/hZ> \4\. številka. za petek 2T. novi (t Trst«, t četrtek ireier dne 26. iov»bn 1896.) Tečaj XXI. ishaja po trikrat aa teden t ieatlk lt. danjih ob lovklh, čatvtklh in aoboteh. Zjntranje isdanje ii- kaj« ob 8. uri sjutraj, večerao pa ob 7. ari vefcer. — Obojno isdanje stane: •• jedenmetec . f. 1.—, iBTM AvitriJ« f. l.fiO m tri mesec . . „ S.— ... 4,50 ■a pol leta, ... 6.- . I , •a vse leto . . . 12— . , . ]8._ Naročnino Je plačevati naprej m »ročke kroz priloženo naročnine ae oprava ao •ilra. Posamitoe številke se dobivajo t pi o* dajalnioah tobaka v Imtu po 3 nvč. i/.y«n Trstu j,o 4 nri. NOST Oglasi oo radona p« tarifa t petita; sa naslova i debeliasi irkanl ao plalaje froator, kolikor obeoga navadnih vrstic, oelana. osmrtnice in javne sahvale, domači oflasi itd. eo računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj so polil jajo uredništvu alica Časoma it. 13. Tsako pumo nor«, biti frankovaao, kor nefrankovana ao no aprojamajo. Rokopisi se ne vra&ajo. Naročamo, reklamacijo in oglase sprejema upr uvnlktvo ulica Aluiiuo ^ic« oolrt hit. S. II. nadat. Naročnino in oglase jo plačevati loeo Trst. Odprto reklama Olje so proste poatniae. 81 mNhmN J« met" BILO na javni narodni shod, ki ga sklicuje pol. društvo „Edinost" v gostilni gospoda. Matija Sanoin-Vrba v Skednju v nedeljo dne 29. t. m. ob 3^1» uri popoludne. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Utemeljevanje resolucije radi osautja okrajnega glavarstva sa tržaško okolico. 3. Evemuveloi predlogi. Tržaški in okeličanski Slovonei! Sedaj Vam je prilik«, da pokažete svoje zanimanje za javne stvari Va4e občine, in po tem takem tudi za svoj lastni blagor. Vsakemu bode prilika, da pove. kar ma je na srcu. Politično društvo ,Edinost" sklicuje zaporedoma shode po okolici, a okoličanom je dolžnost, da se v velikem številu udeleže teh shodov in da posežejo tudi v razpravo, kajti le tako izvedo bodoči poslanci, česa in zahteva ,iudatvo- Odbor političnega društva „Edinost*. Javni shod polit, društva .Edinost* dne 22. novembra 1896 na Općlnoh. (Daljo) Predsednik M a n d i fi: Preiti nam je na tretjo točko: resolnciio za oanutje okrajnega glavarstva za trzalko okolico. Tej roooUoijf j* » » mon da te nekoliko skrči moč tistemu .očetu", o katarom je ravnokar govoril gospod drž. poslane« Nabergoj. Ta gospod vam je tudi dokazal z izgledi, kako potrebno bi bilo to. Prosim gospoda dra. Gregovina, da utemelji resolucijo. Dr. G r e g o r i n je spregovoril: Verujte, da ■o le najeti vsi oni, ki agitujejo med vami proti tej nakani. Sleparji so oni, ki vas strašijo, da .ridete pod Sežano. Naš jedini namen je ta, da pritiramo do takih odnošajev, ko bode Trst ravuo tako nai, kakor Italijanov. Že i to« je povedano, da mi nočemo pruft od Trsta. In nekaj smo že dosegli; ne, dosegel je za nas komisar Vidusao. (Veselost.) Govornik je na to ■ praktičnimi izgledi pojainjeval posle občin v lastnem in prenesenem delokrogu in je dokazoval konkretnimi slučaji, ko- PODL1STFK. Prijatelj Lovro. Ćrtfoa po reaniei. — Spiaal Aagaat ione a. Provol C—i Dosti je ta nesrečni osmi dan. Trebalo se je lečiti. Meni je bilo hudo, a hudo je bilo tudi Lovru. Kakor bratje sno prebili toliko veselih in tuinih dni, a sedaj se moramo ločiti! Spremil sem ga na kolodvor. Poljubila sva se. .Dal Bog, da bi se zopet srečna videla v našem kraja", sem rekel. „Da bi Bog dal!' je odvrnil Lovro. Zvonec je zazvonil drngikrat in Lovro je odšel. Čez nekoliko Časa mi je pisal, da je bil pri stariših. Mati mu je oslabela, obnemogla. Oče da je mrk, trd, nevesel. V hiii je bsda. •In sam si lahko misliš, brate", pisal mi je, „kako mi je bilo pri dusi". Od onega časa nisem dobil več pisma od prijatelja Lovra. Temn se nisem čudil ni najmanje. Ljudje književniki ne pišejo radi pisem. Kar sem čul o neki novinarski polemiki, v katero je bil zapleten Lovro. Govorilo s« je tudi e dvoboju. Poizvedoval sem natančneje. Na novem mesta svojega poklica zagledal se je Lovro v lepoto neke like vrednosti bi bilo za okolico, ako bi se utes-uila moč mestnega magistrata s tem, da mu vlada odvzame oblast prenesenega delokroga. Izvajanja govornikova so aapravila viden utis na aborovalce. A ploskanje istih nam je pričalo, da se okoličani vnamejo za esnutje okrajnega glavarstva, čim bado vsi debro razumeli to idejo. Govornik je zaključil u..j.nja. voflh shodih ie WJo že povedano, a povdarjati treba zopet — kajti take stvari treba praviti zopet in zopet —, da mi mestni Slovenci že iz lastne svoje koristi na moremo zahtevati, da bi se okoliea ločila od Trsta, kajti s tem bi zgubili svojo glavno zaslombo, ostali bi osamljeni in zgubljeni bi bili. Mi mestni Slovenci vendar ne bodamo delali sami proti sebi. To vam mora povedati že zdrava pamet. Ne ločitve, ampak le spremembe zalitim v razmerah med okolico in mestom; spremembe v tem zmislu, da bodemo uživali jednake pravice, kakor nosimo jednake doliuosti, da bodemo bratje v tej občinski zvezi, ae pa sužnji! Mala kuratela nad mestno gospOdo ne bode Škodovala. Saj ta kuratela se lahko sopet odpravi, ako se go^pOda poboljšajo. Seveda je malo aade v to. Resolucija za osnutje okrajnega deklice. Bila je visoka, belo-poltna, črnooka, črno-lasa — pravi iztočni biser. Ali kolikor je bilo lepote na njej, toliko ni imela srea. To demonoko bitje, oboževano od vseh, je razpenjalo svoje mreže proti vsakemu mladeniču brez ozira, a ko je opazila ta „mramornata nevesta", da mladenič nori od ljubezni, odbila ga je hladnim posmehom. Tudi Lovro je postal žrtva te bogate neusmiljenke. Strasten kakor je bil, zaplel se je bil v polemiko z nekim soljubimcem. Nastal je škandal. Lovru ni bilo več obstanka v onem mestu. Toliko sem vam povedal na kratko, več nisem mogel poizvedeti. Kaj naj atori siromak sedaj ? vprašal sem ae v skrbi. A ni minulo mnoge časa, ko smo čitali v uradnem listu. .G. Lovro N. je imenovan profesorjem gimnazija v S v Dalmaciji". Zamislil sem se. Zakaj je Lovro zapustil Hrvatsko? Zakaj? Ali da! Ali mu ni rekel šjor Antonio: .Pridite v Dalmacijo !u Lovro išče Dalmatinke, sem si mislil. In nisem se goljufal. Neki prijatelj mi je javil malo zatem, da Lovro ženi tisto bogato siroto, o kateri nam je bil govoril Anton. Ali ni to čuden slučaj r A vendar resnica, cela, prava resnica! Dobro, sem si mislil, po dolgi Odiseji! (Zvršetek pride). glavarstva se je vsprejela soglasno na vseh shodih. Odkrito vam priznavam, da smo se bali, da bode opozicije tu na Opčinah. No, sedaj se nadejam, da je ne bode. Treba pa tudi, da vsa okolica soglasno vsprejme resolucijo. Kajti, ako bi se kje pojavila opoiicija, izkoristili bi to nasprotniki. Ako pa jednoglasno izrečemo svojo željo, potem tudi dosežemo, česar želimo. In tako se nadejam, da tudi na današnjem shodu se vsprejme resolucija za osnutje okrajnega glavarstva. Predsednik M a n d i <5: Kdo želi besede k temu utemeljevanju ? Za besedo se ;e oglasil posl. g. Ivai vites Nabergoj: Mnogi nas ne razumejo in si dajo vcepiti stvarij, ki so nemogoče. Meni je le do resnice, a 5e meni kde, da mi ni do resnice, naj le pobere kamen. Ločenja od Trsta ne bi dosegli, ako bi tudi zahtevali vsi okoličani, ker bi se temu nprl mestni magistrat. Dokler je okolica tako dobra molzna krava, je gotovo ne izpusti magistrat. In če tudi ta krava pestane jalova, vsejedno ne bi šlo, ker imajo tu govoriti ie drugi činitelji. Ali kakor rečeno: brez volje deželnega zbora ne dosežemo kaj takega. Njih je 48 v deželnem zboru, nas pa le 6. A pravico razdeljevati občino ima le dež. zbor, in sklepom istega treba da pritrdi tudi vlada, ker ali je že kdo zahtevafocl vasV'fta0 senp,6^p?itferlk ločitev ? Vidite, da so krivi proroki oni, ki vas mamijo in strašijo. Da pa prosimo okrajnega glavarstva, v to nas silijo sedanje razmere v tržaški okolici; razmere, ob katerih skoro ne bode več človeka v okolici, ki bi ne bil zaprt radi policij-•kih ali politiških prestopkov. To je žalostno, ker naši ljudjn ue analuAijo tuga. Je pač «ucJ nami ljudij, katerih bi trebalo nadzorovati. To so pa oni, ki so postavljeni od magistrata, da nadzorujejo nas. Pri nas na Praseku se dogaja n. pr., da capovilla razgraja pe gostilnah. Nedavno te je dogodilo, da je bila cela družba zaprta v gostilni preko dovoljene ure. Ko je neka lena prišla klicat moža, naj gre domav, odgovoril je capovilla: Pu- Iz gledališkega življenja dunajskega. IV. Čem bolj se pečamo s kakim umotvorom, tem bolj izpoznavamo in cenimo njegove vrline. Zlasti pri izbornih glasbenih delih imamo tem večji užiiek, čim pogosteje jih čujemo, ker vedno zasledimo pri njih novih vrlin; v tem ko pri slabših proizvodih, tudi ako za hip omamijo in ugajajo, pri ponovitvah zazremo vae nedostatke in napake; kakor n. pr. pri sliki, ki morda na prvi hip ugaja, le natančneji pregled odloči o njeni istiniti veljavi. Iu tako tolmačimo si lahko, da je občinstvo večkrat z navdušenjem sprejelo kako opero, ki pa je propala v kratkem, a mnogokrat tudi zelo hladno bilo pri premijeri opere, ki si je potem v kratkim pridobila največje stave in pri-znauja. Tudi .Prodana nevesta* o prvi uprizoritvi 2. maja 1866. ni vspela tako, da bi mogel njen skladatelj upati, da postane Čehom najpriljubljenejša opera, kaj še, da postane dika in ponos naroda, ter da zanese slavo njegovo tudi med tajce. Seveda je bila prvotno v mnogo skromnejši obliki, kakor spevoigra v dveh dejanjih; šele 1870., ko se je imela predstavljati v Petrogradu, predelal jo je skladatelj v trodejansko opero in jej upletel balete. štite ga, saj je ▼ dobri družbi. (Srnah in vesslost. Klici: A vsi nismo taki 1 Ta klic je dosel od navzočega capoville openskega). Capovilla proseški je že večkrat pretepal mirne ljudi, a nikdar se mu ni zgodilo ničesar. Jas pa menim, da kdor greli, naj bode kaznovan, če je tudi slučajno capovilla. O-krajno glavarstvo ne bi trpelo takih stiarij. A kakih vnabovpijočih stvarij vemo še, katerih ne smemo praviti javno! Završujem s prošnjo: bodite prevdarni, prepričajte se, sodite po svoji vesti. Ako bodete jedini, zložui, pojde gotovo na bolje. Že sedaj je videti, da naše postopanje ni brez utiša na nasprotnike, in tudi laškemu časopisju j« pozuati, da gospddo nekaj — kako bi rekel? — srbi. Ako srn« solidarni, smo tudi močni. Zborovalec Josip Grgič želi pojasnila, kako dalefi sezajo pravice capoville F N a b e r g o j: Oblast capovil je natanjčno označena v pravilniku, v druge stvari se nimajo utikati in jih tudi ni treba ubogati. In do tega celd nimajo nikake pravice, da bi vas silili, da morate voliti tega ali onega. V volitve se nimajo utikati čisto nič. Kadar vas hote strašiti, le pritoki te se. Zborovalec Ivan Marija Daneu ae pritožuje, da s® na kontrolnih shodih vse Čita le v italijanskem jeziku. Tega ne bi smelo biti. Ako smo dobri za vojake, mora se govoriti z nami v našem jeziku. Na splošno začujenje se je oglasil za besedo openski capovilla Daneu. Mož je hotel opravifie-vati samega sebe, a naletal je na splošno opozicijo lastnih aovašftanov. Ker pa je samega sebe imenoval .župana-, zavrnil ga je poslanec Naber-goj: Jaz poznam samo jednega tržaškega župana, » ta je gospod Pitteri. (Burna pohvala.) Na vaša opravičevanja vam morata odgovoriti, da vi niti smožni niste, da bi preveli italijanski akt na slovenščino, torej ga tudi razglasiti ne morete na obeh jezikih, kakor ste trdili. (Splošna pohvala. Capovilla je obmolknil.) Za besedo se je oglasil na to odvetnik dr. M. P r e t n e r: Častiti zborovalci! Opčineaopred vratmi Trsta in obojestranski interesi se spajajo vedno bolj in se morda še tesneje sklenejo po že-leznici, ki se bode zidala danes ali jutri. Kdo bi ob takih okulnostih mislil na ločitev ? Toda tu je druga važna stvar. Razmere postajajo slabeje od dne do dne. Tudi mi bi želeli, da bi mirno živeli med seboj kakor dobri sosedje. A kdo je vzrok, da ni tako, kdo je kriv na tem? Krivda je na strani magistrata. Stg ste čuli, kako po „očetovski" skrbi za nas! Le ozrimo se okoli. Kako je s pravicami našega narodnega jezika F Naš jezik ima veljavo povsodi in tudi pred prestolom našega milostljivega vladarja (burno ploskanje), le na tržaškem magistratu ne nqde milosti. Zak^j tako, ko vendar tudi vi pomagati vzdrževati občino?! Odvzeli so vam vse nekdanje pravice. Nekdaj ste se nadzorovali sami, imeli ste samostojne župana ? „Prodano nevesto" sem čul v prvič z največjim zanimanjem prilikom narodopisne razstave v Pragi 1891. Predstava je bila — v „narodnem divadlu", istinito izborna. Leto za tem predstavljali so jo češki gostje v dunajski gledališki razstavi v pratru v začasnem gledišču. Tedaj mi je bila prilika poleg nje izpoznati še dve drugi slovanski (češki; operi. Ta predstava je bila osode-polna; ona je raznesla Smetanovo slavo širom sveta. — 1893. se je predstavljala opera (v nemškem jeziku) nad 60krat v gledišču ob Dunajčici. Dasi to ne šteje niti v orkestru niti v pevskem osobju močij, ki bi se mogle jeduačiti dunajskim ali pražkim operam, bile so vendar ondotne predstave tako skrbno uprizorjene in marljivo izvedene, da so zaslužile pohvalo. Kot Marenka pridobila si je gd. Lejo, rodom iz Slovaškega, toliko priznanja, da je vsled tega prestopila k operi in si stekla mnogo slave v Italiji in zadnje dni tudi na Nemškem. — Ker sem torej imel že preje opetovano priliko, slišati to skladbo, zanimalo me je zlasti, kakošna bode uprizoritev na dvornem gledišču. Da je svetovnoznani, orkester da so prve umet-nijske moči, ki so dobile glavne uloge, da je iz-vežbani baletni zbor že porok dovolj za sijajni vspeh, o tem mi ni bilo dvomiti. In v istini je bil zaslužen sijajni vspeh. Ulogi Marenke in Jenika ste bile v istini muzikalno izborno izvršene; le v igri zdela se mi je Mafenka preveč koketna za pošteno kmetsko dekle. Kecala pa je predstavljal A danes 1 Danes so vam naprtili capoville in komisarje. Kje je vaša svoboda? Ali je to pravica?! Poglejte svoje šolstvo ! Znana je resnica, da malo more oni, ki malo zna. To pa velja še posebno za kraje blizo mesta. A poglejte, koliko otrok je po tržaški okolici, ki ne znajo ničesar! Magistratu je le do tega, da se otroci učč laško; na drugo ne glada, kakor da bi otroku ne trebalo druzega znanja! Gropadi nočejo dati šole, dasi bi bila tam krvavo potrebna, pač pa trosijo tisočake in tisočake za nepotrebne laške vrtce med okoličani. (Oni na Greti je stal 30.000 gld.) Nič bolje ne skrbi mesto za gospodarstvo po okolici. Mesto dobiva velikanske podpore od države. Milijone in milijone je že dala država za razne naprave, n. pr. tudi za javna skladišča. Ali pa ste kedaj čuli, da bi bilo mesto prosilo podpore za gospodarske potrebe v okolici ? (Klici: Nikdar še!) Viiite torej! Ali ste potem res dolžni toliko hvale mestnemu magistratu? — Kmetijstvo peša po okolici. Povsod drugod se dajeio podpore v pomoč kmetijstvu, le pri nas ne. To je zopet tista očetovska skrb tržaškega magistrata za vas 1 Koliko škodo vam delajo trtna uš, peronospera itd., a kako bore malo se stori proti tej nadlogi! Reklo seje popred, da nekdaj ste morali, samt plačevati šole, ceste, itd. Ali jib morda n* plačujete tudi danes? Će pijete čašo vina, že ste nekaj dali občini za nje potrebe. Koliko veče so občinske doklade, sosebno pa užitnina, nego so bile nekdaj ? ! Nekdaj ste plačevali doma, sedaj pa morate nositi doli v Trst. Tu treba pomoči. Le poglejte Barkovlje, kako borna cerkvica je tam. A stori se ne ničesar vzlic vsem prošnjam in vzlic dejstvu, da Barkovlje dajejo velikih dohodkov občini. Ali je to skrb za okolico? Okolica ne dobiva ničesar in ne uživa nika-cega spoštovanja. Ako okoličani pridejo na kako procesijo v Trst, jih že zaničuje mestna gospoda: kaj iščejo ti ščavi tu F! Ali je to dolžno spoštovanje ? I Zasramujejo celo vaše poslance in žalijo s tem vso okolico. Kdo je torej kriv, da se hočemo nekoliko osvoboditi od magistrata ? Magistrat sam. Okngno glavarstvo bode cesarska oblast, na kateri najdemo pravice in spoštovanja. Zato vas prosimo, da ' jednoglasno vsprejmete resolucijo za osnutie okny- I nega glavarstva. Pokazati moramo soglasno, da i tudi okolica ima svoje pravice. In to bode koristno za vseh. (Navdušeno pritrjevanje in živio-kJici.) (Zvršetek pride.) Politlike vesti. V TRSTU, dne 26. novembra 1890. Domači prepir. Pod tem naslovom piše „Slovenec* od dne 24. t. m. na prvem, na uvodnem mestu. Zazrši ta naslov pograbili smo hitro po listu, meneči, da se konservativni dnevnik bavi z onim nesrečnim vprašanjem, kateremu pravimo z izborno drastiko novoangažovani slavljeni češki pevec g. Heš, ter največ pripomogel k lepemu vspehu. Glas njegov pa je nekoliko prešibek za veliko gledišče. Tudi ostale uloge so bile vseskozi Y dobrih rokah, tako, da je opera podala zopet jedenkrat vzgledno predstavo, kar v zadujil; časih postaja sicer vedno redkejše. Režija je storila skoro preveč, iu živahno kretanje v ozadju le prerado odvrača pozornost od glavnega dejanja. Tako je bilo med prvo arijo Marenke in naslednjim dvo-spevom njenim z Jenikom videti tam celo pretepanje in aretovanje, kar je pri nekaterih poslušalcih vzbudilo nehotč smeh ter tako povzročilo kratko motenje. To ne odgovarja ni potrebi, ni ideji spisateljevi, ki vendar povdarja popreje v zboru, da vsi odidejo na ples, tako da ostaneta zaljubljenca sama na pozorišču. Slovencem je opera dobro znana po predstavah v ljubljanskem gledališču. Jaz sicer nisem sam imel prilike, da bi jo slišal tam, ker je bilo za Časa mojega bivanja ondi zatvorjeuo, a čul in bral sem o nji in o uprizoritvi samo prav ugodna poročila. Zato upam, da se kmalo zopet uprizori ter da ostane vedno repertoaina opera slovenskega gledališča; saj je, tudi ne gledć na to, da nam je kakor slovanska skladba najbliža, v istini jedna najboljših in nnjdovršenejših muzikalnih umotvo rov, kar so jih spoznali Sloveuci, in gotovo jo bodejo cenili vredno tudi oni, ki se tolikanj navdušujejo za druge glasbotvore. S e v e r u s. naj domači, medsebojni slovenski prepir. Ta prepir je rana, ki nam donaia neizmernega zla, ker nam izpodjeda sile in nas veže na rokah in nogah, da ne moremo koncentrovati svojih, itak že šibkih sil v obrambo pred drugorodnim nasprotnikom. Zavedajoči se te velike škode, izvirajoče iz nesrečnega domačega prepira razvoju narodu in borbi istega za svojo bodočnost, se seveda posebno zanimamo za sleherni pojav, ako je v zvezi s tem prepirom. Sleherno izjavo o tem našem domačem vprašanju jemljemo v roke strahom in upomj strahom, da se je z isto vrglo novega goriva v v plapolajoči in uničevalni zubelj, in zopet z nado, da se je morda vendar enkrat spregovorila beseda trezne razsodnosti in spoznanja o pogubnem početju slovenskih rojakov. Takim zanimanjem smo vzeli v roke omenjeno številko „Slovenca«. Motili smo ae: .Slove-uec" ni govoril o našem domačem slovenskem prepiru, ampak o prepiru oziroma o odnošajih med Avstrijo in Ogersko. Vendar pa je „Slovenec" ? svojih izvajanjih o „domačem prepiru" med Avstrijo in Ogersko došel do zaključka, v katerem je obsežena prekoristna morila« prekoristen pouk tudi z ozirom na naš domači slovenski prepir. Olankar pripoveduje, kako so vladna glasila ogerska v najnovejem času uprizorila pravo gonjo proti kabinetu grofa Badenija s tem očitnim namenom, da bi dokazala, da je prvi pogoj za dobre odnošaje med obema polovicama država ta, da so v avstrijski polovici na krmilu — nemiki liberalci. Iz te trditve so logično sklepala ogerska glasila, da je dolžnost vladi pritiskati o bodočih volitvah v ta namen, da se levičarji vrnejo v zbornico pokrepljeui in pomlajeni. Tudi z dobrim nasvetom v ta n&men so bili pri rokah ljubi ma-djarski sosedje: grofu Badeniju, kakor voditelju prihodnjih volitev, bodi priporočen v primerno uporabo recept — barona Banffyja. Res je tako, kakor pravi „Slovenec". Tam na Ogerskem je teklo sicer tudi malce krvi o volitvah, — in kri je poseben in dragocen sok — toda kaj d6 to, ako se tndi v Avstriji uprizori kaj tacega, kar je nerazsodna Evropa sicer nazivala „evropski škandal", ako pa ima ta škandal plemeniti namen, da pomore na noge židovskemu liberalizmu! Evropa naj se le zgraža kakor hoče: gospodstvo židovskih libeialcev v Avstriji je potrebno že zato, da se zagotovi absolutno gospodstvo Madjarov v ob-sežju vnanje politike vse monarhije. A ker je uo-toriška istina, da oni, ki ima v svojih rokah vnaujo politiko, vedno lahko upliva tudi na notranje odnošaje, je jasno, da z rehabilitacijo nemških liberalcev bi bilo zagotovljeno še nadaljnje gospodstvo madjarsko nad vsemi avstrijskimi narodi. Z rtha« bilitaoijo nemških liberalcev obnovila bi se /pogodba z Ogersko tako, kakor hotć Madjari in bi mi nadalje plačevali tribut Madjarom, a le-ti bi iz našega lanu pleli vrv, s katero bi dnšili našo politiško silo, našo trgovino in našo industrijo. „SlovenČev" člankar zatrjuje na to, da se je temeljito izjalovila ta mađarska nakana. Jedino od todi da prihaja sedanja napetost med ogersko in avstrijsko vlado. Toda grofu Badeniju da se nI treba bati vseh teh groženj. Umestne svoje opazke zaključuje „Slovenec" doslovno: „Grof Badeni pa naj si dobro zapomni sedanjo polemiko, katera nty ga uči, da ima v protimažarskih vprašanjih ogromno večino avstrijskega prebivalstva za seboj, t6r da se mu tedaj ni bati tudi — kujajocih se Mažarev. S1 o g a j a č i, nesloga tlači — to pa veljaj avstrijskim poslancem v vrhovno načelo, kadar nastopijo pot v boj proti svojim mažarskim kolegom. Potem tudi vspehi ne bodo izostali". Ali ste čuli? Kdo ne bi pritrdil „Slovencu", da treba zložnosti med avstrijskimi poslanci t obrambo pred madjarsko objestnostjo ? I Zlato resnico je napisal „Slovenec", ali poprosili bi ga, da bi co resnico apliciral tudi na naše slovenske odnošaje, in da bi porabil svoj vpliv v to, da si zapomnijo vsi naši poslanci, da „s 1 o g a j a č i, nesloga tlači". Med raznimi avstrijskimi pe-slanci so vendar najrazličniša folitiška in verska mišljenja. Ako pa ta razlika nikakor ne moti „Slovenca", da ne bi pozival poslancev na žložuost v odporu proti Madjarom, zakaj naj bi bila razlika v menenjih slovenskih poslancev ovira zložnemu delu, ko gre za korist n a r o <1 a ? ! Ako je potr ebna zložnost raeć avstrijskimi poslanci v obrambo gospodarskih koristij te državne polovice, je istotako potrebna in se bolj možna zložnost med slovenskimi poslanci v obrambo koristij naroda slovenskega pred zlobo in krivičnostjo vnanjih, ukupnih nasprotnikov! Take zlužuosti zahtevamo mi zagovorniki zediiijenjit vseh hrvatskih in sloveuskih poslancev v jeden klub. Zavzemši se danes zopet za to potrebo, nismo storili druzega, nego to, da smo lepi pouk, ki ga je dal „Slovenec" za avstrijske odnušaje, aplicirali na naše slovenske oclnošaje. Ako si moremo želeti zložnega postopanja z drugo-rodniuii drugačemišljeniki, kadar ravno potreba tako nanese, bilo bi naravnost nerazumljivo in neslovensko, ako bi odbijali od sebe sorojaka in žrtvovali ukupno korist le zato, ker so ob izveit-nih vprašanjih ne strinjamo žnjim ? To je mor&la iz članka „Slovenčevega* o .domačem prepiru*. Jugoslovanski klub. Glasom soglasnih poročil z Dunaja sešii so se danes opoludne hrvatski in slovenski poslanci, da se posvetujejo radi esnutja ukupuega kluba v bodoči poslanski zbornici. Iz poročil je posneti tudi, da se posvetovanje završi zaželjenim vspehom. Mi, ki smo bili dosledni in goreči zagovorniki ideje ukupuega kluba, pričakujemo seveda uprav nestrpno avtentične vesti o zvršetku današnjega posvetovanja. Blagoslovljali bodemo oni trenotek, v katerem se spolni naša goreča želja. Državni zbor. Včeraj je poslanska zbornica nadaljevala razpravo o uravnavi plač državnim uradnikom. Posl. Vašaty je rekel, da je vlada predložila ta načrt le zato, da bi pomogla nemški levici. Kakor znano, m dosegla svojega namena, levica je vendar v popolnem razsulu. Ker je večina zbornice za to, da te predloge imajo stopiti ! v veljavo s 1. julijem 1897, vlada pa se upira j določenju termina, je vsa stvar stopila v nekak kritičen položaj. Vlada je namreč prijavila predsednikom klubov, da, ako bi zbornica pritrdila terminu 1. julija, umakne vso predlogo, v kar da je že pooblaščena od najviše strani. Pametna beseda. Koliko ogorčenja in koliko bojev je izzvala že zahteva Nemcev, da se nemški jezik mora potom zakona proglasiti državnim jezikom ! Sedaj pa se je oglasil cel6 pameten nemški list — „Leitmeritzer Zeitung" —, ki svari Nemce, naj odnehajo od te zahteve, od katere ni pričakovati praktičnega vspeha za Nemce, ki pa vendar vzb u j a v Slovanih srd in ne-voščljivost do Nemcev. — To je bila enkrat pametua beseda. Da bi le nemški narod sprevidel, da ves »državni jezik" je le agitacijsko sredstvo v rokah vsditejjev, kateri poslednji sami dobro vedo, da ne dosežejo tega, za kar — kriče, dokler bode v Avstriji več Slovanov, nego pa Nemcev. Spoznanja treba Nemcem. Za spoznanjem pride streznenje, a za strezuenjem kmalu tudi sporazumljenje. Poslanska zbornica ogerska. Včeraj se je sešla nova zbornica ogerska, izvoljena na poznani način; a že dogodki te prve seje so se razvili v strogo obsodbo načina, kakor je baron Banffy došel do svoje večine. Člen Košutove frakcije Koinjathy je izjavil namreč, da se ne udeleži otvorjenja zasedanja po kralju, ker se bode isto vršilo v kraljevi palači in ker na tej pa-lačiveje črnorumena zastava. To je nečuvena demonstracija Košut.ovcev proti državi in dinastiji, A vodja teh istih Kosutovcev je bil za-veznik in soboritelj vladne stranke, oziroma j barona BauHyja. S tem je dovoij označena zbor- j niča, ki je nastala s tako pomočjo, a označena je tudi vlada, ki se ne sramuje pomoči od take Btrani in ki je hotela imeti tako zbornico. Mini-sterstvo Bauifyjevo je res že zdrelo za odslovitev. Srbski kralj v Rimu. Kralj Umberto je podelil kralju Aleksandru veliko verižico reda An- 1 nunziata, srbskemu vojnemu ministru pa veliki , kordon reda Sv. Mairicija in Lazarja. Tudi častniki j spremstva srbskega kralja so dobili odlikovanja, med temi pivi pobočnik velik: kordon italijanske ; krone. Včeraj (25.) popoludne se je kralj Umberto | dolgo časa raigovarjal s srbskim kraljem. Zvečer ! je bil slavnosten obed v kvirinalu, katerega so se udeležili tudi dvorni dostojanstveniki, zastopniki vojaških oblasti in deputacija občinskega zastopa. Kralj Aleksander — „bosanski kralj". Balkanski dopisnik praških .Narodni listy" poroča iz Belegagrada, da tamošnji politiški krogi potrjujejo, da je Avstrija ponudila srbskemu kralju naslov „kralj Bosne* (?). S tem da hoče Avstrija priznati supremacijo srbske narodnosti v Bosni. Avstrijska vlada da želi s to ponudbo doseči, da bi bila Srbija nasproti Avstriji to, kar je Bolgarska nasproti Rusiji (?). — Ta ponudba Avstrija da tolmači tudi go?nrico, da je sultan baje izjavil črnogorskemu ministru za zunanje stvari, da je pripravljen odstopiti svojo sovreniteto nad Bosno in Hercegovino Srbiji ali pa Črnigori. — Slodnjič je opomniti, da ima najmlajši sin kneza črnogorskega, Peter naslov „vojvoda hercegovski", a Avstrija da nikdar ni oporekala temu naslovu. (Ali ni v tej vesti nekoliko preveč srbofilstva ? Ur. „Ed."). Različne vesti* t Ivan Karabai6. V Pergine na Tirolskem je umrl dne 15. t. m. g. Ivan Karabaič, bivši okrajni glavar v Kninu, vitez Fran Josipovega reda, itd. itd., in nečak kanoniku Karaibaiću v Trstu. Pokojnik je bil vrl hrvatski rodoljub, ki je kazal ljubezen do svojega naroda tudi potem, ko je postal politiški uradnik. Radi njegovih vrlin in poznanja jezikov ga je bila vlada poslala na Ce-tinje kakor tajnika avstrijskega poslanstva. Služil je tam pod polkovnikoma Thomelnom in Milinko-videm. I tu si je pridobil splošno zaupanje in spoštovanje. Marsikateri delikatni nalog je izvršil v popolno zadovoljstvo svojih predpostavljenih. Leta 1889. je bil imenovan okrajnim glavarjem v Kninu Na novem mestu trebalo je previdnega, celega moža in neumorne delavnosti, kajti odnošaji so bili skrajno zmedeni radi razlike veroizpovedanja med prebivalci. A pokojni Karabaič je bil mož na svojem mestu. Toda uprav njegova neumorna delavnost nakopala mu je težko bolezen, ki ga je prisilila, da je moral v pokoj pred jednim letom in pol, a sedaj ga je smrt rešila trpljenja. Smrt pokojnikova je hud udarec dobremu mu stricu, kanoniku Karabaidu, kajti pogreznile so se v grob vse lepe osnove, ki jih je imel se svojim nečakom. Toda g. kanonik b6di uverjen o iskrenem aožalju vseh prijateljev in čestilcev svojih. 0 novem ftkofu na Krku. Tudi dunajska .N. Fr. Presse* je jako zadovoljna z imenovanjem vč. g. dra. Mahniča škofom na Krku. Tudi dunajski list povdarja, da je novi škof nasproten »slovenskim agitacijam". Ne da bi hoteli pripoznavati več važnosti tem izjavam, nego jo je treba pripisovati izraženim — željam, vendar hočemo opozoriti novega vladiko, da te želje so žejje Židov, brezvercev in smrtnih nasprotnikov onega slovenskega rodu, katerega sin je tudi novi vladika. Nasprotnik .slovenski agitaciji"! To je usodna beseda za naše razmere istrske, kajti iz teh tužtaih razmer ne iziđemo nikdar - brez agitacije, to je brez poučevanja tlačenega ljudstva. Proti toli ukoreninjenemu zlu treba .agitacije" — poučevanja in zavzemanja za zapuščeno ljudstvo — veliko .agitacije", kajti hudo bolezen je treba lečiti radikalnimi sredstvi. Kdor se je torej izjavil nasprotnikom .slovenski agitaciji" po Istri, ta je povedal, da je obsodil narod hrvatski in slovenski po Istri na — narodno smrt. Ali si bode novi vladika rea hotel za tako ceno pridobiti naklonjenost onih, ki niso naši ?! Zopet narodna zmaga v Istri. .Pravica in mir sta se poljubila". Te besede sv. pisma so se spolnile o ravnokar dovršenih volitvah za občino Dubašnico. Hrvatska stranka je zmagala v vseh treh razredih. In s tem se je porušila zadnja italijanska občina na lepem otoku Krku. Porušili so to zadnjo postojanko vrli hrvatski kmetje. Ko so Italijani jeli slutiti, da propadejo, prešinila jih je — kakor povsod drugod, kjer se jim maje stol — miroljubivost in želeli bo si — kompromisa. Nekateri prvaki naši — da pokažejo, da jih ne vodi strast — bili bi morda pristali v kompromis, toda večina volilcev se je odločno izrekla proti taki popustljivosti. Prav tako ! Italijani naj se pokažejo tolerantne tam, kjer imajo moč v rokah, potem jim bodemo radi sledili tudi mi. Nasprotna stranka je uložila utok. Ta je lepa, Nasprotniki so bili na krmilu, oni so sestavili volilne liste, a potem — rekurirajo ! Živela najnoveja sestrica v kolu narodnih občin naše Istre! Nepotrjsn zakon. Novi lovgki zakon za Kranjsko, ki ga je bil vsprejel kranjski deželni zbor, ni dobil Najvišega potrjeni* Vlada se namreč boji, da občinski predstojniki, ki bi imeli soditi o k»vskih škodah, pri tem n« bi ravnali dovolj ob-jektivuii. Nova nevarnost za .nemško" Celje. Kakor izraža neki cel|ski nemiki list, preti celjskim Nemcem nova nevarnost v tem, da *o dosegli Slovenci pri ministeratvu za pravosodje razdelitev okrožnega sodišča v Celju. S tem da »e mora doseči „poslovenjenje" Celja. Kajti, pomislite, ljudje Božji : novi okrožni sodišči za Maribor in Celje dobite slovenskih uraitnikov; uredovalo ie bode večinoma slovensko in — porotniki bodo skoro izključno Slovenci ! Škoda, da nam omenjeni listič u® pove, kje vlada vzame toliko Sloveucev, ko vendar nemčnr-ski listi trobijo v jednomer, da Slovencev niti ni, ne v Celin ne v Mariboru ? 1 Zlata poroka na cesarskem dvoru. Te dni je slavil najstarejši sluga na cesarskem dvoru na Dunaju, Ivan Friedl, svojo zlato poroko. Star je 85 let, njegova žena je za 8 let mlajša. Friedl služi kakor pomagač za užiganje in čiščenje svetiljk. V službo je stopil Še za časa vlad« cesarja Frana. Zlata poroka se je vršila v dvorni kapeli, kar je za jubilarja najveća čast. Nov zdravnik, Doktor zdravilstva Avgust Gregorič je dobil dovoljenje, da sme vršiti zdravniško prakso v tržaški mestni občini. Družbi sv. Cirila in Metoda na Greti. „Romunski trobec" je daroval 72 stotik, katere je vdobil za trobenje pri .Kajfežcvi kvadrilji" na Greti „Rado ide itd.", je dodal 1 krono ker Barbara ni dovolila žlico mazurina. Slovanska čitalnica v Trstu vabi uljudno p. n. gg. člane na družbeni promenadui koncert, ki ga priredi v soboto /« uri zvečer. Po koncertu plesna zabava. Člani, ki žele povabiti goste, dobfe potrebne ustopnice pri odboru, ako mu to javijo dva dni prej. Učiteljsko druitvo za Sežanski iolski okraj zborovalo bode dnč 3. decembra 1896 ob 10. uri predpoludne v šolskem poslopji na Devinščini pri Prošeku sč sledečim dnevnim redom: I. Predsednikovo poročilo. 2. Prečitanje in overovljenje zapisnika zadnjega zborovanja. 3. Prostoročno risanje s praktičnim poskusom. 4. Razgovor o našem gmotnem stanji. 5. Nasveti. Vihar. Burja, ki je včeraj popolndne jela briti z vso silo, razburkala je morje strašansko in pro-vzročila marsikojo nezgodo v pristanišču. Tako n. pr. je burja gnala pred seboj parnik ,Adriau, ki se je hotel zasidrati v novem pristanišču ter ga vrgla ob italijausko jadranico .Palestrina". Vsled te kolezije ulomila se je .Paleatrini" stran in sti so zlomili dve jarboli. Pozneje je reuiorkfir „Pluto" vlekel isti parnik „Adria" na drugo mesto, toda burja je vrgla parnik ob jedno bojo, da si je vsled tega ulomil stran ter se v obče hudo poškodoval. Z Reke v Trst došlemu parniku .Venezia* burja ni dopustila v pristanišče, torej se je moral zasidrati v Miljskem zalivu. — Pod večer je vrgel vihar k Alekaandrije prištdši Lloydov parnik „Semiramis" ob .digo", kjer je obtičal na dnu. Remorker „Pluto" iu vladni parnik „Audax* sta se trudila, da bi ga osvobodila, toda do včeraj zjutraj se jima to še ni posrečilo. Na kopnem je burja prevrnila kak voz in lepo število ljudij, ki so se pobili več ali manj izdatno. Zdravniška osrednja postaja je imela opravila preko glave, a doslej izdatniše nesreče vendar še ni bilo. Samomor. Včeraj zjutraj so našli v uekem javnem stranišču na tukajšnjem južnem kolodvora obešenca. Truplo je moralo viseti že več ur, kajti bilo je povsem otrplo. Zdravnik z dravniške po* staje torej ni mogel storiti druzega nego konsta-tovati smrt. V samomorilcu so spoznali 461etnega čevljarja Frana Simonsiča, stanujočega v ulici dello Scoglio (Vrdela), očeta 6 otrok, ločenega od svoje žene. Simonsiču se jo že parkrat zmešalo v glavi 'in je bil zavoljo tega v bolnišnici, i poslednji čas pa je bil v Ljubljanski norišnici. Šele pred 14 dnevi je dolei iz blaznice zopet v Trst. Bržkone mož ni bil pri pravi pameti, ko je izvršil žalostni svoj naklep. Unrt za narkozo. Nedavno smo javili, da je v tukajšnji bolnišnici umrl za narkozo neki težak, katerega so zdravniki hoteli operirati. Sedaj javkajo jednak slučaj iz Miškolca. Tam je umrl vsled narkotiaovanja logar Vatroslav Poseli Okolu operacijske mize, na kateri je ležal Poselt, bilo je pet zdravnikov. Opazili so, kako je nesrečnika pričela oblivati smrtna bledost, toda rešiti ga vendar niso mogli. Dober vspeh teralnice. Kakor smo te dni sporočili, bil je 14. t. m. zvečer v Sanvinčentu|||v Istri umorjen in oropan posestnik Anton Mauzoni. Prijavili smo tudi, da je sodišče izdalo teralnieo za 181etnim Antonom Haramii iz Pulja, pristojnim v Kraljevico, ki je bil na sumu, da je storil to hudodelstvo, toda pobegnil, ne da bi se znalo kam. Včerajšnjega dne pa je došlo z Beke poročilo, da so tam prijeli in zaprli iskanega Haramio. Policijski organi so ga spoznali vsled točnega njegovega osobnega popisa v teralnici. Kar je izpovedal Harami& izprašajočemu ga komisarju, to je za sedaj seveda stroga uradna preiskava. Ali je opravičen antisemitizem ? 1 V ilustracijo tiste drugačne gospodarske .morale', lastne Židom, o kateri je govoril te dni dr. Lueger (glej zadnje izdanje našega listal), da opraviči antisemitsko gibanje, more služiti nastopna vest ki jo je priobčil „Poljski Dziennik*: Znano je, kako pogubljiv je vpliv judovskih oderuhov na slojeve človeške družbe. Kako grozovito in nečloveško izsesavajo te pijavke svoje žrtve, naj pojasni slučaj, ki se fe dogodil pred nekaj dnevi: Neki častnik je potreboval pred tremi meseci nujno 200 gld., prišel je torej k lvovskemu bogatinu semitskega pokoljenja prosit, naj mu jih posodi, Ta mu je privel drugega jnda, in drugi tretjega, ki se je dal preprositi po dolgem obotavljanju, da mu svoto posodi pod pogojem, da kupi pri njem naslonjačev (divanov) za 800 gld., ki pa v resnici niso vredni ne 100 gld. Častnik, kateremu je voda v grlo tekla — nepo-plačani dolgovi imajo za vojaškega dostojanstvenika hude nasledke — je podpisal menjico, glasečo se na 1000 gl. za 3 mesečni obrok. Jud, Iti ima 700 gld. čistega dobička, je zavarovan zoper postavo, saj je posodil 200 gld. „brez obresti", in so naslonjači častniku tako .ugajali". Ko je potekel obrok in častnik ni mogel izplačati, zažugal je jud materi, da ovadi častnika njegovemu višjemu. Mati je hitela v smrtnem strahu k mlademu odvetnika. Ta je poklical juda v pisarno, kjer je slepar precej poskušal, da bi pridobil odvetnika na svojo stran in ponuj"' 100 g!d nagrade. — Odvetnik mu je žugal, da ga d& zapreti, potem pa se je začelo pogajaaje in slednjič je bil goljuf zadovoljen s 600 gld. Pridobil je torej 300 gld. .brez najmanjšega truda*. In list završuje: S takim početjem, ki se vrši v Lvovu na leto ue iedenkrat, ampak tisočkrat, pridobivajo bijene družbe neizmernega premoženja. Povodanj v Bosni. Kakor smo že javili, je škoda, ki jo je napravila voda po nekaterih krajih Bosne, ogromna. Voda je porušila 146 hiš nemake kolonije pri Bjelini; mesto Janja je povsem poplavljeno, a kar je najgorje, požrla je voda 19 oseb. Voda je došla tak6 naglo, da so ljudje na vozovih komaj ubežali besnim valovom. V selu Dvorovi so bežali ljudje na drevje in prebili tam cela dva dni v strašnem dežju. V Balutumi so našli na jedaem samem kupu 60 glav utopljene rogate živine. — Beda v teh krajih je strašna. Vlada je odredila, da je dovesti in razdeliti med nesrečnike, kar je treba, da se ublaži beda v prvi mah, kakor hrano in obleko. Njeg. Vel. cesar in kralj je daroval 16.000 gld. za poplavljence. Kuhinjski nož in ljubem. Na Dunaju je ta-petarski pomočnik Patak navalil kuhinjskim nošen na svojo ljubico, ker ga je hotela ostaviti. Prizadel ji je hudih ran. Ko so domačini prihiteli ne-srečnici v pomoč, zarinil je Patak nož sebi v trebuh. Oba sta smrtno ranjena. Občinsko gospodarstvo v Budimpsitl. Proračun mesta Budimpešte za leto 1897. izkazuje 15,668.733 gld. dohodkov in 15,638.436 gld. stroškov torej 69.703 gld. primanjkljaja. No, v nekem drugem mestu v Avstriji pa so dohodki in stroški mnogo, mnogo manjši, a primanjkljaj mnogo veči 1 Kava Iz Brazilije. Llojdov parnik „Melpomene* dospel je pedvčerajinjim ii Brazilije v Trat. Dovel je 53.000 vreč kave. Pol Uio ss |o podrlo. Is Sarajeva javljajo, de se je včeraj opoludne podrl prečelni zid sgradbe deželne banke sarajevske. Ravnatelj banke, Ber-kovitf in njega soproga sta finla nekako sumljivo prasketanje zidft in sta naglo ostavila poslopje. Toda Berkovičeva služabnica se je nekoliko obotavljala in jo je stilo padajoče zidovje. Vsled silnega sunka, ki ga je provzročil padec pročel-nega zidu, prevrnilo se je malone v«e pohištvo. Btava in truplo. Leta 1892. so našli v neki ulici v Parizu vrečo, v kateri so bili razkosani deli Človeškega trupla, toda brez glave. Vse iskanje in preiskovanje je ostalo brezvspešno. Pred par dnevi pa je našel zidar, podirajoči neko hišo, v stropu jedne sobe vzidan omot, a v njem človeške glavo. Sodi se, da ta glava pripada truplu, ki se je bilo našlo leta 1892. Pričela se je nova preiskava. Ruska vlada in Tolstoj. Poljski listi javljajo iz Peterburga, da ruska vlada nabira materijal za tožbo, katero da hoče dvigniti proti slovečemu pisatelju Levu Tolstemu zaradi propagiranja sekt in pobijanja državne cerkve v Rusiji. Vlada da nameruje prognati Tolstega v Sibirijo. Kolikor se zna sa nazore ruskega carja Nikola, ne zaslužita vest mnogo vere, tim manje, ker so jo objavili poljski listi. Klub milijonarjev. Te dni se je v Londonu zasnoval klub milijonarjev, gospodarjev — ne milijona frankov ali goldinarjev, ampak milijona funtov šterlinov (okolu 12 milijonov gld.)! Prvi pogoj za slehernega, ki hoče vstopiti v ta klub, je, da dokaže, da ima v resniei najmanje jeden milijon iterlin premoženja. Kdor ima n. pr. le milijon goldinarjev ali fraukov, ta more biti k večerou uveden v klub kakor gost, ako se kateri pravi člen .poniža* toliko, da uvede in predstavi takega .siromaka*. Klub ima že preko 20 članov. Sijaj klubovih prostorov nadkriljnje vse, kar se je doslej videlo sijajnega na svetu. Akademlika nagrada za .krepost". Pariški akademiki so naravnost ogorčeni, ker so dali nagrado 500 frankov in p o Častno kolajno - pijanki Cardonin. Nagrada je bila namenjena neki vdovi Cardonin, ki je adoptirala desetero otrdk, dasi je siromašna, toda po zmoti listonoše je došla nagrada in kolajna v roke neke druge ženske istega imena, ki pa ljubi bolj — žganje nego otroke. Ta pijanka je v nekolikih dneh z»pila nagrado in v pijanosti izbobnula, da ji je akademija prisodila nagrado in kolajno zbok nje — .kreposti*. Tako je došla ta zmota do znanja akademije. Bflenelik obišče Pariz. Iz Pariza poročajo, da je Menelik obljubil, da obišče leta 1900 svetovno razstavo v Parizu, — ako bode še živ. Lotorljsks številke, izžrebane dn6 25. t m.: Praga 36, 17, 30, 52, 90. Lvov 54, 73, 67, 31, 60. Književnost. • vesti. Dunaj 96. Poslanska zborniea je dovršila drugo čitanje predloge o uravnavi plač državnim nradnikom. Budimpešta 26. Prestolni govor o otvorjenja državnega zbora povdarja kakor glavno nalogo določenje proračuna in raienje predlog za obnovljenje pogodbe, potem pridejo na vrsto: pre-osnova oprave, preosnova civilnega pravdnega roda, splošni civilni zakonik, predloga za zboljšanje dohodkov duhovnikom, preosnova »valute, preosnova direktnih davkov. Vlada predloži čim preje novi vojaški kazenski zakon in zakonski načrt v kaznovanje izdajstva vojaških tajnosti in ogleduštva. Prestolni govor zaključuje z apelom na pahijoti-zem in modrost drž. zbora. Trgovinska bnojmvk« in vesti. •Budimpešti«. Pšenica 7,« jenen—•— —i-b»mu<* •« •pomlad 189« 8.83 do 8 24 OveB zn apomlad 6'00—1',02. R4 s* spomlad e.90—tj.92. Koruza za maj-juni 1897. 4.06 41 8 P*«niot. nova od 7-: kil. f. 8 'Ab 8 30 od 73 " o 8.85—8-40.. od HO kil. f. 840—845 od 81. 't.ii. 8*60 S 65 , od »a kil. for. 8.«i0 8.65. leAm*« o-10 8 — prosa 5 65- 6-10. Pieniea: Omejen« ponudb«, srednje povpraševanje. Prodaj« 26000 m«t. atot. po stalnih cenah. Vreme : lepo. Praga. Nerafinirani sladkor lor. l!il2. november d«o«mber lit-IS. Prag«. Centrifuga! novi, pojUvljne v Trm » carino vred odpoMjafnv j roooj f, 33 75 34'— Coiicrt^t 84-75—-85-- Oetvorv HS'—V glavah sodili 37-60— Ea?re. Kara Hnntoi good avoruge zu november 60 75 za mar« 61,60. Hambnrcf. Snnto« sond ji^nrune j.» november_._»a dec. 50-25. samare 1897. f. 50.76, sa juli 51.60. DnmaJikabovan % Driavui dolg v papirju „ „v »rebru Av*trij*ka r«nta v zlatu h „ v kroti p h •■"■Kreditne akoijo . London 10 Lat. . . Ni.jj