ČITATELJI1 Prosimo, poglejte na it«vilke poleg naslova u dan, ko Vate naro*~Jna poteče. V teh časih splo*" Je li imeti f pitanja cen, potrebu-^.'delovanje. Skuhajte vnaprej plačano \ GLAS NARODA Lisf-slovenskih flelavcerv Ameriki. Zftk. 1949 »I tke PMt Of flee it New I«i N. I, • m. urn. v»C EOT a > f na dan doUfiBl • ■ • 'OLA8 I1IOD1" ro ratal NARiTMOR ii DOM ClTAJTE, KAB JAB ZANIMA NEW YORK, MONDAY, JULY 12, 1943. — PONEDELJEK, 12 JULIJA, 1943. Na 132. O'" % '2. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, MONDAY, JULY 12, 1943. — PONEDELJEK, 12 JULIJA, 1943. } JUŽNA SICILIJA ZASEDENA yOLUME IX — JiETNIK JJL #C ASTEL VETRAN O •MENR - •^ST ^ :SC,^f5j'BERA CASTEL ^AGRIGENTO« o- •ENNA •C ALTANI5ETTA TERMINI ACIREALE^^: GELA- RAGUSA VITTOWA* • WNOT( SIRACUSA' S TELLER IA Zemljevid kaže veliki italjanski otok Sicilijo, iia katero so v petelk ponoči vpad le zavezniške armade. Do sedaj so zavezniki zavzeli obrežje od Grele, kjer ise naiuajajo Ameri kanci, pa do skrajne južne točke otoka južno od Pachino, kjer se nahajajo Angleži in Kanadčanu. A' ^kraja*em desnem gorenjem kotu se nahaja Messina, onsfcrani dve milji široke nKxrske ožriine pa je Reggiio v Kalabri ji, ki je že del italjanske celine. Zavezniki so naglo premagal osiški odpor ter so zavzeli tri letališča in mesto Pachino blizu jugovzhodnega obrežja Sicilije. — Amerikanci so zasedli letališči pri Geli ob južni obali, drugo letališče pa nekoKko dalje od obrežja. Prej pa so že zdrobili močan sovražni tančni protinapad. Kanadčani so zavzeli letališče in mesto Pachino ter zasedli tudi več sosednega ozemlja. Zavezniške bojne ladje ,]xxi-pirajo iufanterijo s tem, da neprenehoma Obstreljujejo o-brežne utrdbe, leteče trdnjave pa daleč v ozadju 'bombardirajo sovražne postojanke. Ameriške in angleške čete so v tesnem stiku s padalnimi četami, ki so se spustile na tla v notranjosti otoka, d«, razbijejo prometne črte in napadajo sovražnika od zadej. Natančno število zavezniških iz^rub še ni Ibilo naznanjeno in poročilo s^ano pravi, da so a-meriške, angleške in kanadske rzgujbe zelo majhne, mnogo I-taljanov pa je -bilo ujetih. Prvi večji odpor je prišel proti A-Iiierikancem, ko so proti njim iz notranjosti otoka prišle nemške in italjanske okiopne čete. Tedaj pa so bili Amerikanci že dobro zakopani, (bojne ladje pa ko naglo obrnile svoj artilerijski ogenj na tanke in osiški protinapad je bil kmalu strt. Vpad na Sicilijo se je pričel v petek ob 10.10 ponoči, ko je velika skupina gliderjev tiho drsela skozi meglo in slednjič ppi-stala na neki ptaaoti. (Oliderji so transportni ae-roplani brez motorjev; lahko Ibi jih imenovali drseči aero-plani. Prav posebno so porabni za prevoz vojaštva in vojnega materjala v ponočnem času, ker jih ni slišati in morejo pristati daleč za sovražno fronto.) Nekaj minut zatem je močno ob rož en bataljon ameriške zračne divizije vdaril proti svojemu prvetnu cilju in vpad na (Sicilijo se je pričel. Eno uro in deset minut pozneje je več transportnih aeroplanov Ibrnelo proti drugemu cilju ter so za *elboj pu«tili dolge vrste padalcev, ki so takoj, ko so se spustili na tla napadli neko utrjeno postojanko daleč za prvo sovražno utrjeno erto. Ajinerikancem je flbil za vpad določen zapadni konec vpadne črte olb jugovzhodni oibali Sicilije. Na vzhodnem koncu pa so se spustili rta- tla angleški gli-derji in napadalci, da pripravijo pot za infanterijo in tanke, ki so bili že vedno na bojnih ladjah. Nato so tudi te čete naglo pripeljali transportni roplani. Amerikanci so, ko so zavzeli dve letališči, pričeli prodirati v notranjost otoka. Vpad na Ri-icflijo bi ibilo težko izvesti na kak drug način, kot s padalci in gliderji. In to je bilo izvrše- Začetek konca Vpad zavezniških armad na Sicilijo pomeni predsedniku Rooseveltu "začetek konca" za Hitlerja in Mussolini j a. Predsednik je prejel sporočilo o vpadu v petek zvečer na banketu, ki ga je priredil na čast francoskemu generalu Henri Honore G-iraudu v Beli hiši ter je ob naznanilu rekel, da vpad pomeni začetek konca za osišče. Da bodo -zavezniki, ko si bodo popolnoma podvrgli Sicilijo, vpadli v Italijo in sicer najprej v Kalatbrijo, je razvidno iz predsednikove brzojavke papežu Piju XII., kateremu je obljubil, da bodo tekom vpada v Italijo verske ustanove obvarovane vojnega razdejanja bodo zavezniki spoštovali ne v-j štovale cerkvene ustanove in trelnost Vatikana in vse papeJ posesti, nato pa sporočilo 1 ključuje z besedami: 4'Skupno z vsemi drugimi ji brzojavki papežu. ''Naši vojaki so prišli, da rešijo Italijo fašizma in njegovih nesrečnih simbolov in da kzženejo nacij-ske zatiralce, ki kužijo njeno (italjamsko) zemljo.'* Nato papežu zagotavlja, da in bodo zavezniške armade spots,. ževe posesti po celi Italiji, kaj ti Združene države imajo za svoj cilj samo pravičen in stalen mir na zemlji. "Predno bo to sporočilo prišlo do Vaše Svetosti, se bodo ameriške in angleške oborožene čete izkrcale na it . ti ranski zemlji,'* pravi predse'u ;ik v svo- narodi Ln armadami, ki so prežete duha dobre volje do ljudi in s pomočjo vsemogočnega Boga bomo svoja srca in naše misli obrnili k nalogi, da postavimo pravičen in stalen mir na zemlji." USTAVA JE MOGOČEN ZAKON Washington, 9. julija. i Predsednik Roosevelt je na vprašanje časnikarjev, če more prisiliti John L. Lewisa, da podpiše nov kontrakt za maj-nerje, odgovoril, da ustavno se ne more nikogar prisiliti, da bi podpisal karkoli. Obenem pa je tudi dejal, da se je tiskalo obilo neplodnosti o majnerski zadevi. — Časnikarji so stavili predsedniku vprašanje z ozi-rom nfa ponovne nemire med majnerji, ki nočejo delati dokler se jim ne prizna upravičenega povSska. Ko so predsednika vprašali, če bi potreboval dodatnih sankcij za ust rah o Van je upor-nih unij, je predsednik preči-tal prvih osem točk ali členov Bmith-Connailijevega zakona. Časnikarji so ga opomnili na dejstvo, da je prisilil Montgomery Ward & Co. firmo, da je podpisala kontrakt v smislu naredfo WI*B., predsednik pa je odgovoril, da je imel v tem slučaj ooblast prervzeti obrat firme v imenu vlade, toda ni pa mogoče vladi prevzeti pod pvojo oblast majnerske unije. Tihota pred nevihto Iz glavnega stana zračne sile v Severni Afriki. — Ameriški in angleški poročevalci tukaj so se na dan invazij« Sicilije počutili, kakor da se jim je odvalilo težko breme s pleč in razvezal jezik, ki je imel prej nalogo, da je čisto tiho o takozvanem "D" dnevu. »Sedaj poročevalci lahko govo- rijo in pišejo o napadu na Si- {Severnoafriških pristaniščih. J VIKTOR VOLK UMRL cilijo. Tekom več mesecev pa, Ostajali so za kratko dobo in ko so bile v teku priprave za potem jih je preko noči zmanj-invazijo, so morali biti molče-! kalo. S konvoji je vedno izgi-či, kakor da. ne vidijo in ne slu- j nil kateri od časnikarskega tijo ničesar. i štaba, toda nihče ni govoril o Nekako sredi junija je gen.1 tem Navajeni so bili, da je bilo bUa" ^l^iT" Ta ^ Eisenhower sklical konferenco | skoro slednji dan izpraznjeno1 ^ a ("'aftnikaripv xr svoiem «rlav- mixzfsi v sni kartici dvo- . ^ J® 1 P0 opan ze Od Mrs. Milke Volk smo iz Fontana, Cal., prejeli žalostno vest, da ji je tam 2. julija umrl njen soprog Viktor. Umrl je vsled pomanjkanja krvi, kar je časnikarjev v svojem glavnem stami. Te konference se si kako mesto v časnikarski dvo- , , . . , .. , , . . j , * , , (takoj naslednji dan 3. julija, -.rani in vedeli so, da so kore-l . . . cerobdrcujejo vedno v bolj aliUpondenti odšli s fanti .. .) Viktor Volk in njegova soman j rednih presledkih, toda' Eisenhower jevo povelje pa je V™ga Milka sta mnogo let žita konferenca je bila nekaj po-'bilo trdo in slednji časnikar gaj vikJrs^ -oboiSL^ Mil sebnega, nekaj, ki je vzbujalo je rešpektiral.l Vse je bilo tiho . 1 or ojacmoo, i , , . i*. j - - ■ - i ka pia modno trgovmo. S pnd- slutnje. ! do zdaj. Zd-aj pa se je casnifcar-' ° 1 General Eisenhower je go- jem sprostilo pero in hite pi- nim delom sta si prihranila le- voril o splošnem vojnem polo-'sati, obenem pa so pokoncu oe-]?° ..iri z®bo1tel° ^ žaju v Severni Afriki, ko je le niči, ker skušajo držati stike zlvlfT te"sU . . . I i -,-- I visled tega v novembru lanisikega naenkrat m nepričakovano po-1 s poveljniki in s tovariši, ki so ° vedal obranim časnikarjem, da odšli z in v azijsko armado, se bo v enem mesecu izvedlo invazijo preko morja. V sobi je bilo v tem trenotku tiho in hladno, kakor da je zamrznilo v ^ , , ... . njej življenje. Samo ledeno je Bronx Zoo napami z zano- j Metbkev BeMmg" m je bi hladne oči poveljnika zavezni- Tudi neodvisnost New i"ork —»Pred več tedni I leta odpotovala v OaKfornijo ter se vs t an o vil a v Fontani, kjer sta si zgradila prijazno hišo. Viktor VoTk je bil doma iz Nemci imajo dozdaj 43,000 mrtvih v sedanji ofenzivi Rdeča armada je razbila napad 400 nemških tankov in velikega števila infanterije med Kurakom in Orelom ter s protinapadom zavzefla dva obljudena kraja. - Pri Belgorodu so Rusi odbili vse nemške napade ter uničili 43 tankov izmed 100. Nemški radio priznava, da sedaj Rusi napadajo pri Kursk u, Orelu in Belgorodu ter pravi, da slabo vreme ovira nemško ofenzivo. Poročilo ruskega vrhovnega poveljstva naznanja, da je bilo v nedejjo raebitih 16*2 nemških tankov in 31 aeroplanov. Odkar so Nemci pričeli svojo X . . . ofenzivo, so izgubili 2500 tanJ^iu ^ ^f ^ ^tne^ kov in 10G9 aeroplanov. Grške Lidice — po italijanskem načinu Italijanske vojaške oblasti na Grškem so pretoki i mesec požgale vas Domokos na obtožbo, da so prebivalci nudili zavetje guerilcem. Kakor se glasi poročilo, so gerilci odvedli s seboj v gore nekega Grka, ki je sodeloval z Italijani, Z njim vred so od- sina. Žena bogatega bivšega Častnika, ki so ga Italijani zelo cenili, je bila v Aten«ih, ko so Italijani so poizkušali zvedeti, kdo je pomagal ge rilce m, da so mogli tako točno izvesti svoj načrt ugrabitve kvizlinga in njegovega siria. Ko pa nihče no tako spretno, da so bili vojaki na svojem cilju, predno so! sndkarjev glede i• '__s_!__-j.:____I:___—:-:„ uj som, da se bo zvalila v približ- star okoli 58 let. no enem mesecu nenavadna I Blag mu spomin! Njegovi u-vodna ptica, kar 'bo prvi dogo- žaloečeni soprogi pa naše so-dek te vrste v kateremkoli ži-.žalje! škh sil v Afriki so šle od enega obraz» do drugega in končno je Eisenhower k mojemu nena-dnemu naznanilu pridodal, da yalskem vrtu. Da bi «e pri tej imenitni dogodivščini kaj ne, prej, ko še ni bilo treba misliti bo najprej invadirana Sicilija.' | pokvarilo, so dali ptičjemu pa- na štorkljo, ter si je izbral baš Konferenca se je nato nada-^ nft razpolago čisto in pro-! praznik neodvisnosti, da je u-Ijevala in general je odgovar- ^ storno lužo oziroma umetno] pravi vrta pokazal, da se bo ti-jal na stavljena vprašanja ča- mogvirje, kjer naj bi se zvalilo sto jajoe zvalilo prav tam, kjer , s nikar jev glede podrobnostitisto ^edno ptičjejajce. _ bosta hotela roditelja in ne kjer mosrli sovražni protizračni to- invazije, itd. Fantje ®o mislili,| ptičjemu paru pa se je men- bi nadzorovala ta veseli dogo-povi strel jati. Padalci so se j da imajo v žepu veliko novico da bolj dopadlo v starem, na- dek kaka človeška radovednost. skoro nemoteno spustili na tla —toda vrhovni poveljnik je i- po] STJbem in bolj zanemarje- p» je parček lepo pobral jajce se & peljala s svojim Mednarodni informacijski u rad, ki je nemlška agentura,J ge rilci napadli posestvo, naznanja, da so Rusi"v šestih dneh izgubli 1197 aeroplanov in 1709 tankov. Ko so v nedeljo Nemci napadli med Orelom in Kurskom s 400 tanki in močno infanterijo, je bilo ubitih 2000 Nemcev in mnogo tankov razbitih. Kot poroča Moskva, je bil ta napad odbit in tudi vsi napadi, ki so sledili prvemu. Pri "Belgorocfcu, kjer so v teku 'najljutejši boji. Rusi trdno drže svojo črto in zadnja dva dni Nemci niso dobili niti pedi zemlje. Smrtni slučaji med ranjenci zmanjšani za 12% Raba letal pri prevažanju ranjenih vojakov iz frontne linije ohrani premnogim ranjen cem življenje, je dejal armad ni zdraviliški oziroma kirurški general Kirk. V Severni Aifriki, je povedal kirurg natmittijaw, — je bilo prepeljanih « letali 14 tisoč ranjencev v bolnišnice v zaledju in v Novi Gvineji so prepeljali vse ranjence na ta način. Smrtnih slučajev je bilo v teh bolnišnicah v splošnem od dva in pol do tri odet., d očim je tekom zadnje vojne pomrlo v zasilnih bolnišnicah 15% ranjencev. Seveda je pripisovati izboljšanje v tem oziru krvni plazmi, ki je danes na razpolago vojaškim zdravnikom v neposrednem zaledju fronte. Nemški dolgovi Be me. — Ekonomski odsek Lige narodov je ocenil nemške dolgove s številkami, ki prehajajo v skoro astronomske ničle. Javni dolgovi Nemčije, pravi Liga, so sedaj šestkrat večji, kot so bili ob začetku vojne. Če se jih poda v številkah, izgledajo taikole: — 200,000,000,000 mark. Ameriški dolgovi pa tudi ni- ni hotel ničesar izdati, so Lahi' so majhna zadeva in v stevil-zažgali vas in pomorili vse od-1 kah izkazujejo: 125,000,000,000 rasle moške. I dolarjev. Iz Slovenije - Jugoslav Information Center Imena nekaterih nacističnih tovarišem kolajn« za ! pooblaščencev na nego -—— : Gorenjskem Tat ukradel avto in otroka Posneto iz ljubljanskega Ju- ljudsko Los Angles. — Mrs. Marie Imenovani so bili: Fr. Biber za krajevnega vodja na Jezer- v ter se nacrlo zbrali v vrste in mel zanje še eno presenečenje ■nričeli razdirati ceste in pota.jKio je bila konferenca končana, ifte dalje v notranjosti otoka pa Je Eisenhower časnikarjem reje bilo videti velike požare. ki,sno in poveljujoče dal vedeti, da morajo o vsem, kar jim je nem močvirju, kjer je domoval in odletel v staro močvirje. vsem ne sme biti v tisku in ni- so jih zanetili veliki ameriški bombniki. Vpadne čete je iz Tunizije preneljalo 2000 ladij vseh vrst, smedtem ko ie vpadne čete v A-J kjer nobene besede, friko prepeljalo 850 ladii. V naslednjih tednih so se Prepeljati tako velik konvoj stvari vršile naglo in konvoji —----Iso rezali vodovje Sredozem- (Nadaljevanje na 2. str.) Skega morja ter pristajali v Kralj Peter se bo smel poročiti Jugoslovanska zame j na vla- povedal molčati. Neglede kaj, da v Londonu je slednjič skle-opazijo, izvedo ali vidijo, o m3a dati uradni blagoslov poroki 18 let starega kralja Petra s 23 let staro grško princeso Aleksandro. V jugoslovanskih krogih je bilo rečeno, da (ho ministrski malim 15 mesecev starim otro-j Okrožno delovno zborovanje kom na sprehod in se je za ne- v Kranju je bilo sklicano nekaj minut ustavila pri drsali- davno, šču ter opazovala drsalce, otro- rah uradno naznanil zaroko. Peter in Aleksamdra sta že tajno zaročena nad eno leto. Trifunovič je o sklepu vlade obvestil kralja že v petek in mu je izrazil sVoje čestitke, nato pa mu je izročil uradno listino, predsednik Trifunovič v 48 u-lki odobruje zaroko. ka pa je medtem pustila v av. tu. Ko je hotela oditi z otrokom domov, je z grozo zapazila, da • -u,- _ • ^^^ „„T, . ! j; deželnega svetnika Albreehta ni nikjer njenega avta in tudi ... . „ » , i Mickelzra. Okrozm proevetar .Werner Lilling je predaval o ne otroka. Dejala je, da tat naj brž ni otroka opazil, ker je t» «pal zavit v toplo odejo na zadnjem sedežu. Policija sedaj išče oboje, avto in otroka. tra od srede, 16. m»rca 1943 skem, Ludvik Kloesch p» (V izvirnem besedilu.) —JIC. Kranju: Oberedlr *a predsednika okrožnega sodišča v Kranju, Pototsohnig za krajevnega vodjo pri Siv. Križa, Se^chko pa v Naklem; ravnatelj Pavel Bohmid za okro$negt> tiskovnega vodjo v Kranju, Schwand-tner pa za okrožnega propagandnega vodjo glavnega urada v Kranju. ( Dslje so bi'W imenovani za krajevne »voditelje: ^Jcfcwenig v Črnučah, Strauss v Selcali ja je okro& vodja izročil trem*in Stiaskj v SorL" - Okrožni stavbni vodja Pistot-nik je pozdravil okrožnega vodjo Kussa in komisaričnega večni Nemčiji. Po predavanju dr. Schreyer MONDAY, JULY 12, 1943 44 GLAS NARODA _(VOICE OF THE PEOpL*_ 99 Owaed ti4 MMMdl by tolmtili PubHaMag Qwiwwy. <▲ Oorposatloa) mnk BOW, PMldwt; ignM Hod«, Treunm; Jasepb Lupsha, Boa, «f Mm of the corporation and »Mmmm of aba* 21« WHST 18tb SfftHET, NEW YORK 11, N. Y. 50th Year "Glas Naroda" 1b issued every day except {Saturdays, Sundays and Holidays. •ubscrtpdon Yearly f7. Advertisement on Agreement. Z A CELO LETO VELJA LIST CA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: f7.—; ZA POL LETA f».iW; ZA C »TRT LETA $2.—. 'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemg^ sobot, nedelj in praznikov. "ULAS naroda", »1 WEST 18th STREET, new YOKE 11, n. Y CHeUcs 3—1242 JAINEZ NEDAM JANŠO N. KOG-BLJ Uojak Janez Nfedam živi v I Če Janez zaide na tako priredi-vsaiki slovenski naselbini x A- te v, kritizira, ugovarja in do- m^-riki. iioaiavadi je poročen ZAVEZNIKI NA SICILIJI " ■■ - ■ -o General D wight Eisenhower, vTbovni poveljnik zavezniške armade v severni Afriki je v Washington sporočil, da bo se xavezuiake armade v petek ponodi zkrcale na več krajih Sicilije. V vpadni armadi so Amerkanci, Angleži in Kanadci. Velike jate aeroplanov in bojne ladje so (bombardirale in bstreljevale obrežne utrjene sovražnikove postojanke, predno oO se zavezniški vojaki izkrcali. Poročilo dodaja, dfa je bil pri izkrcanju, osiski zračni odpor ;rlo močan in da so Nemci in Itaijani razstrelili prietaniške iaprave. so zavezniki enkrat na Siciliji, je za nje velika pridobile-'/, kajti bo bodo enkrat zavzeli celi otok, bo drevje, groblja za groWjo se vrsti, kjer je včasih stala zidana kmetija. Diši po pečenem me-in tako ne diši meso doma- Pleza na drevo, pes skače za njim, teda posreči se mu do?«eči prvo vejo. Tam trenotnto po-čije. Pa, o jo j, kaj tam gleda! Mrtvo trupf!o vfei raz veje, na kateri on počiva. Obraz mrtveca mu je kar znan in domač, tak je, kot je njegov brat, ka- su čih živali. Nekaj drugega mora to biti. Ree se ni motil. Saj rso celo pianista, Mr. Turna, ki je igral narodne in druge pesmi. A najbolj nias je vse navzoče ganila sestrska prijaznost, s katero so nas sprejele vrle češke žene in dekleta. Bilo je, kakor, da smo se medsebojno že davno poznale in iz besed onih, ki so bili poklicani k besedi, je bilo raz-videti, da je ta prvi sestanek sem bekžila fbolj zanimive izjave v zapisnik in reči moram, da so'pokazale vse posamezne predstavnice zrelost in sposobnost v svojih izvajanjih rn svo-jife priporočilih za nadaljne delovanje tega važnega ženskega odseka. Jugoslovanke smo bile zastopane še dovolj dobro in kar je glavno, zastopnice so že domov-grede napravile nekaj načrtov za pritegnitev našega ženstva k tej skopni slovanski organizaciji žensk. Opazila sem, da smo imele med seboj predstavnice različnih prepričanj in ena od J^plj-ekih delegatinj je priporočala, da priddbimo v naš krog ženske, ki so včlanjene v raznih cerkvenih in sličnih organizacijah. Dejala je, da je pri eni taki orjganizacij že sama poskusila ženske zainteresirati v vzoci. Pred pričetkom družabnega večera je bila kratka seja, katero smo otvorile s petjem a-meriške in slovanske himne. Mre. Libuša Mofak je predsedovala in podpisana je vodila odpirata usta kot mladiči v gnezdu. To jima ne gre v gla- roka oprijema njene prsi, obli- vo, zakaj dajejo drugi ljudje, i^ s toPlo> rde5° krT^ ~ ko njima tako manjka iz dneva Njegova roka je krvava, vzdig-v dan. ne jo, od nje kaplja topla Nezaupljivost vsakdanja .slovenska kri. Tako krčevit vera obeh skopuhov. Nezaup-' strah ga zagrabi, da irHu ofca-ljivost je glavni vzrok in ižgjo- nteni tista Hoika, ki ni še dala terega slika visi v njegovi hiši. ki tak<>" nežno ^ božajoče »obli- mini ux x»imiunniL. rj, % „ _ j J 1_ Y* Rdeči križ, o de htra" da odskočlj va n^žičevje razširjenih prsi, narnih prispevkih za pomožno'?25 d^ve€a in drJi P1^ dihal zrak iz mJadega akcijo in za SANR, vijeta oči,:1'0™6, T™1** smrečja, na katereiga sije toplo migata z ušesi, krčita prste inl?a tr?P,a m3ade ^ 3€ pomladansko solnem, kot bi di- razgaljena, a njegova depna ^i && in opojni ozon. Ta čudotvloma sila se mu Tazlije po vsem telesu, da so njegova kolena močna in trdna kot stebri iz najtršega kamna. Tako stoji velikan Janez Ne dam pri žuborečem potoku, sam, nepoznan, poleg mrtve vasi njegovega rojstva. Njegova desna roka je čista, kri je izginila in našla p°l do utripajočega srca Takrat pa stopi pred njega otrok, katerega obraz je bil podoben starcu. Trpljenje, groza in smrt so šli preko njegovega obraza. Začudena pogleda Ja-nteza Niedam in pravi: '"Od doma sem šel danes zjutraj ter sem se izgubil v gozdu, tjrmelo in pokalo je ves dan, da se nisem upal domov. Sedaj bi rad domov, toda naše vasi ne morem več najti. Pomagajte mi oče, lačen sem, noge me bolijo, leči me pečejo od dima, k materi bi rad, očeta pogrešam, sestrice in bratce bi rad, slovanskih žensk v New Yorku I stvar in pri tem delu ji j« Šel na napravil globok vtis tudi na j r(>ko župnik, ki je ženskam po-moške predstavnke vse-Slovan-! Vedal, da je potrebno, da se skega kongresa, ki so bili ^slovanske ženske med seboj zbližajo. ^/razujoc potek večeržtp s^Prfl videla, da je navzočih največ, žen. ki imajo svoje sinove v armadi, da, nekatere morda že eelo vnuke. Pa so se te žene vkljub temu živo zanimale za predložene ideje in priporočila za porast odseka. In pozneje sem jih gledala, kako so se za-vrtile ob lepih zvokih valčka. Mlajše so se v skupinah razgo-vaTjale in snovale načrte za bodoče delovanje v njih skupi- vse sem izgubil — v mojo vas me pel ji te "-i Tedaj pa se je odkrilo spoznanje v Janezovi pameti, da se je sklonil proti otreferi, ki mu je bil podoben kakor njegjov vor, da ne izdasta rdečega centa za revne, trpeče in umirajoče (brate in sestre v domovini. Na prireditvah' pomožnih akcij ne vidite ne enega ne drugega. centa za umirajoče v domovini. Izmmčen se postavi na noge, pogleda obraz te mrtve mlade žene, v katerem je podoba tistega obraza, v katerem mu je t^ SPISANA V ANGLEŠČINI ^ • ■ - - VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . POLJEDELSTVO lastni sin. Tedaj je še le videl,' nah . . . upam, da se ne motim, da je otrok stal samo lia, eni ee rečem, da bo ta ženski od-nogi, a drugo je privzdigoval,1 sek beležil lepe do nobenega spopada. V daljavi je bilo videti sa^Oo a o Č to THE NEW ENCYCLOPEDIA of MACHINE SHOP PRACTICE Spiski znani profesor na Stevens Institute at Technology v angleKinl George W. Barnwell Podlago za mehanično znanje si morete dobit! 1 to knjigo. Ta velika knjiga popisuje In v sBkah pokate " ■ 1 / -i - '- ""'Šf 4 . XSkZ^HjQ?t & I HOp^HlMfc ir * X i & M 0 A \ i P Bazi oži vse natanko, kar mora znati najboljši mehanik. Pojasnuje bo vsakega stroja, orodje to meril, naCrte (Mae prints.) 1000 slik ln rizb. 070 str. Cena $1,98 Ne glede na to, all ate Me poietnlk. Vam to ta knjiga zelo koristna ln mnogo Vredna. NAROČITE JO DANES i G G SLOVEN I C PUBLISHING COMPANY W6 WEST 18th STREET NEW YORK 11, N. Y 5348235348482353485348534848 MONDAY, JXTLY 12, 1*43 KA: JUHUHU! sj>et od- V evetio januan&ku nae je m*- je želtzo fcR^NŽMtffflV imdno vsekal mogoče«, polve- škripalo ftafje. k polkl juhovakii vrkk, in 1* Ujela sta H' preincgarji, ki sb vasovali pri letnik je Izaprl vrata in vsi Retniku, s»o takoj zaključili: trije so fcfofciti V priffičlift) ku-"Olevna pride v vas." liihjo. " * OtiJoKu, domači in soseski pa "Glevna jemlje slovo," je so vzkliknili: naznanil Petnik in ei oe-liiril "Glevna ho dal irikljev! — svallčieo. Glevna da rad niklje!" ; Otroci so obkolili prišleca. (Miren in Boltnilc, ki ste s "Halo, Glavna, ali greš res Glovno nista mog«!a, sta vstala, stran, stric Glevna V '"Jutri bo treba na delo, zato "Sure." zdiavi fant je,*se že ste vidimo!** "Ali nam boš dal kaj ni-'"Alll righ — Good bye!** kljevt'/ ' * * Qii r',- I' Odšla sta baš v pravem času,, . v zakaj na ovinku se je prikazala v ^ m PnViekel H1 električna, vrh hriba GJevna. . . , A-tnik in Škornik sta stala' f*™"' .JVe »j0" med vrati in gledala za odhaja- je dal jocima. Glevna je z orjaškimi tem hnbom filovo.* M raki stopal proti njima. . vP«talk .J^P^^el novo ste-K,H-ilo!' kiemco pijače in nafil kozarce. '"Naipijmo torej Glcvni, na zdravje in srečo.** ' "'In mi, mi bomo tudi napili stricu Glevni," so se oglasili etroci. Tako je, dajte .otrokom iSila njegovega glasu bi drobila atomje. "SHalo. Glevna, kaj je nove -a?*' "Goodbve. sem prišu reč!** Petnik in Skornik sta se pogledala. Tam do?1 ob tračnicah ; Rojaki okrog mize so dajali, Glevni fraeiične nasvete In čim vetf je stalo na mizi praznih -4teklenic% * tem modre je eo bil« aamišljeni nasveti, zakaj v vsakem nasvetu je bilo skrito sve-tiovaP.čevo lastno hrepenenje po tečjem in tlofljšem nspehU. In tiha neodoljiva želja nadaljevati pot za srečo z <3ievno vred. Iteda tam V kotu eo bili otroci — nova, mlada generacija, "kateri je treba graditi bodoc-iost. " Možaki so postali pijano rešil, sentimentalni. "Pa za pojmo kakšno. Daj, Glevjia, ti dobro ba?i'rn-5*\ "Oke. Khr —kgh — kgr — Snoc pa dav — oj, sinoc pa 4av--*' f*--je slanca pala '* Polapom« bo se uglasili i potem je sltedila pesem pesmi. Važno za naročnike Potrt na*ima fr raivWHm do Wa imate plačano »iar%čn»no. — Prv Številka pomeni mew«. druga dan in tm|» M*. IH wrtn Mhr» ntt* iiepetrctmcga deta in M *kov. Vas prosimo, da skušate p« ročasno naročnino poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam a« Jo pa plačajte nafemu lastopniku v VaSem krajo. Zastopnik bo Vam iii-or.l potrdilo pit." iGltvna je samozjivestno in pTtešerno položil pMdo'a'r?ki zatohlo — vroče in nekdk> je »bankovec, na mizo. ^ od^>rl vrata- treba, Glevna,^ ee je *'Poslušajte, v baraki tudi branila Petnikova "rabil boš poio**. denar, če greš po Ameriki ** | MfKai pojo,*' je zamahnil z I "Ti kar lepo spravi, Glevna roko Glevna," molijo, svtefniki ] ima še laee takih." < žalostni." "'Zatb pa lahko gni, nu pa '"Je—Lo—ves me —" pe ' smo se zakopali v tele bajte in je medlo odmevalo od Rosed-smo znrirom suhi," je nekoliko njeera hriba. NACISTI IZTREBLJA VAJ O BtOVSM-CE. ' (OWI.) — Kkhiiaei-vativni šVeAski časopše 1 'Jiagbladet Sniw>lipo?ttn" je dne S6. jrmija citim'. čtanek v Svensk Kd^-krift o sedanjift rnzmerah v Sloveniji "in pisal naslednje: ^Slovenski narod je na tem, -da izgine. V enem delti, ki je zaseden od Nemcev, si prizadeva okupator germanizfrati v«e narod črm hitreje toaogoče. Vsi znaki, ki pričajo o zvezi Slovenije z Jugoslavije so uni-ičfeni. Slovenske Žene so v mnogih krajih izgnlbile VSe "svoje] pravice. Poročali so , da so nemški vojaki v maju 1941 6 sik> privedli v^eje število mladih deklet iz kranjskih domov, jih zaprli v neko Solsfeb poslopje, ter jim dali žnak F. M. (Freie« Malitearmaedohen). Od takrat naprej ni nikdor več ničesar «$išai o njih. * 'Stične slučaje so navedli tudi od drugje. Slovenski krogi računajo, di je poetalo približno 200,000 — to jte ena petina vsega slovenskega prebivalstva — -žrtev tako zvanega "novega reda** da jih je bilo deportiranih približno 130,000, 'dočim jih je skoro 40,000 po-(begtiilo? 30,000 so jih zaprli 3aii pa vi^gii v koncentracijska Pozno v tko sedaj je približno 30,000 o$*b je bilo! pomagajo pospravljanju pri-deportiranih. jdeJkov. Za Ruse je zmaga na "Domače časopisje poroča,i žitnem polju ravnotako važna da je bilo 821 talefev nstrelje-. kakor zmaga na fronti. . . Ls-nih in 65^ patriotov obsojenih gleda, da mož Je dovolj za obe Milwaukee, West Allls, Frank Skok* Joseph Springs, Louis Tauchar* W»MWIte, yoe Rottch Y*Oa*>o»*fld, M teafo fMte« na * so upravičeni obiska^ tBdl druge naselbine r njih okraju, kjer je kaj naMh rojakov naseljenih.) ZNIŽANA CENA za koračnico SOLDIERS ON Ko- Mi, »fl PIANO fiA&MOlttKO kotačnifcH "MLADI VOJAKI" Je Mr. Jerry W. gM»liHl «MM s saloinlkom, da rs»M —ili> UJfe. Sedaj 35e Dva ksenada n 7t ceotar. Naročite lahko tudi pri:. Slovenic PvMshteg Ov f» w. &tA 18th Stresi LL N« X 4<ŽalOBteH imsijon." je odre-: zal Glevna in zaloputnil vrata, Sledile so sale in glasen smeh. Globoko nekje, tam do?, v krivuljasti dolini je gorelo ka kor v peklu. Tu gor petje, smeh, v vinn na «nrt. "TTfeoda onih 100,000 Sloven- fronti. ob 8.30, bo nastopila kot soli Hrtinja Teresa Sterne, pianisti 11 ure. Miss Maynor bo pela pesem "Comin' Thru the Rye" in Adrian Eollini Trio bodo i-grala "Minuet in Jazz". Morton Gould in njegov orkester pedesetih mož bo igral posebno preuredlbo skladbe "Dar-danella." Stadium Koncert v New Yorkn n ja. Igrala bo Dvorakovo4 'Car. V sTedo zvečer, dne 14. julija neval" Overturo, Concerto Št. potoipljeno trpljenje in gorje -in spokojno speča hova, ndada gietf^rscija. Vse skupaj majhen ntrip ranmaha Aanerike, Velike, veli-Čas=tnp in krute Amerike-- u'Jnhnhn! Juhnhn!" Glevna se je posiovH. SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPlfiANI KNJlGt pisatelja, Louis Adamič-a ZA CENO $2 ^ ZA ZVEEEK "Two Way V tej knjigi, U je je pisatelj nasvet, kaka hI bilo megofe po sedanji vojni pomagati evropskim narodom, h vseh erropskBi drfav, tnSI 1c JUgsdiMJe, m pHSn naseljenci t Ameriko in JMMgag -yulaiM najMj napredno in najbogatejšo driavo ma srata Sedaj |e prišel «as, da Združene drt&re pomagajo ttu^idom, Vi so jim pomagali do njihovega sijaja fa wmfL P« n»*r« strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti iz angleščine — Je Jako zanimiva knjiga In je priporočamo vsakemu, ki razume angleška. * * "What'4 "Čkffelki odgovori na vprašanje, ki se tiče sreče milijonov . . tikanje knjige Je bogato plačano." — — Tika a* Je izraz« velik) i-a tej Pri nat-ocbi se poslužite naslednjega kupona PofiOJ&m Money Order za podpisano (i) knjigo (i): za lastnoročno MoJe Ime ........... *f .,.••••-* ^ Peter dirtb—OSEM ZBOROV (me- ftlHl fp pd^oi) «vm Ji fZ ŠTABE 24 LOGE pa ima mo de naslednje pesmi, katerin gmo znižali cehe: Hra, (Rstear) M Orlovske Umne (Tsdoplvee)---M Slovenski akordi, ti meiarik tti moških zberav (Kari Adamič) .7« Moški zbori OSKAR DRV: BarOea; OJ, moj SocM Sov; Kam mL tantje, drev v vaa poj- 06KAR DRV: .^refeno, ljubca moja; Ko ptiO-ea na tuje gre; Soči; Mo] očka konjISta dva; Doblv ton pl-■emce; Slovo; le vpIbnOa luč tt pTMTf. ADAMIČ: Modra devojka (belokranjska..^ Vso noč pri petod ............JI Jurjevs ......................JI Hodi Mldca domo; Kaj drugega hočem; Zdravlca ........JM Trije dea) V pepelničnl noči, zbor in orkester, (Sattncr) s klavir- (E. 1 in E flat za glasovir, ki jo je komponiral Franc Liszt ter Sibeliusovo znano kompozicijo "Finlandia". Po odmoru pa Rimsky-Korsakoffov 4 * Sčhehe-re2JadeT'. Betty Grable v filmu "Coney Island" til Dva Nail Gorski odmevi, (Prdsvee)A sa M (Laharnar), H. SA TAMBUKICK* NA GORENJSKEM JE FLEftCNd, podpouri slovenskih narodnih pesmi sa tamburice, zložil Mar ko Bajak ...............78 raikl zbor (Bajnk) M na (BaJA), ZA CITHE: Pod t* n HM. — * zvezki -CKoieljskl) V Boxy Theatre v New Yorkn že četrti teden vprizarjajo glasbeno filmsko dramo M Co-ney Island.'' v technicolor. Glavne vloge igrajo Betty Grable, George Montgomery in Cesar Romero, poleg njih nastopajo tndi GSharles Wenninger, PM1 Silvers, Matt BTiggs, Paid Hurst, Frank motril, Phyllis Kennedy, Carmen D 'Antonio, Hal K. Ihw^son, Andrews Tomibes, Roth GS-' lette in iBert Hanlon. Origiaalnp glasbo, ki pa .^e prepletena s starimi, splošno priljnlblj enimi melodijami,' Bta napisala Leo Rolbin in Ralph Rainger. / MONDAY, JULY 12, 1943 Visoška kronika ROMAN — Spisal Dr. IVAN TAVČAR. ^l||||||||||||Hltllllllllllllllilltlllllllllll26 llllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllH,r Časopis vojnih ujetnikov Nova periodična pablikacijolakitov zemlje, uničila ali popla- ameriškega Rdečega križa pod imenom "Ča^opie vojnih ujetnikov," bo odslej prinašala informacije o dobrtoibitu vojnih ujetnikov in postopanja z njimi, ,kakor tudi o klorakih, ki so podvzeti da St jim p riba vi več ugodnosti in neke potrebščine samo potom RdetVua križa. Ta publikacija se požiija brezplačno sorodnikom članov vojske, mornarice in trgovske mornarice Združenih dr-žav, kakor tudi prodnikom ameriških civilnih internimneev za katere se je uradno sporočilo, da so v rokah sovražnika V tem časopisu bodo dobili sorodniki, ki so v skrbeh, od govore na mnoga vprašanja. Pogodbe o postopanju z vojnimi ujetniki, kakor tudi orne jitve vezi med vojliimi ujetnl ki in njihovimi družinami, bodo obja^njene Prikazan je trud Rdečega križa za olajšanje voj- nih ujetnikov kakor tudi njego- šiljal hrano, obleko in druge potrebne stvari. Te^otr^bsči ne gredo v Ženevo, odkod jih deli Mednarodni Rdeči križ. <*"lani odbora pemdičn^ obisku jejo vojna taboriiki in pazijo, da ujetniki dobijo i-* potrebščine Potrebe .vojnih ujetnikov so samo eden od nuiocrih problemov pomožn'e akcije, s kateri mi se sedaj havi Rdeči križ. Pomagalo seje tudi žrtvam nesreč ki eo uničile velike pokrajine te spomladi <"Vprav pe poplave naredile naivfeč nesreč, je bilo še 16 drugih uničevalnih Drugo jutro je bil oče mirnejši. Njegova govorica je p; ičala, da nru je nekaj pomirila razburjeno notranjost. Ko seru pristopil k njemu, mi je ukazal siesti, in takoj sem vedel, ua mi hoče nekaj povedati, oesar mi do takrat še ni bil povedal. R s je pričel govoriti in dolgo je govoril:: "Ta iz Loke me je potolažil. Povedal mi je, da mi de ni lobupati nad večnostjo. Kar pa md je naloženo, to se mora zgoditi, ker bi sicer ne postal del-ežen usmiljenja, katerega. *>em silno potreben. Kar ti bom naložil,, izpolni, Izidor, oe hočeš pomagati očetu, ki se bo^prav kmalu selil s sveta." Za priseči me je hote?, da izpodnim njegovo voljb; zahteval pa je, da naj prisežem pri svetem evangeliju. Pripra-\ .jen sem »bil priseči, a pristči ^em hotel le pri Bos^u in božji porodnici Mariji. S starim možem!, ki mi je bil oče in ki je umiral, seqn, se prepiral. Naposled sem odnehal v toliko, da mi prisegel pri Bogu, pri Materi l^oegi in pri svetem, evangeliju.. Ta popusti ji vo«?t je bi'la velika pregreha in komaj upam, da mi bo pri zadnji sodbi odpuščena! Nato je oče nadaljeval takole: •"Da vse veš in da ti ne bo trtiba ničesar ugibati, ti bom povedal tole.. (Sramoval se boš svojega loče t a, a kar ee jg i godilo, se je zgodilo in Valentin Trubar mi je naložil, da'ti Ja obveza da ho sc v ^^ I* moram odkriti vse. Da bom težko umrl bi ti itak opazil, in naj sem ti prikrival svoje hudobni življenje ali ne.^ Gospod Valentin je ukazal — torej poslušaj! Na svet sem prišeft nekje v Poljanski dolini, kraja ti ni treba vedeti. Ali sem imel zakonskega očeta,, ne vtOi; poznal ga n istem. Kolikor se spomtinjam, sem živel pri materi, ki je služila v gradu na Brdu pri gospe Dbroteji Suzani. Kar se spominjam, sva bi!a z materjo v evangeljski cerkvi, ker jte bilo na Brdu zbirališče nnjpobožnejsih služabnikov svetega evangelija. Ti so nam oznanjevalli čisto btožjo besedo ter nam kaizali pravo pot do nebes. Ko sent bil star dvanajst let, je zaukazala ljubljanska gosposka gosprt Doroteji Suzani, da mora z Brda. Mater in mene je vzela s sabo ter ?e naselila v nemškem mestu, ki ee mu pravi Nuernberg. Tam sem se v svetem evangeliju še t**lj utrdil, ali za'lofcsen sem, da pozneje nisem »živel po njem. V dvajsetem letu moje starosti j* gospa Doroteja Suzana umx- , . la. Kmalu za njo je umrla tudi moja mati, tako da sem bil'^odkov v mam, ki zadevajo sam na svetu. Potem sem se klatil okrog in se seznanil z 21 drzav- 264 iarVTllh ^inzbon-mnogimi malopridneži. K*> se je Šv*d vtaknil v neonsko vojno'ceT kiržf ^V'sega ?ku in kjo je gospod Walhustein klical ljudi pod svojo zastavo, sem1 W T*>™»?»1<> v kjer so se oglasil pri oes-arskih. Silno milad sem bil že v batalji pri Luetzenu, kjer je padel švedski kralj in naš general grof Pap-ptnheim. Nato pa «em vihral po Nemčiji okrog ter se udeleževal bitk, ki so bile res lepe. Pri mojem oddelku je služil tudi Lukež. Kako je prijel k nant kod se je vlači! poprej, ne vem. Po tem ga tudi „ nikdar nisem popraševal, kakor me on ni izpraševal, kje sem. nesreča, nekaj torna se klatil ploprej jaz. (Slučajno se je pokazalo, da sva rojaka dov- vete,nih nPV'ht in drugih in da sva oba iz te doline. Od takrat sva skupaj držala ko dvojčka. Bil je boljši od mene; pil ni, igral ni in za ženske, ni maral, česar o sebi ne trdim. Živeli smo dvoje življenje. Vojskovali smo se za vero pa vere n i bilo v cesarskih, ne v švedskih vrstah. Gorje mu, kdor je prišel pod naše km ožje! <**lovet3ko življenje ni veljalo več kakor jabolko, ki ga sklatiš z drevesa. Požigali smo, jemali smo, 'kjer smo kaj dobili; prebivalstva nismo pobijali,; če se ni branilo; žene kam smo delali vsako krivico; otitxk ni-' Fmo morili, pač pa so take Teči uganjali oni iz Brandenburga in oni z Ogrskega. Živeli smo, da si je moral Tjtfcifer od ve-1 selja mleti roke, ali na smrt nismo prav nič maslili. Jedli in pili smo in kocke smo metali, dokler ni hudič vzel vsega, kar smo bili naplenBi v polju in kar smo bili naropaili po zeliščih J Da, divje življenje smo živeli! In to življenje mi sedi sedaj na tilniku, da težko umiram ! Verjemi mi, da težko umiram"] Nekoliko se je oddahnil, izpil nekaj vode, pptem pa je zopet nadaljeval: ■ "Ko » bili zabodli gospoda Waflensteina, smo prišli pod1 J^^T^u^T, « grofa Gallasa. Ta kapitan je rad pil m m skrbel, da bi bilo suhem, v morja in t sraku, tako d« kaj v skladiščih. Zatorej smo vei&crat trpeli lakoto, tako da 1)0 ™kdo- kl Unbi naravo ln njeno sva se ga z Lukežem naveličala in da sva v tihi noči odrinila k Švedom. Tam je tedaj zapovedoval vojvod Bernard, ki se jo imenoval po nekem nemškem mestu, katerega ime mi je ušlo. Bil j«e hudič v elloveški podjobi, a vem, da ni veroval ne v hudiča, še manj v Boga. Podil nas je od -batalje do ba~ talje; ena je bila čednejša od druge. Dobro smo živeli. Vsakemu, naj je bil papist, najsi je bil protestant, smo vzeli zadnji vin«r "Rji« Kili crw noai U i____J___• vila 15,000 hiš, in prizadela 43,000 družin s po vpf rečno štiri člani. Več kot 25,000 od teh je dobilo nujno pomoč od Rdečega 'križa Pet vagonov semenskega krompirja, kar zadostuje za erto zimfo za 15,000 družin, in 30,000 paketov vrtnih zelenjavnih semen je bilo razdeljeno žrfcvam v državah Illinois in Missouri, zgodaj v mesecu juniju V vsakem paketu je bilo dovolj zelenjavnih semen da ste zasadi družinski vi t v veličini od pol akra. Razdelitev takih paketov, kar Rdeči križ dela že nekaj let, daje možnost žrtvam nesreč v poljedelskih krajih, da si pribavijo sami svoj(t> hrano v najkrajšem času. Rdeči križ pomaga v nesreči kolikor le more; uslužbenci Rde&ga križa proučijo vsaki slučaj posebej. Hiše se popravljajo ali pa zopet sezidajo. Delavcem se zopet pribavi izgubljeno oitodje. Krnet 'lahko dobi JANEZ NEDAM (Nadaljevanje s 2. str.) Tedaj pa je Janez Nedam začutil (brezmejno bolfest malega fantiča Zagorelo je v njem fbrezobrežno hrepenenje, da bi pomagal osameli siroti. "V Ameriko bova šla, tam sem jaz cjcxmia." Otrok ga je pogledal s pro-rfečim, pogledom, nasmejal bi se rad, toda lačna usta se niso mogla smejati. V vodo je pomočil razbolelo nogo ter rekel skozi zfcibe: "V Ameriko!" (Potem pa je gledal velikana Janeza Nedam z eelikimi na pol ugaslimi očmi, iz katerih je drsela solza za solzo. Takrat pa je govoril otrok, kakor starec, ki je že vse dišal o daljni obljubljeni deželi, kar mu je pripovedovala njegova stara mati, ki ni nikoli videla obljubljene dežele. Govoril je takole: : "Vi niste oče, vi ste tisti lepi stric its Amerike, ki ste pozabili na staro mamo, ki je prejo- konja in plug. Namen Rdečevkaia noči za vami ter umrla oni ga križa je. da se žrtvam nujno vpostavijo sredstva za vzdr zevanje. da se Občestvo čim prej povrne v normalno stanje. MEDNARODNI PIKNIK Preteklo nedeljo je v Flushing, L. I. priredila velik mednarodni piknik organizacija L* Unita del Popolk> Fratelanza Giuliana, lodge IWO 2611, čije predsednik je tržaški Slovenec John Michalich. Na tem pikniku so bili Francozi, Španci, Italijani in tudi drugi narodi. Bilj pa so tudi v velikem številu Slovenci iz tržaške okolice, iz Primorja in Istre. . Mled drugimi sta nastopili Slovenki Miss Ann Kepic in bile poplave in drugje, kjer soPMi-ss Olga Turkovich, ki staža sfe zgodile nesreče- v mesecih maju in juniju. Nesreče, ki so se zgodile zraven poplav, so: požar v eroizdn. eksplozija v rud nikti. eksplozija v tovarni, že- vremtenskih nezgod. Voda je poplavila 3,000,000 peli tri slovenske pesmi, zatem pa še Miss Kepic eno angleško. Miss Turkovich pa eno špansko pesem. Ob« pevki sta želi velikanski aplavz. Organizacija, ki je priredila ta piknik, se iskreno zahvaljuje obema dičnima pevkama za njuno krasno petje. . Knjiga je posebno pri' vlačna kot darilo za mladeniča, ki se zanima za naravo AMERICAN WILD LIFE vinar. Res, bili so časi, katerih se jezdec rad spominja! Od Bernarda smo prestopili pod' Torstensona, ki je vselej vedel sovražnika zagrabiti na pravem mestu. Pa je bil ~hud gospodar, ki te je za najmanjšo reč izročil profosu, da si v hipu stal na lestvi pod vislicami in da so ti sapo vzeli pjrtej, ko si mislil. Vse to ni ugajalo ne njieni, ne Lmkežu.. Pri Jenikovu na Pemskem smo premflatrli cesarske in jih na tisoče položili v travo. Midva z Lukežem sva imela srtečo, da sva dobila v pest cesarskega generala. Se danes dobro vein, d«* nra je bilo ime Hatzfeit. Da sva* mu izkazala pardon, je n una moral položiti sto težkih zlatov, katere sva pošteno delila Odtlej se pričenja moja nesreča. V ta rumeni denar sem s« zagltedal in polastila se me je lakomnost. Teh petdeset rumenjakov sem spravil v usnjato mošnjo in jo nosil na vrvici okrog vratu,, tako da je bila skrita in varna pod mojim kira-som. Ravno zategadelj mi je takfc* dobro ostalo v spominu, da je bila batalja pri vasi, ki so jo imenovali Jenikov. Mošnja je odtedaj s plknom in ropom postajala težja in težja in obilo krat mi je ožulila kožo, Mo smo se v skoku podili nad ctesar-sie. Pa tudi Torstensona sva se z Lukežem nasitila. Prestopila sva v vrste Baniera, ki tudi ni ibll dosti prida. Zatorej sva jo prav kmalu od njega odkurila ter se zopet vdinjala pri cesarskih, kjer je bilo manj strapaca in več menaže. ". Prej sva se vojskovala za sveti evangelij, sedaj zopet za sveto, ka- (Nadaljevanja prihodnjič.) - pestro itralstvo, knjigo bral a velikim zanimanjem, ker bo r njej naftel marsikaj la življenja dir jih tirali, kar mn doaedaj Se nI bilo znano. Prvotno Je bilo nameravano to ve* I lito delo izdati r petih fcnjlgwb, toda Je slednjič lzfila v eni sami knjigi, kl pa pri Tiem svojem skrčenju prinafia POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMR RISKS DIVJAČINE. Knjigo bo s niitkom bral lovec, ker navaja ln popisuje vse tlvall, u Jih Je dovoljeno in prepovedano streljati; farmer, ker so popisane Hvali, kl na polja koristijo ali Škodujejo ter slednji« ribič, ker sc r knjigi naStete VSE RIBE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH. Poleg poljadnegfc. popisa ln pripovedovanja vsebuje knjiga S27 8UK (f*. tografij); « silk v naravnih barvah, v velikosti eele strani, ter ten 778 ■trnni. Velikost knjige Je f x ( infov. Knjiga opisuje sesavee, ptiče, ribe, kn-te In ti vali. Id so rnvnotak« na suhem kot v vodi doma. — Vezana Je t močno platno S zlatimi črkami. POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO DOBITE S KDAJ ZA CENO: Sedaj $3.50 Naročite pri: KNJIGARNI Glas Naroda 2X6 WEST 18th STREET New York lit N. Y. I" ' I I _ 1 ■ — Bolgarska policija in vojaki v boju z "močnimi skupinami teroristov" Washington, 7. julija ONA. — Brzojavka iz Budimpešte v nemškem jeziku, namenjena časopisju pod kontrolo osidča, pravi, da je bolgarska policija razpršila močno skupino "teroristov", ki so poskusili poškodovati različna važna industrijska podjetja v Plovdivu. "Policija in teroristi so se ljuto obstreljevali in streljanje se je nadaljevalo tudi še potem, ko je prišlo vojaštvo po litij i na pomoč," poroča ta radio brzojavka v kodru, zabeležena od monitorjev Zedinjenih držav. "Precej teroristov je Ibilo nbitih, a pet jih je bilo ujetih. Kar jih je ostalo, so se razpršili in pobegnili; za seboj so putetili precej orožja in m uniči je." NA MNOGA USTA. 'Ivan Zupan, urednik Glasila KSKJ, je pred dnevi obhajal svoj 68. rojstni dan. Žeilmo mu, da "bi učakal še mnogo ■zdravih in zadovoljnih let. Te dni je dobil tudi veselo vest iz St Louis, Mo., da ie postal pr vič stari očka Pri njegoivem sinu Vinkotu so namreč kupili zalo hčerko, katero so krstili za Barbaro. Vinko je poslovodja pri velik? firmi Famous Barr Diept. v St. Louisu. Torej srredo tudi tukaj naše iskrene čestitke Na 19. julija bo minilo 40 let, kar je Ivan Zupan stopil na svobodna ameriška tfla. Kaj je slava t — Slava je 'agolj počasen razpad, ki kontno docela izgine. — Til ton. Edini po&rrfešek nature je — človek — Gilbert dan, ker ji je zmanjkalo kruha in zdravja Vi stte tisti stric, ki ste pozabili tudi svojo domovino, prelepo Slovenijo, stric, z vami ne grem, ker ste zatajili svojo lastno kri, vi ste kakor črni trn, katerega ate izdrli iz moje noge. Čle so vsi naši strici v Ameriki talko trdosnani, tako kruti in nečloveški, potem naj pogori sleherna vas v Sloveniji, naj izgine naš ro^, kajti narod, ki nima sočutja in ugntiljenja v srcih svojih bogatih ameriških stricev, mu ni sojeno živeti več, naj gre v grobove, da ga zemlja pokrije. Kiri ni voda! In, čte imate v Ameriki vjodo mesto krvi, kakor jo je imel lepi stric, ki je pljunil na prvo ljubezen moje stare matere, potem bomo mi umrfi a vado vodo bo posušilo skopo ameriško bogastvo. Kri naše krvi pa h|a živela v spominu usmiljenih src in soiodnih duš. Zbogom, istric, jaz pa si po-i-šeerm mojo vas na pogoriščih, trobljah in grobovih naših iskrenih očetov in mater, ki so ljubili to z žulji »obdelano slovensko zemljo, katero so napojili s svojo ljubeioo in toplo krvjo, da jim bo lahka, krotka in hladna v poslednjem smrt- V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SINA William Kaluža Id Je preminul 12. JULIJA. 1942. Zapustil »1 nas v najleiMi mla-deniSki dobi, star komaj 28 let in odnesli so te v preranl jfrob. Ni dneva, ne ure, ne minute, da bi nam ti ne bti pred našimi očmi; nismo te pozabili in »i vedno bri-Semo solze. Luna in zvezde ti svetijo. ptU3ci ti pojo in rožire ti cveto, ti pa tam v grobu spiš in se več ne prebudifi. Večni mir U naj bo, spa vaj prav sladko. V raj h se bomo zopet srečali, kjer bomo uživali večno srečo. Ljubi William, za teboj žalujejo — Tvoja £alo«tna mati. oče in bratje Joe, Rudolph, Antttony, Frank in s*>«re Mary, MUdred, Frances in Anna. Rixford. Pa.. ^ ,1 v juliju. 1043. nem .sfpanju. Na tej, s krvjo r>-prani zemlji, pa bo rastel nov slovenski rod, ki bo imel kristalno čisto Slovensko kri, katero bo poštena in domača zemlja tako priklenila na sebe, da ne bo ptotieba mladim sinovom in hčeram (zato potovati v obljubljeno deželo, da jim bo zvo-denela slovens-ka kri." IS šepajočim korakom je stopil otrok piloti pogorišču rodne slovenske vasi, da si vtisne v spomin nepopisno tragedijo krvaveče in požgane Slovenije. Velikan Janez Nedam bi rad stopil za njim; toda desna roka je zopet trda in okorna, lqcxlena s'o mu Ši*bijo. v ušesih mu doni- jo besede: 'Stric, z vami ne grem, ker ste zatajili svojo lastno kri, vi ste kakor črni trn, katerega ste izdrli iz moje noge." (Žejen je, rad