Štev. 194.	' WW, v som one 29. flvpta m Posamezna Številka slane 2 Dfn. Le!® UD.
Naročnina
za državo SHS:
M mesec......Din 20
za pol leta..... ,120
za cclo leto .... . 240
za inozemstvo:
Mesečno.......Din SO
Sobotna izdaja:
celoletno t Jugoslaviji .... Dir. 60 v inozemstvu.... . SO
S teclensSso prilogo ^Ilustrirani Slovenec^
Cene Inseralom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din i"50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2 50. veliki po Din 3-— in 4-—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Pošlnina plačana v gotovini.
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, uprtfvništva 328.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: LJubljana 10.650 in 10.349 (za inscrnte) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Belgrad, 2£, avg. (Izv.) Danes prcdpoldne sc jc vršil v narodni skpuščini zelo važen političen sestanek med Hasan Milkovičem ter Ljubo Davidovičem. Temu sestanku se v me-rodajnih političnih krogih pripisuje velika važnost, ker sc smatra, da jc Hasan Milkovič oseba, ki uživa spoštovanje ter zaupanje parlamentarnega kluba JMO ter dr. Spaha samega. H. Miikovič jc doslej izvršil v političnem življenju nekaj važnih misij. Enemu delu razgovora med Ljubo Davidovičem ter Milkovičem so prisostvovali ket zastopniki Demokratske stranke dr. Ribar, Croi in Vlajič.
Domneva sc, da jc dobil H. Milkovič za ta razgovor pooblastilo od vodstva JMO in
dr. ISpaha, in sc verjue, da so sc ob priliki tega razgovora ugotovili detajlni pogoji za fu-zijo JMO in DS. Naravno jc, da sc z največjim zanimanjem pričakuje kongres JMO, ker se bo sklepalo o fuziji z Demokratsko stranko, pa tudi kongres Demokratske stranke, ki se ima vršiti koncem septembra in ki sc bo na njem takisto razpravljalo o tem predmetu. Kakor kažejo znamenja, izgleda, da so sc za ta korak izvršila vsa potrebna pripravljalna dela, tako od strani JMO kakor DS. Zato sc računa, da bo ob jesenskem zasedanju narodne skupščine žc formirana edinstvena parlamentarna grupa, ki bo štela 51 poslanccv.
[Kjuček mednarodnega
Belgrad, '28. avgusta. (Izv.) Danes se je zaključil mednarodni profesorski kongres. Na programu je bila otvoritev šolske razstave. Razstave, ki jo je otvoril pomočnik ministra prosvete g. Kačič, so se udeležili zastopniki inozemskih profesorskih društev. Na tej razstavi vidimo vse, kar je v zvezi s sred. šolami. Zastopane so vse naše srednje šole, zastopali pa je tudi poseben oddelek Donia slepili v Zemunu ter pcmladka Rdečega križa.
Nato se je zborovanje nadaljevalo in se je sprejelo več resolucij o novem učnem programu, ki naj se uvede na srednjih šolali. Ob zaključku se jo prečitalo pismo italijanske
kongresa.
Profesorske zveze, ki se opravičuje, da ni mogla poslati pravočasno svojega delegata, ker je bil prvotno določeni delegat v zadnjem trenutku nujno zadržan.
Kongres je prejel vse poluo pozdravov iz vseh držav. S tem je bil kongres zaključen.
Po zaključitvi se je še vršila seja generalnega profesorskega tajništva, kjer je generalni tajnik g. Beltet poročal o delu v preteklem letu in o tem, da je k Mednarodni profesorski zvezi pristopila tudi Letonska. Ob koncu se je g. Beltet zahvalil vsem navzočim delegatom za pažnjo, ki se je posvečala temu prevažnemu kongresu.
Danes dne 29. t. m. dopoldne se otvori .V. Ljubljanski velesejem.
Ni nam treba ob tej priliki naglaševati važnosti te institucije za Slovenijo in sploh za celo državo, kajti že dejstvo, da se vrši v Ljubljani petič velesejem, govori dovolj. V inte-jesu našega gospodarstva je le, da se ta institucija ohrani.
Letošnji velesejem se vrši ravno v dobi, ko zavzema kriza v našem gospodarskem življenju vedno večji obseg. Le malo panog slovenskega gospodarstva se razvija ugodno, dočim ogromna večina preživlja težke čase.
Naše kmetsko prebivalstvo se vedno bolj pogreza v dolgove. Komaj so se kmetje v vojni in po vojni rešili hipotekarnih bremen, že je nastopilo novo zadolževanje. Dvig dinarja in ogromni padec cen lesu, še bolj pa živiui sta povzročila občutno krizo v našem poljedelstvu. Znano je namreč, da sta glavna prebitka našega kmetskega gospodarja: les in živina.
In naj govorimo še o davkih? Poglavje davkov tvori najžalostnejši del o sedanjih gospodarskih razmerah. Obremenitev narodnega dohodka, ki se zmanjšuje radi krize, ne pa narašča, je postala izredno težko breme. To breme ne zadržuje samo razvoja našega gospodarstva, ampak naravnost ubija že obstoječe gospodarske pridobitve. Mislimo, da je postalo dovolj jasno, da je davčna obremenitev Slovenije dosegla svoj višek, preko katerega ne moremo iti, če nočemo uničiti na tisoče eksistenc in jih pognati v tujino.
Prilike v naši industriji, obrti in trgovini tudi niso rožnate, da ne porečemo, slabe, kar bi bolje odgovarjalo resnici. Veliko število konkurzov, ustavitve obratov, redukcija poslovanja, pritisk na delavstvo za znižanje plač — vse to so znaki krize tudi v teh panogah. Tudi industrija, obrt in trgovina občutijo na svojih žepih davčui vijak, ki si je moral poiskati vire dohodkov — pri proletarijatu, kateremu zmanjšuje njegov zaslužek. Ne motimo se, če trdimo, da slovenska industrija in obrt nista več zmožni konkurence ravno radi davkov. Čudno .ie, pa vendar razumljivo, da morajo pridobitniki Slovenije, Hrvatske iu Vojvodine plačevati relativno najvišje davke, pridobitniki Bosne ia Srbije pa najmanjše. Naša industrija, ki je v prvih povojnih letih mislila osvojiti vsa tržišča v južnih delih države, tega ne more sedaj več, ker ji to onemogoča davčni pritisk.
Izseljevanje se je zopet pričelo. Komaj je med vojno in v prvih povojnih letih nekoliko prenehalo, je zopet začelo odvajati slovenskemu narodu njegove delovne moči v najlepši dobi. Južni kraji, Zagreb, ki bo kmalu nado-mestoval, kar se tiče izseljevanja, Slovencem Trst, Francija, Belgija, Holandija, v te kraje se je usmerilo naše izseljevanje namesto v Ameriko in Vestfalsko.
Vse to je resen memento naši državni upravi. Nikjer ne najdemo zadostnega razumevanja za naše potrebe in naše gospodarstvo je navezano na samopomoč, ki pa je uspešna le takrat, če sodeluje državna uprava. V sedanji gospodarski -krizi pa pospešuje vlada s svojo gospodarsko politiko še večje zapletijaje. Naj opozorimo na novi carinski tarif, ki ni prinesel kmetskemu prebivalstvu prav nič, industriji pa nesistematično zaščito. Podobno bo najbrže z novimi železniškimi tarifi, kjer niso imeli prilike sodelovati gospodarski in drugi strokovnjaki, kar je v dobi demokracije nekaj nerazumljivega. Znižanje tarifov bomo pozdravili z največjim veseljem.
Še. je čas, da se usmeri državna politika v blagodejno smer
Odporna moč slovenskega naroda je ve-lika in upamo, da bo bodočnost Slovenije lepša, kakor jo slikajo sedanje perspektive. Ravno velesejem nam daje sliko pridnosti uaie industrije, našega obrtništva in trgovine. Slovenska industrija, obrt in trgovina bodo pokazali rezultate svojega dolgoletnega dela. Tega dela ne smemo uničevati, pač pa moramo gledati, da ga vzdržimo in da dajemo možnost razvoja našemu gospodarstvu.
Zato naj bo letošnji velesejem opomin našim državnikom, da je njihova dolžnost podpirati gospodarski razvoj, ne pa ga zavirati. Podpirali ga bedo le s pametno in blagodejuo gospodarsko politiko.
■eijtJ"1"— i.m
Pred preokreto
Sofija, 28. avg. (Izv.) Seja narodnega sobranja je sklicana za torek 1. septembra. Poslanci so brzojavno pozvani v Sofijo. Za sredo dne 2. septembra je določen razgovor o »Deniokratečeskem Zgovoru« in o eventualni rekonstrukciji vlade.
Belgrad, 28. avg. (Izv.) Bolgarski radikali delujejo živahno na to, da se demokratska, socialistična, radikalna in zemljoradniška stranka formirajo v enotno stranko. Veruje se, da je to najbolj posrečena kombinacija, ki bi mogla v današnji kaotični Bolgariji ustvariti red. Glasom poročil bo podal ministrski predsednik Cankov ostavko, čim se sestane sobranje. Sedanji ministri Kalfov, To-dorov in Milov bodo zapuslili Bolgarijo; prvi se namerava umakniti v Pariz, drugi v Ber-
Bukarešta, 28. avgusta. (Izv.) Po vsej deželi so se vršile volitve za zastopstvo v Kmetijski zbornici. Volitve so se izvršile v redu, samo v Galacu je morala intervenirati vojska. Po zadnjih vesteh izvorno, da je združena opozicija zmagala v 35 okrajih, vladne stranke pa v 25 okrajih. Averescu je dobil večino v štirih okrajih. Spričo tega volilnega izida zahteva opozicija, da izvaja vlada konsekvence ter apelira na kralja, naj pri bodočih občinskih kakor tudi državnozborskih volitvah poveri sestavo volilne vlade zastopnikom opozicije. Vladne stranke pa si na vso moč prizadevajo, da prikažejo ravnokar izvršene volitve za Kmetijske zbornice kot brezpomembne za nu-daljni strankarsko-pol i lični razvoj v Romuniji.
MINISTRI SE VRAČAJO.
Belgrad, 28. avg. (Izv.) Po dolgi odsotnosti se je danes vrnil v Belgrad minister za notranje zadeve. Boža Maksimovič in je danes sprejemal v svojem kabinetu razna poročila svojih referentov. — Minister za socialno politiko g. M. Simonovič se je tudi vrnil s svojega potovanja ter je danes obiskal predsednika radikalnega kluba Ljubo Živkoviča. — Ravnotako sta prispela danes v Belgrad minister za gozdove dr. Nikič in podtajnik v ministrstvu prosvete dr. Pasarič. Jutri zjutraj pa dospe v Belgrad podtajnik v ministrstvu za socialno politiko dr. Juraj Krnjevič. — Minister za agrarno reformo Pavle Radič je odpotoval danes iz Zagreba na Bled, kjer ga je kralj sprejel v avdijenco.
POSL. ANTON SUŠNIK.
Belgrad, 28. avgusta. (Izv.) G. narod, poskuse Anton Sušnik, ki je imel včeraj odpo tovati v Ljubljano, je moral odložiti svoje potovanje. Odpeljal se je šele danes zvečer z g. narodnim poslancem Strcinoni moti Ljubljani.
lin, tretji pa v Varšavo. Vlado bo po dosedanjih vesteh sestavil g. Lapšev, morda tudi Malinov, ki posebno v zadnjem času jako mnogo govori o tem, kaj bi bilo treba v Bolgariji ukreniti.
V izjavah g. Cankova je opaziti precej kontradikcij. Tako je pred nedavnim izjavil, da vlada ne misli odstopiti, ker ni zato niti notranje-političnih, niti zunanje-političnih razlogov. Ugiblje se, da je g. Cankov namenoma dal to izjavo zato, ker je kralj pred nedavnim odrekel svoj podpis za izvršitev 28 smrtnih obsodb, in da je na ta način hotel g. Cankov javno demonstrirati proti kralju Borisu. V navedeni izjavi se jasno skriva Cankovova pret-nja, da ne bo pristal ua rekonstrukcijo vlade, kakor si jo želi kralj Boris.
Kongres zemljoradnikov
Belgrad, 28. avg. (Izv.) Danes se je pričel kongres Zemljoradniške omladine. Ker je bil časnikarjem pristop h kongresu zabranjeu, se v dobropoučenili krogih vzdržujejo vesti, da bodo na tem kongresu razpravljali o sporih ter nesoglasjih med raznimi skupinami v Zemljoradniški stranki, v kateri se opažajo predvsem tri struje: Prva stoji ua stališču, da se ima nadaljevati dosedanja politika neodvisno od vseh drugih strank; druga zastopa mnenje, da je dosedanja politika privedla stranko v zastoj in da je edini izhod za Zemljoradniško stranko ustvaritev edinstvene kmetijske fronte v zvezi s HSS; tretja pa zagovarja tezo, da naj se izvrši zbližanje z Da-vidovičevo Demokratsko stranko, ali pa da se eventueluo osnuje nova Kmetijsko demokratska stranica.
Kakor se vidi, situacija v Zemljoradniški stranki ni najboljša in se zato v izvestnih krogih malo veruje v eventualne rezultate tega kongresa, ki utegne biti jako buren, kakor kažejo znamenja.
Na današnjem zborovanju je bilo izvoljeno predsedstvo ter razne sekcije. Na kongres so prišli tudi nekateri gostje, tako n. pr. en Slovak, predsednik in tajnik češkoslovaške Kmetijske mladine ter predsednik poljske Kmetijske mladiue.
FINANČNI MINISTER NA AGITACIJSKEM POTOVANJU.
Belgrad, 28. avg. (Izv.) Minister za fin. dr. Stojadinovič so nahaja na agitacijskem potovanju v Črnigori, kjer je bil izvoljen za poslanca. Iz Cetinja je šla njegova pot v Nikšič, nato pa v Ostrovski samostan, ki se sedaj re-parira radi obiska kraljevske dvojice v Črnigori. Na agitacijskem potovanju spremlja g. lin. ministra Stojadinoviča radikalni posjuncc Milutin Tonuč.
Slovencev!.: odgovori na članek g. lVči-peltdia : Bolno telo , so postali g. Prepeluhu dokaj neprijetni. V zadnji številki »Kmetskega lista zopet reagira, seveda s samozavestjo moža, ki je član vladne stranke in nosi ž njo tudi vso težo vladajočih. Če pa analiziramo vsa njegova izvajanja, je takoj na prvi pogled jasno, da se on in njegovi plašijo le odgovornosti in da bi jo kaj radi naprtili drugim. Tukaj je vzrok vse besnosti in vseh napadov ua SLS. Kajti ritem obeh :-Sloven-čevih odgovorov ni bil prav nič jecljajoč in bojazljiv, odgovor je bil jasen, logičen in vsem razumljiv. Niti prvi uiti drugi odgovor ni trdil, da sije solnce, kadar prav grdo dežuje, še nianje je priporočal, naj se bolnik zdravi za jeiiko, ko mu puščajo življensko kri. Tako pametne j'.: zamislil samo g. Prepeluh.
V svojem drugem članku je pa g. Prepeluh vendar ludi izrekel besedo, naslovljeno na nas, »politične otroke , ki mora biti pa ravnotako merodajna za njega in Hrvatski seljacki klub. Izrekel je novo veliko besedo, ki jo do danes nismo poznali, namreč: »politika je pamet r. Do danes tega še nisiuo vedeli. In če je iz njegovih vrst izšlo to osvobodilno spoznanje, smemo bili prepričani, da je pamet edina norma politične teorije in prakse v političnem vdejstvovanju g. Pte-peluha in njegovih zvestih, g. Radiča in tovarišev.
Kako pa izgleda ta pamet? Gospod Prepeluh in seveda tudi njegova družba v Sloveniji so zastopali do sestave sedanje radi-kalno-radičevske vlade sledeči program, ki ga bomo dobesedno prepisali iz nekdanjega : Avlonomista in Slovenskega Republikan-car in iz katerega odseva »politična pamet« in politična okretnost teh ljudi. Ta dva lista pišeta dobesedno: Nas smatra g. dr. Korošec za silno pokvarjene Jjudi, če misli, da bomo svo j repu b 1 i k a n s k i program zatajili kar čez noč.« Naše mnenje je, da zahteva »slovenska stvar danes, da glasuje cela Slovenija za republiko, in ne za kakšno monarhis lično stranko. Slovenska stvar zahteva, da se cela država preuredi v republikansko-federativnem smislu, sicer Slovenci nikdar ne bomrt imeli besede na svojih tleli.« — lil dalje: »Slovenski poslanci lahko govore in delajo v parlamentu, kar hočejo, in kar jim je drago, za Slovence pa ne morejo doseči prav nič, če srbska večina noče.« — »Pomagajte sami, da se ta ideja (zvezne republike) uresniči, kajti sicer nas bo centralizem zadušil.« — Dalje trdi, da ima program, »ki mora gledali predvsem naprej, stremeč za visokim ciljem lastnega gospodarstva na svoji zemlji in ki se ne sme omejevati le na skrb, kako bi od danes do jutri lovili vladne drobtinice kot večni hlapci. -— »Zato pa se vedno tesnejše oklepa republikanske in federalistične misli slovensko ljudstvo, ki od due do due bolj uvi-deva, da belgrajske komande ne bomo rešeni prej, dokler se naša država ne preuredi v federativno republiko. Šele takrat bomo Sloj venci gospodje na svoji zemlji. Tn ker hočemo to biti, smo republikanci iu federalisti.« — »Vse to pa je mogoče doseči le z bojem!« — »Sociabia in politična osvoboditev naroda more biti le delo njega samega. Od miloščine žive le berači, a ves narod ni nikoli berač, pa če je še tako potlačen, reven in siromašen.« — Ali naj še navedemo celo vrsto mest, na katerih je rajnki »Avtonomisk smešil g. Puclja radi njegovega centralističnega naziranja?
Postojmo malo! Vidite, to je ena stran politične pameti. Drugo stran politične pameti pove vladna deklaracija. In ta se glasi: »Pri sklepanju tega sporazuma je bilo ugotovljeno, da se obe stranki nahajata na popolnoma enotnem stališču glede osnove naše države »kraljevine SHS"... — »Tako sestavljena vlada je složna v vseh pogledih, posebno pa z ozirom na ureditev naše države. »V tem praven se bo vlada trudila za integralno izvajanje ustave v državi.« — »Izvrševanje. ustave se mora provesti na celokupnem teritoriju kraljevine SHS brez slehernih izjem, in sicer tako, kakor ustava sama odreja za celo enotno in nedeljivo kraljevino.
Tako se pa glasi druga stran »politično pameti«. Popolnoma se strinjamo z g. Pre-pelulioni, če vzklika, da stranka, ki no zna za 1 svoja načela ničesar priboriti, ui nič vredna
Saino da se je g. Prepeluh skregal sam s seboj, ko je v zadnjem medlem zagovoru zapisal
to-le svojo filozofijo: >Drugi del (vsake stranke) pa tvori duševna zmožnost stranke in njenih usmerjevalcev, pravilno ocenjevati politične, socialne, gospodarsko in druge javne dogodke ter na temelju teh pravilnih ocen priboriti v danih situacijah kar največ mogoče za svoje progra matično hotenje.« On in njegovi ne samo da niso znali za svoja načela prav ničesar priboriti, marveč niso imeli za to no pameti ne vztrajnosti, nego so borbo v odločivnem trenotku zamenjali s popoln« p rogra matično kapitulacijo. Morda bodo imeli sedaj večjo srečo, da drugo plat svoje »politične pameti« pametneje uporabijo in pomagajo izvesti načela drugih, ki so sedaj poslala njihova načela Ali se pa ne mora vsak pameten človek vprašati: kedaj so varali ljudstvo: ali s svojo prvo »politično pametjo« ali drugo? Ali ni nezaslišana drznost, če se potem še zaletavajo v stranko, ki gre ravno svojo j>ot v trdnem prepričanju, da je to prava slovenska in prava državna politika? Ali ni to znak največje politične nemorale, ako skuša spričo izvršenega političnega izdajstva še ironizirati, češ »kdaj in kako bo to spremenila SLS, ki nikoli ne more postati v državi samoodločilna v tej meri, da bi ona mogla izvesti revizijo ustave v avtonomistič-nem smislu. Kje in kdo so tiste stranke, ki bodo SLS pomogle do njenega današnjega političnega cilja?« — Ali se ni zato ustanovil federalistični blok? Ah se ni ta blok razširil v blok narodnega sporazuma in kmetske demokracije? Ali mislijo ti gospodje »politične pameti«, da je ta misel propadla, fe je en del b prog r a matično izjavo v vladni deklaraciji pokopal tisočletni ideal vseh največjih Hrvatov? Ali ni stala večina volivcev za temi rahtevami? Ali ni Ljuba Jovanovič ob priliki vladne deklaracije sam izjavil, da je vlada PP kljub nasilju in znanim volivnim prakti-kam izšla tako slabotna iz volivnega boja, da bi morala ob skupnem nastopu opozicije de-misijonirati, če ne bi druga plat »politične pameti« drugače odločila? Ali so res nekateri tako skeptični postali, da več ne verujejo v večnostne pravice narodov, ki so v modernem demokratičnem mišljenju res postale prave politične dogme? In ee se danes vsled nepreračunJjivih korakov nekaterim progra-matične točke SLS zde nedosegljive, jim mi ne moremo pomagati, če verujejo v slepe ulice, iz katerih ni izhoda. Strašijo se le boja in vztrajnosti! Ali je splošna in enaka volivna pravica prišla sama od sebe? Odkar je v 60. letih Lassalle postavil to zahtevo moderne demokracije, je ta za tedanjo dobo nezaslišana zahteva prodrla v vseh parlamentih na svetu. SLS je bila v majhnem kranjskem deželnem zboru 6 let najljutejši boj za splošno in enako volivno pravico. Po šestih letih je dosegla prvo etapo. Če verujemo v zmago idej, nismo zaradi tega otroci, kakor je gosp. Prepeluh zaradi drugega »Slovenčevega« članka počastil tudi mene —, če verujemo v politično moralo in uspeh poštenega političnega boja, se moremo za to našo vero sklicevati na izkušnje vseh parlamentarnih držav. Nismo tudi nikaki optimisti, če izjavljamo, da tudi na Hrvatskem v tem pogledu še ni izrečena zadnja beseda Sicer pa ne razodeva g. Prepeluh veliko politične pameti, če piše on o slepi ulici, v katero je zašel g. Radič in je našel iz nje izhoda samo s kapitulacijo.
Tako »politično pamet«, to ponavljamo nevernemu g. Prepeluhu, bi mogla imeti SLS leta 1923. v jeseni in leta 1924. v marcu neposredno pred prihodom radičevcev v Belgrad. Pozno v noč je dal g. Pašič poklicati načelnika Jugoslov. kluba v svoj kabinet, da bi ga pridobil za odpad od skupne opozicij-
ske fronte in za vstop v vlado. Brez obotavljanja je SLS obakrat — in to bodi g. Prepeluhu povedano, da v soglasju z vodstvom SLS — ponudbo in sicer resno ponudbo, odbila, ker ni hotela in mogla svojim zaveznikom pa6ti v hrbet in na ljubo trenutnemu političnemu aratižmanu popustiti velike cilje opozicijskega bloka. To postopanje imenujejo lahko zakupniki »politične pameti« otročje, v zgodovini političnih strank bodo pa to moralo vodno imenovali pošteno in edino pametno.
Sedaj imamo po načelih druge »politične pameti« vlado, ki razpolaga z največjo parlamentarno večino, Iti si jo moremo misliti. To je vlada reda, poštenosti in popolne enakopravnosti. Mar se bo taka vlada branila odgovornosti? Kako more valiti za tako vlado odgovornost na 20 opozicionalnih poslancev, ki imajo nalogo kontrole in vsestranske kritike nad vlado in njenim delom? Ali ni to parlamentarna vlada, ki mora nositi vso odgovornost? Ali ne bi bilo naravnost sramotno in nečastno za njo, če bi sploh kdo poskušal jemati vladi in njeni večini — in to celotni večini in vsem strankam večine — celotno odgovornost za celotno politiko v vsej državi? Ali ni mar tako? Zakaj ta vlada ne vpelje davčne enakopravnosti? Ali ni ona z dvanaj-stinami, ko je imela v parlamentu zakonito možnost, le podaljšala vse neenakosti, krivič-nosti in trdote? Kako se morete braniti radi okrožnice delegata dr. Š a v n i k a , ko ima Vaš finančni minister dr. Stojadinovič priliko in mogočnost, da z eno samo potezo peresa vse to ukine?! Gospodje! Politika je pamet! Politika ni demagogija. Zato v imenu poli-; Učne pameti prizanašajte nam, pametnim lju-j dem, s takimi neslanimi zavijanji!
Dr. Kulovec.
Statistika o škodi povzročeni po neurjih.
Belgrad, 28. avgusta. (Izv.) V ministr-'< stvu za poljedelstvo in vode se je izdelala sta- I I tistika o škodi, ki so jo v naših pokrajinah i povzročila elementarna neurja. Celotna škoda se računa na 1 miljardo dinarjev in pripravlja minister za poljedelstvo poseben načrt, ki ga bo predložil ob jesenskem zasedanju skupščini in ki predvideva za slučaje vremenskih nezgod potrebno pomoč.
DR. NINČIČ ODPOTUJE NA BLED.
Belgrad, 28. avg. (Izv.) Minister za zunanje zadeve dr. M. Ninčič odpotuje v pondeljek ali torek na Bled, da referira kralju o j nekaterih svojih resornih zadevah.
UPOKOJITEV UČITELJEV IN UČITELJIC.
Bclgrad, 28. avgusta (Izv.) Iz ministrstva prosvete izvemo, da je bilo upokojenih 265 učiteljev in učiteljic, ki so že izpolnili svojo službeno dobo.
TUDI POUK V CERKVENEM PETJU SE UKINJA.
Bclgrad, 28. avgusta. (Izv.) V ministrstvu prosvete se je izdelal nov učni načrt za učiteljišča, na podlagi katerega se v prvem in drugem letniku ukinja pouk v cerkvenem petju. Učencem, ki so v prvem letniku prejeli nepovoljen red v tem predmetu, ne bo treba polagati ponavljalnega izpita iz tega predmeta.
KONGRES PRAVNIKOV.
Belgrad, 28. avgusta. (Izv.) Kakor se poroča, je definitivno določen čas kongresa pravnikov kraljevine SHS, ki se bo vršil od 18.—21. septembra v Belgradu. Skrbno se delajo priprave, da uspe kongres čim lepše.
ROMUNSKI PRAVNIKI V BELGRADU.
Bclgrad, 28. avg. (Izv.) Danes zjutraj ob j 8. so se pripeljali z brzovlakom iz Pariza pre-
ko Italije predstavniki romunskih pravnikov. Na belgrajski postaji so sprejeli svoje stanovske tovariše mnogoštevilni belgrajski pravniki in odvetniki. Goste je pozdravil predsednik odvetniške zveze. Ogledali so si nato mesto in jim je bil prirejen banket v hotelu »Palače«. Odpotovali so nato direktno v Bukarešto.
Dr. Seipel proti priključitvi Avstrije k Nemčiji.
Dunaj, 28. avg. (Izv.) Na Dunaju vzbuja veliko pozornost izjava bivšega kanclerja dr. Seipela, ki se je izrekel proti priključitvi Avstrije k Nemčiji. Ta izjava vzbuja pozornost, ker bo nemško-avstrijski »Volksbund« priredil v nedeljo veliko manifestacijo za priključitev.
Avtonomija Rima uničena.
Rim, 28. avg. (Izv.) Ministrski svet je sklenil ukiniti občinsko avtonomijo mesta Rima. Občinski svet bo razpuščen in na čelo občinske uprave bo postavljen kraljevski komisar. Ta sklep utemeljujejo s tem, da ima Rim mnogo političnih nalog in reprezentativnih dolžnosti, za katere mestna občina nima dovolj sredstev na razpolago. Rim mora postati pravo središče države in stroške za upravo Rima mora prevzeti država. Fašistov-ski »Popolo d' Italia« zahteva komisariate tudi za druga večja italijanska mesta. V podeželskih občinah vodijo upravo skoro že sami komisarji. Mussolini zasleduje s svojo novo občinsko politiko cilj, da se moči države ne bi nikdar mogle postaviti po robu močne avtonomne občine.
Velike vaje stal. mornarice.
Rim, 28. avgusta. (Izv.) V Sredozemskem morju se vrše velike vaje italijanske vojne mornarice. Pri vajah sodeluje 100 vojnih ladij in 300 vojaških letal. Kralj in prestolonaslednik zasledujeta vaje s svoje privatne jahte, Mussolini pa se je kot minister za mornarico vkrcal na neki veliki križarki. Tudi veliko število senatorjev, parlamentarcev in časnikarjev opazuje vaje. Namen vaj je poskušati, če je italijanska vojna mornarica dovolj močna, da prepreči izkrcanje neprijateljskih čet na sicilijanski obali ali pa na obali južne Italije.
Rim, 28. avg. (Izv.) Velike vaje italijanske vojne mornarice so bile pripravljene tako, da se je nasprotniku posrečilo izkrcati večji vojaški oddelek na sicilijanska tla. Obrambe-no brodovje se je izkazalo kot prešibko in je celo zamudilo pravi trenolek za napad. Letalstvo svoji nalogi ni bilo kos, ker je bilo vreme viharno.
Z ozirom na opisano sliko mornariških vaj, smatrajo, da bo Mussolini kmalu nastopil z zahtevo novih velikih kreditov za pomno-žitev števila vojnih ladij. Za letalstvo pa bodo osnovali posebno ministrstvo, čegar vodstvo bo prevzel Mussolini. Vse kaže, da se pripravlja Italija na novo veliko oboroževanje.
BREZPOSELNOST V ANGLIJI NARAŠČA.
London, 28. avg. (Izv.) Število brezposelnih v Angliji znaša po najnovejši statistiki od 17. avgusta t 1. 1,298.400. To je za 28.590 več kakor prejšnji teden in za 176.085 več kakor v i<;j dobi lansko leto.
V
Washington, 28. avg. (Izv.) Po semkaj prispelih poročilih iz Kantona so uporniki pod vodstvom ruskih častnikov zavzeli mesto. Pristaši Sunjatsena so zaprli 100 vladnih uradnikov vsled suma, da so krivi umora finančnega ministra kantonske vlade Liao-čung-ho-ja. Med skrajnimi levičarji in pristaši pomir-jenja se je razvil hud boj, v katerem zmagujejo levičarji.
Beležke.
Radičevo polomijo na Krškem polju lepo
opisuje očividec v zagrebških »Seljačkih No-vinah« 28. t. m.takole: »Bio sam u Krakom i moram priznati, da sam se vratio vrlo zado-voljan. Seljaci su se zabavljali, pleskali i pjevali i razgovarali o svojim seljačkini poslovima. Sje-dili su kraj drvenih šatora, u kojima se točilo dobro slovenačko pivo i jela jeftina pačija pečenka, jedna porcija 5 dinara. Za Stjepana Radiča biia je nasred širokoga polja podignuta govornica. On se na nju popeo, počeo da govori, ali gle: nema tko da ga sluša. Seljaci li-jepo ostali za stolovdma, jedu, piju, smiju se, slušaju svirku harmonike i ne haju za njega. Slovenački centralista g. Pucelj našao se u sto muka. Ele, potrči on, potrči nekoliko njegovih ljudd i jedra nekako sakupiše nešto preko sto slovenačkih seljaka d dovukoše ih do govornice. Misle ljudi: pa, hajde da vidimo i ču-jemo i ovo. I našao se jadni Radič u stotimi muka. Zna on, sta os ječa slovensko srce. Htio bi, da ga predobije za sebe, ali to ne ide s vi-dovdanskom centralističkom politikom. Znojio se Radič. Napoleon se sjetio starog svoga bub-nja i udri on protiv — slovenačkih svečenika, Seljaci samo stali pa slušaju i snebivaju se Priča njima Radič, da od sto slovenskih svečenika vrijedi najviše jedan i da zato ne smiju iči njimi po savjet. A sav svijet zna, cla su slovenski svečenici ljudi na svome mjestu, da rade i na gospodarskom i na prosvjetnom ja-čanju slovenskog seljaštva. Počeo Radič da tako govori, kad li netko doviknu: »Živela slovenska duhovščina!« — Stipi se zaplete jezik, proniuca: e,pa živjela vam, i brže-bolje hoče da udara po Korošcu, jer neče sporazuma. »Mi smo se složili sa Srbima samo zato, da vama Slovencima bude dobro« — reče Stipa, a smi-(jdh buran smijeh, bio je odgovor na to. Vidje Radič, da ni to ne upaljuje, pa udri po Orlovima. Kaže, da popovi hoče, da u Sloveniji osnuju nekakve Orle. Ma šta osnuju, mi ih imamo odavna, i Orao je kod nas jafii od Sokola« — dobaci mu opet netko. Radič na to rastegao svoje lice na sladak siniješak i počeo tepati: >Ma pustile, draga bračo, sve to. Niste vi ni Orlovi ni Sokolovi. Vi ste golubovi. Čujte me dakle, dragi moji golubiči...« I opet ami-jeh. Uto u neposrednoj bližini zasvira harmonika i večina Slovenca ode da igra kolo. Po-doše za njima i neki Hrvati a Radič osta skoro sam, dok ga netko od njegovih ne potegnu za kaput, da svrši. I zaustavi se Radičeva rječi-tost, a sedam ljudi poče mu pljeskati. Zatiin sjeo je Radič u auto i odvezao se u Zagreb. Istom kad se Radič sa svojim radikalskim društvom odvezao, razvi se pravo narodno veselje. Poljem se orila pjesma i svirka, orili su se poklici Hrvatima i dr. Korošcu, a za Stipu nitko ni ne haje. Jedan Puceljev korteš počeo nešto da govori, ali kad vidje, da ga nitko ne sluša, ugrize se za usne, i siete sa stola. Jedan slovenski radnik praži mu čašu vina i reče mu: »Pij, tovariš, iu sc nc jezi! Kaj češ ti zato, da smo vsi uz gospoda doktorja Korošca?« — »Tako!« — potvrdi drugi čovjek, uze čašu, kuram se sa sviinia u zdravlje dra Korošca i za hrvatsko-slovensko bratstvo.« Tudi od drugih strani se potrjuje, da so kmetje na Krškem polju, ko je Radič začel govorii proti dr. Korošcu, vzklikali >Zivio dr. Korošec!« Polomija je bila torej popolna.
yi i
Site
VSsa
u 'jsTiiT. rfV^j r\T?si/- .11 matiju irarmrensra
.'^A^^mCTtCTC^^r^T^g-sjRi^^T srn- ~r.'i w nsars-juavr	ya
Mednarodna razstava »belega iremoga in turizma«.
Grenoble, 24. avgusta 1925.
i i i potoval sem v metropolo slikovite Dau-phineje, v Grenoble, ležečo na apneno-beli Izeri, cla si ogledam razstavo, ki nosi službeno ime: Exposition internationale de la houille blanche et du Tourisme = Mednarodna razstava belega premoga in turizma. Traja od meseca maja do oktobra. Sloneč ob vznožju francoskih Alp, obiskanih od turistov celega sveta iu polnih vodnoelektričnih naprav, je Grenoble kakor navlašč poklican, da nudi prostor za prvo razstavo te vrste na svetu. Francija pa je smatrala za svoje pravo, da se prva taka razstava otvori na njenih tleh, kajti Benoit Fourneyron je 1. 1827. instaliral prvo hvdraulično turbino in za njim je vse polno Francozov, ki so se proslavili kot iznajditelji v tej praktično-tehnični vedi. GrenobeLska razstava bi torej naj bila tudi apoteoza franco-sl orp genija, kajti industrija, ki ji daje hrano beli premog, je po prepričanju Francozov bistveno francosko delo.
Toda cele razstave vendar nisem videl. Zadnji teden je strela udarila v največji paviljon, v katerem je bila spravljena francoska (s- mo francoska, ostale države so razstavile v drugih paviljonih) turistična industrija in transportna sredstva, ler ga skoro popolnoma uničila, škode je bilo okoli 12 milijonov frankov. Francoski listi so nesrečo večinoma zamolčali, in ako bi slučajno tega ne čital v švi-
carskih listih, bi mogoče, ako bi ne gledal na razstavni načrt, tega niti ne zapazil. Prostor, kjer se je nahajal ta paviljon, je namreč že z visokimi deskami skrbno ograjen, tako da se pogorišče niti ne vidi.
Na večer je razstava bajno razsvetljena. Orientacijski stolp, zgrajen ves iz cementa in 80 m visok, opremljen z dvema dvigalnicama, je kakor da bi bil iz samih električnih lučic sestavljen. Raznobarvno razžarjeni vodometi bajnost le izpopolnjujejo. Sicer pa je razprostrta nad razstavo dostojna tišina. Nič pijančevanja, nič, praterskega vpitja, le ena godba zabava mirno od paviljona do paviljona hiteče občinstvo.
Toda takoj pri vstopu se ti ne predstavi najprej Francija, temveč Italija z dvema paviljonoma. Pa ima tudi kaj pokazati. Njena električna industrija je, sodeč po razloženih diagramih, reliefih, slikah in statistikah na izredno visoki stopnji. Blizu 8 milijard lir je vloženih v različna električna podjeija in sicer večinoma v elektrotehnične, elektrosiderurgič-ne, tekstilne, mehanične, železnične industrije, a za samo razsvetljavo niti deset odstotkov ne. Električno-industrijska podjetja so skoro izključno v privatnih rokah, čeprav je voda prirodno bogastvo in ln ne smelo biti dovoljeno, da se s tem bogastvom okoriščuje le privatni kapital. Toda krivda leži pač v brezbrižnosti in nerazumevanju državne uprave. V posameznosti je Italija razpostavila vse, kar se nanaša na vodno-etektrično industrijo. Njen turističen del je tudi zelo skrbno sestavljen. Slovenca tukaj zelo neprijetno dirne poseben oddelek: Postu m ia. Isto čustvo bo menda imel
Nemec, ko bo videl tukaj zastopane svoje tirolske kraje.
Ko si, ako se držiš reda, najprej obiskal oba italijanska paviljona, potem pride paviljon: inozemski oddelek. Tukaj te čaka zopet presenečenje. V tem oddelku je razstavila tudi država Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prostor, ki ga zavzemajo razstavljeni jugoslovanski predmeti, je jako majhen. Ne vem, če obsega 8 kvadratnih metrov. Skoro izključno smo razstavili turistične predmete. Završnice nisem videl, kar je brezdvonino nemarnost. Falska hydroelektrična centrala je razobesila nekaj fotografičnih reprodukcij. Ako še omenim svinjiški projekt za izrabo Donave in ibar-ski projekt, poleni je menda vse, kar je z vodo in elektriko v zvezi. Več imamo pokazati iz turi stike. Seveda vse v slikah. Razdeljeni smo v štiri pokrajine: slovenska, hrvatska, bo-sansko-hercegovska in srbska. Srbski del obsega slike različnih, večinoma južnosrbskih krajev. Bosna in Hercegovina nudita svoje krasote. Hrvatska je razstavila slike s Plitvič-kih jezer in Jadranskega morja. In Slovenija? Šopek planink z naših Alp, narcise z Golice, koče, jezera, lepi kraji z naših planin: slike vsega ega vidiš pod imenom: Les regions al-pestres de la Slovenie.
Ne vem, kdo je vodil in uredil razstavo jugoslovenske turistike v Grenoblu. Hvalevredno je, da sino se razstave sploh udeležili. Ljudje radovedni postajajo pred tem oddelkom ter bo izpnrujojo, kje je ta kraljevina Srbov, Hrvatov In Slovencev, ki tu razstavlja. Bolj olikani razlagajo in pripovedujejo. Majhna ie naša razslavica. a zdi se, da se .vsakemu
dopade, da smo tudi razstavili na francoskih tleh. Francosko sanioljubje je veliko. Toda malo več bi vendar lahko razstavili in za.nekoliko lepše slike poskrbeli! Zakaj n. pr. ni tu naše turističue literature, kakor Planinski Vestnik, njegove ilustracije, koledarji, Badju-rovi vodiči in druge knjige, turistične in tudi znanstvene, ki se nanašajo na naše gore. Tudi plakati bi dobro došli kajti tudi v drugih državah ni mnogo lepših plakatov, in vendar so razstavljeni. Nadalje razglednice, panorame, narodna noša iz naših gorskih krajev, kmetske hiše v planinah, drvarji, ogljarji itd., vse to bi lahko bilo razstavljeno. Posebno pa je treba, da so slike tudi dobro opremljene Nočem ničesar očitati onemu ali onim, ki so našo razstavo uredili, kajti uverjen sem, da je bilo zopet dovolj težav v financijskem oziru. Za lo bo moralo, hočeš nočeš, tukaj poseči vmes naše tudi sicer tako požrtvovalno Planinsko društvo ter se pripravljati — vsako leto nekaj — sistematično na turistične razstave. Grenobelska razstava turizma ni zadnja. Ze letos se bo meseca septembra otvorila v Turinu slična, loda samo turistična razstava. Mi živimo v času velikega športnega razmaha, ki še ni dosegel viška. Turizem pa bo najdalje vzdržal, ker je najprirodnejši in najplemeni-tejši.
Velik ulisek naredi na Jugoslovana paviljon Grand Palais de la houille blanche. Tu so razven strojev in elektrotehničnih izdelkov razstavilo šole, ki se pečajo s proizvodno razdelilo in izrabo električne sile. Vse imajo Francozi, od politehnike dol do melianič.no-eloklričnih kurzovl Zraven pa la velika stro.
Ekspozitura »Slovenca«; za sprejemanje inseratov in naročnine se nahaja na velesej-inu na desni strani glavnega vhoda poleg pošte.
Aljažev klub sporoča, da bo v nedeljo 30. t. m. sv. maša ob 10. v Kamniški Bistrici. Isto tam bo tudi 8. septembra na dan ^bistriškega žegnanja«.
Težka avtomobilska nesreča na Bledu. — Štirje poškodovanci v ljubljanskih bolnicah. O tej nesreči, ki smo o njej nakratko že včeraj poročali, izvemo danes: Pred Park-hotelom na Bledu se je pripetila predvčerajšnjim zopet velika avtomobilska nesreča. Okoli štiirh popoldne je pridrvil z Bleda dvorni avto, katerega je vozil šofer Stojano-vič. Nasproti mu je pridrvel, tudi s silno brzino, luksuzni avto italijanskega poslanika generala Bodrero. Sunek je bil silen in oba voza sta se skoro zagozdila drug v drugega. Oba prednja dela voz sta popolnoma razbita. Šofer luksuznega avta Agretti je dobil težke poškodbe na prsih. Strlo mu je prsni koš in je obležal nezavesten. Z njim se je vozil sluga in šofer hotela > Toplice;: Alojzij Jarc. Tudi ta je dobil težke notranje poškodbe. šofer dvornega avtomobila Slojano-vi6 ima težke poškodbe na glavi in po rokah in nogah, njegov spremljevalec gardist Barborič pa se je potolkel po nosu. Na mesto nesreče so poklicali takoj zdravnika dr. De Gleria, ki je ponesrečence za silo obvezal. Iz Ljubljane je prišel rešilni avto, ki je odpeljal vse štiri poškodovance v ljubljanske bolnice. Agreltija in Jarca so oddali v splošno bolnico, Stojanoviča in Barboriča pa v garni-zijsko bolnico. Stanje ponesrečencev je zadovoljivo in bodo vsi okrevali. — Toda škoda na vozilih je velika, ker sta oba avtomobila popolnoma nerabna. Kdo je nesrečo zakrivil, se ne ve. Neki očividec je rekel, da oba, ker sta prehitro vozila.
Stari trg pri Ložu. Umrl je nenadoma 27. avg. najstarejši sin lesnega veletrgovca g. Karola Kovača, 291elni Karel. Zadela ga je menda srčna kap. Pokopan je bil zelo slovesno 28. avg. zvečer. N. p. v m.!
Stari trg v Loški dolini. Vsled preobilne moče imamo veliko škodo in jo z veliko težavo spravljamo pod streho. Iz jezera skoro ničesar ni moč spraviti, ker ga vedno na novo dež zalije. Oves je lahak in rjav, krompir gnije, kolikor ga je pustil črv. Zelje uničujejo gosenice, seno vsled vednega deževja mnogo stane in je slabše. Ali bodo davki manjši? Vsled zastoja lesne kupčije in onemogočenega izvoza živine dolina hitro obubožava.
.Snežnik (179(5 m) je letos zopet začel dobivati obiske. Iz loške doline (6 ur) so začeli pridno hoditi na to lepo goro, ki ima krasno floro, silno obsežen in lep razgled, lahek dostop in je obdana od lepili gozdov. Obmejne oblasti ne delajo poštenim turistom težav, le vreme skoro vsako partijo dobro potegne in opere. Pripravlja se ustanovitev podružnice S. P. D. za to dolino, polno naravnih krasot in skritih zakladov (največ seveda je vode). Avtomobilna zveza (vsak dan po prihodu osebnega vlaka, ki gre popoldne ob 14.25 iz Ljubljane, vozi poštni avto z žel. postaje Rakek do Starega trga, zjutraj pa ob 4. obratno na vlak, ki pride ob pol 8. v Ljubljano) omogoča tudi oddaljenim turistom izlete po naši zanimivi dolini in na Snežnik.
Avtomobili, tako nam pišejo z Gorenjskega, kaj radi zavozijo na občinske ceste. Ponekod so pri nas občinske ceste prav dobre. Ko se jih pa lotijo avtomobili, so kmalu vse v jarkih in jamah. Prosimo okrajna glavarstva, naj po županstvih ukrenejo, da se
■IIMIIIIIIII
kovna literatura! Mi, mislim na vse Jugoslovane, prevajamo iz francoskega to, kar je v njihovi literaturi najslabšega. Tukaj imajo veliko sokrivdo tudi založniki in kritiki, ki niso na višku svoje kulturne naloge, vsaj kar se tiče prevodov.
Francoski turizem ima svoj lasten paviljon. Istotako Švedska. Njena reprezentacija je menda najboljša. Ali je pri njih v istini vse najboljše in najlepše, ali pa so razstavili subtilno izbiro. Nemčija je v velikih dimenzijah razstavila svoje vodnoelektrične industrije, nemo, brez vsiljive reklame, a skrbno. Turističnih stvari ni razstavila. Poljska in Češka kažeta v lurisiiki Karpate, poljska industrija seveda Katovice. Španija sc je turistično predstavila jako lepo, slikovito, solnčno. Švedska je razstavila poleg Poljakov in Jugoslovanov.
Zelo obiskan je turistični paviljon francoskih kolonij. Toda čudno, bolj ko za prirodno lepoto teh pokrajin, ki mora bili izredno omainljiva, se obiskovalci brigajo za reliefno karlo Maroka. Komaj (ia prideš toliko blizu, da vidiš, kaj se gleda. Študirajo, razlagajo in razpravljajo, kje stojijo Francozi in Španci in kje Rifauci. Tu je pozabljena razstava, dnevno vprašanje jo je potisnilo v ozadje.
Vidi se tudi afrikanska vas, kjer črnci, pravi črnci, proizvajajo svoje obrti, godejo svojo godbo, kuhajo, perejo in prodajajo dolg čas. V francoski alpinski vasi stoji tudi par vzornih planinskih koč. Naše slovenske ne zaostajajo v nobenem oziru. V gozdnem planinskem oddelku vidimo planinska drevesa, njih les, ribolovstvo, planinsko živalstvo, rastlinstvo, lovske opreme in ne vem kaj.
občinske ceste ne bodo kvarile po r lih. Naj se nabijejo iablice s tozadevno izpovedjo 1
Poljane natl SkoJjo Loko. Naše prosvetno društvo je imelo svojo prireditev dne 16. avg. v prostorih g. lngliča v Srednji vasi. Okusno in praktično prirejen prostor — doma še nimamo — je kljub slabemu vremenu sprejel pod svojo streho toliko množico, da je bil ves prostor nabito polu in vse vstopnice razprodane. Pevski zbor je pod vodstvom domačega g. kaplana zapel precej dovršeno Prenirlov: V Korotrm in Polžek. Jereba: Jutranja. Gostiša: Venček narodnih pesmi ter Vodopivčevo: Ves dan je pri oknu. Govornik, poljanski kaplan Janez, je v živahnem in odločnem govoru razložil cilje iu pomen mladinskega katoliškega gibanja po vsem svetu iti njegov govor je izzvenel v stavku: Da smo Slovenci, tako kulturen in napreden, dasi majhen narod med dva velika naroda takorekoč utisnjen drobec, se ohranili, sprejemali in sprejemamo :;e dobro od drugih
—	pa smo zmožni, da dajemo od svojega dobro tudi drugim večjim narodom, da se imamo za la svoj narodni ponos zahvaliti edi-nole veliki, ves svet obsegajoči katoliški misli. — Treba nam je le, cla se poglobimo v zdravo narodovo dušo in iz nje črpamo misli in moči za naše notranje prerojenje. Ne manjka nam tvornic in toliko zunanjih urejenih razmer, kot pogrešamo notranjega prerojenja v katoliškem smislu. — Govor je bil sprejet z velikim navdušenjem. — Igra, Nušičev Navadni človekc je gledalce popolnoma zadovoljila. Igralci, večjidel novinci, so pod režijo domačega kaplana Pirkoviča častno rešili svojo nalogo. — Ob sklepu je g. Janez zbral zopet svoje pevce in pevke in zažvrgolela je prelepa in domača Adamičeva: Nekje v Franciji in Tekica teže; Ocvirkova: Moja pomlad; Gostiša: Venček narodnih pesmi. Vse pevce in poslušalce je navdušila lepa domača Sloin-šek-Bajukova pesem: Preljubo veselje, oj kje si doma. — Vsi smo bili veseli in zadovoljni. Smo pač skromni, tocla voljo imamo in hočemo naprej. Pevovodja se je sicer pritoževal nad štrajkujočimi pevci in pevkami iz Malen-skega vrha, pa smo ga, upamo, vsaj Poljanski pevci in pevke vsa j za silo zadovoljili. — Če poročamo še to, da je med odmori igre zapel g. kaplan s svojim baritonom Adamičevega: Pastirja in Pod lipico zeleno — smo storili svojo dolžnost.
Poljane nad Skofjo Loko. V nedeljo dne 6. sept. 1925 se vrši pri nas srenjska orlovska prireditev s celodnevnim sporedom: ob pol 10. sprejem goslov, sprevod skozi Poljane v cerkev, govor — govori domači g. kaplan. Po sv. maši tabor pred cerkvijo, govorijo razni govorniki. Nato sprevod v Srednjo vas. Kosilo ob 1., skušnja za telovadbo ob 3., telovadni nastop na travniku pos. lngliča v Srednji vasi po običajnem sporedu. — Po telovadbi srečolov in prosta zabava. Igra znana orlovska selška godba, pojo zbori iz srenje. — Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Potrudite se k nami Poljanci smo dobri, za vse dobro vneti in požrtvovalni za druge! — Bog živi!
Okrajna ccsta Rovtc—Žiri—Poljane pogreša na vso moč cestne ograje. Potnik se pelje po tej cesti, pa ga groza prešine, ko gleda brezna in globočine brez ograj.
Žiri. Srečkanje efektne loterije v korist župne cerkve v Zireh se bo vršilo 19. marca prihodnje leto.
Davea. Grozen vihar je v noči. 20. t. m. podrl hlev posestniku Bitemu št. 27. Dva fanta, ki sta spala v senu, sta se čudežno rešila.
—	Tri turiste in eno turistinjo ie vrgel vihar v takozvani ljubljanski graben. Med silnim nalivom so se rešili v neko koparsko bajto. Posebne nesreče ni bilo.
Shod SLS se vrši v Kranju v Ljudskem domu v pondeljek 31. avgusta ob 11. uri. Poročata poslanca B r o d a r in S m o dej. — Ob pol 11. pa je istotam občni zbor Kmečke zveze za kranjski sodui okraj z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi — načelstvo KZ.
Stražiače pri Kranju. Tukajšnje prostov. gasilno društvo si je postavilo nov krasen gasilski dom, katerega blagoslovljenje in slovesna otvoritev z veliko ljudsko veselico se vrši v nedeljo dne 6. septembra t. L, nakar že danes opozarjamo in vabimo tov. društva in cenj. občinstvo.
Iz Komende pri Kamniku. >Slov. narod piše, da so kmetje iz Komendo naročili v ljubljanski zvonarni pet bronastih zvonov, ki bodo stali ogromno vsoto, nad poldrugi milijon dinarjev, za šolski vodnjak pa niti krone ni. Očki :: Narodu povemo na uho, da ga je njegov ^verodostojni poročevalec grozno potegnil. Ni naša dolžnost, da bi polagali njemu račune o naših zvonovih. Dolžni smo pa to storiti napram občinstvu, ki bo imelo priliko, da vidi to zvonove razstavljene na velesejmu v Ljubljani. Zvonovi stanejo z vsemi pritiklinami in montažo en milijon dvestosedemnajst tisoč dinarjev manj — kot poldrugi milijon dinarjev! Slaba reklama bi bila to za Strojne tovarne, ko bi zvonovi s težo 595 kg veljali po »Narodovenu poročilu poldrugi milijon dinarjev. Kar se tiče šolskega vodnjaka, naj pa >Narocl. lepo molči. Stavljena je bila primerna vsota v proračun kraj. šol. svela, če vodnjaka se danes ni, nismo mi krivi! Sicer
pa od žeje ne bo treba umreti, ker so v razdalji puškinega strela trije studenčni vodnjaki in šc ena kapnica povrhu. — Komendski kmetje.
Fara pri Kosfelu. Veselica prost, gasilnega društva, ki jo jc priredilo v nedeljo dne 23. t. m. je zelo dobro uspela, kljub temu, da jc bilo vreme neugodno in jo dež nagajal. Čistega dobička se je nabralo nad 2000 Din. Naši ognjegasci kakor iudi naša domača vaška dekleta so gostom prav pridno stregla. Svirali so naši domači fanlje tanibu-raši. Petje je bilo lepo. Nasmejali smo se tudi šaljivemu prizoru našega g. nadučitelja. Razpoloženje med vsemi je bilo zelo prisrčno. V lepem številu so posetili našo veselico gostje iz Broda na Kupi z g. bilježnikom na čelu, ki je spregovoril ludi nekaj bodrilnih besedi. Hvala in čast njemu in vsem. Hvala tudi vsem domačinom, ki so kaj pripomogli, da se je vse tako lepo in prisrčno izšlo.
Uvrščcnjc sodno pisarniških uradnikov. Uvrščena sta sodna pisarniška uradnika Valentin Rupnik iu Leon Terstenjak v 3. skupino, II. kategorije, in Joško Čampa v 4. skupino, 11. kategorije, vsi pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani.
Enotni učni načrti in programi za vse osnovne, srednje in meščanske šole. Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti z dne 29. avgusta 1925 prinaša >Enotne učne načrte in učne programe za osnovne, srednje in meščanske šole in za učiteljišča v vsej kraljevini
Obleka srednješolskih učiteljev. >Obzor« poroča iz Belgrada, da je naučno ministrstvo dobilo več pritožb od raznih šolskih nadzornikov in od prosvetnih inštitucij glede pre-moderne ali celo nepristojne obleke srednješolskih učiteljev. Ministrstvo za prosveto je uvažujoč te pritožbe odredilo, cla morajo učitelji nositi na ulici, v šoli pa že celo, dostojno obleko, ki odgovarja resnosti njihovega stanu;
Priprave za ohranitev sadjevca ali vina v soriih brez alkohola razstavi >Sveta vojska« v posebnem paviljonu (nasproti sredine paviljona E), na kar opozarjamo že sedaj vse interesente. Istotam se bo točil s temi opremami ohranjen brezalkoholni sadjevec, kar pomeni za nas važno in okusno novost.
Opozarjamo na razstavo ženskih ročnih del, ki jo ob času velesejma priredi Drž. osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani na velesejmu, paviljon H in na Turjaškem trgu stev. 6-II.
Važno za gospodinje! Na velesejmu v paviljonu - H'' si bodete lahko ogledale, kako iz-borno funkcijonirajo plinske peči in plinski kuhalniki, ki bodo ves čas v obratu. Ne zamudite!	5767
Kako postati milijonar? Prvi korak je varčnost. Zalo bomo vsi kupili najcenejše, trpežne, elegantne >Voikac čevlje in nogavice v Ljubljani, Krekov trg 10 in prvi korak bo storjen.
Jeklene valjčne zastore ter vsa ključavničarska dela izvršuje in se priporoča za cenj. naročila ključavničarstvo Avg. Martiučič, Ljubljana, Rimska c. 14. Več v današnjem oglasu na zadnji strani.
Danes torej se bo občinstvu odprla pot na velesejem. Nikdo naj ne zamudi prilike, ogledati si ogromen stolp iz makaronov, ki ga je razstavila tovarna >Pekatetec v paviljonu >E«.
Javna licitacija. Gradbena direkcija razpisuje na dan 14. septembra 1925 II. javno ofertalno licitacijo za oddajo zgradbe železo-betonskega mostu čez Savo pri Sv. Janezu cb Bohinjskem jezeru.
Parno in kadno kopališče v hotelu >Slon< bo za časa velesejma odprto vsaki dan od 7.—18. zvečer.
>Budha« čaj na velesejmu — oglejte si iH; paviljon št. 461—465.
domaČega izdelka, kskor tudi tujih tovoren, nudi po nizkih cenah trgovina
telovadba, koncert in prosta zabava. Vsi prijatelji orlovske misli vabljeni!
Izlet na Žalostno goro in v romantično »Peklo« pri Borovnici priredi Mladinski dom na Kodeljevem jutri v nedeljo. Odhod ob 6 zjutraj z glavnega kolodvora. Ob 7 sveta maša na Žalostni gori. Vabljene tudi družine in vsi prijatelji Mladinskega doma!
Izlet k Sv. Joštu priredi Zveza uradnic in trgovskih naslavljenk Krekove prosvete v nedeljo dne 30. avgusta. Odhod z glavnega kolodvora ob en četrt na šest zjutraj. Za sv. mašo preskrbljeno. Za jedila skrbi vsak sam. Vse članice in prijatelji društva prisrčno vabljeni.
Krekova prosveta.
Umrli so v Ljubljani: Ivan Zofič, novorojenček, sin čevljarskega mojstra. — Ana Pcr-lot, hiSna, 29 let. — Miloš Prelesnik, sin mizarskega pomočnika, 5 mcsecev. — Fran Goreč, posestnik, 64 let. — Štefanija Gregi, žena pekovskega mojstra, 43 let.
20 delavcev sc sprejme na orlovskem stadionu. Zglasiti se je pri polirju istotam.
Petkov trg jc bil jako živahen in zopet enkrat prav dobro založen z raznimi postnimi in drugimi jestvinami. Dobile so sc domače in uvožene ribe, kakor mrene, ščuke, klini in uvoženi somi in pa šili. Tudi gob je sedaj na trgu dosti, toda največ le lišičk, ker jc jurčkov in drugih boljših gob letos malo. Jurčkov bi bilo siccr mnogo, toda večinoma so mali za vlaganje v kozarce. Tudi mlečnih in drugih postnih jestvin jc bilo obilo. Kot novina so sc dobile na trgu prvič ludi žc domače breskve.
Ljubljanska porota. Porotno zasedanje se otvori v pondeljek dne 14. septembra. Do sedaj so določeni lile slučaji: Anton Srcbotnjak, ki se je žc parkrat izmaknil obravnavi in pobegnil. Končno so ga prijeli v Gradcu in so ga izročile avstrijske oblasti našemu sodišču. Obtožen jc goljufije. Senatu bo predsedoval sod. svet. K e r š i č , zagovarjal pa ga bo dr. Grude n. Obravnava bo trajala ccl dan. — V torek dne 15. sept. sc vrši obravnava proti bratoma Rudolt in France Kržolj radi tatvine. — V sredo dne 16. sept. pa sc vrši obravnava, ki bi sc imela žc v prejšnjih zasedanjih vršili, pa ni bila ugotovljena kompe-lenca našega sodišča, ker sc je dejanje vršilo ob meji. Molk Stanko jc' namreč ob priliki prehoda. preko meje ustrelil italijanskega žan-darja. Predsednik bo sod. svet. M o d i c. — V četrtek 17. sept. se vršita dve obravnavi in sicer proti Stankotu Lapu radi umora in pa proti Antonu Erženu radi ropa. Predsedoval bo sod. svet. M 1 o d i č. — V petek 18. sept. prideta na vrsto Nikolaj Vebcr, poneverba I in pa Janez Grintal radi požiga. — V soboto 19. sept. pa prideta na vrsto Miha Jcvšnjak radi ropa in pa Leopold Skubic radi uboja. Predsedoval bo sod. svet. dr. K a i s e r.
tovarn« peči in štedilnikov, Ljabliana, Dunajska cesta 14 — sprejema in sc priporoča za cenj. naročila na glinaste peči, Štedilnike, cevi, plašče, ša-irofno in ognfetrdno opeko itd.	5^39
Prešernova ulica.
.............. Sz~LjiiS3ljaoe.
Otvoritev Razstave portretnega slikarstva na Slovenskem od 16. stoletja do danes.
Danes, dne 29. t. m., sc ob 1. uri popoldne otvori v Jakopičevem paviljonu Razstava slikarstva na Slovenskem od 16. stoletja do danes. K otvoritvi so vabljeni vsi prijatelji umetnosti in domače zgodovine. Vstopnina 10 Din.
Umetnostna razstava novejših del bratov Kraljev sc nahaja v Akademskem domu (Miklošičeva cesla št. 5) v dvorani, kjer je bila že tudi leta 1921. in 1923. Nudijo sc na ogled najboljše slike in kipi iz zadnjega časa. Ob tej priliki jc izdana monografija del obeh umetnikov. Opozarjamo zlasti posetnike velesejma, naj nc zamudijo ogledati si razstave. Odprla jc dnevno ob 10 do 13 in od 15 do 18.
Novi operni ravnatelj Narodnega gledališča v Ljubljani. Dne 18. junija jc prevzel posle opernega ravnatelja našega opernega gledališča novoimenovani ravnatelj g. Mir^o Polič.
V Trnovem sc vrši v nedeljo dne 6. septembra l. I. ob 3 pop. orlovska prireditev na letnem telovadišču m stkvijo. Na sporedu ic
Posavski orlovski tabor! Dne 30. avgusta bo posavska mladina manifestirala na Vidmu pri Krškem za svoje vzvišene vzore. Po predpripravah sodeč, bo pa ta prireditev ena najlepših in najbolj originalnih, kar jih je bilo preteklo leto v Sloveniji. Prijatelji mladine, pridite na posavski orlovski tabor tukajšnjo mladino navdušiti za našo najboljšo mladinsko organizacijo! Na veselo svidenje na prijaznem Vidmu!
Šmarje pri Jelšah. Dne 30. t. m. pridite vsi bližnji in daljni okoličani v Šmarje pri Jelšah, kjer bo z blagoslovitvijo Katoliškega doma združen pravcati mladinski tabor. — Bog živi!
Savinjska dolina. V Št. Jurju ob Taboru jc dne 19. avgusta zgorelo mizarju Vagnerju gospodarsko poslopje. Zažgal mu je lastni pomočnik, ker mu ni takoj izplačal celega zaslužka. Najbolj tragično pri vsem pa je, da jc lastnik, hoteč posest prodati, pred kratkim časom vrnil zavarovalno polico. Sedaj ne dobi nikake odškodnine. Požigalec se je sam javil oblastem. — Hmcljsko zbiranje gre proti koncu. Večina nasadov je že obranih, še par dni in vse bo gotovo. Po jako živahni kupčiji v nedeljo, pondeljek in torek, je postalo zadnja dva dneva nekoliko tišje. Trgovina jc nekoliko zastala, a cene so trdno na prejšnji višini, Blaga sc je žc precej vnovčilo, posebno manjše partije so povečini žc prodane. Večji lastniki se drže šc nekoliko rezervirano, vendar pa kažejo tudi voljo za takojšnjo prodajo. Ker jc prišlo mnogo tujih trgovcev v Savinjsko dolino, vsled dobre kakovosti pridelka lahko upamo na dobro in naglo vnovčenje hmelja.
IZ MEŽIŠKE DOLINE.
Nagla smrt. V pondeljek, 24. avgusta, je nenadoma iu nevarno obolela znana gostilničarje va žena Tereza Lečnik iz Guštanja. Okrajni rešilni avto jo je prepeljal še isto jutro v javno bolnico v Slovenjgradec, a zdravniška pomoč in spretnost jo ni mogla oteti smrti. Še istega dne je popoldne ob 4. uri umrla, stara komaj 32 let. Razžaloščenemu možu zapušča 3 letno deklico Francko. Drugi dan so pripeljali rajnico na dom, kjer je bila v sredo ob izredno veliki udeležbi trškega iu okoliškega obiin^lva pokopana na pokopališču sv. Anloua.
Urška gora. Na »srednjem žegnanjuc na
Urški gori (1696 m) se je dne 23. t. m. med sv. opravilom razsul silen vihar s ploho in treskanjem. Ravno je pričela pridiga ob 6, ko je treščilo v zakristijo. Strela je preskočila v cerkev ter s puhom podrla nekaj oseb, ki so si pa kmalu popolnoma opomogle. Razven silne panike, ki se pol ure ni polegla, se ni ničesar pripetilo. Strela ni užgala. Oni, ki so šli ob srednjem »žegnanju« iskat samo zabave na Urško goro, so se kar porazgubili raz goro. Romarji so pa vztrajali celo dopoldne, ter so popoldne ob solnčnem vremenu vračal i domov ter pripovedovali kako je treščilo — pa ni gorelo!
Obolel je v Gustanju gostilničar »Pri Dal-matincu« g. Jurij Cvitanič. Podvreči se je moral težki operaciji na želodcu, ki je, kot se v zdravniških krogih zatrjuje, dobro uspela. Nahaja se še vedno v bolnici Usmiljenih bratov v Gradcu.
NOVOST!
rimskih u Is t rov in oblek Vam nudi najugodnejše
JOS. ROJINA — LJUBLJANA.
Za časa velesejma popust.	5616
IZ MARIBORA.
SV. DUH NA OSTREM VRHU.
(Odlomek iz štajerske turistike.)
Maribor, dne 28. avgusta 1925.
Začeti je treba — to je vsa skrivnost. Juato mi tega odlomka ne pišemo za one, ki so vživali že ledeno sapico GroBglocknerja — in takih imamo mi Štajerci že precej! — niti za one, ki so letos zamudili hojo na Mont Blanc, čeprav jih je g. Janko Mlakar povabil in se pridušil, da ga v njegovi družbi dosežejo — še manj pa za one, ki so se že ubili na severni triglavski steni. Za začetnike torej, da spoznajo štajerski »Triglav«! Zgodovina tega vrha ni gori napisana, zato jo podamo, da jo bodo turisti preje brali.
Dokazano ni, da bi še pred »skakači« bila tam cerkvica sv. Primoža. Dokazano pa je, da so skakači na tem mestu koncem 16. stoletja sezidali cerkev, ki je pa bila že leta 1600. sežgana in razdejana, spomin pa je ostal in to je dokazano. Kajti ljudstvo je na tem mestu postavilo križ, nanj pa pribilo podobo sv. Duha. In obiskovalci po naši znani navadi so tam puščali darove, da je z njimi in s svojim darom Ana Krescencija Stubenberg, posesinica žlemskega gradu, sezidala tu cerkev sv. Duha. Kamen je bil položen natanko 20. julija 1667, cerkev pa dokončana 1679 in blagoslovljena 7. julija 1709.
Turistov in romarjev je bilo kmalu polno. A ozki greben je bil nevaren, da zdrčiš p$ : Yeti nogi« in to nevarnost je spoznal lu-Čanskl župnik g. Mihael Bernardin (1691' do p.717). ki se je — mimogrede rečeno — bolj brigal za romarje kot profesionalne turiste in napravil je okrog cerkve zid. Da se je res brigal bolj za romarje kot turiste, dokazuje tudi dejstvo, da je isti gospod leta :1693. sezidal kapelo sv. Avguština za spovedovanje.
Cerkev sv. Duha je že od začetka imela S oltarje. Stala je v Lučanski župniji tik ob meji selniške, od prve oddaljena 2 in pol uri, od druge pa tri. Zato se je iz delov obeh župnij ustanovila 1789 lokalija, 1. 1892. pa župnija. Štela je prvotno 897 duš, danes pa je z regulacijo mej med Avstrijo in Jugoslavijo izgubila precejšnji del Vel. Boča, zato pa pridobila nekaj hiš iz Gradišča — ergo: compen-satio lucri cum damno! — Slovenska pa je bila župnija že prej! Leta 1910. so šteli v celem Velikem Boču samo eno nemško hišo s 5 dušami — torej premalo za samostojno republiko a la Kočevje.
Da se ne pozabi, kar je itak že precej znano: Sedaj župnikuje tam g. Jakob Rožman že 20. leto in ga nič ne mikajo doline s tramvaji in organi vseh vrst in kakovosti.
Da se omejimo v teh par vrsticah le na turistovsko stran, povemo tole: Sv. Duh leži na Kozjeku, nadaljevanju Golovca—Radel— Remšnika, ki sega pravilno do Ptuja in je omejen od Drave in Pesnice, 907 m visoko. Povemo z gotovostjo, da je to najlepša razgledna točka ob severni meji Jugoslavije, komaj par metrov oddaljena od državne meje. Torej tudi v tem oziru popolnoma sličen Triglavu! Dohodov imaš malo manj kot na Triglav, pa vendar dovolj t
1.	Maribor—Sv. Urban-Sv. Križ—Sv. Duh: 5 ur.
2.	Maribor—Ruše, čez brod v Selnico, od tu pa po selmiški grapi ali pa čez Boč k Sv. Duhu: 3 ure.
3.	Maribor—Fala, čez brod na levi breg Drave do Šturma (dobra gostilna!), od tu pa kar k Sv. Duhu!
Mariboi'—Sv. Lovrenc na Pohorju, čez Dravo v Cermeniško grapo, od tu na Sv. Duh.
unbicijoznemu turistu dovolj prilike, da zna/ie svoja pota in to brez nevarnosti in brez vrvi cepina in derez!
Kaj vidiš s Sv. Duha? Malo manj kot pol sveta! Pohorje vse z vsem predgorjem, Ojstrica greben Raduhe, Skuto, Kočno, Urško, 01-šcv i, Peco. Veliki in Mali Obir, Dobrač, Visoko Ture, Svinško planino, Golovec — kaj bi vse našteval! Res: malo manj kot pol sveta in še »štajersko sfingo« Riegersburg.
Oko ti zazre ob lepem vremenu do 70 cerkev iu malo manjka, da se ne pogovarjaš z Gradu.nom. Zrak je malo manj oster kot kraii.;.-! ogorski, pa malo bolj gost kot Triglavski, P/jhuia namreč iz bližnjih Kozdov» ki jih
je v okolici vse polno in planinec Aljaž bi ne imel tu sreče, da bi tu vse pokupil za par goldinarjev kot se mu je to posrečilo pri Triglavski skupini.
Štajerska turistika ima tu začetek in kar je najbolj razveseljivo je to, da nima tu konca, ampak se nadaljuje na pravem Triglavu, in konča v nebotičnikih. Ce še omenimo, da se ni na Sv. Duhu pri plezanju še nikdo ubil,
je podana približna slika našega Triglava. * * *
Ravnateljstvo zasebnega ženskega učiteljišča šolskih sester sporoča vsem gojenkam in učenkam, naj se vrnejo tako, da bodejo 4. septembra pri šolski sv. maši, ker se mora po najnovejši odredbi 5. sept. začeti redni pouk. Prejšnja objava je brez veljave.
Pevski zbor Glasbene Matice prične s poukom 15. sept. 1925, Ljubitelji petja, ki žele vstopiti v zbor, naj se blagovolijo prijaviti v trgovini barv vis-a-vis kavarne »Central« pri našem članu g. Drčar-ju.
Davkoplačevalci pozor. Davčni urad Maribor sporoča: Vsem tistim davkoplačevalcem, katerim so se v mesecih julij in avgust 1925 poslale opozoritvene položnice za zapadle davke do vštetega 3. četrtletja 1925 in ki teh davkov še niso plačali, se bode dostavili v prvi polovici meseca septembra t. 1. opomini, ki so zvezani z 4% stroški od opo-minjanega zneska. Vsi prizadeti se tem potom opozarjajo, naj vplačajo zaostanke, kakor so bili izkazani na opozoritveni položnici do najkasneje 10. septembra 1925 in so na ta način izognejo razun 12% zamudnim obrestim tudi 4% opominjevalnim stroškom, ki se bodo zaračunali po 10. septembru 1925 takoj od celega opominjanega in ne plačanega zneska.
Sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 21. avg. t. 1. se je pripeljalo 192 svinj in 4 koze. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči: 5—6 tedno stari komad 90—120 Din; 7—9 tednov stari komad 150—170 Din; 3—4 mesece stari 175—250 Din; 5—7 mesecev stari komad 3C0 do 350 Din; 8—10 mesecev 375—575 Din; eno leto stari komad 675—1250 Din. 1 kg žive teže 13—14 Din; 1 kg mrtve teže 15—17 Din. Prodalo se je 111 svinj.
IZ TRBOVELJ.
Davek na ročno delo. Trboveljska pre-mogokopna družba je prejela od davčne oblasti nalog, da vrne vsem delavcem, starim pod osemnajst in nad šestdeset let, odbiti davek po 3.4% od ročnega zaslužka, veljavno od aprila t. 1. Drugim delavcem sc bo pa od sedaj zanaprej odtegovalo namesto 3.4% samo 3.3% in se ima 0.1% dosedanji preveč odbiti davek, tudi z veljavo od aprila t. L, povrniti, tako da se bo pri eni prvih plač odbilo samo 2.7%, torej za 0.6% manj.
Tovariši bivši vojaki svetovne vojne, ki sc želijo udeležiti naše slavnosti dne 30. avgusta t. 1. na Brezjah, naj pridejo v petek, dne
28.	avg. ob 7 zvečer v gostilno Pravdič, kjer dobe natančna navodila. Oni, ki so službeno zadržani in ne morejo na sestanek, naj javijo svojo udeležbo tov. zaupnikom ozir. odbornikom po obratih. Posebni vlak vozi v soboto
29.	avg. ob 5 popoldne skozi Trbovlje. Skupno zbirališče udeležencev dne 29. avgusta ob 4 popoldne v gostilni Pravdič. Vožnja na Brezje je polovična in stane sem in tja 42 Din. Posebni vlak se vrača v nedeljo popoldne iz Brezij. Tovariši, udeležite se naše veličastne slavnosti polnošievilnol — Odbor ZSV Trbovlje.
Gerent podal ostavko. Sedanji gerent g. Kokalj je predal radi svoje bolehnosti, kakor se čuje, ostavko v roke velikega župana. Imenovan bo na to mesto zadnji dolgoletni trboveljski župan g. Gustav Vodušek.
Razstava. Kmetijska podružnica priredi živinsko razstavo ob priliki Lukeževcga sejma. Podporo je prejela od okrajnega zastopa in od tukajšnje občine in se bo delila nagrada med najvzornejše kmetovalce, — Zadnja razstava živine in drugih stvari se je vršila okoli leta 1886., torej bo za Trbovlje zopet nekaj zanimivega.
Iz ostale Jugoslavije.
Dober davkoplačevalec je cirkus Klud-sky. V Osjeku, kjer je ostal 6 dni, je uprava cirluisa plačala dvajsetodstotnega davka od vstopnine 19.066 Din, mestni občini za prostor 35.C00 Din, policiij 2795 Din, za požarno brambo 3800 Din in za bolniško zavarovanje 5000 Din.
Odvzeto orožje. Na posredovanje več poslancev je obljubil veliki župan v Osjeku, da bo vrnil kmetom orožje, ki jim ga je bila zaplenila prejšnja vlada.
Poneverba občinskega denarja. Državno pravdništvo v Ogulinu je prejelo ovadbo, da je Milan Kukič, občinski blagajnik v Drež-niku, iztirjaval od ljudi razne globe, ki jih pa ni oddajal občinski blagajni, ampak jih je spravljal v svoj žep. Nepoštenega uradnika so zaprli.
Divji prašič v Stojdrngi. V okolici Stoj-drage dela že dolgo časa divji prašič kmetom občutno škodo na polju. Posebno rad ima krompir in koruzo in je uničil že cele nasade, da eo morali njive preorati. Pred dobrim tednom so so spravili nanj lovci iz Stojdrage, Pokleka in Mokric, katerim se je pridružilo tudi mnogo kmetov. Lov pa je ostal brezuspešen, ker niso Imeli s seboj psov. Našliso samo nove sledove in nova ležišča. Po lovu pa je ' bel oiebeLijck Jan&z Rebič iz Glažuto na svo-
jo njivo pogledat, koliko škode mu je prašič napravil. Naenkrat pa je mož obstal kakor okamenel, ker je zagledal prašiča komaj 10 korakov pred seboj. Ko ga je prašič zagledal, 9e je samo obrnil in mirno ril naprej po njivi; naš junak pa je dal »petama vetra« in bežal, kar so g anesle noge. Sedaj se pripravljajo na nov lov, katerega se bodo udeležili tudi orožniki iz Samobora.
Iz Primorske.
V. socialni tečaj krščansko-socialnega dijaštva v Primorju. V Sv. Križu na Vipavskem se je te dni vršil V. socialni tečaj primorskega krščansko-socialnega dijaštva. Udeležilo se ga je 60 fantov Goričanov, Korošcev, Tržačanov in Istranov, ki so bili kakor ena duša. Tečaj se je ves čas vršil v senci kara-binierskih pušk — celo razprave so prepovedali, češ, da niso na programu — a je kljub temu najlepše uspel. Tudi tu se je zopet pokazalo, kakšen blagoslov je v verski misli, ki je padla v mlado dušo in našla v njej ugodna tla.
Protestantska propaganda. Po Goriškemu hodijo zadnji čas agitatorji, ki ponujajo protestantske brošure in sv. pismo. Protestanti bi si trud med zavednimi katoliškimi Slovenci lahko prihranili.
Samomor. Minolo soboto se je v Idriji obesil 441etni hišni posestnik in vpok. rudar Andrej Poljane, Živel je bil čisto osamljen in se mu je bil že enkrat omračil um.
Velika naročila za podjetja na Reki. italijanska vlada je sklenila s špansko vlado pogodbo za dobavo torpedov za špansko vojno mornarico. Tvornica torpedov na Reki bo s to dobavo zaposlena dve leti. Vrednost dobave cenijo na 45 milijonov lir. Na reški ladjedelnici pa bodo začeli graditi za italijansko vojno mornarico veliko 10.000-tonsko križar-ko, ki bo veljala 100 milijonov lir.
Iz Koroške.
Vprašanje koroške vzhodne železnice.
Koroški vladni in gospodarski krogi si veliko prizadevajo, da zagotove čim prejšnjo zgradbo vzhodne železnice, za katero so vsi načrti popolnoma dovršeni. Stroški za progo Celovec — Velikovec so proračunani na 3 in pol milijona zlatih kron, za progo Velikovec — Grebinj pa na 1 in pol milijona zlatih kron. Avstrijci bodo skušali na prihodnjem zasedanju Zveze narodov doseči za to železnico potrebni kredit.
Socialni vestnik.
ŽALOSTEN POLOŽAJ SLOVENSKIH ORGANISTOV.
Med vsemi stanovi je pač najslabši položaj slovenskih organistov. Poudarjam, slovenskih, kajti kakor sem se prepričal, je marsikje za organiste veliko bolj preskrbljeno kakor v Sloveniji. Ta stan je v Sloveniji tako slabo plačan, da je pač prav imel neki glasbenik iz druge dežele, ki jc rekel, da je sramota za slovenski narod, da ima tako malo razumevanja za obstoj svojih organistov.
Ako pregledamo v splošnem plače organistov, vidimo, da obstojajo največ iz tako-zvane »bere«, t. j. dajatev v naturalijah. Načelno nismo nasprotniki načina tega plačevanja, pokazati pa hočemo samo na slabo stran te plače. Te dajatve obstojijo iz obveznih in prostovoljnih. Prostovoljna bera ni nič stalnega. Pride slaba letina in ves celoletni up organista je šel po vodi. Naravno, ako ljudstvo samo nima, tudi ne more dati. In vendar od česa se naj organist preživi to leto? Bo dobil kako nadomestilo? Nikoli! Pisec teh vrstic jc sam to večkrat bridko izkusil. Tudi obvezna bera ima svoje slabe strani, n. pr. pri razprodaji posestev. Posestnik A proda del posestva posestniku B. Sedaj se A brani dajati biro, češ, jaz sem to odprodal, posestnik B pa se tudi brani, češ, tega nisva imela v pogodbi. Kaj sedaj? Tožiti? Navadno se bera izgubi za vselej in organist je zopet prikrajšan. Tudi to sem sam izkusil in se mi je v 25 letih mojega službovanja bera skrajšala za eno petino. Nadomestka seveda ni. In druga plača? Večinoma nikjer kake stalne temeljne plače, ako pa je, je tako majhna, da ne pride dosti v poštev. Štolnina je v primeri s predvojno silno nizka. Pa še ta se nc izplačuje povsod enako.
In ravno to je krivo, da najbolj zmožni in nadarjeni organisti zapuščajo službe in si preskrbe drugod primerne službe, da se vsaj za silo prežive. Ako se temu v kratkem ne opomore, bo cerkvena glasba namesto, da bi napredovala, nazadovala. Saj to ni nič čuda! Organisti vršijo tudi velik kos kulturnega dela s tem, da po raznih krajih zbirajo, ji vcepljajo v srce ljubezen do narodnega in cerkvenega petja in jo tako izobražujejo. Saj je že star izrek, da petje blaži srce.
Dolžnost je torej, da se vsi ti, katerim je na srcu procvit cerkvene in narodne glasbe pobrigajo za to, da gmotno stanje slovenskega organista skušajo izboljšati. Saj to ni tako težko. Je še vedno v veljavi zakon z dne 7. maja 1874 drž. zak. št. 50, § 36, kateri pravi, da kjer ni sredstev za vzdrževanje službe božje in stroškov na koru, mora to potom konkurenčne obravnave plačati farna občina, j Ako toraj ni zadosti drugih dohodkov, da bi ! se organist pošteno preživel, naj se spravi za-| deva na pot konkurenčne obravnave. Ljudstvo se tudi nc bo temu upiralo, ako sc pri-
merno pouči. Ako so ljudje dali milijone za zvonove, bodo dali tudi par tisoč letno za pomoč organistu, katerega tudi poslušajo vsaj vsako nedeljo.
Istotako naj gredo na roko org&nistcun njih predstojniki glede starostnega zavarovanja. Kaj pa naj počne organist, ko pride starosti Prihraniti si ni mogel nič. Glas in vid mu bosta opešala in kaj potem z njim? Saj že mladega navdaja strah pred starostjo. Glede tega zavarovanja je bilo veliko težav od strani službodajalcev, največ vsled tega, ker cerkve nimajo dohodkov, da bi plačevale to-i zadevne premije. Tudi to je sedaj rešeno in mislimo, da so sedaj vsi dovolj o tem poučeni, da kjer cerkev res nima dohodkov, je tudi te premije dolžna plačevati občina po zgoraj citiranem zakonu.
Zato naj vsi, katerim je na tem, da se cerkvena glasba razvija, gredo na delo, da se zboljša gmotni položaj slovenskega organista. Plačilo ne bode izostalo!
Nasprotnikom verouka v preudarek.
Da
sc izčistijo nazori glede napačnegtt umevanja dolžnosti, ki jih ima država v religioznem vprašanju mladoletnih svojih podanikov ter glede pravic, ki si jih mora prilaščati Cerkev pri določanju kvantitete in kvalitete verskega pouka, bi opozorili na to, da posega to vprašanje globoko v dohrobit našega naroda.
V srednjem veku sta Cerkev m država, delovali v kolikor možno tesnem stiku, kar ni bilo v škodo celotni kulturi. Najnovejša doba pa si je izvolila pogubonosno parolo, da naj sc religiozno vprašanje potisne popolnoma v ozadje, kar žal opažamo i na karitativnem polju, kjer se vse organizira v strogo knjigovodskih oblikah brez duha one globoke ljubezni, ki je pričarala v vseh delih sveta ooe občudovanja vredne samaritanske naprave, ki jim je udihnjen topel dih Kristove ljubezni. Tako tudi v šolskem vprašanju, kateremu se hoče dati za podlago zgolj socialna, politična, državljanska vzgoja, kar je sicer velikega vzgojnega pomena, toda le v skupnosti s po-davanjem religioznih načel, na podlagi katerih postane otrok dober, vnet državljan.
Brez primesi političnega strankarstva presodimo zgolj iz krščanskih pedagogičnih načel, da je religiozna vzgoja postulat sedanjih razrvanih, težkih časov. Ali
ne bi bilo kruto odtezati mladini tega, kar jo zbližuje z večnimi vrednotami? V za-smeh celotni psihologiji bi bilo mladino "trgati iz objema največjega pedagoga Kristusa, ki je vabil mladino k sebi in jo še vabi po svojih naslednikih, katerim je sveta dolžnost slušati ta klic ter oznanjati blagovest svojega mojstra, ljubitelja otrok.
Miselnost Rousseaujeva, da mladini do 18. leta ni treba podajati religioznih načel, spada med najkrutejše zahteve. V majski številki 1. 1907. angleškega časopisa »The Nineteenth Century« se zagovarja pogrešena misel, da naj se mladini šele v 12. letu podajajo skrivnosti religioznega vprašanja. Enako je pogrešena zahteva, da naj se zasebnim zavodom odvzame pravica obstoja, onim zavodom, ki vzgajajo na podlagi religije v najlepši harmoniji z državotvorno mislijo, zahteva, da naj se religiozni pouk okrne, da naj se skrči v meščanski šoli ali kakor je zamišljeno, da naj se v zadnjem najbolj važnem letniku učiteljišča sploh ukine.
In tudi ako bi bila religija le relativne vzgojne vrednosti, bi morala zavzemati prvovrstno mesto v učnem načrtu! Religija jc živ-Ijenskega pomena za vsakogar, ni, kakor zmotno trdi Schleiermacher samo stvar čuv-stvenosti. Zgradba, ki jo upostavi v duši religiozni nauk je preveč klena, prepolna nrav-nih zahtev, da bi mogla obstojati na temeljih sentimentalne čuvstvenosti. Krščanski nauk edini je zmožen, da dušo dvigne nad nivo vsakdanjega materializma ter ji poda krepkih smernic za krepostno življenje. Ali bi ne bilo krivično tako temeljito vzorno zasnovano, pedagogično utemeljeno pot rušiti ter mladino pehati na stranske steze moralno neorien-tiranega, poltenega življenja?
Prav zanimive so krepke misli Viktorja Hugo, ki jih jc podal 1. 1850. v neki seji francoske zbornice. Takrat so namreč predlagali brezversko šolo. Viktor Hugo, znameniti pisatelj in pesnik, je govoril med drugim takole; »Zapomnite si dobro, je dejal, po mojem mnenju je verski pouk danes bolj potreben kot nekdaj. (Ali ni tudi pri nas tako?) Dolžnost vseh, postavodajalcev ter škofov in duhovnikov ali pisateljev je, da uničujejo bedni položaj sedanjosti na ta način, da dvigajo vse duše tja v smeri proti večnemu cilju v ono-stranskem življenju, kjer bo pravica slavila zmagoslavje.«
Dandanes smatramo z vso gotovostjo za največjo nesrečo okoliščino, da jc vse naše stremljenje osredotočeno v dobrinah tega življenja; naravna posledica tega je, da se iar-gublja plemeniti zmisel za nadnaravno in iz 1 tega sledi strašna mizerija, v katero peha ubogo človeštvo obup.
Lepe, upoštevanja vredne so še nadaljne misli tega velikega inislcca. Pravi, da je Bog i smoter vsega. K Njemu mora vse hrepenetil In trdi, da bi bilo zoper človeško dostojanstvo, ako bi bilo s smrtjo vsega konec. Kar lajša naš trud, kar posvečuje naše delo, kar
Btev. 194.
SCOVEHHC, du 28, avgofta 1M&.
Stran o, .
dela človtk« močnega, modrega, potrpežljivega, dobrohotnega, pravičnega, obenem pa ponižnega in velikega, vrednega svobode, — je to, da pred seboj neprestano gleda boljše, /ečno življenje, ki sije skozi temo tega življenja. Da gre človeštvo polnozavestno »per aspera«, mu je treba, da dviga svoje poglede ■•ad astra«. Slovesno je nato izjavil in zatrdil, da veruje v večno življenje, ki da je zanj veliko večje važnosti, kakor to mizerno življenji. Zaključil je svoj globoko zamišljen go-
vor z besedami: »Hofem torej, hočem odkritosrčno, trdno in goreče, da naj se ne odpravi verski pouk ie šol.« To je ista beseda, ki jo je zapisal nesumljivi Gustave Herv6 v La Vietoire: »Vi torej nasprotujete temu, da bi sc zopet uvedel verski pouk mladine? Potem pa vsaj ne govorite, da se trudite zabraniti, da Francija ugasne!«
Naj bf te velepomembne, neklerikalne besede našle odmeva tudi pri nas! Laik.
SHS v inozemstvu, dalj« jugoslovanskim in
inozemskim interesentom, ki ee zelo pogosto obračajo na zbornico za podatke. Seznam je praktlCen kažipot in zelo dober pripomoček
ia spoznavanje industrij®, trgovine in obrti v Sloveniji. Sezname je dobiti na Ljubljanskem velesejmu ter v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Pr. Vlad. Travner:
Znamenit starokršeanski napss.
Naš zaslužni zgodovinar prof. dr. F. Ko-račič iz Maribora je pred kratkim takorekoč znova izsledil na župni cerkvi pri Sv. Pavlu ob Preboldu pri Celju starokrščanski mramor-nati spomenik, ki utegne biti velike važnosti ia našo domačo zgodovino. Ta kamen so našli že leta 1898., ko so podirali staro župno cerkev. Vzidan je bil na glavnem oltarju. Pozneje so ga vzidali na severni strani nove cerkve. Takrat ni pač nihče slutil, kako znamenit ta spomenik, dokler ga ni zapazil naš izku-
šenj veščak dr. Kovačič. Ker.servator dr. F. Stelc iz Ljubljane je kamen temeljHo očistil. Ravtnntelju splitskega muzeja dr. M. Abra-miču pa gre zasluga, da je napis raztolmačil. Napis je zložen v latinskih heksametrih. ki pa niso povsem čisti. Nad besedilom se nahaja običajni monogram Zveličarja. Na vsaki strani je pav, simbol vstajenja. Napis, ki je primeroma dobro ohranjen, ker je poškodovan le na koncu stihov, se glasi:
GAVDE TERRA SOLO ET LONGVM LAETARE PEK AEV.. ACCIPE PACIFICVM CORPVS ET FLORE CON....
V....S INNOCVI SVP QVO PASTORE BA.....
DIDICIMVS DOMINI LEGEM PIA VOCE CI......
EN AGE SI MERITVS NOBIS HIC MVNERA DE
NE ALIVD SANCTI QVAM BALSAMA CORPV L.....
TV AVTEM DE DOMINO PRECIBVS ORARE ME.....
IN TVA NE VENIAT GREGE LEO FERVIDVS H- ..
.Na koncu stihov stoji z velikimi črkami beseda
EPISCOPE(e)
V prostem slovenskem prevodu se glasi napis:
Glas radosti naj se, o zemlja, razlega vge vel;c
A k pokoju telo ti sprejmi, obsipaj ga s cvetjem ITčil nedolžne otroke pastir je nas svete resnice, i)a govorili smo ž njim pobožno besede Gospoda, aj to častito telo obdaja torej le balzam-vi pa spominjaj se nas, izprosi nam milost Gospoda °zni da lev, naš sovrag, na čredo tvojo ne plane
škof.
Spomenik je bil torej postavljen za pokojnega škofa. Djegovo plodonosno delovanje slavi neznani pesnik v stihih 1 do 6: Zemlja naj se raduje, da sme sprejeti k zadnjemu počitku moža, ki je bil veren in zvest pastir svojih ovčic. Njegovo telo naj ne strohni v grobu. V zadnjih dveh stihih pa se obračajo verniki na pokojnika, naj prosi Boga, da jih reši preteče nevarnosti. Iz prvih črk vseh osmih 6tihov (glej tudi slovenski prevod) izhaja, komu naj velja napis: GAVDENTI. Tudi prva beseda stihov GAVDE spominja na ime pokojnika. Citati pa se mora ime v zvezi z zadnjo besedo EPISCOP v obliki vokativa, imej Gaudenti episeope (o škof Gaudencij!).
Če se je nahajal spomenik prvotno v Ce. leji, sedanjemu Celju, ali pri Sv. Pavlu ob Preboldu, se ne da več dognati. Gotovo pa je bil Gaudencij škof v Celeji, ker je spadal tudi kraj, kjer se spomenik sedaj nahaja pod nekdanjo celjsko škofijo. Ta spomenik je važen, ker so pismeni viri, ki nam pričajo o najstarejših časih , krščanstva v Celju, silno pičli. Razven tega so se ohranili le še mozaiki
starokrščanske bazilike, ki so se naSli, »o se je zidalo novo poštno poslopje. Tako poznamo sedaj ime vsaj enega celjskega škofa, ki je živel v burnih in težkih časih. Zadnja dva stiha se nanašata namreč brezdvomno na sekto arijancev, ki se je od 4. do 7. stoletja posebno po naši domovini razširila tako, da vzdihuje sodobnik Arija sv. Hieronim: Ingemuit totus orbis et arianum esse miratus est (Ves svet je vzdihnil in se začudil, da je arijansiti). Iz vroče prošnje pravovernih moremo sklepati, da se je katoliška cerkev v Celeji za časa škofa Gaudencija (koncem 4. ali začetkom 5. stoletja) nahajala v veliki nevarnosti, da podleže mogočnemu sovražniku. Ta strah pravovernih s© je tudi uresničil, kajti v začetku 5. stoletja je zavladal v Celju in v Ptuju arijanizem. Vendar pa se krivoverstvo stalno ni moglo vzdržati ,ker je že v 7. stoletju popolnoma izginilo.
Iz tega kratkega poročila izhaja že, kako važen je opisani spomenik. Seveda se bo strokovna literatura s tem častitljivim spomenikom posebno bavila.
s
na velesejmu.
\ današnji dobi pomanjkanja stan . . « gotovo vsak želi lastnega gnezdeča, ki je, četudi majhno, vendarle njegova last, bo sigurno vzbujala na sejmu splošno po::ornost in občudovanje lična in novo postavljena enodružinska stanovanjska vila obdana s krasnimi rastlinjaki in cvetličnjaki. Ta hišia je lesena. Do najnovejšega časa pri nas ni bil znan sistem gradnje lesenih hiš, a sem in tja postavljene zgradbe so vzbujale s strani širokih mas neko gotovo nezaupanje v stvar sanvo. Vendar pa je to nezaupanje popolnoma neumestno. Tvrdka Hontsch d. d. Bred na Savi je uvedla v našo državo svoj način lesene gradnje, za zgradbo stanovanj v obliki vil, kakor tudi za industrijske zgradbe do največjega obsega. 2a svojeoasno je bilo teoretično dokazano, da les Ugodnejše regulira toploto, kakor pa zidane stavbe, praktično je dokazano, da hiše sistema Hontsch, izdelane z dvojnimi lesenimi stenami, a z izoliranim mirujočim zrakom in lepenko dajejo poleti in po:.:inii zelo ugodno temperaturo. V poldni vročini je hiša hladnejša, pozimi pa »e lažje pregrejo nego masivna zgradba. V ne celih dveh letih poslovanja je ta trvdka izdelala več lepih m okusnih lesenih 'gradb, posebno v Zagrebu in po nekaterih drugih meslih. Da je sistem gradbe industrijskih jgradb po načinu Hontsch dober, dokazuje med drugim tudi to, da je ta tvrdka izdelala tudi velike letalske lope in delavnico pri tvornki avionov Icarus v Novem Sadu, kakor tudi velike sire ."ne k; r -Jrukcije po svojem Patentiranem sistemu pri tovarni vagonov v
Brodil.
Stanovanjske gradbe sistema Hfinlscli sc itdeljujejo v tvornici do najmanjšega detaila tako, da se na mestu zgradbe zgradba samo moniira in prepleska. To je po velikosti objekta gotovo v osmih do 40 dneh, nakar sc že lahko lastnik v hišo vseli. To jc ena od največjih prednosti pred zidanim poslopjem,
kjer minejo meseci, dokler se hiša osuši. Za normalno zgradbo 5 do 8 prostorov je potrebno 6 do 8 tednov od dne naročila, da pride ped slreh in ključ. Taka hišica je popolnoma suha, izključuja vsako možnost vlage in tudi odgovarja v vsakem higijenskem oziru.
Druga vrsta izdelkov, do danes pri nas skoro nepoznana, so zimski vrtovi, cvelličnjaki, steklenjakj in hladilniki te tvrdke, kaiere objekte smo do nedavnega morali dobavljati iz inozemstva. Ta domača tvrdka more, po dolgoletni skušnji nemške tvrdke Honisch & Komp. dati nam najlepše In najpriprnvnejže ni tem polju, kar je za nas agrikulturce velike varnosti. Brez zadostne luči in zraka ni mogoče vzgajati nežnih bilk, ampak more to storiti in omogočiti rastlinstvu normalni razvitek samo strokovno izdelan steklenjak. Dandanašnji si ne moremo mislili moderne in elegantne zgradbe brez ugodno nameščenega in urejenega zimskega vrta. Na velesejmu se bo videlo, kako je treba to stvar lepo in poceni urediti. Ta tvrdka dela poleg tega tudi vse postranske potrebščine sama v svojih delavnicah in kupuje samo sirovine. Vse to poceni izdelavo. Tako tudi v tem oziru nudi letošnji velesejme novost, za katero se bodo gotovo zanimali vsi, ki si žele poceni lastnega donia m pa oni, ki s.i žele svoje domove olepšati s cvet-ličniaki in vrtovi.
Novi seznami naših industrijskih, obrtnih
in trgovskih podjetij. Kakor prejšnja leta je izdala naša Zbornica za trgovino, obrt in industrijo tudi letos ob priliki velesejma 1. sc-! znam industrijskih in večjih obrtnih podjetij, I ki obsega naslove industrijskih in večjih obrt-| nih podjetij v Sloveniji, urejenih po raznih ' strokah i označbo posameznih izdelkov tor 2. . "znam eksporlnih in importnih tvrdk, iz katerega je razvidno,, katere predmete izvažajo.
• iroma uvažajo posamezne tvrdke iz in v Slovenijo. Ta seznama se bosta v svrho infor-j uiacij razposlala Inozemskim konzulatom v j naši državi ter konzulatom iu agencijam
TA
Moskovskf softor.
Kakor smo že poročali, se otvori >111. vserosijaki poniestni sobor« v Moskvi v cerkvi Krista Spasitelja 1. oktobra t. 1. Ta sobot ima namen, da se odpravi patriaThat v Rusiji iil po namerah sovjetske vlade zopet uvede >svjatejši sinod,.r to je kolegij škofov, ki bodo vladali rusko cerkev, pod vplivom ao-vjetov seveda. Boljše viška •. Izvesti ja«: z veseljem poročajo, da je uredil zunanji komisu-rijat v sporazumu z angorsko vlado važno zadevo prihoda novega carigrajskega patriarha, poprej nicejskesra metropolita N asilij« na sobor. Škofje-tihonovci, pristaši patriarhi in nasprotniki sovjetov so zdaj prejeli povabilo na sobor. Če sp ga bodo udeležili, jih bo ukrotil sovjetom prijazni sobor pod vodstvom carigrajskega patriarha. Če pa bodo izostali, ostane njih cerkev brez vodstva. Sov jeti jim ne dovolijo izvoliti novega patriarha. Sovjetski tisk prinaša naslednje podatke o različnih strujah, ki so nastale vsled sedanje, ga razkola: »Živ?« Cerkev« pod vodstvom prote Krasninkega je šibka. Zapadla je mo-dernistovskim vplivom in ne predstavlja nobene nevarnosti. Ravnotako maloštevilna je skupina "Cerkvenega Vozroždenija« nadškofa Antonina s kakimi 40 pristaši, ki tudi ne more škodovati sinodu. Zato pa je pre« stopila na stran sinoda »Zveza drevljeapo-stolske cerkve«. Tihonovci so torej edina upoštevanja vredna nasprotna stranka. SoboT bo •predvsem sklepal o cerkvenem edinstvu v Rusiji. To v prašanje sc reši pod geslom >pri-lagodevanja verskega življenja sedanjim državnim razmeram«. Sinod upa, da bodo zastopali rusko cerkev na bodočem vesoljnem koncilu pravoslavne cerkve samo pristaši sinodske, to je sovjetom naklonjene struje.
Kakor se vidi, se tudi sovjetska vlada peča s »cerkveno politiko«, in še temeljito. Na eni strani je to znak, da je cerkev še vedno uvaževanja vreden faktor v ruskem narodnem življenju, na drugi pa, da hoče vlada cerkev popolnoma spraviti ped se. Tudi v tem oziru nadaljujejo torei sovieti politiko čari zrna.
Grigorij Petrnv 29. julija je podlegel v Parizu raku želodca Grigorij Petrov, znani avtor knjige »Jevangelije kak osnova žizni«. Priljubljen pri petrograjskih delavcih kot misijonar je zaslovel Petrov 1. 1.898. ob času ve. like lakete. Njegovi članki in pridige so omehčali tekrnt marsikatero srce. Ganjeni slušatelji so mu darovali /a stradajoče vse, kar so imeli pri roki: ure, prstane, uhane. Občevanje s L. Tolstim je pripeljalo pozneje Petrova do za* esti, da je prepotreben cerkveni preporod. Ostal je kristijan, toda se nI hotel odreči borbi. Kot dttmski poslanec je bil pozneje zaprt v samostanu in so mu odvzeli duhovniško čast. Deloval je po revoluciji kot časnikar tudi v Jugoslaviji, dokler ni podlegel bolezni, ki si jo je nakopal tekom begunskih potovanj.
Sovjetski sakon Komisar notranjih zadev je odredil, da smeta mož in žena imeti skupno rodbinsko ime (ženina ali neveste, poljubno) ali pa obdržati vsak svoje prejšnje ime. V tem slučaju dihi otrok očetovo ali materino ime na željo starišev. Čc pa ne pride do sporazuma, dobi otrok ono ime, ki je pred drugim v abecednem redu.
Kozaška republika. Dosedanja kirgiška republika, samostojen del SSSK, je dobila ime Kozaške republike, Vlada se je preselila iz Orenburga v Ksil-Order, ker je izločena Orenburška gubernija iz ozemlja Kasaške republike ter spada sedaj k RSFSK. Na ta način obviada Moskva vse uralske prehode.
Potovanje sovjetskih visokošolcev. Po poročilu »Timesa« pošilja društvo za kulturne vezi med SSSK in inozemstvom 30 dijakov petrograjske tehnike na Angleško. V spremstvu profesorjev bodo ogledali tovarne, pristanišča in trgovine, nazaj grede pa obiščejo Lion in Leipzig (velesejme). Angleška vlada je dovolila obisk svojih ladjedelnic. To bo prvo potovanje visokošolcev SSSK v inozemstvo.
Nova katoliška univerza na Kitajskem »e jeseni otvori. Prvi je sprožil to misel kitajski katoličan, časnikar Jung-hen-Če, ki io je predložil že 1. 1917. papežu Benediktu XV. Očetje benediktinski so vsestransko preučili vprašanje v Pekingu leta 1920—1022 in so predle,žili tozadevna natančna poročila pape/.u. oz. benediktinskemu primasu opatu Stobingenu. Učni načrti nove univerze obsegajo razven verskih znanosti tudi filozofijo, kitajsko in evropsko literaturo, naravoslovne in javne predmete. tehnično in m nlnnistično fakulteto.
Kaznovan čt:dcž. V Vinici (Volinija) se jc končal proces o čudeiu v vasi Holčineih. Pred 2 leti s* je namreč pojavil čudežni studenec, ki je ozdravil veliko bolnkov. V?liko kmetov je romolo v Holčific število lesenih križev, ki so jih postavili ozdravljeni, znaša 17.000. Sovjetski državni pravdnilc pa je zato tožil in zahteval najvišjo dopustno kazen, češ da ie hujskala duhnvšJina na ta način po slabi letini uri/.adctc kmete proti sovjetom.
Carjevi brilanti.
Ljeningrajska »Krusnaja Gazeta« popisuje carske zaklade,, ki jih je ponovno razkazovala sovjetska vlada 15. t. m. inozemskim poslanikom.
Sijajen pogled. Ognji, ki žarijo iz teh dragocenosti, kar slepijo. Vsak kamen ima svojo zgodovino. Njegova povest oživi cehi stoletje. Tu je velika krona iz 1. 1762. Naredil jo je za Katarino II. veliki zlatar Posier v Ženevi. Služila je pri kronanju 7 carjev do Nikolaja II- ter je razen vrednosti tudi izredno lepa. Posajena je s 4436 briljanti, 75 velikimi biseri, gori pa je velikanski 400 kara-tovi rubin, ki ga je kupil ruski poslanik L 1676 v Pekingu. Toda zlatarsko delo je tak« lahko, da tehta krona manj nego 2 kg! Zraven so caričine krone: za kronanje in za poroko. Potem je državno žezlo iz pobranega zlata z 8 brlljantovlmi obročki. Njegov kinč je znameniti diamant Orlov«, ki tehta 195 karatov. Pravijo, da je bil ta kamen nekoč oko indijanskega malika, dokler ga ni ukradel 1. 1703 francoski vojak. Potem je imel ta kamon perzijski Nadir-Šah, kateremu so ga pa tudi ukradli. Sicer so to le ugibanja. Stoji sanitn da je podaril kamen Katarini 1. 1773 na rojstni dan njen ljubimec Orlov.
Nikolaj II. ,je letno podaril ženi velikonočen pirh izredne lepote. Eno jajce je celo posuto z briljanti, notri pa drvi pritlikavčekj brzovlak iz zlata in diamantov. Drug pirh vsebuje celi Krenielj. Skozi okna uspenske stolnice se vidi ljudstvo in duhovniki. — Plati-nov grm z nefritovim listjem in diamantnimi cvetki. Če se pritisne neviden gumb, se od pre popek in zleti ven majčken slavček u dragocenih kamnov. Slavček poje in odpira perotke. To je rojstno darilo carja Ivana VI., ki je trpel v ječi 30 let ter ,je bil umorjen, potem ko je vladal 4 mesece kot 3 letni otrok.
S kamni posute sablje, spone, avbe, zapestnice uhani, kamni, kamni brez konca, mizi leži le peijna vsega diamantnega zak! i da republike. Vrednost znaša 340 mil. rublje v (170 mil. dolarjev;.
Glavni r.blnfcnec, 80|etni župnik Fetrinski, j» dobil z ozirom na svojo starost le osem me secev ječe, ki jih je pa že prestal v prei&ko valnem zaporu. Sedam duhovnikov je dobil' tri leta ječe in 10 kmetov po šest mesac^i prisilnega dela.
Morski orj^k* gredo v poVoj. Amerišk« vlada bo znižila svojo podporo Shippin; boardu« od 22 na 15 milijonov dolarjev letno Zato bo podjetje najbrž opusti'o obratovanj« 6 največjih prekomorskih parnikov (med to. mi je tudi sloviti »Leviathan«), ker baje dc lajo z izgubo.
75!e'ti?.ica snrH Nikolaja Leoaua. Dre 2?. t., m. jc preteklo 75 let, odkar je umrl najvrfj av&irijski lirik Nikolaj Lenau. Rojen je brt 1. 1802. na južnem Ogrskem kot sin lahkomiselnega plemiča in častnika; po njem se je pretakala mažarka in slovanska kri. nemi' in neobvladana čuvstva so mu bila od vsega počatka dota. Pod vplivom nesrečnih družinskih razmer se je razvil njegov duh šc bolj enostransko ter je postal »pesnik svetovne boli«, temnogied pesimist, a globok in iskren ter plemenit. Zato ga prijatelji lepe knjige posebno med Francozi in Italijani šc danei zelo cenijo.
Vezuv deluje. Zadnje dni jc začel Vezuv zopet delovati; v notranjosti sc neprestano čujejo močni poki in bobnenje. Ravnatelj na vezuvski opazovalnici izjavlja, da sc ni bati izbruha.
Veliko neurje v Italiji. V noči na 25. t. m, je divjala po srednji in severni Italiji silna nevihta. Domaiega vse brzojavne in telefonsk« zveze so bile poškodovane. Vlada je iz Rima poslala poseben vlak z delavstvom in materialom, da sc zveze nemudoma popravijo. — Vihar jc ponekod podiral tudi poslopja in je bilo več oseb poškodovanih.
Kako nabirajo v Rusiji naročnike n». časopise. Sovjetsko časopisje v Rusiji je sicer jako razširjeno, brez vladne pomoči pa le ne more izhajati. Vsi listi pa bi radi postali več ali manj neodvisni in si zato na vse načine prizadevajo število svojih naročriikov pomnožiti. Tako obljublja :>Krestjansl.aja gazela«' onemu, ki ji pridobi največ naročnikov, novo zimsko suknjo, konja, krav > in žepno uro. Kdor nabere za '»Mir Truda 200 naročnikov, dobi 60 rubljev nagrad? ali pa par čevljev in par galož. Neki kijevski list pa je vpeljal stalno loterijo zn svoje naročnike. Kdor kupi list, ima upanje, d;i zadene konja aH par čevljev, ženske pa nfglavno ruto.
Ženska — odvetnik. Prer sodiščem v Le-mansu jo prišla k neki razpravi advokatinja v hlačah. Predsednik senata ;'e otvoril sejo in izjavil, da dame v hlačah nc more pripustiti k razpravi. Odvetnica mu jc odrekla pravico, da jo izključi. Pariško apelncijsko sodišče ji je dalo prav, <VS da moška obleka ženske odvetnice ue škoduje dostojans vu sodišča.
Gospodarstvo.
Borze.
F. Kramar:
w petletnici Ljubl]aiKlf«ja veiesejnia
hazdeljam dolge veke po urnemu vzdrževanih mejah, smo se po prevratu SrbL Hrvati iu Slovenci združili v eno domovino. Po svoji izloženi legi v Evropi ob mogočnih prometnih žilah, zaklinjeni med trd pritisk romanske in germanske gospodarske sile. smo bih mi v Sloveniji v novi državi Da prvem mestu zainteresirani na ureditvi velikih gospodarsko-političnih vprašanj. Bili smo prvi na vrsti v gospodarski borbi napram inozemstvu in predvsem nam je bila potrebna orijentacija. Nikdo ni vedel med nami tremi, kaj mu v gospodarskem ozira zamore nuditi drugi in tretji. Mi Slovenci smo bili v svojih gospodarskih stremljenjih vzgojeni na ori jentaii jo proti Dunaju. Nič manj so Hrvati zrli le na Budimpešto. In ko je napočil dan svobode in združitve, tedaj smo šele uvideli, da nam manjka medsebojnega spoznanja. Gospodarski krogi so se trudili najti pota in sredstva, da bi prinesli luč v te zmedene razmere in v tem stremljenju so se oprijeli preizkušenega sredstva prirejanja velesejmov.
Velesejem naj ob določenem času in na določenem mestu zbere kar največje število konzumentov in producentov, ki naj med seboj ustvarjajo trajne trgovske vezi in sklepajo kupčije. V zavesti, da je taka institucija neobhodno potrebna zlasti za industrijsko najbolj razviti del naše države, so ustanovili daleko-vidni zastopniki gospodarskih krogov L 1920. v Ljubljani L jugoslovanski vzorčni velesejem.
Temu sledeče dobro uspele prireditve so dale povod, da je dobivala institucija Ljubljanskega velesejma vedno večji vsesplošni pomen. Ta pomen ni samo čistega gospodarskega značaja. ampak je globlji, tako da ima Ljubljanski velesejem danes znatno moralno in splošno vzg-oino vrednost
Na prostorih velesejma se zbira delo in trud tisočerih rok in misli, ki se gibljejo in j ustvarjajo sirom naše lepe domovine. Veličastna slika dela rok in razuma mora v obiskovalcih vzbuditi spoštovanje in ljubezen do dela in ustvarjanja ter dvigati gospodarski in narodni ponos. Na velesejmskih prireditvah so vidna velika znamenja naše zrelosti, naše resnosti in volje, da se uvrstimo v krog velikih prosvetljenih narodov. Kdor obišče razstavo [ najrazličnejših produktov na velesejmu, mora j v njem dozoreti prepričanje, da le v resnem in vztrajnem delu leži naša bodočnost.
Institucija Ljubljanskega velesejma je iz teb razlogov vzgojevališče k redu in delu, k spoštovanju do vseh tistih ogromnih množic, ki so s trudom svojih rok in s svetlostjo svojega razuma ustvarile dela trajne vrednosti.
Tudi praktična stran je važna. Našemu | kmetovalcu in obrtniku je potrebno, da se okoristi z vsemi modernimi pridobitvami in da iz primitivnega gospodarstva preide k racionalnemu, v katerem se unorabljajo koristne iznajdbe nove dobe. Naš mali človek je radi svoje naravne razumnosti dovzeten za napredek, vendar pa mu je pred vsem treba nuditi priliko, da ta napredek na lastne oči vidi in se da prepričati o koristnosti te in druge stvari. Vidi enkrat dvakrat praktično : iznajdbo in polagoma orihaja do prepričanja, da bi uporaba te ali druge stvari mogla tudi njemu koristiti. Tako se z ogledom velesejma na praktičen način širi v ljudstvo splošna iz- j obrazba, producentom pa se odpirajo nova pota konzuma, novi viri dohodkov, ker ljudstvo bega po novem ustvarjanju in pridobivanju.
V dosego teh ciljev nikakor ne morejo služiti miniaturne lokalne razsiave. ampak edinole velesejmi v večjem stilu, številni so j pogoji, ki so za tako prireditev potrebni. V veliki meri je odvisen uspeb od priznanja in priljubljenosti institucije, ne samo v ožji, tem- j več tudi v širši domovini in inozemstvu, škrat- 1 ka od tradicije. Razstavljalcem tp kupcem se mora nuditi kar največ mogoče, jih popolnoma zadovoljiti. K vsemu temu pa je potreben ka- j pital. Ljubljanski velesejem je danes znan ši- | rom Evrope in tudi v prekomorskih državah ! ter uživa najboljši sloves. To so sadovi petlet- ! net" organiziranega dela in težkih denarnih | žrtev, h katerim so prispevale naša široko- ; potozue narodno-gospodarske nsebe in deloma j država.
Velesejem mora polog drugih ugodnosti j nuditi ra/slavljalcem prikladne razstavne prostore, ki so zaradi lažjega pregleda edino liio;1 v spenjalnih zgradbah.
> dvse važna naloga vsakega velesejma pa da privabi v čim večjem številu kupce j m interesente. Treba je med ljudstvom po-r j iati vse moralno in materialno koristne ele- "jiua in ljudstvo navajati k obisku vi' v ma. Zato je treba velikopotezne rekla-' c :n propagande, ki velja danes milijone. I'ot < r,i je tudi vsestransko izšolano in iz- | r no upravno osobje in organizirano delo V-. , i'-LU danes nove institucije ali sploh ne r ■ > ali pa so primorane iskati si ogrorn-v,jh kapitalij ki jih je le pod težkimi pogoji d-.i ' v sedanji denarni krizi. Prirejanje lo- j I rlnii! razstav večjega, obsega je torej zelo i .m. matične vrednosti. Spraviti industrijo in rl ti ''o tega, da z izgubo časa in občutnimi izdatki svoje izdelke razstavi, hkrati pa ne i poskrbeli mleresantov, ker ia to manjka do- 1
br« volje a!1 sredstev ali pa sposobnosti, je nemoralno in vse obsodbe vredno. Reklama in propaganda sta zlasti v današnjem času splošne stagnacije in gospodarskega boja vsakemu podjetju prepotrebnL Vsak induslrijec, obrtnik, ki se poslužuje velesejma res dobrega renomeja, mora uvideti neprecenljivo korist, ki mu jo nudi velesejniska institucija s svojo sistematično, vsestransko razvito, ogromno reklamo, saj mor e samo od nje pričakovati uspehov in interesentov. Institucijo velesejma moremo zato definirati tudi kot organizirano skupno reklamo vseh razstavljal oev v prid vsakemu posamezniku.
Ljubljanski velesejem, za čigar ugodni potek so dani vsi pogoji, se ni strašil izdatkov za najvelikopoteznejšo reklamo in koncentracijo vseh pridobitvenih krogov in konzumentov cele države na enem samem mestu. Da je edino le taka koncentracija plodonosna in v prid celokupnemu narodnemu gospodarstvu, zlasti Sloveniji, so uvideli vsi prvi gospodarski strokovnjaki. Odpasti morajo vsi oziri na lokalni patriotizem in vsaka sentimentalnost, ki je gospodarski boj ne pozna; združiti je treba vse naše moči in ne cepiti jih. To nalogo si je zadal velesejem in se tudi v bodoče ne bo strašil nobenih potov in sredstev, da doseže svoj cilj v prospeh in povzdigo narodovega
blagostanja vse države, osobito Slovenije. • • «
Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne tvrdke: »Grome, carinsko posredniški in spedicijski biro, družba z o. z. v Ljubljani, podružnica Maribor; Hrv. eskomptna ! banka v Zagrebu, podružnica v Mariboru; >Sand. Banuni«, d. z o. z. v Rogaški Slatini (za izdelovanje in prodajo preparata Sand. Banurn) (100.000 Din).
Otvoritev začasne pošte in telefona »Ljubljana veliki semenj«. (D. štev. 31.296-11-1925 ) V času od 29. avgusta do 8. septembra 1925 bo poslovala na razstavišču Ljubljanskega velikega semnja tudi pošta in telefon z nazivom »Ljubljana veliki semenj«. Ta pošta bo opravljala vso poštno, brzojavno in telefonsko službo ter bo imela svojo telefonsko centralo s 6 sporednimi aparati. Poslovala bo kot oddelek pošte Ljubljana 1. Pošiljke bo pečatala z žigom, ki ima besedilo »Ljubljana vel. semenj« v latinici in cirilica.
Prodaja odpadkov (od blaga, usnja, kovin itd.) se bo vršila dne 10. septembra t L pri »Upravi 4. zavoda za izradu vojne odece v Zagrebu. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice aa trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobave. Ekonomski oddelek ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 4 septembra t 1. ponudbe glede vezave knjige; do 2. septembra t. L ponudbe za dobavo 10.000 kg kalcinirane sode; do 10. sept t. 1. ponudbe glede dobave gornjih delov dimnikov, glede dobave 1.000 komadov zavor-njakov, glede dobave umetnega škrilja in pocinkanih žičnikov; do 14. sept. t. L glede dobave zložljivih meril in glede dobave različnih piL Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem oddelku ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije. Dne 9. septembra t 1. pri Stalni vojni bolnici v Ljubljani glede dobave svinjske masti, bele moke, suhih sliv, ješ-prenjeka, niža, makaronov, Jižola. pseničnega roba, kristalnega sladkorja in kisa. Dne 18. septembra t. 1. pri intendanturi Vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki glede dobave 269.000 kg ovsa. Predmetni oglasi z natančnejšimi pogoji so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Za nakup sadja vseh vrst, posebno jabolk, hrušk in češpelj se zanima neka tvrdka iz Češkoslovaške. Natančnejši naslov navedene tvrdke je v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo interesentom na razpolago.
Prodaja stare pocinkane pločevine. Ravnateljstvo drž. železnic v Ljubljani ponovno razpisuje prodajo ca. 2350 kg stare pocinkane plo, revine. Tozadevne ponudbe kolekovane z Din o, je poslali do 14. sept 1925 podpisanemu oddelku. Cene je staviti franko vagon materialno skladišče Maribor kor kol., kjer je tudi predmetna pločevina na ogled. Plačilo se izvrši ob prevzemu blaga.
Dobave. Ravnateljstvo drž. železnic v Ljubljani sprejema do 14. sept. t. L ponudbe glede dobave betonskih cevi. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem oddelku ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije. Dne 13. sept. t. 1. pri komand t varaždinskega vojnega okrožja v Varaždinu glede dobave kruha in pečenja kruha. —- Dne 16. septembra t. 1. pri komandi varazdinskega vojnega okrožja \ Varaždinu glede dobave mesa. Dne 17. sept L 1. pri Komandi mesta v Dolnji Lendavi glede dobavo mesa. — Dne 18. sept. t. 1. pri Komandi mesta v Kraljeviči glede dobave mesa — Predmetni oglasu z natančnejšimi pogoji so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled
Newyork 21.315, Bruselj
Dne 28. avgusta 1925 DENAR.
Z*frreb. Rerlin 18.2o--18.8fi, t talila 209 12-211.81 (209. 8 --21i Vi), London 270.88-~2T< 88 (270.88—272.88), Newyork 55.58-56.185 (55 (JO— 56.16), Praga 16-1 46—166.96 (164.88-166.88), Dunaj 7.83—7.98 (7.83 -7.98), Budimpešta 7.845-7.945, Curih 10.815-10.895 (10.8125—10.8925), «ek 10.81—10.89: valute: dolar 54.90—55.50, lire 207.80 -210.20.
Curih. Belgrad 9 2?5 (9.225), Budimpešta 72.05 (72.60), Italija 19.875 (19.35), London 25.0625 (25.065), Newyork 515.06 (516), Pari?. 24.24 (24.30), Praga 15.30 (1530). Dunaj 72.65 (62.50).
Milan. Belgrad 47.40— <7 90, Dunaj 3.75-3.80, Pariz 125- 125.50, Newyork 26.05—26.75, Praga 78.'75- 79.45, London 129.30 129.70, Curih 514— 519.
Pariz. Milan 80, 46.30, Lonaon 102,45.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.55, Kodanj 175.05, Londcm 34.395, Milan 26.52. Newyork 708.00, Pariz 33.21, Varšava 124.50. Valute: dolarji 708.45, angleški funt 34.32, francoski frank 33.80, lira 26.57, dinar 12.675, češkoslovaška krona 20.945.
P raju. Devize: Lira 163 95. Zagreb 60.375, Pariz 126.50, London 158.75, Newyork 38.75.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 1% invest. posoj. 76.50 den.. zastavni listi 20- 25, Celjska posoj. 201—205, Ljublj. kreditna 225—265, Merkantilna 101—102, zaklj. 101, Praštediona 91? den., Slavenska 65 den.. Kreditni zavod 175—185. Strojne tovarne 85 den., Trbovlje 340 bl„. Vevče 115 den., Stavbna družba 165—180.
Zagreb Hrv. esk. 117.50—118.50. Kred., Zagreb 116.50- 120 1 raštedioaa 912—915, Slavenska 65—66, Srpska 131-182.50. Eksploataoija 50—52, Gutmann 415—425, Slaveks 150—160, Slavonija 51 —51.50, Trbovlje 836—348, 7% inivest po»oj. 79.50.
Praga. Živno. 384, Jugobanka 58.50. Prager Eisen 896, Škoda 679, Češka ind- banka 382.
Dunaj. Alpine 29.6, Greinitz 14.3, Kranjska industrijska 36.4, Trboveljska 43.5. Drv. esk. 14 51, Leykam 17.5, Slavonija 6.3.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Deske, monte, 20 mm in 25 mm (ca. 400 ni3), fco meja 510 bi., cerovi krlji, od 25 cm prem. naprej, od 2 m dolž. naprej, fco meja za 100 kg 25 den., testoni, monte, fob Sušak 480 den., črni bor-bordonali, 3 do 8 m dolž., S0-30— 50-50, fob Gruž 650 bL, bukova drva, 1 m dolž., suha, fco nakl. post. 4 vag. zaklj. 17.50. 'A i t o in poljski pridelki: Pšenica domača, fco Ljubljana 260 den., pšenica slav-, 76-77 kg, 'A'A, par. Ljubljana 270 bi., koruza slav., fco Postojna trans.
vag. zaklj. 233. oves slav., par. Ljubljana 185 bi., laneno seme, fco Ljubljana 535 den-, otrobi rženi, fco Murska Sobota 125 hL, otrobi pšenični, fco Djakovo 160 bL
I
Radi preselitve odprodajamo vso zalogo manu-fakturnega blaga, galanterije in usnja po globoko znižanih cenah. — Ne zamudite ugodne prilikel
»Danica« :: ftfiajzefj & Bajšelj
Ljubljana, Turjaški trg št. 1.
šolski vestnik,
Državna (rgovska akademija v Ljubljani. V
I letnik tega zavoda se sprejemalo: 1. dijaki (inje) srednjih šol z nižjim tečajnim izpitom; 2. dijaki (inje) meščanskih šol s končnim izpitom. Prednost imajo priglašenci (enke). Iti se skažejo z dobrim redom iz učnega jezika in realnih predmetov ter dokažejo znaenje v modernih jezikih. Vpisovauje se vrši 11. in 12. septembra t 1. v dopoldanskih in popoldanskih uradnih urah v poslopju tehnične srednje 'šole, Aškerčeva ulica »-II Redna pouk se prične 15 septembra t L Po-liavljalni izpiti se prično 11. septembra.
>.T,i deški meščanski šoli v Ribnici je otvoritvena Jolka maša v nedeljo 6. septembra t. L Obenem je tega dne slovesna blagoslovitev in otvoritev noveg ašolskega poslopja ^o prihodu dopoldanskega vlaka. Reden pouk n asoli prične 9. sep- , iambra, ker je treba šolo po nedeljski slavnosti in j razstavi, ki je ž n.io v zvezi, temeljito očistiti. K . Ia-aosii otvoritve iu blagoslovitve nove šole vabi j ravnateljstvo šolsko mladino, starše, ki bodo imeli priliko videti delo svojih otrok v preteklem letu, ; prijatelje in dobrotnike in zaščitnike šole v težkih 1 dneh. Vabljeni ste med nas, zastopniki vseh korpo-racij, zavodov in oblasti, ki ste zrli naše delo in ga spremljali s simpatijami. Podrobnejši program objavi ravnateljstvo v sporazumu z upravnim odborom in razpošilja vabila. — Vpisovanje v vse razrede šole bo 1. septembra t- L dopoldne od 8. do 12. uro v pisarni ravnateljstva v novi šoli. Pri- j gl;;",c naj se le Usti dosedanji učenci, ki se niso ie do sedaj. Za prvi razred se je prijavilo dovolj ' dobrih novincev, zato sprejme podpisano le izjemoma Se kakega učenca (ko). — Ravnateljstvo.
Ceni- obiskovalcem velesejma priporoča tvrdka
NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI.
Repertoar opere in drame od 29. avgusti do 8 septembra 1925.
29.	avgusta. Opera a) Mascagni: Caval. leria rusiicana; b) Clumači slavnostna pre& stava.
30.	avgusta. Drama. Golar; Vdova Roi, lniku. — Opera. Offenbach: Hoffmauove pri, povedke.
31.	avgusta. Drama. Petrovič: Vozel (Čvor), premijera.
1.	septembra. Opera. VerdL Aida.
2.	septembra. Drama. Manners: Pegica mojega srca, premijera.
3.	septembra. Opera. Cornelius: Bagdad* ski brivec.	•
4.	septembra. Drama. Petrovič: VozeL
5.	sept. Opera. Offcnbach: Hofhnatmove pripovedke.
Začetek opernih predstav vedno ob pol S zvečer: začetek dramskih predstav ob 8 zve* čer. — Preaprodaja vstopnic od petka dalje pri dnevni blagajni v operi od 10 do pol 1 ia od 3 do 5 popoldne.
Za velesejmske predstave, to je za pred. stave, Ki so igrajo za časa velesejma je pripravila ljubljanska drama dve noviteti m sicer vaško šalo hrvatskega pisatelja Pocije Petro. , viča-Vozel in angleško veseloigro »Pegica mojega srca«, delo pisatelja Manne?sa. Pre-; miiera Petrovičevega »Vozla« se vrši v ponedeljek, dne 31. avgusta. Posamezne vloge so sledeče zasedene: Rajnka — ga. Juvanova, , Bojka — gna. Vida, mati — gna. Rakarjeva, i Slevan — g. Levar, Periša — g. Rog oz in cče ! — g. Danilo. Delo, ki se je vprizorilo na vseh i jugoslovanskih odrih je zelo veselo iu zabav, no. Njega snov je povzela iz liškega vaškega življenja. Režira g. Osipovic. Začetek dranialce predstave ob 8 zvečer.
Nedelja v Narodnem gledališču. Na prvo velesejmsiio nedeljo sta v Narodneai gleda-lišou dve predstavi. Drama vprizori ob 8 zvečer Golarjevo igro »Vdova RoŠLnka«, ki je v lanski sezoni dosegla velik uspeli. Posamezne vloge so v isti zasedbi kakor lansko leta Glavna junaka igrata ga. Juvanova in g. Cesar. V operi pa se poje ob pol 8 zvečer Offenbachova opera »Hoffmannove pripovedke«, katere lepa glasba je priljubi, .ia po vsem svetu. Antonijo poje ga. Lovšetova, Gji> ljeto — ga. Poličeva, Olimpio — gna. Kocuva-nova, Hoffmann je v rokah g. Banovca in prvikrat nastopi v tem delu po daljšem pre-sledim na našem odru zopet g. Emil RunipeL Ostale vloge so v isti zasedbi kakor pri vpri-zoritvi koncem lanske sezone. Predproda/a stopnic pri dnevni blagajni v operi.
Današnja operna predstava, katero poseti veliko število zunanjih gostov, ki se udeleže otvori t v« V. ljubljanskega velesejma, obeta biti po skrbni novi pripravi in po odlični zasedbi v resnici prvovorstna predstava. Občinstvo opozarjamo, da so vstopnice v predprodaji od 10 do pol 1 in od 3 do 5 pri dnevni blagajn; v operi. Cene navadne operne.
gjaiaflflses — tl is||j8jžšb!£1
Dunajska ceste 17 {Mediiatova hiša)
svojo bogato zalogo pohištva in tapetniških izdelkov.	Cc.ne soliduel
P. Ijno gasita« društvo Spodnja. Šiška
priredi na Koma evo nedalio dne 30. avgusta L 1 vrtno veselico v gostilni gospe Antonije Keršič. Ker se je tekom leta komai dobro izredil, se bode nudila dobra pečenka in izborna kapljica. Zato se cenjeno občili.-.' \ o in prijatelji gasilstvu najvljudneje vabijo no mnogoštevilni obisk- — Odbor.
l'rosf->voljno gasilno društvo ua Rudniku pri Ljubljani priredi dne 6. septembra veliko vrtno veselico ua vrlu ge Jože. Ustnik. Začetek ob 15. uri. Poskrbljeno je za je J in pijačo. Pridite ua ob-•k. V slučaju slabega vremena se veselica preloži na 8 septembra.
V
njige m revij

Splošno znano
jc, da kupiš n a j c c n , j e OBLEKE p.,
LOŽAR & BIZJAK UUBUANa m Sv. i'fcUa ce^U »Uv. 20.
P< la Marijina. Kratka ?ola lepega ži' li nja ta druži.-nicc. Spi-d dr Miroslav Brumat. i 923. Izdilo in založilo Osrednje vodstvo Mar. družb za goriško nadškofijo. Pi.-atelj je hotel vsai nakratko obdelati vse najvažnejše predmete, lo wc tičejo duhovnega življenja mladega dekleta. — Da bo ta lična knjiga zelo ustregla voditeljem Marijinih družb, je umevno: bo pn tudi ka.i primerna za duhovno bi nje del- ■ s: urim. Več o knjigi še p. ' too. Obsegu i bi struni stau« broširana
ii) L/*jX-
f Dr. Anton Medved je tik pred svojo smrtjo napisal za Bogoslovni vestnik sledečo oceno dr. Mih. Opekove knjige Mesto aa gori: Zopet novo delo našega odličnega, neumornega, delovnega bomileta, dr. Mihaela Opeka! Kakor vsa prejšnja se odlikuje tudi to delo po globoko zamišljeni, mojstrsko izvedeni vsebini in klasično dovršeni obliki. »Mesto na gori« je veličastna ustanova Kristusova, nepremagljiva katoliška Cerkev. V uvodu pra-vi ganljivo govornik in izdajatelj, oziraje se na samega sebe: »To Cerkev božjo in oboževano oznanjajo ti drobni listi. Zložene so bile besede in izgovorjene zavoljo dolžnosti duliovske v potrebah težkih in nevarnih dni. Zložene pa so bile m izgovorjene nič manj zavoljo sile ljubezni in hvaležnosti. Nekoč — o davno že! — se je ustavil mlad popotnik v prečudnem domu prav ob Skali, odkoder tečeta resnica in življenje. In sedem rajskih let je tam resnico in življenje pil. Gospod Jezus' Zahvalim te za tisti dom ob Skali. Če ga pozabim kdaj, naj bo pozabljena desnica moja, moj jezik naj na mojem nebu obtiči, če ga do konca svojih dni ne bom ohranil na prvem mestu svojega 'veselja.« S temi besedami kaže, da mu je ravno ta snov neizmerno ljuba in mila. Vlil je v njo vso svojo neomajno ljubezen do 6v. Cerkve, katero je temeljito spoznal in vse niene razmere vsestransko proučil ob Skali sv. Petra v Rimu. Nikdo ne more tako prepričevalno o Cerkvi govoriti kakor tisti, ki je dalje časa bivl v večnem mestu. .. Potem navede dr. Medved vsebino štirinajsterih govorov in sklene: Tako je jedro lete po obsegu male, a P* mislih zelo obširne, knjige. Ne dvomim, da jo bosta duhovnik in inteligent z zanimanjem prebrala in z veli;:o koristjo uporabila. — Pripominjamo da so za Mestom na gori izšle še Zgodbe o človeku, poprej pa kakor ja znano, po vrsti: Brez vere — Za resnico — O dveh grehih — Velika skrivnost — O ljubezni — Kam greš? — Vstajenje duše — Vse te dr. Opel. o ve publil- ,>c:'» nova zlasti omikanim Krogom toplo prip i no. — Oktobra pojde tukarno ena » Solncem, štirinajst Oovurov u Mariji
Vsaka drobno vrstica Din 1*50 oll vsaka beseda 50 par. Najmanjši S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko!
mm

Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo potrtih" src tužno vest, da je Vsemogočni poklical našega nadvse ljubljenega soproga, očeta, deda, brata, tasta, svaka in strica, gospoda
POSESTNIKA IN UMETNEGA TRGOVSKEGA VRTNARJA
ki je previden s svetimi zakramenti, danes ob 2. uri popoldne, po hudem trpljenju, mirno izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb nepozabnega rajnika se bo vršil v nedeljo, dne 30, avgusta ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti vila »Roža«, Riharjeva ulica št. 9, pri Koleziji, na pokopališče pri Sv. Križu.
Svete maše zadušnice sc bodo brale v trnovski župni cerkvi.
Ljubljana, dne 28. avgusta 1^25.
Marija Bizovičar, soproga. — Minka, Poldi, Pepca, Angelca, Ivanka, Francka, hčere
Rozalija Cotič roj. Bizovičar, sestra. Zet, sinaha, vnuki, vnukinje in ostali sorodniki.
Cerkveni vestnik.
via;, organisti, ki se udeleže duhovnih vaj v novem Domu za duhovne vaje, naj pridejo v hišo v pondeljek do pol 7. ure zvečer.
i vestnik.
Šcntpelerska orlovska sreuja v Ljubljani pri-
tedi prvo javno telovadbo dne 6. septembra v D. M. v Polju ob pol 4 popoldne na travniku za žup-niščem. Pri telovadbi nastopi tudi šentpeterska vzorna vrsta. Po telovadbi je prosta zabava pre<l Ljudskim domom. Že danes opozarjamo občinstvo, da ta dan pohiti na to javno prireditev, ko se bodo izvajale jako zanimive točke. Bog živi,
BSSJS
Dijaški vestnik.
Na občnem zboru SDZ za ribniški okraj dne 28. avg. t. 1. je bil izvoljen nov odbor: Cešarek J., predsednik, Fric Fr., podpredsednik, Arko Fr., tajnik, Mate Fr., blagajnik, Vesel Peter, knjižničar.
Turistika in šport.
Otvoritev kože na Krvavcu. Podružnica SPD v Kranju nam poroča, da preskrbi v soboto 5. in nedeljo 6. sept. t. 1. o priliki otvoritve koče na Krvavcu prevoz turistov (v kočijah ali brekih) z kolodvora Kranj v Cerklje in Kokro. Turisti, kateri

reflektirajo na prevos, naj to prijavijo najkasneje do četrtka t. j. 3. sept. na Podružnico SPD v Kranju, z natančno navedbo časa in smeri vožnjo ter povratka. Na poznejše prijave se ne bode moglo ozirati. Cena vožnje v vsako smer 10 Din.
Izpred sodišča.
Norodni bratci, Joža, France in Miha Cerini a Davč so prišli ponoči pred hišo Marije Benedi-čičeve v Davčaih. kjer so začeli vpiti in razsajati. Končno so razbili okno in eden ponočnjakov je vdrl v vežo in odprl od znotraj vrata. Nato so vdrli vsi trije v spalnico, kjer so Benedičičevi grozili celo s cepinom. Po daljšem rogoviljenju so končno odšli. Obtoženi so pri obravnavi svoje ne-
umnosti sicer priznali, trdili so pa, da niso imeli nobenega zlobnega namena in so jo hoteli staviti
le na odgovor, ker jih je baje obdolžila neke tatvine. Ker pa je tako sirovo obnašanje, posebno napram ženski v vsakem oziru kaznjivo. so dobili tudi ti ponočnjaki neprijeten spomin in sicer tako, da bo sodol Jožo 2 meseca, ker je bil najhujši, tovariša France in Miha pa vsak en mesed ječo.
Poizvedovanja.
Zgubila s« je srebrna Marijina svetinjtca (Brezmadežno spočetje, oval, kongregacijska), ne več nova. Najditelj se prosi, da jo odda v uprav^
ništvu »Slovenca/ proti nagradi.
Dijakinjo
Sprejmem na stanovanje in hrano. — Kje, pove uprava »Slovenca« pod štev. 5753.
Dva dijaka
M »prejmeta na hrano in stanovanje. Cena zmerna. Gosposka ulica 6, I. nadstr.
Mizar, pomočnik
prvovrstna moč, samec, z dobr. »pričevati, se sprejme. Ponudbe pod šifro: »Pošteno delo« št. 5754 na upravo
Za izdelovanje CEMENTNE STREŠNE OPEKE se išče trezno in pošteno
delavsko moč.
Samci imajo prednost. — Ponudbe pod šifro: »Stalna služba« št. 5755 na upravo.
Dva gospoda
ali gospodično sprejmem na stanovanje in hrano. - Naslov v upravi pod št. 5757.
2 manjša DIJAKA ali
2 DIJAKINJI
Se sprejmeta na stanovanje in dobro hrano. Glasovir in initrukcija v hiši. - Naslov v upravi lista pod št. 5747.
z dobrimi šolskimi spričevali, poštenih sta-šev, se sprejme v trgovino z mešanim blagom. — Anton Golenka, Sv. Miklavž pri Ormožu.	5679
MLINARSKEGA
POMOČNIKA
n prvo delo sprejmem takoj. - SUŠNDC, Bistra, Borovnica.	5653
V »DIJAŠKEM DOMU«, Gosposka ulica 15 (palača (Auersperg) je še prostor za
tri srednješolce
na razpolago. - Cena za popolno oskrbo je Din 900.— mesečno.	5738
BLAGAJNIČARKA
starejša moč — se išče za veletrgovino v mestu na Gorenjskem. Reflektira se samo na prvovrstne moči z večletno prakso. Začetnice izključene. Nastop takoj. — Ponudbe upravi lista pod: »Blagajničarka« 5667.
Kovaški POMOČNIK
z večlet. prakso išče mesta. Naslov v upr. pod št. 5660.
Snažna kuharica
pridna, katera razume kuho meščanske hrane in opravlja tudi druga hišna dela za boljšo hišo, stara do 35 let, se sprejme takoj. Naslov v upravi ista pod štev. 5593.
Zdravega, ubogljivega in
pridnega DEKLETA
sprejme boljša hiša za pospravljanje boljših sob in k otrokom. — Naslov se izve v upravi lista pod 8t. 5594.
Trg. obrt. podjetje sprejme v »s *
Izprašani KURJAČ
z dob. spričeval, išče službe. Naslov v upr. pod št. 5662.
Izvežban SODAR
mlad, z dobrimi spričevali, trezen, priden in zanesljiv, dobi trajen in dober zaslužek v Ljubljani. - Ponudbe na poštni predal štev. 39, Ljnbljana.	5666
Stroj. miz. delavnica
: v bližini Ljubljane, se pod ugodnimi plačilnimi pogoji odda v najem oz. se proda. - Poizve se
pri Atoma Company, Ljublj., Kongresni trg 3, |
Sadne milne
prvovrstne, preizkušane, po ugodni ceni izdeluje Ru,Joti RAVNIKAR — Radeče pri Zidanem mostu.	5745
ER??awwiBBroBagB>eaaai«iai HH ■MMMMMntfc
B
j! Premog-CeDln
IVOIIOVO Ulico I. II.
Telelon £tev. 56.
za vodstvo podružnice in
mladeniča . krojača
z lastnim strojem. Prosilci, ki razpolagajo z nad 7000 Din gotovine, imajo prednost. - Ponudbe na upravo lista pod »Promet« št. 5756.
Kupim prvovrsten Ia. okrogel orehov, jesenov in
HRASTOV LES
od 40 cm dalje debel, 2 m dolg; v poštev pridejo le vagonske dobave. Prosi se za obvezno ceno od kubič. metra iranko vagon nalag. postaj v Siovcntji. Ponudbe na: DRAGOTIN KOROŠEC, Rečica ob Paki.	5236
se VILA
Trgovci s Športnimi potrebščinami!
Paviljon „H" 327
Ivan
avril
Kranj - Slovenija
Lastni proizvod vsakovrstnih naramnic in nahrbtnikov
Zaloga modnega, kratkega norimberškega in
galanterijskega blaga Na debelo !	Na debelo !
" f 1 * **
d. z o. z.
mehanična tovarna pletenin in nogavic, največje podjetje te stroke, je razstavila svoje solidne in vsega priznanja vredne izdelke na velesejmu. Interesenti naj ne zamude prilike stopiti v zvezo s to domačo industrijo.
Paviljon
„J" 618
620.
azpis
; pred vojno zidana, z 1000 nr lepo urejenim vrtom, oddalj. 15 min. od Mestnega trga. Naslov v upr. pod št. 5661.
Mlekarski VOZIČEK
dobro ohranjen, prodam. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod številko 5726.
Dne 3. septembra se vrši prostovoljna
JAVNA DRAŽBA
hišne in kuhinjske oprave ter obleke v župnišču pri Sv. Jakobu v Ljubljani.
POZOR, LESNI TRGOVCI!
Proda sc parna in vodna žaga. Na parni žagi je en polnojarmenik in spadajoči inventar s cirkutarjem vred; zelo lepi prostori za povečanje obrata, čisto v bližini lep velik gozd, ki spada k žagi ter jc dobiti večjo množino okroglega lesa za žago. — Proda sc tudi večja partija rezanega in tesanega lesa v bližini železniške postaje v Savinjski dolini. — Naslov v upravi »Slovcnca« pod številko 5574.
o pismeni ofertalni licitaciji za gradbena popravila župnišča v Žužemberku,
Stavbni odbor za popravilo župnišča v Žužemberku razpisuje pismeno ofertno licitacijo zaradi oddaje adap-cijskih det pri župnišču v Žužemberku, Stroški so pre-računjeni na sedemsto in petdeset tisoč dinarjev (750.000 Din). Načrti, stroškovnik in gradbeni pogoji so na razpolago pri župnem uradu v Žužemberku in škofijskem ordinariatu v Ljubljani. Pravilno kolkovane ponudbe -varščino vred naj se vlože do dne
JfiT 8. septembra 1925. "»C
Stavbni odbor si pridržuje pravico, oddati gradbena dela ne glede na višino ponudbe.
S!?.- ' ri odbor za popravilo župnišča v Žužemberku,
dne 26. avgusta 1925.
JOSIP KASTELIC s. r., predsednik.
vsakovrstne (turpije) in
ra$pe
izdeluje strokovno ter prevzame tudi vsa specifalna naročila po zmernih cenah
pllarna IVAN FIGAH,
!r.jut>l|nna, Hrenova ulico ilev. IS.
od manufakturnega in vol-nenega blaga, v vsaki množini, JflF* kupuje skladišče »KONOPJUTA« d. d., Ljubljana, Gosposvetska c. 2.
veFstanovanj
odda ozir. zamenja »Posredovalec«, Sv. Petra c. 23-1.
Paviljone jo na velesejmu sprejema RUD. SEVER, Gosposvetska cesta 6, v hiši mesar|a Slamiča. 5046
60 vagonov Ia. BUKOVIH CEPANIC, suhih, se za takoi ceno proda. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 5654.
Krasno jesenske in zimsko blage
je dobila »OBLAČILNIC/ v Ljubljani, Miklošičeva cc
sta it. 7. - Cene zelo nizki Oglejte si zalogo I 5676
fiadež & Brcar
LJUBLJANA Kolodvorska ulica Stev. 35
priporoča:
mlinske kamne
svil. in volnena mlinska sita
gurte
gonilna jermena
vosek za mazanje jermenov
mlinske stroje
in vse ostale mlinske potrebščine po konkurenčnih cenah, — Zahtevajte cenike!
Naprodaj je zelo poceni
slika Srca Jezusovega
z okvirjem, format 95X132. Naslov v upravi pod 5665.
Godbeni instrumenti
Posetite hojo 326/20 V paviijO!l!l G na Ljubljanskem velesejmu
tvornice Guido Bardelli, Trieste
Via Milano štev, 15.
Landauer
dobro ohranjen, sc takoj po ugodni ceni proda, — Poizve se v trgovini IVAN PERDAN nasl., Krekov trg.
meblovano ali brez, želita novoporočcnca na periferiji Sv. Jakoba trga ali pa kje drugje v mestu, če mogoče z uporabo kuhinje. Ponudbe upravi pod: Mirna stranka.
Kdor položi takoj
6000 dinarjev
dobi stanovanje in malo trgovino z mešan, blagom s konces. v najem. Dnevni promet 2000 Din. Pripravno za 1 ali 2 osebi, tudi za invalida. — Naslov v upravi pod številko 5641.
Lečo in fižol
kupuje FRAN POGAČNIK, Ljubljana - Dunajska c. 36.
Največja zaloga in najcenejše: DVOKOLESA, motorji, otroški vozički, šival, stroji ter pneumatika. Ceniki franko, prodaja na obroke. — »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta št. 4.	5546
Stavljene parcele
se proda v bliž. nove šišenske cerkve, kakor tudi drugo polje. Proda se tudi velik GLASOVIR. — Poizve se pri MAURER-ju, Celovška cesta št. 89.	5725
] poučuje R. STOJEČ, Breft št. 2, II. nadstropje. 5724
Št. 17.799/ref, IX.
MESTN! MAGISTRAT razpisuje oddajo vseli
kleparskih de!
. BARTL
special. parfumerija in trgovina rokavic in nogavic _
Ljubljana - STRITARJEVA
ULICA štev. 2.
PAVILJON »E« 49, 51.
NAJBOLJŠA
REKLAMA
so oglasi v »Slovencu«. ..........................
najfinejše izdelave, v blagu 900 Din, afrik modro-ci 250 Din, patent fotcle in vse tapetniške izdelke po najnižjih cenah. - Vabi na ogled! - RUD. SEVER, Gosposvetska cesta 6, v hiši mesarja Slamiča.	5045
na strehah vseh objektov mestne pehotne vojašnice na Taboru,
Ponudbe je vložiti do 3. septembra 1925 do 10. ure dopoldne pri mestnem gradbenem uradu, kjer se tudi dobe potrebne informacije in mere. — Mestni gradbeni urad si pridrži tudi pravico, oddati pos» nežne objekte posameznim mojstrom.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 25. avgusta 1925.
Zahvala,
Najsrčneje se tem potom zahvaljujemo vsem, ki so nam z dokazi odkritega sočutja ter z izrazi iskrenega sožalja kakor tudi s svojo nepričakovano veliko udeležbo na zadnji poti nepozabnega soproga oziroma očeta gospoda
blagajnika mestne hranilnice
skušati lajšati neznosno bol.
Najlepšo zahvalo izrekamo tudi vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja kakor tudi gospodom pevcem za ganljive žalostinke.
V	srcih vseh, ki so poznali predragega pokojnika, bodi ohranjen nanj blag spomin.
V	Kranju, dne 26. avgusta 1925.
ŽALUJOČI OSTALI.
UNDEfgWQOD
pri EiUtiL	Ljubljana
Selenburgova ul. 61. Telefon štev. 930.
UNOiHWOOD
i
(Hl^* "OHi ni S Došli so elegantni najnovejši modni rlllilllt •	za 'esen 'n z'm0 krasni uzorci
angleškega blaga. Za izdelavo vsakovrstnih oblek po najnovejši modi, za popravila oblek, likanje itd. kar se vrši točno in solidno, se priporoča
ANTTE JPRE&ELJ, KROJAČ
Gosposvctska cesta Stev. 16, dvorišče, desno.
umiBBraiiHBBiEBHaiHBaRnMflnaMBiMBGeBaBa K	H
H
ffi K
n n
a
Ki R
ta o n
B
B]
Priložnostni nakup!
Velika zaloga kakor tudi izdelovanje od najpri-prostejše do najfinejše izvršitve. Preproge, po. steljnina itd. - Globoko znižane cene. - Prosto ogledovanje. Ceniki zastonj. » Nc silimo k nakupu.
ZALOGA POHIŠTVA IN PREPROG
I karl preis - maribor
Gosposka ulica 20.
M EN GROSS.	EN DETAIL. £
E3	B
SBSniHBBBBBBBSBBBBBBBBBBBBHBBBBBBRSliR&ISf&e
Tamburlce
gosli, glazbene potrebščine, muzikalije Paviljon	št. 50

Tražite c j e n i k od tvrtke
«*<¥»» El
-m: ■ €€
t*
veletrgovin msešovifom rouom
vlasinlh Aleksandar Elslcr
prije »BANIJA« trgovačko prometno društvo
lidrlOVSC. fiorUansha ulica Dr. 2 (D!vsa SfaklCeva huta)
Brzojavni naslov: »Konzum«, Karlovac.
Interurbani telefon br. 10.
ČEK-RAČUN pošt. ček. zav. u Zagrebu, br. 35.544. GIRO-RAČUN kod Gradske štedionice u Karlovcu.
Skladište pamuka tvornice »Dugaresa« i »Venecija«. Tvorničko skladište petroleja. Tvcrničko skladište š e č e r a. izravni uvoz kave i ostale kolonija!, robe. Tvorničko skladište žigica »Vrbovsko«. Veliko sldadište salame, slanine i masti. Skladište brašna i posija iz prvorazrednih
banatskih mlinova. Veliko skladište morske i krekanske soli.
Veliko skladište svih vrsti	kandita i čokolade. t
Veliko skladište sapuna »Schicht«, »Gazela«, »Lavov« i »Zlatorog«
Veliko skladište manuiakturne robe. Veliko skladište špecerajske, kratke i pletene robe.
Izravni uvoz D-M-C robe. JSF" Izravni uvoz konca marke »Steznik«.
Tražite cjenikl
Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da bom imel z 29. septembrom naprej tudi popoldan
Dunajska cesta štev. 5.
Trgovska agentura
Ljubljana, Gosposvctska cesta 2
»I dovoljuje tem potom p. n. Interesente najvljudneje obvestiti, da zastopa sledete tvrdke:
Konopjuta d. di.
promet konopnenlh ln jutastlH Izdelkov centrala Zagreb
skladišče za Slovenijo Ljubljana, Oosposvetska cesta 2
Simon Semler, Pilzesi
tovarna r alanterljsklh Iitlplkov (vlosnlco. Knofllce, pletllke, risalni žeblJlCHl Ud).
Siiddeutscfie Schmirgelwerke A.-G. Memmingcn, Bayern
tovarna »mlrkovega blaga, tako na platnu kakor na pnp rju In vselt vrst gladil za čevljarsko ln mizarsko Industrijo
Tovarna nogavic „KljU<Č" Za Časa velesejma paviljon JEe koje št. 12, 14, lO
Ustanovljena 1. 1846.
Telefon štev. 563.
* A«
Pisarna: Dunajska cesta št. 25,
Podjetje projektira in izvršuje vsa v gradbeno stroko spadajoča dela. — Enodružinske hiše v opeki »Heraklitu« (najcenejši stavbni način). — Projekti za enodružinske hiše so na ogled v gradbeni pisarni. — Iz lastne opekarne se nudi po konkurenčnih cenah lepo, močno žgano opeko. —■ Z lastnega gramozoloma vse vrste peska. - Zaloga vsega gradb. materiala na Martinovi cesti.
1
EH^SSi^SiS:
o
O	popust	2W0|0 HI
san-ao siga časa VeSeseUma
- |[j
— Da damo vsakemu priliko, da se prepriča o čevljih tovarne —
'i1 rarl IfeAnak ~ - ■	** m
Sil
U. vBt«
Da so isti v kvaliteti nedosegljivi, boljši nego ročno narejeni, cenejši kot vsi drugi, priredimo za časa velesejma v tovarni Sv. Petra cesta št. 68 reklamno prodajo z 20% popustom. Prodajo se vsakomu 1 Prodajni čas od 8. do 20. ure tudi ob nedeljah in praznikih), Prodaja o se možki, ženski in otroški čevlji vseh vrst ter sandali. Ne pozsbilr obiskati našega paviljopr na Velesejmu, kateri je drugi od glavnega vhoda na desno Tam dobite izkaznico za vstop v našo tovarno, da se Vam pokaže, kako umetno in trpežno izdela tovarniške čevlje
119
30°|o	popust	30°|o
samo asa Časa Velesejma
illlEIII:
IJI
iji ffi
miEiisEMEiiiEiiiEiiismEiiisiiiEi
Q	ea ga 23.1 -=?-<1 Sr • S3 Sa Sa Sa ."jr. && >2A SO. «4n sa	Sa ---<3. Sr,


Izdelovanje čevljev. — Velika zaloga pletenine, drobnega in galanterijskega blaga. — Eksport kranjskih izdelkov: krtač, zobotrebcev itd.
S
sasžasssfeisst^jBaiSasfci^; saL-Bcvsa sa sa ?S3 mu •si 'su ga sta sa sr u |

Novootvorjena
na Mestnem trgu poleg magistrata je bogato založena z vsakovrstnimi
električnimi svetilkama, lestenci, kuhalniki, vodogrelci, Iskalniki itd. Vse vrste žarnic
za razne napetosti so na razpolago. Sprejemajo se v to stroko
spadajoča popravila.


SR M
3 s S a I i i
s
loSodvoFshB pesta^pacljii Ljubljana, g!, lo!.
__ «»	jrgr _ m 7* i*
osinp Majaic
ss priporožs vsem posetnikem velesejma v Ljubljani. Izborna kuhinja in prvovrs<na vina.
El
m
S i m
S is
m 1 W> E8
Znižane cene.
Odprla vsak dan do polnoči. B2
X!
m
Pri „SolncH" K. Wldmayer
Pogačarjev trg
Perilo, mauufaktura, opreme za neveste in novorojenčke, abtahi [peče). Vsakovrstne pletenine en gross - en detail
Mošlco perafio
raznih zaostalih vzorcev se pod lastno ceno na drobno razprodaja, dokler zaloga traja.
„ «»-------- ..
Ljubljana, Kolodvorska ul. 8, nasproti Hotel štrukeli
Pozor I
INTERESENTI I
Pozor I
niča se proda!
Ker mi ni mogoče razstavili na vzorčnem velesejmu moderne in solidno izdelane jedilne oprave, zato si jo izvolite ogledati na domu. Radi tega je tudi cena zelo ugodna.
Avgust Ceme, splošno mizarstvo Zg. Šiška 122.
Strojno mizarstvo in tovarna pohištva
Karlovska cesta št. 22. Razstavljeno na Ljubij. velesejmu paviljon E, ž'. 94—96.
~ Stavbeno in pohištveno mizarstvo	§
| Peter ISasjcaSs: — EJnESjljamia	|
w	Spodnja Šiška $.36	š^
priporoča solidno izdelane amerikanske	|
---*	|
ft kakor tudi vsa stavbena in pohištvena S	mizarska dela
Izvršba priznano solidna! Cene nizke! ^
POZOR!	POZOR!
LATTERMANOV DREVORED (poleg sejma)
pol ria - pel deklica
živa iluzija!	Vstopnina za osebo 3 Din*
;aaaaiaobiaaaa
la d
^ tvornica cerkvenih parameaiov, 0
zastav in orodja	q
cesta 25 jj
a a o
G
n
D
n
¥
vabi preč. duhovščino, cenj. društva in dr., da si ogledajo bogato razstavo cerkvenih pararaentov, od priproste do najfinejše in najpopolnejše izdelave, cerkvenih in društvenih zastav, ter vsega cerkvenega orodja kakor kelihov, ciborijev itd.
Paviuuu
na letošnjem VELESEJMU V LJUBLJANI.
□ 3acioaa;g!aaar:innijiaac □
na 4280 m2 obsežnem prostoru, pripravno za vsako obrt, industrijo, zavode itd. Nahaja se na glavni ccsti v MENGŠU blizu pošte št. 81. Preda se po zmerni ceni. Plačilo po dogovoru.
Dražba se vrši v nedeljo, dne 6. septembra t. 1. ob 10 dopoldne na licu mesta.
Wm talMUoiiii.
Oddelek I.
jcipmi]
tehničnih naprav industrijskih podjeti in poslopij vseb vrst in za vse namene.
Oddelek II.
' ■III — ...II-JIIIII ■
in interesno zastopstvo vsoti vrst, za vso namene, zaupne izjavo iu ustanovitve
Oddelek III
SIBOJlI
Sodelovanjem naših oddelkov I. in II. najboljše zvezo1 Zalo dobave vseh strojev in naprav. — Prezidavo. — Načrti. — Stav-bono vodstvo.

WmM
J
ZALTA & ŽILIC
Priložnost imate za nakup vsakovrstne železnine po najnižjih cenah, ako si ogledate ob posetitvi velesejma bogato zalogo pri
trgovina z železnino na debelo in drobno LJUBLJRNR, Dunajska cesta Stev. 11.
"J iiiMiiuuiiiuiiiiiuiiuiniiiiiiiiii!iiii::!ii[!niiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMiiiiiiuuuHi
Najstarejša In največja špe- jF^^^^Sk cijalna trgovina v Jugoslaviji
s pisalnimi, računskimi in kopirnimi Mžc"	JH
stroji, razmnoževalnimi aparati, pisar- frb^T^^^Pfif niško opremo in z vsemi tozadevnimi
potrebščinami.	^^^^^^^^^
Ustanovljeno 1906.	Telefon 268.Mii^lsiidlr
lesna industrija in eksportna trgovina
Centralna pisarna. Ljubljana, flansha cesta 22
lastne parne žage in shia-fllita: Borovnica. Uob-Uana. Podpet in Begunje.
Tovarna zabojev po na-roain: opekarna, apnenca. llttETKI MLIN.
Prva hranlsha tovarna upognjenega pohištva iz masivnega impregniraiie-
ga lesa.

kdor vživa. KOIINJKO KAVO!
ZAHTEVAJTE KATALOG IN CENIK! LJUBLJANSKI VELESEJEM!
Telefon 540. Telegram: KobI Ljubljana
1.JUBILJANA, SV. PETRA CESTA ŠTEV. 3
Nudi cenj. odjemalcem razno damsko, moško in otroško perilo, razne nogavice v vseh barvah, svilnate ilor-nognvice za dame — velika izbera potrebščin za šivilje — kakor razne nakite, trese, svile, vezenine itd., dalje velika izbera potreb, za krojače.
Slaščičarna Hovotny mm™
tudi na velesejmu, kjer dobite razne slaščice, krepčiluo pijačo in S80d0l€ti.
Se priporoča Terezija Novolny.
Na drobno! Brez konkurence! Na debelo!
Oglejte si specialno detajlno in engros trgovino
Prepričali se boste, da je blago napravljeno iz prave dolge konoplje, garantirano in sicer: VTV1 ZQ ZV0I10V€, transmisije, dvigala in za telovadno orodje vseh dimenzij. Posebno močne oprti za traitsntlslje (Miillergurten), oprti navadne vse ši-rokosti, vrvi in mreže za seno, ribje mreže, gugalne mreže (Han-gematten), bombaževe mrežice za otroške postelje v vseh barvah, trfne torbice, OgnjegtiSne CCVf, atriki za perilo, trtne vrvice, štrange, uzde, špaga, dreta, zidarske in tesarske vrvice, trakovi in vrvice za žaluzije. Velika zaloga pravih tržaških bičovnikov,
bičev, gož, jermenov, morske trave. zime vseb vrst. konjske krtače, konjske odeje, neprCinoClJlVC VOZItie plOiUe. jata platno, ribarice, itd. nudi po najnižji ceni. — SjitlSoižlO
monflranje (šplalsanje) vrvi za transmisije in dvigala se izvrši solidno in točno. — Priporoča se
Prva kranjska vrvarna ln trgovina s korcoplllno
Ivan N. Adamič, Sv. Petra cesta št. 31
Telefon štev. 441. Podružnici :
MARIBOR, fetrlnjska nllca St. 20. Teielon St. 434. KAraiMfK. $utna štev. 4.
najboljše najcenejšo v najvežj izberi ima
krokodil al? tako imenovani »Ljudožder« iz reke Missisipi iz Amerike ter
ogromna živa kača Cdav
dolga 3 m in 25 kg težka iz Afrike — in več drugih krvoločnih živali se vidi v
»Tivoli«, lattermanov drevored
(poleg sejmišča). Vstopnina za osebo 3 Din,
Aleksandrova 12

a u -
Lesna industrija in eap. trgovina T o vara a upognjenega pohištvo, stolov vrst
Centralna pisarna: LJUBLJANU, ižanska m\a 22
Telefon 340	Tekfon 540
JKaštifisiI iso al«

l omo pa vsaj zvedeli, kaj se je pripetilo Indijancem na argentinskih poljanah.
—	Ali je ta trdnjava Independenca še daleč? je vprašal Glenarvan.
Ne, leži v tandilskih gričkih, šestdeset milj
odtod.
—	In kdaj bomo tam? ...
—	Pojutrajšnjem zvečer.
Glenarvana je ta nezgoda zelo popadla. Da ne najde v Pampah Indijancev, na to še pomislil ni. Ponavadi jih je še preveč. Torej se je moralo zgoditi nekaj posebnega, da so se oddaljili. Najbolj nerodno je bilo pa to: Če je bil kapitan Harry Grant res ujetnik enega teh plemen, ali so ga odpeljali na sever ali na jug? Ta dvom jc neprestano vznemirjal Glenarvana. Sledi po kapitanu za nobeno ceno niso smeli izgubiti. Končno je bilo v resnici najbolje, ravnali po Talkavovom nasvetu in iti najprej do vasice Tandil. Tam bodo vsaj našli nekoga, ki jim bo vedel kaj povedati.
Proli četrti uri popoldne so zapazili na obzorju griček, ki bi sc mogel v taki ravnini mirno imenovati n,ora. To je bil grič Tapalquem, na čigar vznožju so popotniki taborili naslednjo noč. Pot preko tega griča so naredili drugo jutro; bila jc nadvse lahka. Hodili so po peščenih, valovitih, položnih obronkih. Takle griček ni mogel ovirati ljudi, ki so preplezali andski greben, samo konji so stopali nekoliko bolj počasi. Opoldne so šli mimo zapuščene ulrdbe Tapalcpiem. To je prvi člen v verigi utrdb in trdnjavic, ki čuvajo na jugu deželo pred indijanskimi roparji. 0 Indijancih še vedno ni bilo nc duha nc sluha. Talkav je bil čimdaljebolj začuden. Proti poldnevu so se vendar pokazali trije jezdeci na dobrih konjih in dobro oboroženi, ki so za trenotek opazovali četico. Toda na noben način niso dali, da bi sc jim kdo približal. H nje so zbežali z neverjetno hitrostjo. Glenarvan je bil od nevolje ves iz sebe.
»Gavči,« je dejal Patagonec in imenoval Indijance z imenom, ki je pred kratkim naredilo tako zdraho med majorjem in Paganeloin.
—	Oho, Gavči, se je zasmejal Mac Nabbs. Ej, Paganel, danes pa ni severnega vetra. Kaj pa mislite danes o teh zverinah?
—	Mislim, da bi jih po zunanjosti in obnašanju lahko prišteli k roparjem, je odgovoril Paganel.
—	In kako daleč je od videza do resnice, moj dragi učenjak?
—	Samo en korak, ljubi major!
Paganelovo priznanje je vzbudilo vsesplošen smeh, ki ga pa ni prav nič spravil v zadrego. Kar zadeva te Indijance, je pa še sam naredil jako dobro opazko:
>Čital sem nekje,« je dejal, >da imajo Arabci okrog ust zelo nenavaden izraz divjosti, dočim so njihova boljša čustva izražena v njih pogledu. Pri amerikanskem divjaku je pa to baš narobe. Ti ljudje imajo posebno zloben pogled.« Poklicni raziskovalce izrazov ne bi bil mogel izborneje označiti indijansko pleme.
Vendar pa so na Talkavo zahtevo odslej jezdili bolj skupaj. Naj je bila dežela še tako zapuščena, iznenadenju od katerekoli strani se je bilo treba izogniti. Vsa ta previdnost je bila brez potrebe, in še tisti večer so taborili v prostranem taborišču, kjer je sicer zbiral glavar Katrijel svoje indijanske iolpe. Pri pregledovanju zemljišča je Patagonec, ker ni bilo svežih sledov, spoznal da v taborišču že dolgo ni bilo nikogar. Drugo jutro so dospeli Glenarvan in tovariši zopet v ravnino. Zagledali so prve estancije,1 ki se vrste okoli Tandila. Talkav je sklenil, da so nikjer ne ustavi in da povode četico naravnost v trdnjavico Independenco, kjer je hotel povprašati, zakaj je vsa dežela tako čudno zapuščena.
1 Tako imcuuieio velike pristave, kjer rodijo govedo.
(Potovanje okoli sveta.) francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. T?.
—	To je, da nc naletimo ne na Indijance, ne na njihove sledove, in to na tisti ravnini, kjer navadno kar mrgoli njihovih tolp, bodisi da odganjajo na pristavah ukradeno živino, bodisi da so na poti proti Andam, kjer prodajajo svoje preproge ali svoje iz usnja pletene biče.
—	In čemu pripisuje Talkav to zapuščenost?
—	Sam ne ve. Čudi se, to jc vse.
Katere Indijance je pa menil srečati na tem delu Pamp?
—	Prav tiste, ki imajo v rokah tuje ujetnike, to se pravi Indijance, ki jim zapovedujejo glavarji Kal-fukura, Katrijel ali Jančetruz.
—	In kakšni so ti ljudje?
—	To so vodniki roparskih tolp. Še pred tridesetimi leti, preden so jih Argentinci pregnali preko gorovja, so bili vsemogočni. Takrat pa so se podvrgli, kolikor sc Indijanec pač more podvreči. Sedaj so potepajo bodisi po pampski ravnini ali pa v provinci Buenos Ayres. Tudi jaz se ne čudim nič manj kakor Talkav, da ne najdemo njihovih sledov v pokrajini, kjer sicer najraje vršijo svojo rokovnjaško obrt.
—	Kaj nam je torej storiti? je vprašal Glenarvan.
—	Takoj vam povem, je odgovoril Paganel.
Potem, ko se je posvetoval par minut s Tal-
kavom, je dejal:
>Zdi se mi, da je njegovo mnenje kaj pametno. Pravi, da je treba nadaljevati pot proti vzhodu tja do trdnjave Independence. To je tako ali tako naša pot Če tam ne dobimo novic o kapitanu Grantu,
m
m
ki ie?

Na zahtevo
Vam stavimo brezplačno proračun za črtanje in vezavo poslovnih knjig po navodilu.
Knjigoveznica K.V.D. v Ljubljani Kopitarjeva ulica 6. II.
P
BatviBiiuinai
at.nautMaaaatSBMii«
IHHHHB3
■mSK.vaus
liram1

E!
i li
Strojne tovarne in livarne d. d.
j garala, Dunajska cesta 35
Miriovšha cesfa S
m s s?
m
!
II
mit li
Ustanovljena leta 16S®., od 1. 1767.-1919. Samassa
Čast. gosp. konsist. svetnik P. Hugolin Sattner je 26. avgusta t. 1. v tej zvonarni preizkusil 6 bronastih zvonov za Komendo pri Kamniku in strokovnjaški ugotovil:
Dispozicija zvonov slove: B (2692 kg), D (1296 kg)' F (720 kg), G (551'5 kg), in B (335 kg), je lorej harmonično - melodično zvonenje, ena najlepših dispozicij za petero zvonov, ker temelji na toniki in da največje zadostilo. — Zvonovi so po livu, vnanji obliki, okraskih neoporečni, material prvovrsten, glasovi mehki, trajni, čisti, med seboj v lepem razmerju, pravilno uglašeni Zvonovi bodo razstavljeni na velesejmu in bodo gotovo zbujali veliko pozornost. Vsled vseh teh vrlin se izrekam za sprejem zvonov od strani cerkvenega predstojništva.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
"M3
X X X X K K X X
X
Ustanovljeno 1.1079
Telefon $«ev. s53
KI]n£aoniCarstuo
[TU
LJUB UMITO, Rimska cesfa £4
proo in edino podleifc za napraso Jeklenih oaiHnih zastarou u Sloveniji
priporoča napravo novih valčnih zastorov in popravo istih po konkurenčnih ccnah ter ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču.
Izdeluje in se pripor&Ea za naročilo
solnčnih plaht, okrižij vsake vrste od priproste do najbogatejše izpeljave, škarjasta omrežja, železja za štedilnike, ventilacije raznih vrst, razna okovja, železna vrata in okna, okrogla železna stopnišča, predpečnike iz železa in bakra.
Sfaina zaloga Sfediinikoo v priznani vestni in solidni izvršitvi! Hožogeno oarsnje (n resaste
X X
X
X
X
X
K
Ustanovljena IS34	UsSanovIjena 1S34
Veletrgovina
Zahtevajte cenike! — Oglejte si zvonarno! — Cene konkurenžne! — iii izdelki umetniško mojstrski. — Kulantni pogoji. — Kratki dobavni roki!
En delal!
■^Stit*'
M.
ivor-m nlce
■gp "fp"*^ "g "SIT 1.
SESUsa
BIMMM——B— n i ii i..... Mi i"'»ritf »ri7)iitrii' iti'iii'ri-iv-t -,"-.iiwniJi

inraejltelj veletrgovine s lume!]em v 2£alcu
V?.m naznanjam, da razni priložnostni prekupčevalci v hmeljarskem okolišu, ki se redno ne bavijo s to kupčijo, skušajo dobiti hmelj od Vas pod lažnivo pretvezo« da kupujejo timelj sa mojo ivrdUko. Z vzorci letajo potem po trgu Žalec in ponujajo to blago na vse strani. V mnogih slučajih se je zgodilo, da potem, če cena pade, blaga ne prevzamejo, ne plačajo, ampak p'tis ai J O Vam — na podu! Take slučaje že sami poznate!
W
rrciio
H jI
gospod Ivan Virarat, trgovec, Žalec gospod Josip Autoreflfj, upravitelj, Žalec
gospod Ivan in Franc Vc&dlalte^ posestnika. Zg. Gorče pri Braslovčah gospod LjudevSt Ešoši.r, trgovec in posestnik, Prekopa pri Vranskem gospod Jozie Kočevar, trgovec, Zgornja Ložnica gospod Ivan Kramar, gostilničar, Liboje
M
Pazno zasledujem one, ki hočejo na zgoraj navedeni način Škodovati dobremu glasu moje tvrdke. Več slučajev že poznam! Brezo'•-tirno bom nastopil pravno pot v zaščito moje tvrdke in da zadenejo krivce vse posledice.

Ml®®««*«
Zu Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karol čeč.