA & ME
Abančna DZU DELNIŠKI PASIVNI BALTINORD
Abančna DZU DELNIŠKI SVET

Abančna DZU DELNIŠKI ZDA

Abančna DZU DENARNI EURO
Abančna DZU MEŠANI
Abančna DZU OBVEZNIŠKI
Abančna DZU URAVNOTEŽENI
ALTA ASIA
ALTA BALKAN
ALTA BOND

ALTA BrazilRussiaIndiaChina
ALTA ENERGY
ALTA EUROSTOCK
ALTA GLOBAL

ALTA GOLD

ALTA HIGH YIELD BOND

ALTA INDIA
ALTA KOMET
ALTA MONEY MARKET
ALTA NEW EUROPE
ALTA PHARMA-TECH
ALTA PRIMUS
ALTA TURKEY
ALTA USA
ALTA WATER
SENIOR

ESPA CASH EMERGING MARKETS
ILIRIKA Amerika delniški

ILIRIKA Azija delniški

ILIRIKA BrazilijaRusijaIndijaKitajska delniški

ILIRIKA Energija delniški

ILIRIKA Farmacija delniški

ILIRIKA Finance delniški

ILIRIKA Gazela delniški

ILIRIKA Globalni sklad skladov

ILIRIKA Gold delniški

ILIRIKA Latina delniški

ILIRIKA Ilirika Modra kombinacija mešani

ILIRIKA Obvezniški

ILIRIKA Prehrana delniški

ILIRIKA Vzhodna Evropa delniški

Infond Bond

Infond BRIC

Infond Delniški

Infond Dynamic

Infond Energy

Infond Europa

Infond Frontier

Infond Global

Infond Hrast

Infond Life

Infond PanAmerica

KD Balkan

KD Bond

KD Delniški dohodkovni

KD EM Infrastruktura in gradbeništvo

KD Finance

KD Galileo

KD Indija - Kitajska

KD Latinska Amerika

KD MM

KD Nova Energija

KD Novi Trgi
KD Prvi izbor

KD Rastko

KD Severna Amerika

KD Surovine in Energija
KD Tehnologija
KD Vitalnost
KD Vzhodna Evropa

Krekov Globalni

Krekov Klas Družbeno odgovorni

Krekov Most Novi trgi
Krekov NANO & TECH
Krekov Sidro Obvezniški
Krekov Skala Uravnoteženi
NFD 1 Delniški
NFD Azija/Oceanija
NFD Energija
NFD Evro/Amerika
NFD Finance
NFD IT

NFD Novi Trgi
NFD Obvezniški

NFD Zdravstvo

NLB Skladi - Azija delniški

NLB Skladi - Dinamični delniški

NLB Skladi - Evropa delniški

NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo delniški

NLB Skladi - Globalni delniski

NLB Skladi - Ju., Sr. in Vz. Evropa delniški

NLB Skladi - Kombinirani globalni

NLB Skladi - Naravni Viri delniški

NLB Skladi - Nova Evropa uravnoteženi

NLB Skladi - Obvezniški EUR

NLB Skladi - Slovenija delniški

NLB Skladi - Svetovni razviti trgi delniški

NLB Skladi - Visoka tehnologija delniški

NLB Skladi - Visoko rastoča gosp. delniški

NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški

Perspektiva: BalkanStox

Perspektiva: EmergingStox

Perspektiva: EurAsiaStox

Perspektiva: ResourceStox

Perspektiva: SpecialOpportunities

Perspektiva: WorldMix

Perspektiva: WorldStox

PSP Modra Linija

PSP Optima

PSP Pika

PSP Živa

Probanka Agriculture

Probanka Alfa
Probanka Beta
Probanka Biotech
Probanka Gama obvezniški
Probanka Globalni sklad
Probanka Novi Trgi
Probanka Sigma
Probanka Uranium
Triglav Azija
Triglav Balkan
Triglav EM Bond
Triglav EM Potrošne dobrine
Triglav Enegija
Triglav Evropa

Triglav Hitro rastoča podjetja
Triglav Obvezniški
Triglav Rastoči trgi
Triglav Renta
Triglav Steber I
Triglav Surovine in materiali
Triglav Svetovni
Triglav Top sektorji
Triglav Zdravje in farmacija

Tuji

Ime sklada

Allianz PIMCO Euro Bond

Allianz RCM BRIC Equity
Allianz RCM Enhanced Short Term Euro
Allianz RCM Europe Equity Growth
Allianz RCM Global Agricultural Trends
Allianz RCM Global EcoTrends
Allianz RCM Global Equity
Allianz RCM Growing Markets Protect
Allianz RCM Oriental Income
Amundi Funds Bond Converging Europe
Amundi Funds Bond Euro Corporate
Amundi Funds Bond Euro Govies
Amundi Funds Bond Euro High Yield
Amundi Funds Bond Euro Inflation
Amundi Funds Bond Europe
Amundi Funds Bond Global
Amundi Funds Bond US Opportunistic Core Plus
Amundi Funds Equity Asia Pacific Ex Japan
Amundi Funds Equity Emerging Europe
Amundi Funds Equity Emerging World
Amundi Funds Equity Euroland Small Cap
Amundi Funds Equity Europe Restructuring
Amundi Funds Equity Europe Select
Amundi Funds Equity Euro Select
Amundi Funds Equity Global Alpha
Amundi Funds Equity Global Gold Mines
Amundi Funds Equity Global Luxury And Lifestyle
Amundi Funds Equity Global Resources
Amundi Funds Equity Greater China
Amundi Funds Equity Japan Target
Amundi Funds Equity Japan Value
Amundi Funds Equity Latin America
Amundi Funds Equity US Concentrated Core
Amundi Funds Equity US Growth