■o
-r<"> im
-t-■r-
INTERVJU —
Jure Košir: Rekreacija izboljšuje počutje
str. 26-27
ŽIVLJENJSKA ZGODBA	..
Mali Nik, veliki zmagovalec
St. 21 / Leto 71 / Celje, 26. maj 2016 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak
novi tednik
Preveč sladkorja
Sladko mleko, sladkan čaj, krofi, kupljene slaščice in pica za malico? Ta živila na šolskem jedilniku, na katerem najdemo seveda tudi kakšna bolj zdrava, niso nič nenavadnega. Šole krmarijo vsaka po svoje med smernicami, ki na papirju sicer skušajo našim otrokom zagotavljati kakovostno hrano, in med tem, kar otroci dejansko radi jedo. Če smo v preteklosti preganjali hrano, bogato z maščobo, pa zadnje raziskave kažejo, da veliko več škode povzroča sladkor. Ne zgolj pri nabiranju kilogramov. Otroci so manj zbrani in bolj nemirni po tem, ko zaužijejo sladko. str. 12-13
AKCIJA
str. 36
AKTUALNO
Nasilje v šolah
str. 2-3
GOSPODARSTVO
Teš: manjše plače in nedelovanje bloka 6 str.
CELJE
Svetniki za razrešitev Vebrove str. 6
NA PRAZNIČNEM OBISKU V —
Občini Zreče str. 29-31
KULTURA
Nostalgično popotovanje z otroškimi vozički str. 10
SPORT
Imeniten uvod v olimpijsko sezono str. 15
Foto: SHERPA
tusklub
Napolnite svoj hladilnik brezplačno!
Poiščite kupon in sodelujte v akciji Do polnega vozička brez mosnjička!
radio celje novi tednik
2
AKTUALNO
UVODNIK
Čokolada ali jabolko?
Sodobne zapovedi nam narekujejo, da moramo jesti čim bolj zdravo hrano z malo maščobami, sladkorja, z veliko zelenjave in sadja. Ob tem bi se morali še veliko gibati, ne bi smeli piti alkohola in ne kaditi, izogibati bi se morali stresu oziroma se znati vsaj sprostiti po celodnevnih službenih šokih. Le komu to uspe? Še če so človeku v teoriji vse te stvari jasne, je izvedbeno vedno kakšna ovira: kako jesti zdravo, če se večino časa prehranjuješ v menzah ali če začneš kuhati, ko prideš domov šele po četrti uri? Da dočakaš spodoben obrok, vmes zagotovo že potolažiš svoj želodec s kakšno čokoladico, keksi ali sendvičem, če si res močnega značaja, pa celo z jabolkom ali banano. Kdo bo potem po poznem obroku lahko šel na kakšno rekreacijo? In če že, ali ni po njej najbolj krasno, ko si privoščiš kozarec piva in kakšno pest čipsa?
Odrasli imamo številne težave pri prehranjevanju, zato je nemogoče pričakovati, da bodo otroci drugačni, če jih od malega navajamo na to, da so na krožniku največkrat ocvrte mesne jedi, da jim zelenjave ni treba jesti, če jim ni všeč, da so
nagrade in priboljški vedno v obliki sladkarij, da je hladilnik poln sladkih pijač in da si v trgovini vedno izprosijo še kakšen nezdrav prigrizek. Pred kratkim se mi je mlada mamica pridušala, kako se je skregala s svojo mamo, ker je ta njenemu otroku ves čas ponujala čokolado, čeprav jo je že zdavnaj lepo prosila, naj tega ne počne. Sama se trudi, da bi hči pojedla čim manj nezdrave hrane, medtem ko mnogi enostavno ne morejo razumeti, da s sladkimi priboljški otroku ne delajo usluge, ampak škodo. »Če pa je tako milo prosil,« je ponavadi odgovor.
V naših časih s tem ni bilo težav, saj smo sladkarije videli le občasno. So pa bile pogostejše doma pripravljene dobrote, brez uporabe instant hrane. Še danes se spominjam velikanske kuhinje, kjer je delala mama in kjer so morali dnevno nalupiti gore krompirja, da so prehranili trumo dijakov. Danes sta dovolj prah in voda. Tudi juha je iz vrečke, svaljki so že narejeni, pudingov nihče več ne kuha, saj so v lončkih iz trgovine. Zelenjava je iz Italije in Španije, domače sadje je letos menda že pobral aprilski sneg. Ob vsem tem je govorjenje o zdravi hrani seveda malo smešno. Skoraj vsak mesec izvemo tudi kakšno novo ugotovitev, kaj nam lahko najbolj škodi. Se sploh še znajdete v vsej tej zmedi?
Naši mali sladko-instantni odvisniki so seveda žrtve vsega tega. Večina se bo v vrtcu in šoli v loku izognila »čudnim« živilom, ki jih ni vajena od doma, tisti, ki sestavljajo jedilnike, pa jim bodo po liniji najmanjšega odpora raje ponudili jedi, za katere se ve, da ne bodo končale med odpadki. Otroci tako ne bodo prišli domov lačni in šole si ne bodo nakopale jeze staršev, ki se nimajo časa ubadati s kuhanjem zdravih obrokov. In če nazadnje strokovnjaki ugotavljajo, da je takšna šolska hrana še vedno boljša od tistega, kar večina je doma, smo lahko res zaskrbljeni.
ČETRTEK		PETEK		SOBOTA		NEDELJA	
				«t		o	
12	ШИ	14	E	14	m	15	Ш
PONEDELJEK		TOREK		SREDA		ČETRTEK	
		<*>					
13	m	12	23	13	EH	13	23
Misel tedna
»Moja osnovna filozofija o hrani je takšna: če raste, jo jej; če ne raste, je ne jej. Sadje, zelenjava, orehi, lešniki in žitarice rastejo. Slaščice in kokakole ne rastejo.« (Louise L. Hay)
TATJANA CVIRN
Mnogi ne morejo razumeti, da s sladkimi priboljški otroku ne delajo usluge, ampak škodo.
Naše kmetije ne bodo
Evropsko financiranje bistveno za naše podeželje - Kmetijstvo v primežu globalnega padca cen hrane
Slovensko kmetijstvo deli usodo evropskega in svetovnega, ki se v zadnjih treh letih sooča z drastičnim padcem cen pridelkov. Glede na to, da so mnogi slovenski kmetje svoje investicije optimistično zasnovali v času gospodarske rasti, zdaj bije-jo plat zvona, saj odkupna cena marsikje ne pokrije več niti proizvodnih stroškov, kaj šele velikih investicij iz preteklosti. »A očitek, da so slovenski kmetje preveč vlagali v traktorje, je vseeno krivičen,« je ob tem povedal evropski poslanec stranke SLS in nekdanji kmetijski minister Franc Bogovič.
Z njim smo se pogovarjali ob zadnjem mednarodnem
Franc Bogovič
strokovnem posvetu o evropskem financiranju slovenskega podeželja v Ljubljani. »Statistično imamo Slovenci res veliko traktorjev, a to je posledica razdrobljenih kmetij v socializmu, večina teh strojev pa je stara trideset let in več. Realno je bilo v zadnjih desetih letih kupljenih deset tisoč traktorjev, pri čemer imamo v Sloveniji 60 tisoč kmetij.« Prav kmetije, ki so v zadnjih letih vlagale v svojo infrastrukturo, bodo nosilke panoge tudi v prihodnosti. Če bodo seveda preživele trenutno situacijo. »V časih, ko so kmetje investirali, je bila cena mleka na primer 35 centov, danes dobijo za liter deset centov manj, hkrati so
Tretješolec na zagovor n
Policija zoper otroke ne more ukrepati
Ravno v času, ko se po voj-niškem primeru v Sloveniji veliko govori in poroča o nasilju v šolah, se je primer medvrstniškega nasilja zgodil v eni od celjskih osnovnih šol. Učenko tretjega razreda naj bi najprej udaril prvi sošolec, nato še drugi, zaradi česar je deklica morala tudi k zdravniku.
Mama učenke je dogodek prijavila policiji, tudi zato, ker ji je to svetovala zdravnica, enako še na celjskem centru za socialno delo, ki je o
primeru prav tako obveščen. Vodstvo šole se je odzvalo takoj in s starši dveh šolarjev, ki naj bi deklico napadla, že opravilo pogovore. Pri vsem tem je bila mama učenke nemalo presenečena, ko so ji na policiji dejali, da policija zoper otroke ne more ukrepati.
Otroka ne morejo kaznovati
»Vsi govorijo o ničelni toleranci do nasilja, vendar ob tem, da policija tako ali tako ne more ukrepati zoper ne-
koga, ki povzroča nasilje nad mojim otrokom, sem občutek, da je to res, izgubila,« nam je dejala mama tretje-šolke. Njeno ime hranimo v uredništvu. In res. Policija ima dejansko zvezane roke. »Na policijski postaji nekoga, ki želi prijaviti nasilje, nikoli nismo in nikoli ne bomo zavrnili. Gospe smo pojasnili, da lahko prijavo sprejmemo in uredimo zapisnik, vendar zaradi mladoletništva dveh domnevnih storilcev ne moremo ukrepati zoper njiju,«
pravi pomočnik komandirja Policijske postaje Celje Rok Naveršnik. V takšen položaj policiste spravlja zakonodaja, po kateri otrok do 14. leta le-ti ne morejo kaznovati.
Policisti lahko le napišejo zapisnik in na tožilstvo podajo poročilo o negativnem ravnanju otrok. Dokumentacija je pravzaprav enaka kot pri kazenski ovadbi, le da otroka ne morejo ovaditi. Enako velja tudi za tožilstvo. Tako vsi ostali postopki, ki jih lahko sistem sproži v takšnih primerih, »padejo« predvsem na centre za socialno delo. Ti se vključijo v spremljanje in nadzor družine mladoletnih
IZVID
Anamneza:
Včeraj ko jo je mati prišla iskat v šolo, soji materi drugi otroci povedali, da je	oklofutal sošolec in
da je deklica rdeča po licih. Prvič se je to zgodilo, ko je bila kosilu, in se je dečel vrinil v vrsto in mu je
povedala da to ni prav. Prvi udarec mu je vrnila, nato jo je udaril še močneje. V podaljšku jo je nato še udarjal z zvitkom papirja po rami in riti, deklica je zbežala stran. Nato je na igrišče prišel še drugi sošolec, ki jo je brez razloga oklofutal po licu. Do večera so opažali da je deklica rdeča po licih, imela je tudi glavobol popoldan in proti večeru.
Status:
Danes koža lic ni več pordela, vidna je manjša modrica na obeh licih, palpatorno boleča, manjša petehialne krvavitev na desni zgornji veki in manjša rdečina na levi rami.
Svetujem prijavo na policijo. Mati bo sama podala prijavo na CSD, ev, na policijo. V šoli so o dogodku obveščeni. Me pokliče po telefonu.
Ugotovljene diagnoze:
•	S0092 Površinska poškodba glave, del neopredeljen, hematom
•	S4088 Druge povrhnje poškodbe rame in nadlakti
Zapis, ki pove vse.
AKTUALNO
3
prišle na boben zaradi traktorjev
se stroški povečali. V drugih državah opažam, da si to breme pravičneje porazdelijo členi v preskrbovalni verigi, pri nas pa so kmetje zaenkrat prepuščeni sami sebi. Cene dolgoročno ne morejo ostati tako nizke in če bodo kmetije prihajale na boben, kot se reče, bo to imelo dolgoročne negativne posledice za samopreskrbo v državi,« je nazoren Bogovič.
Evropski denar bistven za naše podeželje
Financiranje iz različnih evropskih finančnih mehanizmov je v pretekli finančni perspektivi predstavljalo gonilo širšega gospodarskega razvoja. V letih od 2011 do 2013 je bilo kar polovico vseh investicij v državi izvedenih z evropskimi sredstvi.
»Največji problem slovenskega kmetijstva je v tem, da so proizvajalci - kmetje, sadjarji, zelenjadarji - premalo povezani, posledično pa jim skozi prste spolzi ogromno evropskega denarja. Dobro pa se mi zdi, da se poudarjajo kratke preskrbo-valne verige, neposredna prodaja, poštena delitev v prodajni verigi in nenazadnje kmetijski pridelki kot adut destinacijske-ga turizma.«
Približno šeststo milijonov evropskih sredstev je z državnimi in občinskimi sredstvi zraslo na poldrugi milijon evrov investicijskega denarja. Vpliv na slovensko podeželje je izjemen, če upoštevamo širšo perspektivo, po kateri so mnogi kraji dobili komunalno, vodovodno, cestno in drugo infrastrukturo. Da bo nova finančna perspektiva bistveno drugačna od prejšnje,
je jasno že dolgo. Za razliko od prve je namreč nastajala v času globoke gospodarske krize, kar pomeni, da je njen osnovni namen spodbujati nastajanje novih delovnih mest.
Novih razpisov še vedno ni na obzorju
Kot pravi Bogovič, smo žal pri novi perspektivi v zamu-
di že od leta 2014. Temeljno izhodišče za pripravo novih
projektov je namreč dorečena razvojna strategija na vseh področjih. »Tu vlada nosi levji delež odgovornosti. Če je bilo v prejšnjem obdobju dovolj, da si sestavil projektno skupino, je treba zdaj povezati gospodarstvo z znanstvenim in izobraževalnim sektorjem ter čim bolj razširiti krog sodelovanja. Tu pa mi najbolj šepamo, predvsem ko gre za koordinacijo in povezovanje različnih ustanov v državi,« je kritičen Bogovič. »Ne gre
za profesorsko finančno perspektivo, ampak za ustvarjanje stabilnih dolgoročnih delovnih mest. Žal pri nas objokujemo situacijo, namesto da bi se soočili z realnostjo in v čim večji meri izkoristili danosti položaja.« A kot še dodaja, je optimist, saj je pristojna ministrica zagotovila, da imajo tam stanje pod nadzorom. Le upamo lahko, da res.
SAŠKA T. OCVIRK
Foto: osebni arhiv
V novi finančni perspektivi bomo dobili skupno približno milijardo evrov manj kot v prejšnji, ker se država deli na vzhodno in zahodno regijo. Slednja je razvojno namreč že pri stotih odstotkih evropskega povprečja, vzhodna pa pri 70 odstotkih. Od štirih milijard bo 1,3 milijarde evrov namenjenih predvsem za specializirane gospodarske projekte v različnih panogah.
V šolah žal ni več ukora
a policijo
»Starši moramo vztrajati in prijaviti nasilje nad svojim otrokom. S tem naučimo tudi svojega otroka, da bo ravnal enako, ker bo vedel, da nasilje ni dopustno. Postavimo se zanj in posredno damo nasilnemu otroku vedeti, da vsega ne sme. Zato sem odšla na policijo. Ne glede na kalvarijo, ki jo bom ob tem morda morala dati skozi s hčerko,« je dejala mama tretješolke, ki je bila najprej žrtev nasilnega sošolca, nato še dve leti starejšega učenca.
storilcev, vendar glede na zakonodajo niti centrom ne ostane veliko možnih ukrepov. Če je otrok starejši od 14 let, so sicer možni tudi varnostni ukrepi ali nastanitev v prevzgojnem domu, vendar le za hujše primere.
Najboljši ukrep: pravilna vzgoja
Siva lisa slovenske zakonodaje tako med vrsticami kaže, da je le vzgoja otrok tista, ki takšne dogodke lahko prepreči. S tem se strinja tudi Naveršnik. Policisti v nekaterih preiskavah opazijo, da otrok, ki je nasilen v šoli, le ponavlja domač vzorec, zato se zgodi, da v preiskavi odkrijejo, da vlada v neki družini mladega povzročitelja nasilje že dlje časa. »A ni vedno tako. Nekdo je lahko doma vzoren in ima urejeno družino, v šolskem okolju
pa ravna drugače tudi zaradi vpliva družbe,« pojasnjuje sogovornik.
Opaža še, da se tudi na tem področju še kako kaže vpliv sodobnega načina življenja družin, kjer ostane enostavno premalo časa za ukvarjanje z otroki. Ti so pogosto prepuščeni sami sebi. Strah vzbujajoče pri tem je, da predstavlja statistika, ki jo ima policija o nasilju v šolah, le vrh ledene gore. Gre namreč le za tiste dogodke, ki jih največkrat starši ali šole prijavijo. Marsikateri dogodek pa ostane neprijavljen. »Morate vedeti, da nekaj primerov nasilja rešijo tudi v šolah strokovni delavci. Nekaterim takšnim dogodkom tudi starši ne dajejo velikega pomena in jih sploh ne prijavljajo,« še pojasnjuje Naveršnik.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: Arhiv NT (GrupA)
Medvrstniško nasilje kot tudi nasilje učencev nad učitelji in obratno je odraz trenutnega stanja družbe, v kateri je mogoče zaslediti neupoštevanje pravil in nespoštovanja drugih oseb. Kako se z nasiljem soočajo v OŠ Hruševec v Šentjurju?
V OŠ Hruševec imajo napisan hišni red in pravila lepega obnašanja, na kar se lahko sklicujejo, kaj se sme in kaj ne. A ravnatelj šole Robert Gajšek je najprej izpostavil vprašanje, kdo je nasilen učenec. »Greš po hodniku in se dva prerekata ter prerivata. Ker na šoli dopuščamo zgolj ničelno toleranco, takoj vskočimo. A ko ju vprašamo, kaj počneta, odgovorita, da se zgolj igrata. Težko je ugotoviti, kdaj gre res za razne oblike nasilja. Vprašati se moramo, kaj lahko za bolj še razmere naredi šola in kaj družba ter mediji. Kadar se srečamo z nasilnimi dejanji v šoli, mediji izredno veliko časa porabite za to temo, a ko naši učenci dobijo zlato medaljo iz astronomije, to novico komaj zaznate. Tako dobijo nasilni otroci svojih pet minut pozornosti in vzorec, da je nasilje normalno stanje v družbi.«
Sodelovanje razrednika, svetovalne službe in staršev je železno pravilo, kadar se zgodi nasilno dejanje. Če je sodelovanje dobro in si nihče ne zatiska oči, potem se lahko takšno nasilje uspešno reši. »Kadar se
starši zavedajo svoje odgovornosti pri vzgoji otroka in znajo pristopiti k sodelovanju, lahko marsikaj dosežemo. Kadar pa je nasilje v družini in je to del otrokovega vsakdanjika, potem se to odraža tudi v njegovem obnašanju v šoli, saj misli, da je to normalna slika. V takšnih primerih smo zelo neuspešni.«
Mehki šolski ukrepi
Šola ima na voljo administrativne ukrepe, ki ne dosegajo re-
Robert Gajšek
zultatov, če zadaj ni neke resne namere. Šolska zakonodaja je nekoč imela ukor, ki se je zdaj spremenil v različne opomine. »Že beseda ukor je slišati veliko bolj resna in zastrašujoča. Opomini na besedni ravni so manj zavezujoči, kot je bil nekoč ukor. Naši ukrepi so zgolj
pogovori s starši, ki se morajo zavedati, da so otroci njihovi. Če ne bodo ničesar storili, bo to postal njihov problem. Mi bomo otroka čez leto ali dve izgubili, oni pa ga bodo imeli celo življenje.«
V zadnji šolski zakonodaji je eden od ukrepov tudi ta, da lahko šola otroka prešo-la. »21 let sem že ravnatelj in imeli smo pet primerov, da so k nam prišli učenci iz drugih šol. V štirih primerih se je situacija
izboljšala, v enem primeru ne. Če je otrok sam izvor problema, ne moremo pričakovati, da se bo kaj spremenilo. Zamenja zgolj ljudi, ki jih terorizira.«
V prejšnjih desetletjih je v Slovenijo iz ameriških dežel prišla permisivna vzgoja, ki je po Gajškovih besedah peda-
goška stroka nikoli ni priznavala kot dobro obliko vzgoje, ampak so mnogi opozarjali na pomanjkljivosti. »Kajti otroci nimajo zgolj samo pravic, ampak gredo te pravice z roko v roki z dolžnostmi.«
Kdo lahko vzpostavi spoštljiv odnos med učiteljem in učencem? »Če je učitelj dosleden do sebe in do učencev, potem je na dobri poti. Seveda mora imeti tudi strokovno avtoriteto in mora znati to znanje na zanimiv način prenesti.« Gajšek je tudi poudaril, da nespoštljiv odnos med učencem in učiteljem ni novost. »Pedagog Anton Kosi je okoli leta 1880 izdal priročnik za starše, kjer je zapisal, naj starši nikoli ne kritizirajo učiteljev in šole v prisotnosti otrok. Kako naj otroci drugače mislijo, da je domača naloga v redu stvar, če starši menijo, da je učiteljica zmešana? A to vedenje staršev se jim bo enkrat vrnilo kot bu-merang.«
Robert Gajšek meni, da ima kot ravnatelj še vedno avtoriteto v šolah, saj ni vsakodnevno v stiku z otroki in ima malce odmaknjeno funkcijo. »Poleg tega je pedagoški proces zelo feminiziran, zato imamo moški kakšno prednost več.«
BGO, foto: GrupA
»Nasilje v šolah ni vsesplošen pojav«
»Mislim, da pri nas nasilje v šolah ni tak pereč pojav. Tudi zadnji primer ni pričal o takšnem klasičnem nasilju, ampak o bolj slučajnem dogodku, čeprav ne bi bil rad razsodnik v tej zadevi,« je glede zadnjih odmevnih primerov nasilja v šolah povedal dr. Dragan Petrovec, raz-
iskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.
Kot je še poudaril, torej ne gre za tak splošen pojav, zaradi česar bi bilo treba alarmirati policijo, znanost, stroko. Glede vloge medijev pri tem je Petrovec prepričan, da je zelo težko presojati,
kako posamezni medijski prikazi nasilja vplivajo na posamezna nasilna ravnanja mladine. »Iz raziskave, ki sem jo delal pred petnajstimi leti, je zelo težko oziroma nemogoče potegniti črto med nasiljem nasploh in nasiljem v medijih.«
RG
4
GOSPODARSTVO
Vlečni konj še vedno predelovalne dejavnosti
Gospodarstvo celjske regije že drugo leto zapored raste - Lani končno več dobička kot izgube
Analiza poročil o lanskem poslovanju gospodarskih družb v 21 občinah celjske regije (podatki o občinah Radeče in Bistrica ob Sotli so po novem zajeti v Posavski regiji), ki so jo pripravili v celjski izpostavi republiške agencije za javnopravne evidence in storitve, je spodbudna. Prihodki podjetij so se že drugo leto zapored povečali, večji je tudi čisti dobiček, izguba, ki je zanašala 47 milijonov evrov, se je zmanjšala za 88 odstotkov. Višja je bila neto dodana vrednost na zaposlenega, povečal se je delež kapitala v virih financiranja. Kljub boljšemu poslovanju se povprečne bruto plače niso občutno povečale in so celo povečale zaostanek za republiškim povprečjem.
Gospodarstvo celjske regije je torej v preteklem letu spet napredovalo, medtem ko ekonomska moč regije kljub temu ostaja na približno enaki ravni kot prejšnja leta. Delež prihodkov, ki ga regija prispeva k celotnemu slovenskemu gospodarstvu, je znašal 7,3 odstotka, delež čistega dobička 8,3 odstotka, dodana vrednost je bila 9,3 odstotka. Boljši kot na ravni države so bili kazalniki donosnosti. Družbe na Celjskem so lani na 100 evrov kapitala ustvarile 73 evrov neto dodane vrednosti, slovensko povprečje je znašalo 46 evrov.
Izvoz višji za desetino
Družbe na Celjskem so lani ustvarile 5,97 milijarde evrov
prihodkov, kar je 6,6 odstotka več kot v letu 2014. Zlasti je spodbudno, da so se prihodki, ustvarjeni s prodajo na tujih trgih, povečali za skoraj desetino in so dosegli tretjino vseh prihodkov. Po višini prihodkov, ustvarjenih na tujih trgih, so bila tudi lani na prvem mestu podjetja iz celjske občine, sledijo žalska podjetja in podjetja iz občine Zreče. Po deležu prihodkov, ustvarjenih z izvozom, so izstopala podjetja iz občin Prebold, Zreče in Slovenske Konjice. Najnižji delež sta imeli občini Dobje in Dobrna.
Tako kot v preteklih letih so bile tudi lani največje izvoznice družbe s področja predelovalnih dejavnosti, saj so same ustvarile tri četrtine vsega regijskega izvoza. Največji delež izvoza so imele družbe, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kovin in kovinskih izdelkov ter kemikalij in kemičnih izdelkov.
Z neto izgubo le dve občini
Čisti dobiček je lani imelo 3.444 podjetij ali 66 odstotkov vseh. Znašal je 306 milijonov evrov in je bil od predlanskega višji za malo manj kot 20 odstotkov. Največ, kar 77 odstotkov vsega dobička, so ustvarile občine Celje, Žalec,
Produktivnost dela v industriji se je lani povečala in je bila višja od slovenskega povprečja, produktivnost dela v storitvenih dejavnostih je bila kljub rahlemu povečanju pod povprečjem. Najbolj se je lani povečala produktivnost dela v kmetijskih družbah, ki je tudi državno povprečje presegla za kar 12 odstotnih točk.
Laško, Prebold in Zreče, najvišjo rast čistega dobička so zabeležili v občinah Dobrna, Laško in Rogatec.
Neto finančni rezultat družb na Celjskem je bil lani končno pozitiven. To pomeni, da je bil skupni dobiček višji od skupne izgube. Neto čisti dobiček je znašal 259 milijonov evrov, predlani je imela regija (predvsem zaradi družb iz skupine Tuš) 133 milijonov evrov neto čiste izgube. Na izboljšanje rezultatov poslovanja so odločilno vplivale velike družbe, ki so imele 169 milijonov evrov neto čistega dobička. Rezultate poslovanja so izboljšale tudi ostale družbe, saj so vse leto 2015 zaključile z neto čistim dobičkom.
Pregled po posameznih občinah razkriva, da so bila lani neto pozitivna gospodarstva v
V celjski regiji so lani šla v stečaj 103 podjetja, od tega približno dve petini s področja trgovine in gradbeništva. Trinajst gospodarskih družb se je odločilo za postopek prisilne poravnave.
devetnajstih občinah, z neto negativno bilanco pa so poslovala le podjetja v občinah Dobje in Polzela. Leta 2012 so na primer neto čisto izgubo imeli v desetih občinah. Daleč največ neto čistega dobička, znašal je 129 milijonov evrov, so ustvarila podjetja v celjski občini. Sledita občina Žalec, kjer so podjetja ustvarila 28,8 milijona evrov več čistega dobička kot izgube, in laška občina s 16,7 milijona evrov neto čistega dobička.
V industriji tri petine zaposlenih
Čeprav se približno dve tretjini od skupno 5.129 podjetij, kolikor jih je zajetih v analizi Ajpesa, ukvarjata s storitvenimi dejavnostmi, je industrija še vedno steber regijskega gospodarstva. Zaposlovala je približno tri petine vseh zaposlenih v regiji, ustvarila malo manj kot polovico celotnega prihodka, tri četrtine prihodka na tujih trgih, približno polovico čistega dobička in 36 odstotkov čiste izgube. Delež v celotni izgubi regije se je sicer nekoliko povečal, vendar se je
po drugi strani krepko zmanjšal delež izgube.
Tudi družbe, ki se ukvarjajo s storitveno dejavnostjo, so lani okrepile svoj položaj. Prihodke so povečale za 5 odstotkov, izvoz za približno desetino, za toliko je bil višji tudi čisti dobiček, izguba se je zmanjšala za kar 90 odstotkov. Vendar vse te številke niso povsem realne. Zagotovo bi bile drugačne, če bi bili v analizi zajeti tudi podatki o lanskem poslovanju podjetij iz Skupine Tuš.
Lani je z izgubo poslovalo 1.473 družb, ki so zaposlovale 3.535 delavcev.
Več delovnih mest
Gospodarske družbe na Celjskem so lani zaposlovale malo manj kot 40.300 ljudi, kar glede na leto 2014 pomeni 5,6-odstotno povečanje. Kljub rasti števila zaposlenih je regija še vedno daleč od številk pred začetkom kriznih let, ki so odnesle kar nekaj velikih podjetij. Leta 2008 so namreč podjetja zaposlovala malo manj kot 46 tisoč ljudi.
Največ novih zaposlitev je bilo lani v predelovalni dejavnosti, in sicer 590. V gradbeništvu so na novo zaposlili 420 ljudi, v trgovini 409. Lani se je povečalo tudi število zaposlenih pri samostojnih podjetnikih. Vseh skupaj je bilo 4.730,
Vsak zaposleni v gospodarstvu celjske regije je lani ustvaril 6.423 evrov čistega dobička.
kar je za 5 odstotkov več kot predlani. Največ delovnih mest so prav tako zagotavljali predelovalne dejavnosti ter gradbeništvo, promet in trgovina.
Najvišje pjače v Dobju in Štorah
Povprečne plače v gospodarstvu celjske regije še vedno zaostajajo za republiškim povprečjem. Lani se je razlika še povečala. Medtem ko so zaposleni na Celjskem v povprečju na mesec zaslužili 1.345 evrov bruto, je povprečna bruto plača na ravni države znašala 1.504 evre, kar je za približno desetino več. Slovensko povprečje je uspelo preseči le občinama Dobje in Štore. V prvi so zaposleni v gospodarstvu na mesec zaslužili malo manj kot 1.700 evrov bruto, v drugi pa malo manj kot 1.570 evrov. V občinah Zreče, Laško, Vitanje, Celje, Braslovče in Žalec so plače znašale nekoliko več kot 90 odstotkov državnega povprečja, v ostalih občinah so bile plače pod regijskim povprečjem. Najmanj so zaslužili zaposleni v podjetjih iz občin Vojnik, Tabor in Rogatec, kjer je povprečna plača znašala le malo več kot tisoč evrov.
Glede na dejavnost so najbolj izstopale plače na področju oskrbe z električno energijo, s plinom in paro, ki so v povprečju znašale 1.900 evrov. Bolje kot ostali so bili lani plačani tudi zaposleni v družbah s področja informacijske in komunikacijske dejavnosti, ki so v povprečju na mesec zaslužili 1.767 evrov bruto, povprečna mesečna bruto plača zaposlenih v nepremičninskih družbah je znašala 1.633 evrov.
JANJA INTIHAR
Ali bo država prižgala zeleno luč za ponovno državno pomoč Polzeli in kakšna bo, naj bi bilo znano še pred poletjem. (Foto: GrupA, arhiv NT)
Bo vlada še pomagala Polzeli?
Ministrstvo za gospodarstvo vladi predlaga, naj Polzeli odobri novo državno pomoč za prestrukturiranje v obliki podaljšanja poroštvene pogodbe in dodelitve dolgoročnega posojila v višini 800 tisoč evrov.
Strokovna medresorska komisija za dodeljevanje državnih pomoči družbam v težavah je aprila obravnavala in potrdila predlog Polzele ter vladi predlaga, naj sprejme sklep o dodelitvi državne pomoči za prestrukturiranje v obliki podaljšanja poroštvene pogodbe iz leta 2014 za pol milijona evrov posojila, ki ga je družba oktobra 2014 za obdobje sedmih let najela pri Delavski hranilnici. Hkrati komisija za pomoč predlaga tudi dolgoročno posojilo v višini 800 tisoč evrov za obdobje sedmih let, in sicer z dvema letoma odloga plačila glavnice.
Manj prihodkov, več izgube
Iz gradiva, ki ga je za vladno obravnavo pripravilo ministrstvo za gospodarstvo, je med drugim razvidno, da so polzelski tovarni nogavic lani v primerjavi s preteklim letom za približno milijon evrov upadli čisti prihodki od prodaje in so znašali 5,2 milijona evrov. Še v letu 2012 je Polzela ustvarila 8,9 milijona evrov prihodkov. So pa uspeli v polzelski tovarni lani za približno 800 tisoč evrov zmanjšati stroške poslovanja, zmanjšali so tudi število zaposlenih. Ob koncu leta 2015 so kljub temu imeli 2,7 milijona evrov izgube, kar je za približno milijon evrov več, kot je znašala izguba konec leta 2014.
V gradivu so zapisani tudi glavni cilji prestrukturiranja družbe do leta 2017. To so sta-
bilizacija poslovanja, prenova prodajne strategije in tehnič-no-tehnološka posodobitev proizvodnje. Kot glavne priložnosti so izpostavljene optimizacija poslovnih procesov, zniževanje stroškov in širitev programa s proizvodnjo nogavic iz posebnih materialov ter medicinskih in eko nogavic. Prihodnost vidi podjetje tudi v širitvi na nove trge, predvsem v Avstrijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, Rusijo in na Švedsko, kjer bi se predstavilo z izdelki višjega cenovnega razreda.
Tovarna nogavic bo letos nadaljevala odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja. Do zdaj je s prodajo na dražbah dobila 1,2 milijona evrov, ki jih bo namenila za tekoče poslovanje in za trženjsko in produktno prestrukturiranja, nekaj denarja bo vložila tudi v informacijsko prenovo in prenovo sistema osvetljave.
LK
Dva nova direktorja
Poleg glavnega direktorja Marjana Mačkoška ima družba Štore Steel po novem še dva direktorja. To sta komercialni direktor Ivan Jurkošek in tehnični direktor Boris Kumer.
Tako Jurkošek kot Ku-mer sta v podjetju zaposlena že dlje časa in sta bila že prej člana poslovodstva. Z imenovanjem na novo funkcijo sta dobila tudi polna pooblastila, ki jih je do zdaj imel le glavni direktor Marjan Mačkošek. Za takšne spremembe so se na zadnji seji skupščine odločili lastniki, med katerimi ima največji, 29-od-stotni delež zreški Unior.
JI
io cel
GOSPODARSTVO
5
Teš: manjše plače in nedelovanje bloka 6
Zaradi prerazporejanja na slabše plačana delovna mesta v termoelektrarni vre Kdo je prerezal kable?
V Termoelektrarni Šoštanj se že ves maj ukvarjajo z reorganizacijo podjetja. Uprava namreč želi zaradi slabih poslovnih rezultatov na novo sistemizirati delovna mesta in prenoviti plačni sistem v družbi. Poleg tega so se v začetku tedna v podjetju ukvarjali tudi z izpadom bloka 6 zaradi poškodovanja tehnološke opreme. Policija vzroke še vedno preiskuje.
Od 172 zaposlenih, ki so dobili v podpis nove pogodbe
za primerna delovna mesta, jih je 91 pogodbe podpisalo, ostali čakajo na nasvet odvetnikov in sindikata, kaj storiti. Po mnenju uprave so plače v ponujenih pogodbah skladne z veljavnimi predpisi v Tešu in upoštevajo tako kolektivno pogodbo dejavnosti elektrogospodarstva kot tudi podjetniško kolektivno pogodbo. V okviru programa presežnih delavcev pa so 92 zaposlenim vročili pogodbe za druga delovna mesta, kot so jih za-
Teš je imel lani po javno dostopnih podatkih 158,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je najslabše v zadnjih petih letih. Lani je imelo podjetje 459 milijonov evrov čiste izgube, večinoma zaradi odpisa vrednosti.
sedali do zdaj. Zaposleni, ki bodo ta delovna mesta sprejeli, so upravičeni do izplačila odpravnine za razliko višine med dosedanjo in novo plačo
zaradi nižje vrednotenega delovnega mesta. Za preostalih 25 zaposlenih pa se Teš z več delodajalci v ožji in širši regiji, med drugim tudi s HSE, dogovarja o prezaposlitvah.
Direktor miri zaposlene
Direktor Teša Arman Kori-tnik se zaveda strahov zaposlenih, a jih miri, da bo vodstvo družbe naredilo vse, da nihče ne bo ostal brez službe. Poleg tega je izjavil, da razume, da
organizacijske spremembe, sploh tiste, ki posegajo v kadrovsko področje, nikdar niso prijetne. Prenova plačnega sistema v Tešu je po besedah uprave podjetja posledica tega, da so bile pogodbe o zaposlitvi v preteklosti podpisane v nasprotju s tarifnim delom tako podjetniške kot tudi panožne kolektivne pogodbe. Plače zaposlenih v podjetju so po določilih nove veljavne sistemizacije danes skladne z veljavnimi predpisi v družbi, odpravljena pa so bila tudi plačna nesorazmerja v vodstvu družbe. Širše vodstvo Teša si je namreč plače znižalo za 25 do 27 odstotkov. Po besedah predsednika podjetniškega sindikata Danijela Tajnika je med zaposlenimi mogoče čutiti napetost, ner-vozo, sovražnost, saj po tridesetih letih dela dobivajo nižje plače.
Kdo reže žice?
Razmere tik pred vžigom je pospešil še izpad delovanja bloka 6. Do njega je prišlo zaradi prekinitve delovanja črpalke kondenzata, kar je sistem zaznal kot napako, zato se je blok 6 samodejno zaustavil. Iz uprave podjetja so sporočili, da so bili prerezani električni vodniki meritev za temperaturo in vibracije. Šesti blok so nato v ponedeljek zvečer ponovno sinhronizirali v omrežje. Kriminalisti so si ogledali kraj poškodovanja tehnološke opreme. Preiskava poteka v smeri suma storitve kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari.
BGO, foto: GrupA
Aero Ida kmalu na dražbi
Če ne bo kakšne pritožbe na sklep sodišča, bo stečajna upraviteljica Aera Alenka Gril lahko kmalu razpisala dražbo za hčerinsko podjetje Aero Ida. Kot je povedala že pred časom, je zanimanje za nakup veliko.
Izklicna cena je že določena in znaša 541 tisoč evrov. Skupaj z nepremičninami in opremo bodo na dražbi tudi blagovne znamke, ki jih uporablja podjetje.
Aero Ida je invalidsko podjetje, ki ga je matična družba ustanovila leta 2001, ukvarja se z izdelovanjem šolskih barvic, osvežilnih robčkov ter lepilnih trakov in etiket. Njegovi čisti prihodki so lani znašali le malo več kot milijonov evrov, kar je za petino manj kot predlani in najslabše v zadnjih petih letih. Podjetje, ki zaposluje 38 ljudi in je edino še delujoče po lanskem stečaju Aera, je poslovno leto zaključilo z izgubo v višini 24 tisoč evrov.
Poleg Aero Ide upravitelji-ca Alenka Gril pripravlja tudi dražbi proizvodnega obrata v Šempetru ter družbe Aero Copy. Izklicna cena za šem-petrski obrat naj bi bila 4,3 milijona evrov, za stavbo in opremo podjetja Aero Copy pa 314 tisoč evrov.
JI
Večja prodaja in več dobička
Dobro poslovanje Skupine Gorenje v zadnjem lanskem četrtletju se je nadaljevalo v prvem letošnjem četrtletju. Matična družba v Velenju in njena hčerinska podjetja doma ter v tujini so ustvarila 6,8 milijona evrov dobička iz poslovanja in 0,6 milijona evrov čistega dobička, kar je bolje kot v enakem lanskem obdobju. Skupina je zabeležila tudi visoko rast prodaje.
Gorenje več velikih in malih gospodinjskih aparatov prodalo v Sloveniji, na Madžarskem in Slovaškem ter v Romuniji, Bolgariji, Črni gori in Makedoniji. Pomembno rast je skupina dosegla tudi na trgih Rusije in Ukrajine, na zahodu Evrope pa na Nizozemskem. Več svojih izdelkov je prodala
tudi v Severni Ameriki, Aziji in Braziliji, s čimer znižuje svojo odvisnost od evropskih trgov.
Skupina Gorenje je v prvem četrtletju imela 285,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za 6,5 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Prihodki njene osnovne dejavnosti so znašali malo manj kot 243 milijonov evrov. Ob zviševanju prihodkov je Gorenju na drugi strani uspelo obvladovati stroške, v razvoj izdel-
kov je vložilo malo več kot 3 odstotke prihodkov od prodaje in trgu ponudilo nekaj prenovljenih ter tudi novih aparatov.
Prav zaradi razvoja novih izdelkov in inovacij ter drugih ukrepov na področju poslovanja v Gorenju pričakujejo, da bo prodaja njihovih gospodinjskih aparatov rasla tudi v nadaljevanju leta. Razmere na trgih so, kot ugotavljajo, stabilne.
JI
Gorenje bo z ljubljansko družbo BTC obudilo blagovno znamko Rog in prihodnjo pomlad Sloveniji vrnilo priljubljena kolesa Pony. Leta 2018 jim bodo sledila gorska, cestna in električna kolesa. Z blagovno znamko Rog bo upravljala družba Gor Kolesa, ki bo na začetku zaposlila deset ljudi, z rastjo proizvodnje in prodaje pa se bo povečevalo tudi število zaposlenih.
Slaba banka prodaja terjatve do Hotela Marita
Družba za upravljanje terjatev bank je objavila razpis, s katerim zbira ponudbe za odkup terjatev, ki jih ima do družb Hotel Marita in PSZ. Obe družbi, ki sta bili nekoč del finančnega imperija Celjana Darka Zupanca, sta že nekaj časa v stečaju.
Terjatve do portoroške družbe Hotel Marita, ki upravlja hotel z enakim imenom, znašajo 6,2 milijona evrov, do celjskega PSZ pa 4 milijone evrov. Terjatve do PSZ so zavarovane s hipoteko na del kompleksa hotela Marita.
Hotel Marita je kmalu po stečaju vzelo v najem podjetje Nevada Turizem, ki naj bi bilo posredno povezano s celjskim nepremičninarjem in lastnikom nekaterih hotelov na Obali Aleksandrom Jančarjem. Koprsko sodišče je že sprejelo sklep o prodaji hotela, za katerega ima najemnik predkupno pravico, ter določilo izklicno ceno malo več kot 6 milijonov evrov. Datum dražbe še ni določen.	JI
Clty7l
Vse najboljše
MALI
NOGOMET 2016

(
' "i / £
OD 30.5. DO 3.6.2016 PRIJAVI SE T IN OSVOJI	$
NAGRADO 500 € DESETAK
l \
WWW.CITY-CENTER.SI
I CITY CENTER.CELJE
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Proti zaprtju bančne poslovalnice
Krajani Nove vasi in Dečkovega naselja želijo Abanko prepričati tudi s civilno iniciativo
CELJE - Krajani mestnih četrti Nova vas in Dečkovo naselje so ustanovili Civilno iniciativo za ohranitev bančne poslovalnice v naselju Nova vas v Celju. Z njo želijo opozoriti na nevzdržnost odločitve Abanke, da s prvim junijem zapre poslovalnico v Ulici bratov Vošnjakov.
Krajani odločitvi državne banke med drugim nasprotujejo, ker je to edina bančna poslovalnica za več kot 9 tisoč prebivalcev. V naselju je veliko starejših, težje mobilnih in navajenih na osebno poslovanje z banko. Poleg tega še navajajo, da so kot davkoplačevalci že nekajkrat neprostovoljno sodelovali pri dokapi-talizacijah državnih bank in zato upravičeno zahtevajo pravico do primerne bančne storitve.
Civilna iniciativa je minulo soboto začela zbirati podpise za protestno izjavo, s katero so seznanili upravo banke, župana Bojana Šrota in mestni svet. Do ponedeljka zjutraj, ko smo se pogovarjali s Primožem Posinekom, podpredsednikom civilne iniciative, je ta zbrala 350 podpisov podpore, v torek pa jih je bilo menda že 500. Zbiranje podpisov bodo nadaljevali do konca tega meseca, nimajo pa cilja, kar zadeva število zbranih podpisov. »Ne gre namreč za
tekmovanje, marveč za željo ljudi, krajank in krajanov, da izrazijo svoje ogorčenje nad odločitvijo banke in to smo jim omogočili,« je povedal Posinek.
Celjski mestni svet soglasno proti zaprtju
Na torkovi seji celjskega mestnega sveta je svetniška skupina SMC predlagala, da se problematika zapiranja
glasili k razpravi, podprli zahtevo civilne iniciative, da se ohrani poslovalnica v Novi vasi in sklep o tem tudi soglasno izglasovali. Pri tem vodstvo Abanke pozivajo, da predstavi, katere poslovalnice namerava ohraniti v Mestni občini Celje. Sicer pa, kot je povedal župan Bojan Šrot, naj bi se v kratkem sestal z vodstvom Abanke in po tem sestanku je pričakovati, da bo kaj več znanega o nadaljnjih
Težko sprejeti argument, da poslovalnica ni rentabilna
Kakšni bodo nadaljnji koraki civilne iniciative, če njihovi protesti ne bodo uslišani? »V tednu, dveh, odkar je informacija o zapiranju poslovalnice pricurljala v javnost, smo prejeli nekaj klicev konkurenčnih bank, ki si v tem delu Celja želijo odpreti poslovalnico,« je povedal Primož Posinek. Kot je še dodal, je tudi v ponedeljek dopoldan obiskal banko in so ljudje čakali v dveh vrstah pred bančnimi okenci, kar je še en dokaz več, da je težko sprejeti argumente Abanke, da ta poslovalnica v Novi vasi ni rentabilna.
poslovalnice Abanke v Novi vasi obravnava kot samostojna točka dnevnega reda. Pomislek glede tega je imel svetnik SLS Marko Zidan-šek, ki je predlagal, da točko obravnavajo med pobudami in vprašanji, kar se je zgodilo po krajši razpravi o tem proceduralnem vprašanju. V sami obravnavi predloga so vsi svetniki, ki so se pri-
potezah vodstva banke glede mreže poslovalnic v občini.
Abanka: poslovalnica ne ustreza standardom
Na vprašanje, zakaj so se odločili za zaprtje poslovalnice v Novi vasi, v Abanki odgovarjajo, da gre za manjšo poslovalnico, ki je odstopala
od minimalnih standardov, ki jih sicer banka zagotavlja svojim strankam. Ker prostor ne omogoča širitve, so se odločili, da poslovanje prestavijo na druge lokacije. »V bližini se nahaja poslovalnica Ljubljanska, ki ima podoben urnik in v katero bomo selili poslovanje, stranke pa lahko svoje storitve opravljajo tudi v poslovalnicah Tuš ali Interspar oziroma katerikoli drugi poslovalnici,« so zapisali v Abanki ter dodali, da bo v Novi vasi ostal banko-mat za gotovinsko poslovanje in plačevanje položnic.
V Abanki še navajajo, da je bil obseg poslovanja enote v Novi vasi tolikšen, da sta ga lahko zagotavljala dva zaposlena, minimalna varnostna priporočila bančnega poslovanja pa sicer priporočajo v poslovalnici najmanj tri zaposlene. Iz enakega razloga bodo zato v kratkem zaprli tudi svojo poslovalnico v Mercatorjevem nakupovalnem centru. Sicer pa zagotavljajo, da v celjski občini v naslednjih dveh letih ne načrtujejo kakšnega dodatnega zmanjšanja števila poslovalnic. Torej jih bo v občini delovalo sedem. Zmanjšanje števila poslovalnic ne načrtujejo niti v ostalih občinah Savinjske regije.
ROBERT GORJANC JANJA INTIHAR
Svetniki za razrešitev Glorjane Veber
Revizijsko poročilo razkrilo številne nepravilnosti v delovanju MCC
CELJE - Občinski svet je na torkovi seji sprejel sklep, da začne postopek razrešitve direktorice Celjskega mladinskega centra Glorjane Veber. To je epilog obravnave poslovanja mladinskega centra, ki je imel lani več kot 47 tisoč evrov izgube, in rezultatov revizijskega poročila.
Celjski mestni svet je bil do primanjkljaja in načina poslovanja MCC zelo kritičen že ne prejšnji seji, ko še ni obravnaval celovitega poročila za minulo leto. Kljub temu so takrat svetniki podprli predlog, da celjska občina pokrije primanjkljaj MCC iz proračuna v enkratnem znesku, da bi se zavod lahko prijavljal na evropske razpise. Dolgo pričakovano revizijsko poročilo o delovanju MCC, ki naj bi med drugim razkrilo tudi, kaj se je dogajalo s posojilom, ki ga je Glor-jana Veber namenila MCC in potem nakazala z računa MCC na račun svojega zasebnega inštituta, so svetniki prejeli v ponedeljek zvečer. Ti so z 29 glasovi za in enim proti glasovali za postopek razrešitve Ve-
brove z mesta direktorice MCC.
Imenovanje novih - starih direktorjev
Na občinski seji sta bili opravljeni tudi dve imenovanji: svetniki so nov petletni mandat podelili Mileni Čeko Pungartnik na mestu direktorice Zavoda Celeia Celje. Podporo svetnikov za nadaljnje vodenje zavoda je prejel tudi dosedanji direktor Poklicne gasilske enote Celje Janko Požežnik.
Novi vodja oddelka za okolje, komunalo in prostor je postal Dušan Sla-pnik. Celjski župan Bojan Šrot je sprejel tudi sklep o imenovanju Ingrid Ma-stnak za novo direktorico občinske uprave. Sklep še ni pravnomočen.
Sicer pa je bil pretežni del seje namenjen obravnavi letnih poročil javnih zavodov v Mestni občini Celje, ki so vsi poslovali pozitivno, z izjemo MCC.
ROBERT GORJANC
Za boljše delovanje možganov
Akcija Radi pišemo z roko prvič v tednu vseživljenjskega učenja
CELJE - Pisanje z roko je finomotorična spretnost, ki jo lahko vzdržujemo in razvijamo le, če pišemo. Tega je v današnjih časih vedno manj, zato je pobuda Radi pišemo z roko dobrodošla, saj takšna aktivnost tudi spodbuja in krepi možganske funkcije, kot so spomin, učenje in kreativnost. V več kot sto izobraževalnih in kulturnih ustanovah po Sloveniji so pred dnevi v okviru tedna vseživljenjskega učenja podprli to pobudo.
Pisali in izražali so pozitivne misli, organizirali predavanja o pomenu pisne komunikacije, kaligrafiji, grafologiji in opismenjevanju skozi čas. Temu dogajanju so se pridružili tudi na našem območju, kjer je celjsko podjetje Vivapen kot glavnega pokrovitelja akcije obiskala ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič.
Direktorica Vivapena Petra Melanšek pravi, da se ji je zdelo logično, da se podjetje kot edini izdelovalec pisal pri nas pridruži akciji. »Pou-
V don Boskovem centru na Hudinji je Zavod Salesianum ob pomoči Vivapena pripravil delavnico pisanja voščilnic.
dariti želimo pomen pisanja z roko, ki zaradi vedno večje uporabe računalnikov in tablic izgublja veljavo, v svetu pa še vedno gojijo obvezno pisanje z nalivnimi peresi.« Pravi, da je že od nekdaj rada pisala in če je hotela kaj osebnega napisati, je to naredila z roko. »Sporočilo je tako napisano iz srca, na računalniku pa ga lahko vedno zbrišeš, popraviš ... Na sestankih imam vedno zvezek in nalivno pero.«
Akcijo bodo v podjetju skušali promovirati še naprej in ravnateljem predstaviti njen pomen, medtem ko otroci tretjih in četrtih razredov že hodijo k njim na oglede v okviru pouka.
V času akcije je podjetje prispevalo pisala in črnila za delavnice v Zavodu Salesia-
Zdravnik, nevrolog Blaž Koritnik: »Naši možgani zmorejo neverjetne reči. Pisanje je zagotovo ena takšnih sposobnosti. Ta povezanost miselnih procesov z gibanjem je za možgane izredno pomembna. Pisanje z roko tako spodbuja in krepi tudi druge možganske funkcije, kot so spomin, učenje in kreativnost. Poskrbimo torej za čim boljše delovanje svojih možganov. Pišimo z roko!«
num, OE Pum Celje, kjer so v okviru tedna vseživljenjske-ga učenja med drugim izdelovali voščilnice in predstavili kaligrafsko pisanje.
Možnost izbire
Pobudnica akcije Radi pišemo z roko je Marijana Jazbec iz podjetja Grafolo-gika. Kot grafologinja in fo-renzična preiskovalka pisav ugotavlja, da ljudje vedno slabše pišejo, saj je to spretnost, ki jo je treba negovati. »Namen akcije je opozoriti na ohranjanje možnosti izbire. Računalnik je postal prevladujoč pri pisnem sporazumevanju in če ne bomo zavestno spodbujali pisanja z roko, bo zamrlo. Pisanje z roko je zagotovo primernejše, ko gre za osebna sporočila, pohvale, zahvale, saj to pomeni več spoštovanja in naklonjenosti do naslovnika. Možgani pri takšnem pisanju tudi bolj kompleksno delajo kot pri pisanju z računalnikom,« opozarja pobudnica, ki meni, da bo morda akcija v šolah spodbudila ponovno ocenjevanje oblike izdelka, ne le vsebine.
Pobudo so podprle tudi številne ugledne osebnosti. Z njihovimi izjavami, napisanimi z roko, bodo oblikovali knjigo Ambasadorji pobude Radi pišemo z roko.
TC
Foto: GrupA
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Nov most v Jurkloštru, pomembna pridobitev za krajane
Zaradi novega mostu varneje čez Gračnico
Investicija v večji meri uresničena z evropskim denarjem
LAŠKO - V sredo so minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, direktor Direkcije RS za infrastrukturo Damir Topolko in župan Občine Laško Franc Zdolšek prometu predali mostova čez Gračni-co v Lokavcu in Jurkloštru.
Most v Jurkloštru je bil prvič zgrajen leta 1955, in sicer je bila konstrukcija sestavljena iz jeklenih profilov in lesenega vozišča. Most je bil že zelo dotrajan, njegova nosilnost je bila omejena na deset ton. Kot so povedali v Direkciji RS za infrastrukturo (DRSC), popravila niso
bila več smiselna in gospodarna, zato je bil zgrajen nadomestni armiranobetonski most brez omejitve nosilnosti. Vrednost investicije je znašala več kot 778 tisoč evrov, od tega je skoraj 650 tisoč evrov prispevala Evropska unija, država je primaknila več kot 130 tisoč evrov.
Pogodba za začetek gradnje je bila podpisana v začetku junija 2013, most pa bi moral biti zgrajen do konca novembra tega leta, a je bila gradnja prekinjena zaradi pomanjkanja denarja. Rok za gradnjo je bil tako podaljšan
do konca minulega leta, ko je bila tudi končana.
Nov most tudi v Rimskih Toplicah
Državna direkcija za ceste načrtuje gradnjo novega mostu tudi v Rimskih Toplicah. »Po študiji različic in predinvesticij-ski zasnovi je izbrana različica C, ki predvideva gradnjo novega mostu približno 50 metrov gorvodno od obstoječega,« so nam povedali v DRSC. Obstoječi most je bil sicer pred časom zasilno obnovljen. Podlaga za gradnjo novega mostu je sprejetje podrobnejšega ob-
činskega prostorskega načrta (OPPN), ki ga pripravlja laška občina. OPPN naj bi bil predvidoma sprejet do konca tega leta. Kot so še povedali v DRSC, bo potem tudi več znano o pripravi konkretnih projektnih rešitev in investicijski vrednosti mostu.
Nov most bo zgrajen v okviru posodobitve železniške proge Celje-Zidani Most. Ta vključuje še izvennivojsko križanje regionalne ceste, ki bo prav tako obnovljena, z železniško progo.
ROBERT GORJANC
Foto: Občina Laško
Bolgari ga še bolj častijo
VOJNIK - V Bezenškovem Bukovju pri Frankolovem je bilo v soboto slovesno odkritje reliefne spominske plošče v spomin na znamenitega domačina Antona Bezenška. Pomemben je tako za slovensko kot za bolgarsko kulturo kot tudi še za druge slovanske.
Plošča v spomin Bezenšku, ki je med drugim oče bolgarske stenografije, je delo bolgarskega umetnika Svilena Ko-stadinova. Vgradili so jo na Bezenškovi rojstni hiši in je sad slovensko-bolgarskega prijateljevanja, na katerega že iz starih časov močno vpliva delovanje zaslužnega Slovenca v Sofiji in Plovdivu. Ob lanski stoletnici njegove smrti ga je mesto Plovdiv, kjer je postavljen njegov doprsni kip, razglasilo za častnega občana, upodobljen je tudi na bolgarski poštni znamki. Na hiši v Plovdivu, kjer je Bezenšek živel, je bila ob stoletnici njegove smrti odkrita reliefna spominska plošča umetnika Kostadinova. Njeno kopijo so Bolgari podelili lani frankolovski delegaciji, ki se je udeležila dela slovesnosti ob stoetnici Bezenškove smrti. Kopijo so Frankolovčanom podarili z željo, da jo postavijo na njegovi rojstni hiši. To se je v soboto uresničilo.
Odkritja plošče so se udeležili tudi upoštevani bolgarski gosti, med njimi umetnik Kostadinov, predsednik bolgarskega steno-grafskega društva Karamfil Matev ter predstavniki ljubljanskega lektorata za bolgarski jezik in bolgarskega veleposlaništva.
BJ
Nova trasa za lovljenje krapov
CELJE - Ribiška družina Celje, ki je pred kratkim opravila redni letni zbor, je bogatejša za naložbo, za katero je pričakovati, da bo imela tudi pomembno vlogo za živahnejši razvoj turizma na Šmartinskem jezeru.
Kot je povedal Štefan Zidanšek, predsednik Ribiške družine Celje, gre pri naložbi za novo traso za lovljenje krapov, ki so jo uredili v Ločah, na zahodni strani Šmartinskega jezera, in je ena najmodernejših v Sloveniji. »Njena prednost je, da lahko ribič dlje časa uživa v krapolovu, v Šmartinskem jezeru pa so >kapitalni< prav krapi,« je povedal Zidanšek.
Naložba je ocenjena na skoraj sto tisoč evrov in jo je Ribiška družina Celje financirala sama. Glede na to, da pričakujejo, da jo bodo uporabljali tudi ribiči iz tujine, verjamejo, da se jim bo vložek povrnil v dveh do treh letih. Pri tem pa upajo, da bo nova naložba pozitivno vplivala za turistični razvoj na Šmartinskem jezeru, saj zdaj tam opažajo pomanjkanje turistične ponudbe. »Premalo je možnosti za nočitve, kulinariko in podobno, zato smo se povezali z občino, da bi skupaj z ribičijo vzpodbudili še druge turistične aktivnosti.«
RG
Lokalni promet mora biti del velike slike
SLOVENSKE KONJICE - Župan Miran Gorinšek je podpisal pogodbo s predstavniki Centra mobilnosti Maribor. V letu dni bodo slednji za občino izdelali celostno prometno strategijo oziroma strokovno podlago, na podlagi katere bodo v prihodnje urejali vse vidike mobilnosti v mestu in širše.
Kot je povedal predstavnik izvajalca Josip Rotar, se urejanja mobilnosti vsaka lokalna skupnost loteva po svoje,
a najpomembneje je, da se zadev lotevajo celostno »Ljudje zmotno mislijo, da gre za grobo omejevanje motoriziranega prometa v središčih mest. Gre za iskanje večje učinkovitosti s pomočjo spreminjanja navad ljudi, boljšo urejenost prometa, večjo učinkovitost in boljšo mobilnost.« V času analiziranja stanja na Konjiškem k sodelovanju z različnimi pobudami in mnenji vabijo tudi občane. »Če smo iskreni, bi večina dobršen del vsakdanjih poti lahko opravila peš ali s
kolesom. A tega premika dojemanja, kaj je dobro za okolje, za skupnost in nenazadnje tudi za nas, se ne da doseči čez noč,« je še dejal Rotar.
Župan Gorinšek si od projekta vsaj v začetku obeta predvsem boljšo prometno varnost za vse udeležence, odpravljanje zastojev, nenazadnje pa tudi bolj premišljeno ureditev prometne signalizacije v mestu. Projekt bodo izvajali v treh fazah. Skupna vrednost je približno 43 tisoč evrov, 85 odstotkov tega zneska bodo pridobili z evropskim sofinanciranjem.
StO
Šoštanj ima novo tržnico
ŠOŠTANJ - V petek so v kraju odprli prostore nove tržnice. Za kraj je nov objekt velika pridobitev, saj je do zdaj imel le nekaj stojnic, in sicer kar na prostem. Pokrita tržnica bo namenjena združevanju ljudi različnih generacij in prodaji lokalnih izdelkov.
Tri četrtine projekta, vrednega skoraj 300 tisoč evrov, je financirala krajevna skupnost Šoštanj, 120 tisoč evrov je prispevala občina iz proračuna. Pod pokrito streho je postavljenih deset stojnic. Obratovalni čas tržnice bo ob četrtkih in petkih od osme do 17. ure in ob sobotah od osme do 13. ure Če bo zanimanje večje, bodo obratovalni čas razširili tudi na druge dni. »Ob sobotah je največ ponudnikov, je pa še nekaj prostih mest za četrtek in petek,« je povedala predsednica KS Šoštanj Urška Kurnik in povabila vse, ki bi želeli svojo ponudbo predstaviti na šoštanjski tržnici, da se obrnejo na njihovo krajevno skupnost. Projektno dokumentacijo za gradnjo tržnice je izdelalo podjetje LM projekti iz Velenja. Gradnja živilske tržnice je prostorsko in časovno sovpadala s prenovo Trga svobode v Šoštanju. Oba objekta sta glede zunanje ureditve vsebinsko medsebojno usklajena in tako se je zunanja ureditev živilske tržnice prilagodila ureditvi Trga svobode kot celote. V objektu bodo poleg pokritega prostora za živilsko tržnico tudi javne sanitarije, zraven so uredili parkirišče, ki bo namenjeno potrebam tržnice.
BGO, foto: GrupA
Polna tržnica ob petkovem odprtju
8
IZ NAŠIH KRAJEV
»To, da gre za rojstno hišo Jožeta Šmita, je bil eden od odločilnih dejavnikov, da so zgradbo izbrali za predstavitev kot muzejski eksponat. Danes opozarjamo, da je ta stanovanjska hiša dobila priložnost za dve življenji, eno seveda v muzeju na prostem,« je pojasnila Irena Roškar.
Častitljiva slavljenka z dvema življenjema
Rojstna hiša pesnika in prevajalca Jožeta Šmita praznuje dvesto let
ROGATEC - Šmitova hiša, ki je temelj muzeja na prostem v Rogatcu, letos praznuje dvestoletnico. Na jubilej opozarja niz dogodkov pod skupnim naslovom Kje je moj dom. Zadnjo prireditev minulo nedeljo je tamkajšnji zavod za kulturo, turizem in razvoj posvetil še mednarodnemu tednu družin, z njo pa so hkrati opozorili še na problem beguncev po vsem svetu.
Šmitovo hišo, stanovanjsko hišo subpanonskega tipa, ki je prevladoval v Posotelju, so zgradili leta 1816, o čemer pričata letnici na prečnih tramovih. Pripadala je Šmitovi družini iz Tlak, v njej pa se je rodil in odraščal tudi znan slovenski pesnik in prevajalec Jože Šmit.
Irena Roškar iz Zavoda za kulturo, turizem in razvoj (ZKTR) Rogatec je pojasnila, da je bila prav Šmitova hiša prvi povod za razmislek o kasnejši gradnji muzeja na prostem kot arhitekturnega muzeja ljudskega stavbarstva na območju Obsotelja in Kozjanskega. Pobudniki, domačini, so želeli zgradbo sprva ohraniti kot spominsko hišo. Njihova želja se je spojila z željo slovenskih konservator-jev, da bi si Slovenci kot narod zaslužili »skansen«, pod takšnim imenom namreč poznamo muzeje ljudskega stavbarstva po vsem svetu.
Od močvirja do muzeja
Hišo, ki je v celoti zgrajena iz lesa, streha s čopoma je prekrita s slamo, so leta 1981 v originalu prenesli na križišče cest proti Majšperku in Žeta-lam, tik ob trškem jedru, kjer je bilo pred približno tridesetimi leti močvirje. To mesto je bilo pod okriljem tedanjega spomeniškovarstvenega republiškega projekta izbrano kot lokacija za regionalni muzej.
I dan odprtih vrat
28. maj 2016 odi3.»doi7."
U5 ч »It
Strokovnjaki so v različnih krajih izbrali dovolj ohranjene stavbe, vsako s svojo zgodbo. Skupaj so sestavili izmišljeno zgodovinsko kmetijo premožnejšega kmeta. Še danes je jedro muzeja prav Šmitova hiša, dopolnjujejo pa ga še gospodarsko poslopje s hlevom, svinjaki in dvojni vezani kozolec. Vse naštete zgradbe so izvirne, poleg njih so zrasle še nekatere rekonstrukcije.
Podobe preteklega življenja
V sklopu obletnice hiše so pod kozolcem med drugim odprli dokumentarno likov-no-fotografsko razstavo, ki opozarja na življenje hiše pred muzejskim življenjem, torej na čas, ko je bila hiša še na svojem prvotnem mestu, v Tlakah. Povečane fotografije, natisnjene na vodoodporno platno, so organizatorji razstave skrili pod kozolcem. Med njihovim ogledom obiskovalci podoživijo življenje stanovalcev hiše, ki so v njej bivali pred stoletjem. »Hranimo nekaj lepih fotografij, ki na primer prikazujejo deklico,
program
voden ogled kmetije
STE ŽE VIDELI, KAKO SE NAŠE KRAVICE
SAME POMOLZEJO?
STE ŽE VIDELI TELIČKA ČISTO OD BLIZU?
ki ima v rokah kokoško, ali dve kravi, ki vlečeta voz, ohranjena sta tudi družinski posnetek in posnetek spravila sena,« je povedala Irena Roškar.
Nova pedagoška delavnica
Obletnico Šmitove hiše bo sicer pospremila vrsta dogodkov s skupno temo Kje je moj dom. Med drugim bo v Rogatcu gostovala razstava iz muzeja Staro selo Kumrovec, torej iz muzeja, ki prikazuje tradicionalno arhitekturo Hrvaškega Zagorja. Po besedah Irene Roškar gre tako na slovenski kot na hrvaški strani Sotle za isti arhitekturni tip.
Na jubilej so doslej opozorili tudi z nekaj predavanji, med drugim so njemu v čast razvili novo pedagoško delavnico na temo stavbarstva. Na delavnici od brun do hiše je nastala maketa 50-krat pomanjšane Šmitove hiše. Celoten program pod naslovom Kje je moj dom po besedah Roškarjeve vleče tudi vzporednico z aktualnim vprašanjem beguncev povsod po svetu. Kot pojasnjujejo v Muzeju na prostem Rogatec, je na nek način begunka tudi Šmitova hiša, le da se je njena zgodba končala srečno.
TINA STRMČNIK Foto: ZKTR Rogatec
Več vlog za
neprofitna
stanovanja
V MOC v primerjavi z razpisom pred dvema letoma 30 prosilcev več
CELJE - Na razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, ki ga je družba Nepremičnine Celje objavila ob koncu marca, je prispelo 611 vlog. V prihodnjih dveh letih bo družba upravičencem, izbranim na razpisu, v najem oddala 50 stanovanj v različnih delih Celja.
Od tega bo 40 stanovanj oddanih prosilcem, ki jim glede na socialne razmere ne bo treba plačati lastne udeležbe, za še deset stanovanj bodo upravičenci to morali storiti.
Dve tretjini vlog za dopolnitev
Kot je povedal Primož Brvar, direktor podjetja Nepremičnine Celje, strokovna služba pregleda vsako vlogo, nepopolne pošlje prosilcem, da jih dopolnijo. Tako mora 400 prosilcev še dopolniti vlogo. »Odziv prosilcev je v skladu s pričakovanji oziroma jih morda nekoliko presega. Pred dvema letoma se je prijavilo 580 prosilcev. Gre za odraz stanja na stanovanjskem trgu in za to, da ljudje povprašujejo po najemnih stanovanjih,« pravi Brvar.
Pol leta za
zaključek
postopka
Ko bodo vse vloge popolne, bodo upravičenci prejeli odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostno listo A, torej na tisto, kjer ni plačila lastne udeležbe, oziroma na listo B, kjer ta udeležba je. Zoper odločbo se lahko pritožijo, pritožbe obravnava komisija nadzornega sveta razpisnika. Po pravnomočnosti vseh odločb
bodo v Nepremičninah Celje javno objavili prednostni listi A in B. Za celoten postopek od zaključka javnega razpisa do objave prednostne liste imajo Nepremičnine Celje okvirni rok šest mesecev, torej do zadnjih dni oktobra.
Primož Brvar, direktor Nepremičnin Celje, je še povedal, da ne more z gotovostjo napovedati, kdaj bodo lahko začeli graditi nove enote, ki bi lahko v večji meri zadovoljile povpraševanje po neprofitnih stanovanjih. »Po zelo optimistični oceni bi sedanje število prosilcev morda lahko prišlo do stanovanja v prihodnjih desetih letih.«
Vselitev odvisna od dostopnosti stanovanj
In kako hitro se bodo po zaključku postopka novi najemniki lahko vselili v dodeljena stanovanja? Ker gre za obstoječa stanovanja in tista, ki jih v Nepremičninah Celje kupijo na trgu, je težko natančno določiti, v kolikšnem času bodo lahko upravičencem oddali stanovanja. »Nekaj stanovanj se >sprosti<, ker gredo najemniki drugam, v drugo najemno stanovanje ali kupijo nepremičnino, pride pa tudi do kakšne delo-žacije,« je še povedal Brvar. Odvisno pa bo tudi od tega, v kakšnem stanju bodo v Nepremičninah Celje dobili vrnjena stanovanja. Pred oddajo novim najemnikom jih morajo namreč še pregledati in primerno urediti.
ROBERT GORJANC
Najboljši želodec je iz Kokarij
Spwdirk tiruiwlje 6,3311 Semptftei Ü5t 325 Ш (Darija Ceiinu)
fj kindiM II IS
degustacije mlečnih izdelkov
ustvarjalne delavnice za otroke
plezanje na plezalni steni
+ drobna presenečenja
dobrodošli!
REČICA OB SAVINJI - V kraju je bilo že 26. ocenjevanje zgornjesavinjskega želodca, ki je geografsko zaščiten na ravni Evropske unije. Ta zgornjesavinjska sušena domača mesnina je bila prvič omenjena že daljnega leta 1620. Upodobljena je bila celo že na slovenski poštni znamki.
Poleg tega sta rečiška občina in združenje izdelovalcev želodca lani dosegla, da bo želodec mogoče vpisati v register žive kulturne dediščine. Odločeno je, da se lahko zgor-njesavinjski želodec izdeluje, suši in neguje le v njegovi domači dolini. »Zgornjesa-vinjski želodec je poseben po specifičnem vonju in okusu, po čemer se najbolj razlikuje od industrijskih izdelkov,« poudarja Rudi Krsnik, ki je
Z ocenjevanja zgornjesavinjskih želodcev. Najboljšega je prinesel Denis Hren iz Kokarij (na fotografiji).
novi predsednik Združenja izdelovalcev zgornjesavinjskega
želodca, s sedežem na Rečici ob Savinji.
Ocenjevanje zgornjesavinjskega želodca ima dva glavna cilja. »To je, da preverimo kakovost vsakoletnega pridelka in da jo na podlagi ugotovitev ocenjevalne komisije iz leta v leto izboljšujemo,« pravi predsednik. Na letošnjem ocenjevanju je bilo ocenjenih 29 vzorcev, kar je več kot lani. Predsednik strokovne komisije dr. Stanko Renčelj je v soboto ocenil, da je zadnji letnik želodca povprečno nekoliko slabši od lanskega. Nekateri izdelovalci so se strokovnega ocenjevanja udeležili prvič, komisija pa je ugotovila več napak, ki so nastale med zorenjem želodca. Združenje izdelovalcev zato napoveduje novo izobraževanje na temo urejanja sušilnic. Letos najvišje ocenjeni zgornjesavinjski želodec je iz Kokarij. Prinesel ga je mlad izdelovalec Denis Hren.
BJ
Foto: URŠKA SELIŠNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Po več letih opozarjanja bodo v Malih Braslovčah vendarle dobili krožišče.
Kmalu težko
■ V I	I	v ■v v
pričakovano krožisce
BRASLOVČE - Krajani Malih Braslovč so občno in državo že vrsto let opozarjali na nujnost posodobitve križišča v kraju. Stroka je že pred desetletjem ugotovila, da je na tem delu zaradi gostote prometa najprimernejša gradnja krožišča. Čeprav so se vsi strinjali, da krožišče potrebujejo, država za gradnjo nikoli ni našla denarja. Vse do letos.
Stroji v Malih Braslovčah že brnijo in kot je že pred časom napovedal braslovški župan Branimir Strojanšek, bo krožišče na tem zelo obremenjenem cestnem odseku zgrajeno še pred koncem leta. Kot je pojasnil, naj bi izvaja-
lec, ki ga je za gradnjo izbrala država - to je celjsko podjetje Voc - krožišče zgradilo v 180 dneh po začetku del. Čeprav bo večji del denarja za gradnjo priskrbela država, bo morala tudi občina primakniti svoj finančni delež. »Celoten projekt je vreden približno 570 tisoč evrov, od tega mora občina zagotoviti približno 115 tisoč evrov,« je pojasnil Strojanšek.
Država je denar za gradnjo zagotovila že v prvih mesecih leta, ko je že podpisala tudi pogodbo z izvajalcem, ta še ni začel delati. Pri končni pripravi projekta so se namreč pokazala posamezna neskladja z zemljišči na delu predvidene
gradnje. Ker je šlo za zemljišča v lasti podjetja v stečaju, prenos na občino oziroma državo ni bil mogoč. Občinske službe so, kot je pojasnil direktor braslovške občinske uprave Milan Šoštarič, iskale možne rešitve in jih v sodelovanju z državnimi organi in s projektanti tudi našle. Tako ovir za gradnjo ni več. Bo pa ta kljub vsemu zelo zahtevna, saj gre za glavno prometnico in povezavo z Zgornjo Savinjsko dolino, zato v času del ceste ne bo mogoče popolnoma zapreti. Tako bodo, kot je še pojasnil Šoštarič, le občasne delne zapore.
LK, foto: TT
Raje zasebnega zobarja
ŠTORE - Po smrti zobozdravnice Diane Wahibi Kveder, ki je do februarja zdravila občane v prostorih zdravstvene postaje, se v kraju pripravljajo na prihodnjo ureditev dela zobozdravstva. V zdravstveni postaji, ki deluje v okviru Zdravstvenega doma Celje, so imeli odrasli dve zobozdravnici. Po smrti ene od njiju so ostali njeni bolniki brez izbranega zobozdravnika.
Po smrti zobozdravnice se za izvajanje koncesije zanima njen soprog, zobozdravnik Raid Wahibi, ki že ima ambulanto v prostorih Zdravstvenega doma Celje. Občinski svet Štor se je na ponedeljkovi seji tako odločal med dvema možnostma za prihodnost. Ena je bila, da bi program trajno prenesli na Zdravstveni dom Celje, in druga, da bi objavili javni razpis za podelitev koncesije.
Ministrstvo za zdravje novim zasebnikom v zadnjem obdobju ni naklonjeno. Kot je svetnikom povedala direktorica Zdravstvenega doma Celje Alenka Obrul, ki je bila pred tem v Štorah direktorica občinske uprave, so v zadnjem obdobju vsi novi zobozdravniki
vključeni v sistem javnega zdravstva. Sodelovanje s koncesionarji ocenjuje sicer kot zelo dobro. Kot slabost javnega zobozdravstva je omenila, da imajo javni uslužbenci normativ, po katerem morajo sprejeti le šest bolnikov na dan. Ti zobozdravniki naj bi potrebovali za posameznega bolnika kar eno uro, zato na to, da bi sprejeli več bolnikov, nanje ni mogoče vplivati. Po drugi strani je interesent za koncesijo v Štorah, celjski zasebni zobozdravnik Wahibi, povedal, da se zgodi, da sprejmejo zasebniki tudi po dvajset bolnikov na dan. Zaradi večje delavnosti imajo zasebni zdravniki tudi krajše čakalne dobe.
Štorske svetnike je nasploh bolj prepričal zasebnik kot predstavnica javnega (zobo) zdravstva. Svetniki so se tako odločili za možnost javnega razpisa za podelitev koncesije, vendar bo imelo zadnjo besedo ministrstvo za zdravje. Do takrat bo za bolnike pokojne zobozdravnice v Štorah skrbela nova moč, ki jo je zaposlil Zdravstveni dom Celje za določen čas. Zaposlena je od 15. aprila.
BRANE JERANKO, foto: BJ
Štorski svetniki so bili bolj naklonjeni zasebnemu zobozdravniku Raidu Wahibiju. Bo ministrstvo tudi v štorskem primeru bolj javnemu zobozdravstvu? Seje se je udeležila tudi direktorica Zdravstvenega doma Celje Alenka Obrul.
Človečnost in prijaznost se ne merita z denarjem
ŠENTJUR - Z roko v roki so naslovili posvet o sodobnih pristopih inštitucionalnega varstva starejših, ki so ga pred dnevi pripravili v Domu starejših Šentjur. Osrednja gostja srečanja je bila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Udeležili so se ga predstavniki socialnega varstva, društva upokojencev in strokovnjaki s področja inštituci-onalnega varstva, o svojih izkušnjah z bivanjem v domu - sicer zgolj v filmu Srečen za umret - je spregovorila tudi igralka Milena Zupančič.
Vlasta Nussdorfer kot varuhinja človekovih pravic posebno pozornost posveča prav starejšim. V Šentjurju so jo navdušili inovativni pristopi pri oskrbi ljudi z demenco, ki jih v tem domu uvajajo med prvimi v Sloveniji. Koncept oaze kot prilagojene namestitve za varovance z najtežjimi oblikami demence namreč predstavlja primer dobre prakse iz tujine. V zadnjem stadiju napredujoče oblike bolezni s stanovalci komunicirajo s pomočjo vseh čutil, obujajo spomine in zagotavljajo čustveno varno okolje.
Kot pravi direktorica doma Vesna Vodišek Raz-boršek, se omejitev na področju inštitucionalne oskrbe starejših zaveda, a osnovni koncept domov za starejše je jasen - biti čim bolj podobni domačemu okolju. »V večini primerov nam to otežujejo arhitekturne ovire, saj domovi niso zasnovani po tem principu.« V Šentjurju že več let s prezidavami spreminjajo večposteljne sobe v eno- ali dvoposteljne. Upajo na dozidavo prizidka, zaradi katerega se število postelj sicer ne bo povečalo, bodo pa lahko dosedanjim varovancem nudili boljše življenjske pogoje. »Ko gre za standarde v domovih za starejše, smo velikokrat finančno omejeni in prikrajšani. Še vedno pa so bistveni elementi oskrbe starejših človečnost, prijaznost in zagotavljanje dostojanstva v vseh življenjskih situacijah,« je razmišljanja ob robu tokratnega posveta sklenila Vodišek Razborškova.
StO
Mladi bodo zgradili trdne mostove
ŠENTJUR - Deset let mineva od prvega srečanja treh pobratenih mest: slovenskega Šentjurja, nemškega Neu Anspacha in francoskega Saint Florent sur Cher. Jubilejno srečanje je bilo pred dnevi v Nemčiji, udeležila se ga je tudi pobudnica šentjurske pridružitve dolgoletni navezi ostalih dveh mest, nekdanja slovenska veleposlanica v Parizu Magdalena Tovornik.
Srečanja se vrstijo vsako leto v drugem mestu, lani so bili gostitelji Šentjurčani, prihodnje leto bodo Francozi. Letos se je srečanja v Neu Anspachu udeležilo 45 ljudi iz Šentjurja, 50 iz Saint Florent sur
Cher in 24 mladih iz obeh mest. Čeprav se mesta povezujejo tudi na institucionalni ravni, je najmočnejši element osebne narave, saj obiskovalci živijo pri gostiteljskih družinah. V tem času so se med mnogimi spletle že trdne prijateljske vezi. Na ta način je doslej v Šentjurju v pobratenju sodelovalo že več kot sto družin. Te bodo ponovno vrata svojih domov odprle čez dve leti.
Prav z vstopom Šentjurja v tristransko partnerstvo so se začele mladinske izmenjave. Srečanja se za ves teden udeleži skupina starejših osnovnošolcev. V Šentjurju je nosilec projekta in tudi prvi
pobudnik teh mladinskih izmenjav mladinski center. Letos so mladi ustvarjali in razmišljali na temo mostov, ki simbolizirajo druženje, prijateljstvo in povezovanje. Kot je ob tem povedal Robert Gajšek, eden od nosilcev projekta v Šentjurju, so prav mladi zagotovilo, da bodo mostovi med vsemi tremi mesti trdni še dolgo. »Odkar spremljam ta srečanja, sem vedno bolj prepričan, da noben minister za promocijo svoje države ne more narediti toliko kot gostoljuben in prijazen posameznik, ki tujcu odpre vrata svojega doma in mu ponudi roko prijateljstva.«
StO, foto: RG
Mladi so prihodnost povezane Evrope.
10
KULTURA
Nostalgično popotovanje z otroškimi vozički
Z Odprtimi depoji MNZC stopa izven svojih zidov
Ob mednarodnem dnevu muzejev je Muzej novejše zgodovine Celje (MNZC) v sodelovanju z Mestnim marketingom Mestne občine Celje v izložbi nekdanje trgovine Borovo na Glavnem trgu namestil zbirko starih otroških vozičkov.
V svetu za njihovega iznaj-ditelja velja angleški arhitekt Wiliam Kent, ki je leta 1733 za neko premožno družino izdelal prvi otroški voziček. Muzej novejše zgodovine Celje v svoji zbirki Otroško življenje hrani več kot dvajset vozičkov, ki so, kot je pojasnila vodja pedagoških programov Jožica Trateški, med seboj precej različni. Dejala je, da so si lahko sprva vozičke privoščili le premožnejši sloji ljudi, kasneje so postali bolj dostopni tudi za ostale. Njihovo množičnost je še posebej spodbudilo zavedanje, da je svež zrak zdrav za otroke. To zavedanje se je med ljudmi razširilo v času 19. stoletja.
Zanimivo je, da so v vozičke sprva vpregli ponije, ki so nato naokoli vozili otroke. Otroški
vozički so se nato sčasoma močno spreminjali. Njihov razvoj je sovpadal z razvojem koles, kočij in avtomobilov.
Gradivo približajo javnosti
Po besedah vodje oddelka za muzejsko gradivo in teritorialno matičnost v MNZC dr. Marije Počivavšek muzej s projektom Odprti depoji stopa iz svoje stavbe med prebivalce Celja in njegove obiskovalce, s čimer dosega več ciljev. »Tako svoje vsebine predstavljamo karseda širokemu krogu ljudi. Na eni strani sproščamo naše depoje - gradivo, ki je skrito očem javnosti, predstavljamo javnosti. Skladno s svojim poslanstvom omogočamo, da so naše muzejske zbirke mobilne in da komunicirajo z mimoidočimi. Slednji se lahko ob njih nostalgično spominjajo svojega otroštva ali kakšnih drugih preteklih dogodkov. Ob ogledu zbirke se tudi izobražujejo.« Poči-vavškova je še dodala, da so s sodelavci iz muzeja stare
otroške vozičke v nekdanjih prostorih trgovine Borovo razstavili, saj se jim je zdelo da ta zbirka glede na prostor dobro komunicira z javnostjo.
Odvisni od posluha lastnikov
Muzej novejše zgodovine Celje je tri odprte depoje v starem mestnem jedru doslej uredil ob podpori Mestnega marketinga Mestne občine Celje, ki je za zbirke poiskal ustrezne prostore. Doslej so na leto uredili po en odprti depo, ker je sodelovanje med partnerji vedno boljše, pa bodo morda kakšen dodaten prazen izložbeni prostor s predmeti iz muzejskih zbirk poživili še letos.
Vodja mestnega marketinga Tadeja Falnoga je pojasnila, da se ne bodo ustavili pri številki tri. Kljub temu je opozorila, da pri pridobivanju prostorov za odprte depoje odločilno vlogo odigra razumevanje lastnikov praznih poslovnih prostorov. »Zbirke smo doslej uredili v prostorih,
Muzej novejše zgodovine Celje v svoji zbirki otroških vozičkov hrani približno 20 takšnih primerkov, v tretjem odprtem depoju jih je na ogled deset. Najstarejši primerek, ki ga hranijo v omenjenem muzeju, je star približno 150 let, je pojasnila dr. Marija Počivavšek.
ki so nam jih lastniki prostorov odstopili brezplačno. Prepoznali so, da je bolje, da svoj prostor uredijo in ga tudi na ta način pokažejo bodočim najemnikom, kot da je prazen
ali neurejen.« Dodala je še, da je veliko praznih lokalov v slabem stanju, posledično pa so neuporabni za postavitev odprtega depoja. Zato Mestna občina Celje lastnike spodbu-
ja k prenovam, tudi s pomočjo razpisa za sofinanciranje obnove pročelij v mestnem jedru.
TINA STRMCNIK Foto: SHERPA
SLG Celje pred novo sezono
Scenarij in režija sta delo vodje Lutkovnega gledališča Velenje Alice Čop, za likovno podobo je poskrbel Kajetan Čop, lutke in kostume je izdelala družina Čop, rezbarska dela na lutkah sta opravila Franc Ravnjak in Milojko Kumer, avtorsko glasbo pa je napisal Gorazd Planko. Pet lutk vodita lutkarja Vanja Kretič in Mitja Švener.
Festival Velenj
M
lutkovno prec
e z novo stavo
V mali dvorani Doma kulture Velenje je bila v soboto premiera lutkovne igre za otroke Volk in kozlički. Predstava, ki na igriv način otroke poučuje, zakaj je dobro ubogati starše, je avtorsko delo Lutkovnega gledališča Velenje, ki deluje pod okriljem Festivala Velenje.
Lutkovno gledališče Velenje ima vsako leto dve premieri, eno v maju, drugo v decembru. Z letošnjo igro je poseglo v bogato ljudsko izročilo in priredilo pravljico o razposajenih kozličkih, ki nikoli ne ubogajo svoje mamice. V gledališču so se potrudili, da lik volka otrokom ne predstavlja
zgolj strahu in nevarnosti, sa je volk v predstavi čisto posebna trik lutka. Posebna je tudi mama koza, ki je po besedah režiserke in scenaristke predstave Alice Čop ena prava slovenska alpska koza: »Na oblekici ima broško planike in ko rešuje svoje kozličke, uporabi vrv in cepin.«.
Iz lipovega lesa izrezljana kozja družinica živi v majhnem hlevu, ki ga je po načrtih naredil velenjski restavrator Milojko Kumer. Sceno sestavlja veliko starinskih predmetov. »V predstavi smo si želeli z uporabo starinskih kmečkih pripomočkov predstaviti, kako so živeli nekoč,«
Slovensko ljudsko gledališče Celje je za sezono 2016/17 pripravilo šest premiernih uprizoritev in predstavo za otroke. V novi sezoni bo za najmlajše ponovno na ogled Abonmajček. Marca bo sledil že 26. festival Dnevi komedije.
Septembra si bodo gledalci lahko na Malem odru ogledali prvo slovensko uprizoritev komedije Meglica. Gre za delo Stephena Sachsa, režiser je Jernej Kobal. Oktobra bo sledila koprodukcija SLG Celje in Prešernovega gledališča Kranj, premiera komedije Žalujoči ostali. Avtor komedije je Branislav Nušić, režijo je prevzel Igor Vuk Torbica. Novembra bo na sporedu premiera avtorskega projekta Dej, ne govor. Avtor te žanrske premetanke, ki si jo bodo abonenti lahko ogledali kot dodatno predstavo, je Branko Završan. Konec novembra bodo na Malem odru premierno uprizorili
igro v treh dejanjih Nora ali hiška za lutke. Delo Henrika Ibsena bo režiral Nikola Zavišić. Februarja prihodnje leto bo sledila premiera tragedije Romeo in Julija, ki jo je napisal William Shakespeare, pod režijo se je podpisal Matjaž Zupančič. Maja bo na celjski oder prišla še prva slovenska uprizoritev drame Đorđa Lebovića in Aleksandra Obrenovića z naslovom Nebeški odred, režiser je Juš A. Zidar. Za otroke v SLG Celje pripravljajo prvo slovensko uprizoritev zgodbe Jakec in breskev velikanka. Režijo predstave Roalda Dahla v prevodu Milana Dekleve je prevzel Matjaž Latin. Za najmlajše bodo v prihajajoči sezoni pripravili dopoldanski in popoldanski Abonmajček, ki bo otrokom ponudil pet predstav. Predvpis abonmajev bo med 1. in 30. junijem, vpis abonmajev pa med 1. in 16. septembrom 2016.
TS
Izšla je knjiga domačinke
je dodala režiserka. Avtorska predstava je namenjena otrokom od tretjega leta, zato je tudi hudomušno besedilo narejeno posebej zanje. »Za to predstavo smo se odločili tudi zato, ker so bile naše zadnje predstave namenjene večjim otrokom, tudi srednješolcem. Lani smo naredili Malega princa, naredili smo tudi Svinjskega pastirja. Počasi smo potrebovali predstavo za najmlajše, ki je primerna za gostovanja v vrtcih.«
Sobotna premiera je bila kmalu razprodana, naslednja ponovitev bo v začetku junija.
BGO
Foto: Ksenija Mikor
V mozirski galeriji je bila javna predstavitev nove knjige Šepet duše, ki je delo domačinke Berte Vasle. Že vrsto let je vključena v literarno skupino domačega Kulturno-umetniškega društva Stopinje in v literarno skupino Likus.
Večino njenega knjižnega prvenca predstavljajo pesmi, v zadnjem delu knjige so tudi kratke zgodbe. »V mojih pesmih je najvažnejša tema narava, ki nam nudi veliko. Ceprav se oziram širše,« pravi o svojih pesmih Vasletova. Tako so v njenih pesmih različne teme, saj jo navdihujejo tako podmorski svet kot gore in gorniki.
Njene zgodbe - nekaj jih je tudi v knjigi - so nastale lani. Navdih je dobila iz različnih dogodkov vse od otroštva do zrelih let. V eni od zgodb opi-
suje resničen dogodek, kako je njo in njenega moža sredi noči nosila luna. Oba sta se odpravila v službo in ugotovila, da sta veliko prezgodnja.
Javna predstavitev knjižnega prvenca Berte Vasle
je bila v sodelovanju med izpostavo javnega sklada za kulturne dejavnosti in Kul-turno-umetniškim društvom Stopinje.
BJ
Foto: arhiv JSKD Mozirje
Berta Vasle med branjem iz svojega knjižnega prvenca
KULTURA
11
Gledališčniki zavzeli MaÄ?HOaza ulice
Staro mestno jedro gostilo 2. ulični gledališki festival celjskih osnovnih šol Fran Razigran
Številna mesta po državi že poznajo ulične gledališke festivale. V Celju to zvrst ustvarjalnosti v zadnjem času med drugim krepita Osnovna šola Frana Roša in celjska izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti. Organizatorja sta za drugi festival uličnega gledališča k sodelovanju privabila sedem celjskih osnovnih šol.
Lanski festival je zaoral ledino in po besedah strokovnega programskega delavca v javnem skladu Sebastja-na Volavca uspel v skladu s pričakovanji. Prvi poskus je pokazal tudi na nekatere šibke točke. »Otrokom je težko razjasniti, da je gledališče na prostem precej drugačno od klasičnega. Da dovoljuje le minimalno prenosno sceno, minimalno ozvočenje in podobno.«
Festivalu so se letos pridružile OŠ Frana Roša, Glazija, Lava, Hudinja, Frana Kranjca ter I. in III. OŠ. Gledalci so lahko nastope mladih gleda-liščnikov v petek in soboto spremljali na ploščadi pred Mestnim kinom Metropol, v Stanetovi ulici, na Krekovem trgu in na zvezdi.
Vsebine tudi za mentorje
Volavc je še pojasnil, da je bil izbor predstav prilagojen uprizoritvam na prostem,
Po zaslugi mladih gledališčnikov so mestno jedro minuli konec tedna obiskali tudi palčki.
saj so izkušnje pokazale, da občinstvo pravzaprav najbolj privabijo performansi z močno vizualno noto.
Med pripravami na festival so podobno kot preteklo leto organizirali izobraževanje za mentorje gledaliških skupin. Lani je mentorje za ulično gledališče spodbujal vodja Gledališča Ane Monro in organizator festivala Ana Desetnica Goro Osojnik. Tokrat je izobraževanje zanje vodil igralec, komik in improvizator Luka Koren-čič. Volavc je pojasnil, da
»Festival Fran Razigran je zagotovo prispeval k pestrejšemu utripu v starem mestnem jedru. Mladi so predstave uprizarjali na različnih mestih in se selili med različnimi točkami, svoje so prispevali tudi kostumi, glasba, napovedi,« je dejal Sebastjan Volavc.
so udeleženci predavanja v Celjski kulturnici spoznavali teorijo, odpravili pa so se tudi na celjske ulice in se na
Prejemnik nagrade OHO, osrednje neodvisne nagrade za mlade vizualne umetnice in umetnike v Sloveniji do 35. leta, je celjski ustvarjalec Mark Požlep. Nagrado, ki je namenjena podpori in promociji mladih vizualnih umetnikov, je prejel za delo Čudnije od raja oziroma Bolj čudno od raja.
V projektu je ustvarjalec obiskal domove upokojencev v šestih državah nekdanje Jugoslavije in stanovalcem pripravil glasbeni večer. Glasbeni program je bil sestavljen iz sedmih pesmi, ki so zaznamovale petdeseta in šestdeseta leta jugoslovanske popularne glasbe. Strokovna žirija je v obrazložitvi med drugim zapisala, da projekt kljub očitnim elementom nostalgije ne zdrsne v cenenost. Z nagrado OHO si je avtor prislužil samostojno razstavo, odkup umetniškega dela in dvomesečno bivanje v okviru programa Residency Unlimited v Brooklynu.
Mark Požlep je leta 2006 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer slikarstvo, podiplomski študij je končal pri profesorju Sreču Draganu, postmagistrski program transmedijske umetnosti pa v umetniški šoli Sint--Lukas v Bruslju. Deluje na področju slikarstva, risbe, videa, prostorske postavitve in performansa.
TS
Priporočamo
Oktet 9 deset
terenu pripravili na izvedbo letošnjega festivala.
TS
Foto: SHERPA
V	četrtek, 26. maja, bo v celjskem Narodnem domu ob 19. uri slavnostni koncert ob deseti obletnici celjske vokalne a cappella zasedbe Oktet 9.
V	Oktetu 9 pod umetniškim vodstvom Gregorja Deleje prepeva osem nekdanjih dijakov Gimnazije Celje - Center. Zasedba, ki deluje pod okriljem alumni Društva gCc, se je v preteklem desetletju proslavila s številnimi koncerti po vsej državi in v tujini, osvojila je odličja na tekmovanjih na Malti in v Žalcu ter si priborila polfinalni nastop v resničnostni oddaji Slovenija ima talent. Fantje so v prvem delovanju zasedbe na 18 turnejah obiskali 13 držav in navduševali občinstvo na treh celinah. Lani so izdali zgoščenko Svoboda?!, ki so jo posvetili desetletnici Okteta 9 kot tudi 70. obletnici konca druge svetovne vojne. Na jubilejnem koncertu bodo pregledali ključne trenutke svojega zanimivega glasbenega prijateljstva, in sicer v sliki, besedi ter seveda glasbi - z desetimi skladbami, ki so zaznamovale posamezno leto delovanja zasedbe, ter tudi z nekaj novostmi.
TS
Folkloristi iz štirih držav so v lepem vremenu z veseljem zaplesali skozi trg in tako folkloro pripeljali med ljudi.
Festival ob obletnici
Na Vranskem trgu plesalo več kot 250 folkloristov
Ob deseti obletnici delovanja tamkajšnjega folklornega društva in v okviru Tedna ljubiteljske kulture je Vransko gostilo mednarodni folklorni festival. Več kot 250 fol-kloristov se je domačinom najprej predstavilo na povorki skozi trg in nato še z nastopi v športni dvorani.
Na festivalu so sodelovale skupine, s katerimi domače folklorno društvo sodeluje že dlje časa. »V Sloveniji zelo dobro sodelujemo z večino društev, veliko prijateljev imamo tudi v tujini, ki so se z veseljem odzvali našemu povabilu,« je dejala predsednica vranskega folklornega društva Slava Škrabar. V društvu, ki ga je pred desetimi leti ustanovilo osem plesalcev, je danes 42 članov, pri čemer poleg plesne skupine delujeta tudi pevska in glasbena. Škra-barjeva v šali pravi, da so glede na to, da gre za povsem amatersko skupino, precej uspešni.
Ena od značilnosti vranskega folklornega društva je tudi, da za zdaj pleše predvsem štajerske plese, čemur so prilagojeni tudi kostumi, ki jih ima. Bo pa društvo v prihodnje zbirko zagotovo še razširilo, pravi predsednica.
LK, foto: TT
Od pastorke do kraljice
Knjiga o prvi Celjanki, ki je sedla na kraljevi prestol, Ani Celjski
V Pokrajinskem muzeju Celje je bila predstavljena knjiga o Ani Celjski, manj znani sestrični Barbare Celjske, saj letos mineva šeststo let od njene smrti. S knjigo želijo v muzeju približati Ano in njeno družino slovenski in tudi poljski javnosti, zato je zasnovana dvojezično.
Pretekli petek je celjska delegacija ob obletnici smrti Ane Celjske postavila spominsko ploščo v krakovski katedrali na Poljskem in tam predstavila publikacijo o predstavnici celjske rodbine. Knjiga je izšla v slovenskem in poljskem jeziku. Ani za razliko od Barbare Celjske in Veronike Deseniške slovenska javnost ni namenila pozornosti, a prav ona se je kot prva iz rodbine grofov Celjskih povzpela do kraljevega položaja. Bila je druga žena poljskega kralja in litovskega velikega kneza Vladislava II. Jagiele. »Vzroki za njeno prezrtost so maloštevilni viri, in tudi to, da izvirajo iz poljskega ozemlja in so bili za slovenske raziskovalce malce težje dosegljivi. Poleg tega so jo na slovenskem ozemlju zasenčila
Avtorice knjige: Tjaša Krivec, Maja Lukanc in Rolanda Fugger Ger-madnik (od leve)
Barbara Celjska, na Poljskem pa ostale tri Jagielove žene, predvsem pa Jadviga, ki je kasneje postala svetnica,« je na predstavitvi povedala Maja Lukanc, ki je Ano raziskovala v nagrajeni diplomski nalogi in je soavtorica knjige. Publikacija poskuša slediti Anini življenjski poti, od njene mladosti na celjskem dvoru, snubitve, poroke, kronanja
ter Anine vloge v javnem življenju. Delo Maje Lukanc so v muzeju združili z izsledki Rolande Fugger Germadnik o celjski rodbini, iz katere je Ana izhajala. Oblikovanje knjige je delo mlade Tjaše Krivec. Z njihovo pomočjo Ana Celjska dobiva mesto, ki ji pritiče.
BGO
Foto: SHERPA
12
NAŠA TEMA
Sladkorja povsod preveč
Strokovnjaki in starši opozarjajo - Šolska prehrana na papirju dobro urejena, v praksi je stanje včasih porazno
»Posredovala sem na svetu staršev in tudi osebno v šoli. A se nič ne spremeni. Otroci dobijo za malico sladko mleko, gost kakav, da se vleče, sladkan čaj, ob tem pa krofe, kupljene slaščice, pico in podobno. Ali res nihče noče razumeti, kakšno škodo s tem delamo svojim otrokom?« se je na nas obrnila ena od mam, ki ima otroke v nižjih razredih osnovne šole. Kakšno je dejansko stanje v šolskih kuhinjah, smo preverili tudi na terenu.
Na deklarativni ravni nam je jasno, da pretiravanje s čimerkoli ni dobro. Najnovejše znanstvene raziskave kažejo, da so bile desetletja maščobe po krivici najbolj preganjan
del prehrane. Kot kaže, svetovno epidemijo civilizacijskih bolezni povzroča sladkor.
Soočimo se -sladkor je droga
Sladkarije redijo, pravi najbolj posplošeno prepričanje o sladkorju. V resnici zaradi vpliva na žlezo slinavko in hormon inzulin sladkor vpliva na presnovo, zvišuje stresni hormon kortizol in leptin, ki uravnava občutek sitosti. Zaradi sladkorja posledično jemo več, hkrati pa imamo zaradi njega vedno večjo željo po sladkem. Nekateri celo trdijo, da sladkor zasvoji hitreje in močneje kot heroin. O zasvojenosti s sladkim bi zagotovo vsak od nas
Slovenija je ena redkih držav, kjer še imamo organizirano šolsko prehrano, ki jo ureja celo zakon. Organizatorji prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih pri načrtovanju jedilnikov upoštevajo smernice strokovnega sveta in priporočila, podprta z najrazličnejšimi raziskavami. Velikokrat težava ni zgolj pri izbiri napačnih živil, ampak je vprašljiva predvsem kakovost. A ta je kot vse drugo pogojena s ceno.
25
kg sladkorja zaužije povprečen mladostnik letno samo s sladkimi pijačami.
70 kg sladkorja
na leto zaužijejo Američani, ki so rekorderji na lestvici.
znal povedati svojo zgodbo. Dokazano je, da sladkor vpliva na možgane, pri mlajših bolj kot pri starejših. Še posebej so možgani na sladkor občutljivi v predšolski dobi. Sladkor vpliva na učne spodobnosti in vedenje otrok, povzroča večjo aktivnost ali celo hiperaktivnost otrok.
Grenka resnica o sladkorju
Sodobni potrošnik zelo težko nadzoruje vnos sladkorja, saj ga vsebuje skoraj vsa industrijsko predelana hrana. Na cenen način z dodajanjem sladkorja in drugih potencialno nevarnih dodatkov je
namreč užitna tudi hrana, ki bi imela sicer okus po kartonu. O tem, kje je še dopustna meja sladkorja za otroke, je težko soditi. Sladkor je namreč prisoten tudi v sadju in naravnih sokovih. V telesu povsem enak negativen odziv povzročijo tudi sladkorni nadomestki, kot so fruktoza, med ali javorjev sirup.
Priznan endokrinolog in specialist za otroško debelost dr. Robert Lustig je v svoji knjigi Grenka resnica o sladkorju povzel vzroke in posledice planetarne pre-hranske katastrofe, ki jo povzroča prav sladkor. Presnovni sindrom, ki ga povzroča
ni jajčniki in tolščavost oziroma predebelost, inzulinska plima povzroča tudi 80 odstotkov rakotvornih celičnih mutacij. Po Lustigu te bolezni skrajšujejo življenje v povprečju za 15 do 20 let, pred tem pa zaradi kroničnega trpljenja bistveno zmanjšajo kakovost življenja. In temu smo izpostavljeni vsi, ki pojemo več kot 50 gramov sladkorja dnevno. Uradne statistike pravijo, da ga v povprečju pojemo dvakrat toliko. V resnici še precej več. Sredi prejšnjega stoletja je ameriška prehran-ska industrija zaradi zmotnega prepričanja o škodljivosti maščob v celotni verigi te v
2 kg
sladkorja letno so naši predniki pojedli še pred sto leti - zgolj kot začimbo in zdravilo.
S sladkorjem se hranijo paraziti in glivice,
ki nas zastrupljajo z aflatoksini. V procesu presnove sladkorja pride do vretja, pri čemer nastaja alkohol, ki je strup za možganske celice. Alkohol povzroča tudi dehidriranost brez vode pa možgani ne morejo dobro delovati.
Raziskovalci so predšolskim otrokom ponudili pijačo z velikim deležem sladkorja in njihovo vedenje primerjali z otroki, ki so popili nesladkano pijačo. Otroci v skupini, ki je spila sladkano pijačo, so imeli pri reševanju nalog več težav, bili pa so tudi bolj nemirni. Več kot otroci zaužijejo sladkorja, manjša je njihova sposobnost zbranosti in učenja.
sladkor, se kaže kot diabetes tipa 2, povišan tlak, motnje krvne za-maščenosti, srčno-žilne bolezni, jetrna zamašče-nost nealkoholnega tipa, ledvična obolenja, policistič-
veliki večini nadomestila s sladkorjem. Osemdeset odstotkov predelanih živil (od kruha, pripravljenih obrokov, paradižnikovih omak, mesnih delikates ...) vsebuje sladkor.
StO
Razpeti med željami učencev, staršev in stroke
Boris Pungaršek na delovnem mestu. Foto: osebni arhiv
Bel kruh in sladkarije sta med otroki še vedno »IN«
Boris Pungaršek je že peto leto kuhar v OŠ Dramlje, pred tem je bil kuhar in natakar že drugod. Vsak dan s pomočnico pripravita 230 malic in 150 kosil. Je ljubitelj dobre hrane in strasten športnik. Kuha z ljubeznijo in s spoštovanjem do hrane. »Vedno znova mi je hudo, ko hrana ostaja in jo vržemo v odpadke.«
Šolski jedilnik sestavlja vodja šolske prehrane, Pungaršek pa jedi skuha po svojih receptih. »Trudim se, da je čim manj sladko in slano ter da ni pikantno.« A bel kruh in sladkarije gredo še vedno najbolj v slast. »Polnozrnate štručke se jim zatikajo v grlu, zato jih raje
prepolovim, da gre čim manj hrane stran.« Vsega po malem se drži tudi pri obrokih kosil. »Dejstvo je, da bi otroci testenine z bolonjsko omako jedli vsak dan. Če je recimo omaka carbonara, je že drugače. Potem jim dam vsaj testenine in na rob krožnika malce omake.« Neredko se zgodi, da se vrnejo po še.
Enolončnice prav tako niso na vrhu priljubljenosti. »Ker so ponavadi zraven palačinke ali druge sladice, se učenci ne pritožujejo preveč.« Tudi meso ni najbolj zaželeno, mogoče še najbolj kakšen piščanec. »Če ponudimo dunajski zrezek ali katere druge ocvrte jedi, se jim zdi krasno,
a tega nimamo pogosto na jedilniku.« Za malico so najbolj zaželeni mlečni riž, kakšne pica-štručke, hrenovke in sadni jogurti. »Orehovi rogljič-ki, kokosove potičke in ostalo pekovsko pecivo so manj zaželeni. Ponavadi prinašajo učenci nazaj malce obgrizene potičke. Veliko preveč hrane gre stran. Smešno se mi zdi, da po eni strani zbiramo denar za lačne otroke, po drugi strani s hrano delamo zelo grdo. Včasih pride kdo v kuhinjo, ki bi rad imel kosilo, in če kaj ostane, mu vedno dam. Običajno hodijo k meni eni in isti. Poleg tega ima veliko otrok kosilo s subvencijami, tako da mislim, da je šolska prehrana vsem dosegljiva.« Dvakrat na leto kuhinjo pregleda inšpekcija in do zdaj ni imela slabih besed.
BGO
Starši želijo, da bi njihovi otroci v šoli zaužili čim več zdravih jedi. A precejšnji ostanki jogurta z bližnje kmetije in za celo vedro napol obglodanih polno-zrnatih štručk ter vreča še povsem nedotaknjenega pekovskega peciva, ki so ostali po šolski malici, so dokaz, da so želje staršev in načrtovalcev prehrane v III. osnovni šoli Celje eno, okus otrok pa drugo. Za nekatere so težava že drobna semena na kosu kruha. Določeni učenci takšnega kruha ne želijo niti poskusiti. A če bi nanj namazali čokoladni namaz, bi se njihovi standardi čudežno spremenili.
Vodja kuhinje III. osnovne šole Celje Toni Lipičnik ob pol šestih zjutraj prevzame živila s še dvema sodelavcema, s kuharjem in pomočnico kuharja. Nato pripravijo zajtrk, kasneje še malico. Ko slednjo razdelijo in ko počistijo jedilnico, sledi priprava kosila, ki ga otroci pojedo med 12. in 14. uro. Dnevno pripravijo 17 zajtrkov, 410 malic, 376 kosil in 74 popoldanskih malic. Pri tem do 12 obrokov pripravijo za učence, ki so preobčutljivi na glukozo, laktozo ali fruktozo.
Na dan, ko smo obiskali III. osnovno šolo Celje, sta bila za zajtrk bio kruh in piščan-čja salama. Malico sta sestavljala domač jogurt z ene od
»Zgodi se, da učenec pogleda, kaj je za kosilo, in se na mestu obrne, ne da bi pojedel en sam grižljaj. To je najmanj prijetno, saj otrok pride domov lačen, starši pa prst usmerijo v šolo, zakaj otroka ne nahranimo, če nam za to plačajo,« poudarja ravnatelj Aleksander Ver-hovšek.
kmetij na Celjskem in pol-nozrnata štručka. Obojega je ostalo toliko, da bi se lahko najedel še vsaj en razred otrok. Za kosilo so učenci lakoto potešili z zelenjavno kremno juho, s postrvjo, pečeno na žaru, krompirjevo solato in sokom.
Dunajski zrezek ni več številka ena
Lipičnik je dejal, da gredo otrokom najbolj v slast špageti, krompirjevi svaljki, krompirjeva enolončnica, medtem ko sta nekaj let nazaj največ navdušenja pože-
la dunajski zrezek in ocvrt krompir.
Sogovornik, ki ima 25 let delovne dobe, od tega je 11 let zaposlen v šolski kuhinji, pravi, da so se v tem času precej spremenili trendi priprave hrane. V kuhinji so pozorni predvsem na sladkor in maščobe. Kadar poleg obroka ponudijo čaj, pazijo, da ni preveč sladek, čim manjši delež sladkorja je pomemben tudi pri sestavi jedilnika nasploh. Za pripravo hrane ne uporabljajo vegete, ampak posušene začimbe,
Špela facebook
»Mislim, da premnogo otrok doma je slabše kot v šoli. Majhni otroci se radi muhajo, kadar je na krožniku zelenjava, in potem jim damo karkoli, samo da nekaj pojedo. Da o tem, koliko časa ostane ljudem za zdravo kuhanje po službi ob 17. uri, sploh ne govorim. Sprehodimo se mimo kakšne restavracije s hitro prehrano. Noter je polno majhnih otrok, katerih mame v šoli pogosto delajo vse sorte študije iz šolske prehrane. Prihajam iz šole, vem, kako to izgleda.«
NAŠA TEMA
13
v šolski hrani sploh!
ur
-L
»Glavna težava je, da nekateri otroci določenih živil, ki jih ne poznajo, ne želijo niti poskusiti. Zaposleni v šoli se moramo močno potruditi, da otrok kakšno takšno jed sploh poskusi in naposled morda celo ugotovi, da mu je všeč,« pravi Aleksander Verhovšek.
SASKA T. OCVIRK
OB ROBU
Boj z mlini na veter
»Pri najboljši volji ne vem, kaj naj dam otroku za zajtrk...« me je zadnjič že skoraj obupano nagovoril znanec. Gre za povsem povprečno ortozaposleno sodobno družino, ki se zaveda pasti sodobnega prehranjevanja, podpore pa ni deležna skoraj nikjer. Če otrok za zajtrk namesto čokoladnega namaza poje vsaj kruh z maslom in medom, smo že zmagali, z vidika vnosa sladkorja pa nismo naredili prav veliko.
Ko govorimo o domači prehrani - bodimo realni - kateri družini še uspe vsaj enkrat na dan pojesti doma kuhan zdrav obrok iz neoporečnih naravnih živil? Kje se torej v resnici prehranjujemo? In koliko sladkorja pojemo, ne da bi za to sploh vedeli? Če vse ostale nezaželene dodatke pustimo ob strani. Starši, ki otrokom prepovedujejo sladkarije, velikokrat veljajo za čudake, čokolada in bonboni pa so še vedno ultimativen izraz ljubezni in naklonjenosti dedkov, babic, sosed in drugih dobronamernih ljudi.
Pod črto: lahko se mečemo na glavo, a bodo naši otroci - in mi z njimi - še vedno pojedli desetkrat več sladkorja, kot bi bilo še dobro zanje. To je težka vojna na vseh frontah. Tudi v šolah ni enostavno, da ne bo pomote. A da se moramo ob vsem tem še vedno prerekati, ali bo otrokom za žejo na voljo nesladkan čaj, je preprosto noro. Da ga ne pijejo? Potem pač niso žejni! In da je treba otrokom dati nekaj sladkega v šoli, ker sicer prinesejo čokolado s seboj? Saj jo bodo vseeno. In da doma otroci jedo še slabše kot v šoli? Velikokrat verjetno res. Ampak je to opravičilo za sladko mleko v prahu in čokoladni krof za malico? Kot je zaključil svetovno znani kuhar po pregledu šolskih kuhinj v Ameriki; vsak sodnik bi po pregledu količine sladkorja, ki ga sistemsko dajemo otrokom, to označil za zlorabo otrok. Smo pri nas kaj dlje od tega?
Alenka facebook
»Ko berem jedilnik v naši šoli, je vse lepo in zdravo. Žal pa je večina obrokov pripravljenih >iz vrečk ali samo dokončanih
v kuhinji. Škoda, ker se moji otroci tako navajajo na okus umetnih ojačevalcev okusa namesto na okus dobre domače hrane, ki jim jo skušamo privzgojiti doma.«
jedi gostijo s krompirjem ali z gustinom. Živila cvrejo v kon-vektomatu, medtem ko so jih pred leti še cvrli v olju.
Zdravo
prehranjevanje se začne doma
Kaj bo na jedilniku, je v domeni vodje šolske prehrane Natalije Anderluh, ki jedilnik sestavi po dogovoru z vodjo šolske kuhinje in glede na smernice zdrave prehrane. Pri tem se ozira tudi na to, kaj otroci radi jedo in česa ne. »Poskušam slediti temu, da bi otroci čim bolj zdravo jedli, vendar je vzgajanje pravilnih prehranjevalnih navad dolg proces, ki traja nekaj let. Čeprav smo danes imeli na jedilniku zdravo malico, učenci veliko takšne hrane odklanjajo oziroma jo vrnejo v kuhinjo.«
In zakaj hrano vračajo? Po prepričanju sogovornice je eden od vzrokov, da podobnih živil niso vajeni jesti doma. A če jih bodo na bolj zdravo prehrano navadili v šoli, obstaja upanje, da bodo takšna živila želeli jesti tudi doma, dodaja.
Med željami in resničnostjo
Iskanje ravnotežja med priporočili o tem, kakšen naj bi bil jedilnik, in med tem, kaj otroci res jedo, je prava umetnost. »Zdrava prehrana je vsekakor pomembna, a kakšen je smisel njenega plačevanja, če je otroci ne jedo in če ostaja? Zato spremembe uvajamo postopoma, iščemo alternative. Jedilniki so sicer med šolami primerljivi, bi-
stvenih odstopanj od tistega, kar lahko dobimo od dobaviteljev in kar lahko ponudimo učencem, po mojih opažanjih ni,« meni Anderluhova.
Med dobavitelji hrane za III. osnovno šolo Celje je tudi precej lokalnih pridelovalcev. Z njimi so v šoli sklenili ustne dogovore. Kmetje radi sodelujejo in nimajo težav z zagotavljanjem ustreznih količin živil, če jim le šola pravočasno sporoči želene količine.
Šola je vključena tudi v shemo šolskega sadja, kar pomeni, da od pristojnega ministrstva prejme določen denar, ki ga porabi za nakup jabolk, hrušk, banan in drugega sadja, ki je učencem brezplačno na voljo med odmori.
TS
Foto: SHERPA
Več sodelovanja z lokalnimi ponudniki
Natalija Anderluh je pojasnila, da sadnega jogurta z bližnje kmetije, ki je seveda manj sladek kot tisti iz trgovine, nekateri učenci ne želijo niti poskusiti.
Še vedno bolje kot doma?
Zavod RS za šolstvo je v preteklih letih pripravil več strokovnih srečanj, ki so bila posvečena izboljšanju prehrane in zdravja šolskih otrok.
Na teh srečanjih so udeleženci ugotavljali, da je za korekcijo nepravilne družinske prehrane najučinkovitejši način dobro načrtovana in organizirana šolska prehrana. Kljub temu da je socialni položaj družin vedno slabši, število obrokov ne upada. To po mnenju zavoda kaže, da je ponudba hrane ustrezna. Organizirana šolska prehrana je mnogokrat cenejša od hrane, ki jo pripravimo sami doma.
V več kot 450
osnovnih šolah v Sloveniji dnevno pripravljajo več kot
160 tisoč
dopoldanskih malic,
120 tisoč kosil in drugih obrokov.
Nadzor nad ustrezno kakovostjo šolskega jedilnika opravljajo pristojne inšpekcijske službe s svojimi rednimi in izrednimi pregledi v vseh osnovnih šolah. »Najpomembnejša pravila zdrave prehrane ne vsebujejo zapo-
vedi ali prepovedi, temveč le priporočila za večjo ali manjšo količino tega ali onega živila. Najpomembnejši kriteriji zdrave prehrane so zmernost, kakovost, raznolikost, uravnoteženost in naklonjenost zdravemu načinu življenja,« poudarjajo na zavodu, ki je s projektom Uživajmo v zdravju skupaj s partnerji lani uspel pridobiti sredstva iz programa norveškega finančnega mehanizma. Projekt naj bi prispeval k zagotavljanju zdravega življenjskega sloga s poudarkom na prehranjevanju, gibanju in preprečevanju debelosti, kar pomeni tudi prevetritev šolske prehrane.
TC
Tea Pogorevc, organizatorka prehrane in zdravstve-no-higienskega režima, ki skrbi za pripravo jedilnikov v braslovški osnovni šoli, je prepričana, da smo trenutno v Sloveniji na dobri poti, da otrokom v vzgojno-izobraže-valnih zavodih zagotovimo varno, uravnoteženo in zdravo prehrano.
Kot pravi, je bila do zdaj največja ovira zakonodaja, saj so zavodi morali naročati hrano pri najugodnejših ponudnikih. »Za naročanje hrane imamo z dobavitelji, ki jih izberemo na javnem razpisu, sklenjene okvirne sporazume. Današnja praksa kaže, da imamo javni zavodi na razpisih večinoma živila, ki so cenovno ugodna, a pogostokrat tudi nekakovo-stna.« A se to na srečo vendarle spreminja. »Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spodbuja lokalno trajnostno oskrbo v javnih zavodih, tako da lahko naročamo sezonsko hrano od sosednjih kmetov, domače kravje mleko in mlečne izdelke, slovensko ekološko meso in podobno. To je velik korak naprej. Temu smo do zdaj posvečali premalo pozornosti.«
Pri naročanju lokalne hrane je trenutno največja ovira, kot je pojasnila sogovornica, da se lokalni kmetje na pozive ne odzovejo, velikokrat je previsoka tudi cena. A cene so lahko težava tudi pri večjih javnih naročilih. »Dobavitelji nam velikokrat dostavijo zelo slabo kakovost
živil, kar seveda zavrnemo. Ko se dobavitelji prijavljajo na razpis, imajo vse, samo da so izbrani, a potem se zgodi, da določenih živil ne dobiš, saj jih niso pripravljeni dati po tako nizki ceni, kot je navedeno v razpisu. Tu mislim predvsem na sadje in zelenjavo.«
Organizatorka šolske prehrane še ugotavlja, da otroci še vedno zaužijejo preveč sladkorja. Ne le v šoli, tudi doma. »Moramo se zavedati, da sladkor zaužijemo že z živili, ki vsebujejo naravno prisotne sladkorje. Primeri so laktoza v mleku, sladkorji v sadju. Raziskave kažejo, da otrok v povprečju zaužije tudi do 65 kilogramov sladkorja letno, od tega ga 23 kilogramov popije s sladkimi pijačami z dodanimi sladkorji. To je kar trikrat preveč.« Čeprav otrokom sladka hrana bolj diši, je prav, dodaja Tea Pogorevc, da se šole in vrtci ravnajo po smernicah zdravega prehranjevanja, saj s tem otrokom zagotavljajo dostopnost do zdravih izbir.	LK
Marjana facebook
»Zelo sem razočarana. Ogromno je pic, kifeljčkov, klobas in sira, čokolina in podobnega. Sadja in zelenjave je za vzorec. In ne smemo vseh otrok metati v isti koš. Takšna hrana mojim otrokom na primer ni všeč.«
14
KRONIKA
Za takšno kaznivo dejanje tudi do pet let zapora
Od vandalizma do naklepnega poškodovanja
Še pred leti smo pogostokrat poročali o vanda-lizmu predvsem na javnih stavbah, kulturnih spomenikih in v različnih delih mestnega jedra, ki so bili mnogokrat porisani ali uničeni zaradi grafitov in ostalih poškodb. Škode zaradi takšnih kaznivih dejanj ni bilo malo. Meja med vandalizmom in naklepnim kaznivim dejanjem poškodovanja tuje stvari je zelo tanka ali celo zabrisana. Za policiste takšne preiskave niso sicer tako zelo zahtevne, a je res, da je storilce težko izslediti.
Celjan Iztok Gartner, znan sicer kot televizijski voditelj in bloger, je očitno nekomu stopil na žulj, saj mu je neznanec že dvakrat dodobra porisal osebni avtomobil. Takšna poškodba avtomobila je kaznivo dejanje. »Ravno večkratna ponovitev takšnega dejanja nakazuje na naklep,« pravijo na Policijski upravi Celje. V Celju sta namreč tudi dva
vidnejša grafita, naperjena prav tako proti Gartnerju. Kaj je vzrok, da se nekdo na takšen način spravlja nanj, Gartner ne ve, povezuje pa to s svojim delom. »Videti je, da nekdo natančno ve, kje sem doma, kje in kdaj parkiram avtomobil, kar je že malo zastrašujoče, zato upam, da bo policija storilca našla,« pravi Gartner.
Storilec bi lahko tožil oškodovanca
Kot dodajajo na policiji, so razlogi pri takšnih početjih različni, izhajajo lahko iz maščevanja, jeze ali iz osebnih zamer. Gartnerjev primer tako še zdaleč ni edini. Kadar policija išče takšne storilce, ima pravzaprav oteženo delo. Ker na parkiriščih v spalnih naseljih ni video-nadzornega sistema, težko pride do kakršne koli prave informacije, zato storilci največkrat ostanejo skriti in nekaznovani. Stanovalci sami parkirišč ne smejo snemati, saj ne gre za zasebno last. Ker je snemanje brez opozo-
Lastnik avtomobila Iztok Gartner ponuja celo denarno nagrado tistemu, ki je morda storilca opazil in bi ga s tem pomagal tudi odkriti.
rila po slovenski zakonodaji prepovedano, je vprašanje, ali bi sodišče takšen dokaz, četudi bi nekdo posnel storilca, sploh upoštevalo. Še več, nabriti storilec bi lahko oškodovanca celo tožil, ker ga je neupravičeno snemal.
Fantka ostajata v
■ "VI" I	V ■ ■
rejniški družini
Odločitev Upravnega sodišča RS delno v prid starima staršema
Ta teden je odjeknila novica, da je Upravno sodišče RS delno ugodilo tožbi starih staršev dveh koroških dečkov, ki sta decembra lani ostala brez matere. 32-letno mamo je takrat v Velenju umoril njen partner. Od takrat sta bila otroka nastanjena pri babici in dedku, nakar je Center za socialno delo Velenje marca izdal odločbo o odvzemu otrok in njuni nastanitvi v rejniški družini. Kljub delni ugoditvi tožbi otroka ostajata v rejništvu.
Upravno sodišče je namreč navedlo, da ni odločalo o tem, ali je tožnica (babica) primerna oseba za rejnico za svoja vnuka oziroma ali je potrebna namestitev otrok v drugo rejniško družino, ampak ali so bile z načinom odvzema otrok, kot je bil storjen, kršene njene pravice. In sodišče je odločilo, da so bile.
Stikov z vnuki še vedno ni
Takšna odločitev upravnega sodišča je na prvi pogled nekoliko v navzkrižju sicer z mnenji centra za socialno delo, socialne inšpekcije in varuhinje človekovih pravic. Ti so namreč ugotavljali, da
nepravilnosti ni bilo. Vendar so nepravilnosti ugotavljali tudi glede na vsebino celotnega postopka, medtem ko upravno sodišče, kot navaja v svojem mnenju, v vsebino ni posegalo. Upravno sodišče kljub mnenju, da otroka pri babici nista bila ogrožena, ni prikimalo zahtevi babice, da bi se dečka vrnila domov, ampak je to odločitev prepustilo drugim sodnim organom. Odvetnik starih staršev Velimir Cu-gmas zdaj napoveduje tudi pritožbo na vrhovno sodišče, saj trdi, da je bil postopek odvzema nezakonit v celoti, in zahteva vrnitev otrok k starima staršema. Ta sicer z vnukoma še vedno nimata stikov in še vedno ne vesta, v kateri rejniški družini bivata.
Bo kdo odgovarjal?
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se bodo po preučitvi natančne razlage takšne sodbe upravnega sodišča odločili, kako naprej. Če bo sodba pravnomočna, primer ne bo ostal brez posledic. Kakšne naj bi te bile, zaenkrat ni znano. Na sodbo so se odzva-
li tudi v uradu varuhinje človekovih pravic, kjer poudarjajo, da ne morejo vsebinsko komentirati sodnih postopkov, ki še niso pravnomočno končani, še zlasti, ker je ena od strank v postopku že napovedala pritožbo. »Sicer pa ugotavljamo, da upravno sodišče pritrjuje ugotovitvam varuhinje, ki je opozorila na pravni interes dedkov in babic oziroma ožjih sorodnikov v pravnih postopkih za zaščito otrok in potrebo, da jim ga prizna zakonodaja,« so zapisali v uradu. Ob tem so dodali, da je varuhinja v postopku ugotavljala le, kako je bila upoštevana največja korist otrok ob formalnem odvzemu očetu, in pri tem ugotovila, da ni prišlo do kršitve pravic otrok. »Varuhinja torej ni ugotavljala nepravilnosti v postopkih, za katere so pristojni drugi državni organi in jih bo mogoče odpraviti v nadaljnjih postopkih, ki jih je začel zastopnik starih staršev. Trditi, da je varuh podprl ugotovitve drugih organov, ni primerno, saj so bila že izhodišča za preučevanje različna,« so se še odzvali v uradu.
SŠol
Nekateri javni kraji ali zasebna parkirišča pa so vendarle pod urejenim videonadzo-
rom in kadar se podobno dejanje zgodi tam, storilca praviloma najdejo.
Očividcev ni
Sicer pa do takšnih poškodovanj osebne lastnine največkrat prihaja v nočnih urah, zato tudi očividcev ni. Kazen za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari je zapor do dveh let, odvisno od povzročene škode. Če je poleg tega ugotovljen še naklep, je zagrožena kazen tudi do pet let zapora. To v Gartnerjevem primeru, kot pravijo na policiji, zagotovo je, saj je nastala večja škoda. Torej, storilec je prešel mejo med vandaliz-mom in kaznivim dejanjem, kar pomeni, da to nikakor ni več samo »šala«. Naj ob tem dodamo, da niti policijska vozila niso varna. Nekajkrat se je že zgodilo v Celju, da so bila policijska službena vozila poškodovana, četudi so bila parkirana na parkirišču policijske uprave.
SŠol
Sodoben čoln za celjske gasilce
Poklicna gasilska enota Celje je v teh dneh dobila sodobni reševalni čoln. Z njim bo v primerih posredovanj na vodi delala potapljaška ekipa gasilcev. Čoln je namenjen tudi prevozu ponesrečencev iz vode do obrežja, njegova dolžina omogoča tudi, da ponesrečenca prevažajo z nosili.
Čoln je opremljen tudi z reflektorji za delo ponoči in s sonarjem, ki je namenjen iskanju predmetov na dnu reke ali jezera. Celjska poklicna gasilska enota je v minulih dveh letih svojo potapljaško reševalno enoto intenzivno usposabljala, zato je tudi ena najsodobneje opremljenih tovrstnih gasilskih enot v Sloveniji. Pokriva 14 občin celjske regije. V enoti je 16 potapljačev.
Vrednost reševalnega čolna z motorjem znaša 35 tisoč evrov. Foto: PGE Celje
Motoristično sezono zaznamovali prvi padci
V nedeljo sta se na cestah celjske regije hudo poškodovala kar dva motorista. Prva nesreča se je zgodila pri Vitanju, druga na območju Žegra.
Na relaciji proti Spodnjemu Doliču je 45-letni motorist zapeljal s ceste na bankino in pri tem padel. Zaradi hudih poškodb se zdravi v celjski bolnišnici. Policisti okoliščine nesreče še preiskujejo.
Drugi motorist, star 37 let, se je poškodoval na cesti Žegar-Prevorje. Zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča je trčil v robnik in padel. Prometna nesreča s hudimi posledicami se je zgodila tudi v Svetem Jerneju pri Slovenskih Konjicah. 23-letni voznik motornega kolesa je v blagem levem ovinku zapeljal na nasprotni vozni pas in čelno trčil v osebno vozilo. Pri padcu je motorist dobil tako hude poškodbe, da se še vedno zdravi v celjski bolnišnici.
Šest oseb poškodovanih
Izven Bukovžlaka pri Celju se je v nesreči, ki se je zgodila v nedeljo dopoldne, poškodovalo kar šest oseb.
82-letni voznik avtomobila, ki je vozil iz smeri Slanc proti Bukovžlaku, je vkrižišču zaprl pot voznici osebnega vozila, ki je pravilno pripeljala iz smeri Celja. V nesreči sta se huje poškodovala 82-letni povzročitelj in njegova 78-letna sopotnica. 37-letna voznica osebnega vozila in njeni trije sopotniki so se poškodovali lažje.
Ste ga kje videli?
Policisti in svojci še vedno iščejo 37-letnega Mateja Kri-stanška z Reke nad Laškim. Pogrešan je že od 3. maja, a je bila policija o tem obveščena šele v ponedeljek. Pogrešani je visok približno 175 centimetrov, je vitke postave in ima svetlo rjave lase. Vse informacije o njem zbirajo na številki 1l3 ali na Policijski postaji Laško.
ŠPORT
15
Ostrava porok za vabila
Za uvod skoraj izenačil državni rekord
Mladi atlet celjskega Kladivarja Robert Renner je zelo dobro začel sezono na prostem. Na mitingu svetovnega izziva v češki Ostravi je v petek v skoku s palico pred 15 tisoč gledalci osvojil tretje mesto.
22-letni Celjan je preskočil 5,63 metra in le za sedem centimetrov zaostal za svojim državnim rekordom. Včeraj je nastopil v središču Innsbrucka.
Po težavah v zimski sezoni ste prijetno presenetili, takšnega uvoda domala nihče ni pričakoval.
Sezone na prostem doslej še nisem tako dobro začel. Na otvoritvenih tekmah je bil moj najboljši rezultat 540 cm. Gre za očiten preskok in dober obet za letošnjo sezono.
Ste imeli sploh kaj težav do višine 570 cm?
Ne, prav nobenih. V prvih poskusih sem preskočil 515, 535, 555 in tudi 563 centimetrov, kar mi je zagotovilo tretje mesto, saj sta se še dva tekmeca prav tako zaustavila pri 563 centimetrih.
Pogoji so bili daleč od idealnih, kajne?
Vsekakor. Veter je pihal v bok in tudi v prsi, bil je zelo neugoden. To se je poznalo na rezultatih vrhunskih tekmovalcev, ki sicer skačejo višje. Imeli so velike težave, jaz pa ne, kar me tudi veseli. Na pomembnejših tekmah, ki so pred mano, so lahko vremenski pogoji znova neugodni in informacija iz Ostrave, da se dobro znajdem tudi v njih, je pomembna in mi vliva samozavest.
Kako je bilo z vašim zaletom, katere palice ste izbrali?
Moj tek je bil odličen, zdaj že znaša 18 korakov. Že ob koncu zimske sezone sem skakal s petmetrsko palico, a neuspešno. Zdaj je že bilo drugače. Tudi trdota je bila maksimalna in ko se bom takšne še bolj navadil, pričakujem napredek rezultata za nekaj centimetrov.
Bržkone za svetovnim rekorderjem Renaudom Lavilleniejem še niste zaostali zgolj za 20 centimetrov.
Bo držalo, toda Renaud tokrat še ni tekmoval ob polnem zaletu. Postopoma načrtuje formo proti leto-
šnji najpomembnejši tekmi, ki bo v Riu.
Tudi vi skrbno razmišljate o poteku vadbe s to razliko, da bo vaš višek sezone morda evropsko prvenstvo. To bo med 6. in 10. julijem, kvalifikacije skoka s palico pa že prvi dan.
Po Innsbrucku se bom udeležil še štirih, petih mitingov. Zaenkrat še nimam vabil za večje tekme, toda po dosežku na Češkem jih pričakujem. Približno teden dni pred potjo na Nizozemsko se bom umiril in se brez tekem pripravljal za nastop.
Ste s skoki v Ostravi presenetili svojega trenerja Milana Kranjca?
Bil je zelo vesel, zdelo se mi je, da le ni pričakoval tako dobrega rezultata že na prvi tekmi.
So bili treningi v zadnjem obdobju drugačni kot sicer?
Zaradi problemov med dvoranskimi nastopi je maksimalni zalet sledil pozno. Na treningih nisva letvice nastavljala na ekstremno višino, zato je bila prva preizkušnja prava uganka.
Zdaj je vse tako, kot sva si zamislila.
Le prek 5,70 metra ni šlo. Ste bili morda blizu preleta?
Tokrat se mi letvica ni zdela tako visoka. Vsi trije poskusi so bili solidni, med zadnjim pa sem letvico že preletel, a jo nato vseeno zrušil. Nekaj centimetrov rezerve zagotovo še imam. To moram dokazati v naslednjih tednih.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Slovenska rekorderka v metu kopja Martina Ratej je na diamantni ligi v maroškem Rabatu osvojila peto mesto, skupno je v seštevku discipline šesta. Njeno orodje je pristalo pri 59,39 metra. Pričakovala je boljši dosežek, daljavo vsaj okrog 63 metrov. Priznala je, da še ni v formi, težave ima pri izmetu. Njen trener Andrej Hajnšek verjame, da je sposobna boljših metov. Potrebuje še eno lažjo tekmo, da pridobi na samozavesti in potem naj bi bilo kmalu bolje. Prvi etapni cilj sezone je še vedno EP v Amsterdamu.
Robert Renner je bil lani evropski prvak do 23 let, leta 2011 pa najboljši na svetu v mladinski konkurenci.
Direktor Celja k prvaku
Borut Arlič je v NK Celje prišel pred desetletjem. Sprva je bil trener mlajših selekcij, nato tehnični vodja Šolskega nogometnega centra, od leta 2008 pa je to vlogo opravljal tudi v članskem moštvu.
Kasneje je bil tudi športni direktor, od sezone 2012/2013 pa direktor kluba. Sprejel je ponudbo predsednika NK Olimpija Ljubljana Milana Mandarića in bo od 1. junija direktor slovenskega prvaka.
Desetletje je najbrž hitro minilo.
Zgodilo se je ogromno stvari, spomnim se dobrih in tudi slabih. Vseeno gre za dolgo dobo. V ponos mi je, da sem v klubu opravljal več funkcij, čeprav nisem Celjan. Ob odhodu sem si zaželel naslova prvaka v pokalnem tekmovanju.
Večkrat ste morali napeti vse sile za obstanek v ligi, pa tudi za obstoj kluba, mar ne?
Drži, vsaj dvakrat ali celo trikrat je bil klub v položaju, ko je bil ogrožen njegov obstoj. Ni nas bilo veliko v klubu, ki smo s pomočjo občinskih struktur zdržali skupaj. In tudi prav je tako, klub bo čez tri leta praznoval stoto obletnico. Tako častitljiv jubilej spoštujejo tudi najmočnejši svetovni klubi. Verjamem, da se bo v naslednjih letih krivulja rezultatov pomaknila navzgor.
Revialni zaključek za peto mesto
Borut Arlič
Je lahko direktorska vloga tudi nehvaležna?
Marsikomu ali pa celo vsem se zdi mesto direktorja zelo privlačno, dejstvo pa je, da sem počel še ogromno drugih stvari. Skrbel sem tudi za delovanje nogometne šole, kar je bilo zelo zamudno. Brez sodelavcev mi ne bi uspelo. Od mojega prihoda je v klubu Franci Klanjšek, ki ni le vodja varnosti. Omeniti moram Natašo Potočnik, ekonominjo, ki ji pravimo >deklica za vse<, saj pomaga pri vseh stvareh. V mojem obdobju so bili štirje predsedniki in tudi štirje direktorji. Vsak je na svoj način pripomogel, da je klub še vedno član 1. SNL.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
V eni izmed najslabših prvenstvenih sezon so si nogometaši Celja šele v predzadnjem krogu zagotovili obstanek, ob koncu pa osvojili celo peto mesto! V soboto so bili v lokalnem derbiju boljši od Rudarja z 1:0.
Že 71. obračun Celjanov in Velenjčanov je navkljub krasnemu vremenu privabil zgolj 500 gledalcev. Vedeli so, da pravega naboja ne bo. Na obeh straneh je manjkalo precej igralcev, tako kaznovanih kot delno poškodovanih. Tveganje ni bilo smiselno. Edini gol je dal Janez Pišek. Po nesporazumu z branilcem je vratar Matej Radan slabo brcnil žogo, ki jo je dobrih 30 metrov od vrat sprejel Pišek. Čeprav je postal polnoleten šele ta mesec, je z levico ru-tinirano streljal prek vseh »knapov«, tudi mimo Elve-dina Džiniča: »Zahtevna sezona je za nami. Zadnja tekma je bila prestižna, morda nam je zmanjkalo motivacije.« Pogodbe nima več, Rudar, ki je pristal na sedmem mestu, je zapustil Dalmatinec Ivan Knezović. »S sezono moramo biti zadovoljni, kajti pogoji niso bili zadovoljivi, tudi glede vadbe. Borili smo se na vso
Janez Pišek (v skoku z Leonom Črnčičem) predstavlja bodočnost celjskega kluba.
moč,« je podčrtal trener Rudarja Ramiz Smajlović
in odsotnost Mateja Etero-vića opravičil z njegovimi težavami s kolenom.
Odpočil kapetana
Moštvo Roberta Pevni-
ka je izjemno finiširalo v prvenstvu in ga zaključilo še z zmago proti sosedom: »Rudar je imel več časa žogo v svojih nogah, kar je bil naš namen, kajti odpiralo se nam je več prosto-
ra. V drugem polčasu smo odlično zadeli z menjavami. Določenim igralcem so glave >odplavale< na Bonifiko.« To je bilo logično, sinočnji vložek v finalu pokala je bil precej večji. »V soboto je Blaž Vrhovec na vsak način želel igrati. Komaj sem ga prepričal, naj raje počiva. Po obračunu z Mariborom sta pred njim še reprezentančni tekmi.«
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Lestvica 1. SNL
OLIMPIJA
MARIBOR
DOMŽALE
GORICA
CELJE
KRŠKO
RUDAR
LUKA KOPER
ZAVRČ
KRKA
36 22 8 6 36 1911 6 36 1413 9 36 15 7 14 3611 1213 36 10 11 15 36 11 817 36 11 7 18 36 9 13 14 36 8 10 18
75:25	74
78:37	68
46:31	55
48:49	52
32:46	45
24:48	41
34:52	41
40:54	40
32:41	40
30:56	34
16
ŠPORT
Nesojena uvrstitev v 1. zvezno ligo
Razpad Jugoslavije, smer Evropa
V	začetku sezone 1990/91, nekaj mesecev pred podpisom pogodbe s Pivovarno Laško, so si celjski roko-metaši z že izoblikovano ekipo zastavili najvišji cilj - ponovno uvrstitev v 1. zvezno ligo, čeprav je takrat v Jugoslaviji že »dišalo« po usodnih spremembah ...
V	novoustanovljeni 2. zvezni ligi - zahod, ki je bila pravzaprav nekakšna slovensko-hrvaška liga, so Celjani sicer štartali spodbudno, a so v 3. krogu doma stežka ugnali Velenje (26:25), nato pa na gostovanjih izgubili z Mehaniko (23:24) in s Splitom (20:23) ter v Golovcu s težavo premagali Slovenj Gradec (17:16). Na seji izvršnega odbora so se zato dobesedno čez noč odločili za menjavo trenerja Vedada Ljubuškića. Zamenjal ga je perspektivni Tone Tiselj in Celje je krenilo zmagam in 1. ligi naproti. Preobrat se je začel že na gostovanju v
Trener Tone Tiselj je temperamentno spremljal vsako potezo celjskih rokometašev.
Bjelovarju, ko je v 8. krogu premagalo enega največjih tekmecev za prvo mesto Partizana - po novih pravilih šele po podaljšku in streljanju sedemmetrovk (30:28 - 24:24; 26:26). Jesenski del sezone 1990/91 je
celjsko moštvo sicer končalo na prvem mestu, vendar le s točko prednosti pred zasledovalcema Partizanom in presenetljivo tretjim Velenjem, medtem ko je bil Slovan četrti s tremi točkami zaostanka.
Priprave na Rogli
V spomladanskem delu sezone so celjski rokometaši v polni dvorani Golovec (6. april 1991, 2.500 gledalcev) premagali neposrednega tekmeca za prvo mesto Partizana z 29:24 in povečali naskok na pet točk - pot na kvalifikacije za 1. ligo jim je bila s tem odprta. Za kvalifikacije se je ekipa en teden pripravljala na Rogli, kjer jo je sredi maja čez noč presenetil več kot meter zapadlega snega, kar ni pokvarilo priprav in vzdušja v ekipi. Poleg Celjanov so se na kvalifikacijski turnir, ki je bil od 24. do 26. maja v zagrebški dvorani Kutija šibica, uvrstili še Partizan iz Beograda, Mornar iz Bara in Vardar iz
SEDEMDESET LET ROKOMETA
V CELJU IN SLOVENIJI
Piše: ANDREJ SUSTERIC
Ekipa v sezoni 1990/91. Z leve stojijo Vlado Privšek (sekretar kluba), Rado Petru (tehnični vodja), Tone Tiselj (trener), Aleš Anžič, Tomaž Jeršič, Rajko Begovič, Roman Pungartnik, Tomaž Čater, Aleš Franc, Oto Gradišnik in Silvio Ivandija, čepijo Mile Maksimovič (fizioterapevt), Igor Razgor, Boštjan Tome, Trivko Matovič, Tomaž Ocvirk, Admir Jašarević, Uroš Privšek in Robi Šafarič. Manjkata pomočnik trenerja Herman Wirth in zdravnik Silvo Krelj.
Veselje »pivovarjev« ob zadnji uvrstitvi v 1. jugoslovansko ligo
Skopja. Slednja sta sicer oporekala nastopu v Zagrebu in grozila celo z bojkotom, tako da so nekateri mediji celjske rokometaše že videli v 1. ligi, vendar sta na koncu zmagala razum in tudi volja močnejših (Partizan, Celje). Po dveh tesnih zmagah (Mornar, Vardar) so Celjani zadnjo tekmo s Partizanom sicer izgubili (28:29), kar je zaradi boljšega izkupička v medsebojnih srečanjih (v krogu s Srbi in Črnogorci) zadostovalo, da so se po sedmih letih poleg Partizana končno ponovno »uvrstili« v 1. ligo. Zmagoslavje »pivovarjev« je trajalo le dober mesec, saj je Slovenija 26. junija razglasila svo-
jo samostojnost. Že naslednji dan so jo napadli tanki JLA in Jugoslavija je razpadla. Sanje o 1. zvezni ligi in polni dvorani Golovec so se razblinile kot milni mehurček in Celjani so bili spet na začetku.
Ne glede na nejasno prihodnost si je klub začrtal osnovni cilj - ustvariti šam-pionsko ekipo, ki bo prva in brez konkurence v Sloveniji ter sposobna uspeti tudi v Evropi. Svoje želje in motive so celjski rokometaši iz ne-dosanjane 1. jugoslovanske lige preusmerili v Evropo. Na srečo s privolitvijo in z razumevanjem pokroviteljice Pivovarne Laško in njenega direktorja Toneta Turnška
ter z veliko zagnanostjo vseh v klubu. V ekipi jim je uspelo zbrati skoraj vse najboljše slovenske rokometaše - prišli so Uroš Šerbec, Aleš Levc ter mlada Ribničana Tomaž Tomšič in Beno Lapajne. Novo sezono 1991/92 v Super slovenski rokometni ligi in prvo sezono v samostojni državi so Celjani začeli 28. septembra, ko so gostovali v Kranju proti Preddvoru in visoko zmagali. 22. novembra 1991 je klub kot prvi rokometni kolektiv v Sloveniji prejel Bloudkovo nagrado.
Naslednjič: Zdravljica ponosno donela v Golovcu (18. del)
Foto: arhiv RK CPL
NA KRATKO
Končno polna dvorana?
Celje: Jutri se obeta spektakel v dvorani Zlatorog. Velenjski rokometaši so zadržali točko naskoka na lestvici, saj so doma porazili Maribor s 30:23. Celjani so se iz Škofje Loke vrnili z obema
točkama. Od Gorenjcev so bili boljši za osem golov in za naslov prvaka potrebujejo zmago nad Velenjčani.
Odlična
Garnbretova
Innsbruck: Članica Šaleškega alpinističnega odseka
Janja Garnbret je v finalu pete tekme svetovnega pokala športnih plezalk v bal-vanskem plezanju v Avstriji osvojila drugo mesto. Edini slovenski predstavnik v moškem polfinalu, Celjan Jernej Kruder, ki je bil tretji v kvalifikacijah, je osvojil 14. mesto.
■ neomejen obisk skupinskih vadb, funkcionalne dvorane in fitnesa
TDPFIT
www.top-fit.si
Proti prvi ligi
Celje: Košarkarji ECE Celja si v rednem delu 2. slovenske lige niso uspeli priboriti obstanka, zato so igrali v kvalifikacijah. V mini ligi so bili boljši od Kolpe, Medvod in Ljubljane. Trener Uroš Grešak je povedal: »Rahlo turbulentna sezona je za nami, najpomembnejši je končni rezultat. Sestavili bomo ekipo, ki bo lahko redno trenirala. Okrepil nas bo center Ilija Zolotič. Iz
Nemčije se bo k nam vrnil Robi Gobec. Stremeli bomo h kakovostnemu delu, ki bi nam omogočilo naskok na najvišja mesta.«
Rogaška v Šoštanju
Celje: V ligi Medobčinske nogometne zveze Celje vodi Rogaška s 33 točkami pred Šoštanjem, ki jih je zbral 31. Omenjena tekmeca se bosta v soboto ob 17.00 spopadla za prvo mesto v Šo-
štanju. Prvak pokala MNZ Celje je moštvo Brežic. V finalni tekmi je na svojem štadionu premagalo ekipo Šmarja pri Jelšah z 2:1 (Ju-rica Jelač, Stanislav Turk; Gregor Čakš). V ligi malega nogometa Skalna klet vodi Stil bar Nova vas z vsemi 12 točkami pred Šargijem, ki ima 9 točk. V veteranski ligi si prvo mesto delita Klateži in Šargi, njun medsebojni obračun bo danes (19.45). (DŠ)
Panorama
NOGOMET
1. SL, 36. krog: Celje - Rudar 1:0 (0:0); Pišek (73), Maribor - Gorica 2:3 (2:1), Olimpija - Krka 3:0 (2:0), Krško - Domžale 0:0, Koper - Zavrč 1:0 (1:0).
KOŠARKA
1. SL, kvalifikacije za obstanek, 4. krog: Hopsi -Sežana 82:73; Durnik 18, Marasović 15; Furlan 19. Vrstni red: Hopsi 11, Porto-
rož 10, Branik 9, Sežana 6.
ROKOMET
SL, za prvaka, 8. krog: Ribnica - Gorenje 23:29 (12:14); Fink 4; Šoštarič 7, Kleč 4, Celje Pivovarna Laško - Maribor 37:22 (24:11); Janc, Marguč 8; Kodrin 6. 9. krog: Loka -Celje Pivovarna Laško 26:34 (13:18); Kavčič 7; Kodrin 10, Janc 6, Gorenje - Maribor 30:23 (13:11); Šoštarič 7, Bu-rić 5; Cingesar, Kaleb 7. Vrstni red: Gorenje 66, Celje 65, Maribor 41, Ribnica 39, Koper 37, Loka 31.
1. SL (ž), zaostala tekma
16. kroga: Zelene doline Žalec - Velenje 24:21 (10:9). Končni vrstni red: Zagorje, Krim Mercator 42, Ajdovščina 32, Celje 29, Krka 27, Koper 23, Ljubljana 21, Žalec 20, Velenje 11, Branik 8, Brežice 3. (MiK)
Športni koledar
Petek, 27. 5.
ROKOMET
1. SL, 10. krog: Celje Pivovarna Laško - Gorenje (19).
ŠPORT
17
Besni Laščani odločno po finale
Pipanova četa po sodniški kraji dodatno motivirana
Danes bosta na sporedu odločilni, tretji tekmi polfi-nala končnice za košarkarje. Tako Zlatorog in Union Olimpija kot tudi Krka in Helios so po enkrat zmagali. Laški košarkarji so imeli (po domači zmagi) že v Stožicah priložnost, da se uvrstijo v veliki finale, a jim tega sodniška trojka -Damir Javor, Milan Nedović in Milan Španič - ni dovolila. Laščani so bili sramotno oškodovani in ponižani!
Prvo tekmo v Treh lilijah so zasluženo dobili. Glavni mož gostiteljev Chris Booker je zbral 29 točk in 17 skokov. Laščani so Olimpiji ključna udarca zadali na koncu prvega in v začetku drugega polčasa, ko so prišli do petnajstih točk naskoka. Domači privrženci košarke so bili navdušeni. Pripravili so zelo dobro vzdušje in dali dodatno energijo, ki pa je pojenjala skozi drugo tekmo.
Zmagati ni bilo dovoljeno
V	Stožicah Zlatorog ni uspel razviti svoje igre. A tisti, ki tekme niso gledali, ne poznajo vzroka. Glavne krivce smo navedli že v uvodu. To so bili sodniki Javor, Nedović in Španič. Po spletnih straneh, družabnih omrežjih in forumih se je že v času tekme, še bolj pa po njej usul plaz številnih kritik nad sodniškim kriterijem. Španič je v Stožicah laški klopi v ključnih trenutkih dosodil dve tehnični napaki. Bilo je očitno, da gostom ni bilo dovoljeno izločiti
V	Laškem so za današnjo tekmo napovedali invazijo v dvorano Tri lilije. Glasno vzpodbujajo in vabijo celotno mesto z okolico. Prihod so napovedali športniki nekaterih celjskih klubov.
Olimpije. Booker in Goran Jurak, drugi junak prvega obračuna, sta bila že v začetku tekme zaustavljena s sporno dosojenimi osebnimi napakami in posledično prikovana na klop. Jamar Abrams je že v prvi četrtini dosegel 15 točk (skupno 18) v nadaljevanju pa začutil bolečine v nogi, zato ni več igral. Danes naj bi se vendarle vrnil na parket.
Polfinale, prva tekma: Zlatorog - Union Olimpija 74:61; Booker 29, Jurak 15; Robinson 13. Druga tekma: Union Olimpija - Zlatorog 90:88; Lešić 25; Vašl, Abrams 18.
V Ljubljani smo slišali, da naj bi predsednik ljubljanskega kluba Jani Möderndorfer med obema polčasoma v VIP prostoru dvorane Stožice javno govoril o tem, da bodo po sezoni v klub pripeljali člana Zlatoroga Nejca Bariča in Jamarja Abramsa. Upajmo, da bodo v Laškem tokrat zadržali mladega košarkarja in mu v prihodnosti še dvignili ceno.
Laška »smetana« je na nogah pričakala zadnje sekunde tekme v Treh lilijah in zaploskala svojim ljubljencem.
Najbolj zaslužna za zmago v Laškem sta bila Chris Booker (pri metu) in Goran Jurak (levo).
Znani reper Zlatko je za Olimpijo pred časom napisal novo himno. Od takrat sedi na domačih tekmah na stolih, ki so tik ob igrišču. Že v Laškem je bil s svojimi žaljivkami ter neprimernim obnašanjem v središču pozornosti. Tokrat je prestopil vse meje. Žaljivke je trosil sodnikom, trenerju Zlatoroga. Vseskozi so ga mirili tisti, ki so prav tako sedeli ob igrišču, saj je bil nekajkrat dobesedno >v polju<. Po tekmi je pred slačilnicami par krepkih namenil še delegatu tekme Tomu Kovačiču.
Dodatno podžgani
Da Laščani spet dihajo s košarko, se je videlo tudi v Ljubljani, kamor je prišlo lepo število podpornikov. Najbolj zagreti so bili v ograjenem delu, z bobni. Vzpodbujali so celotno tekmo. V finišu so si gostitelji priigrali 10 točk naskoka. Laščani so bili v skoraj izgubljenem položaju, a so
se vrnili v izjemnem slogu. Daniel Vujasinović je imel dobro sekundo do konca dva prosta meta za podaljšek, a je prvega zgrešil, nato drugega namerno, odbito žogo pa so ujeli domačini. »Čestitam Olimpiji. Bili smo blizu, a, roko na srce, nismo bili pravi. Napak je bilo preveč. Z veliko borbenostjo smo se vrnili. Fantom nimam česa zameriti, dali so vse od sebe,« je dejal trener Aleš Pipan. Nadaljeval je glavno zgodbo tekme, o kateri pa razumljivo ne sme na široko razpredati, saj je lahko v trenutku kaznovan: »Škoda, ker se taki derbiji ne odigrajo tako, kot bi se morali. In škoda, ker v njih niso vsi resni. Karkoli rečeš, takoj dobiš po glavi. Težko je še kaj dodati. S tem se naj ukvarjajo novinarji ter strokovnjaki, ki tukaj v Ljubljani krožijo sem ter tja.« Nejc Barič je spet dobro izkoristil ponujene minute: »Situacija je takšna, kot je.
Tekmo smo izgubili zaradi lastnih napak, potem ko smo imeli kar nekaj črnih minut. Vse je treba takoj pozabiti. Zdaj gremo nazaj v >lilije<, na domač teren. Na njem je najslajše slaviti preboj naprej. Zelo smo motivirani.«
V polni dvorani do finala
Danes se torej v Laškem obeta krčevit dvoboj za uvrstitev v finale. Če sodimo po govoricah in zanimanju, potem bo dvorana Tri lilije polna ter naelektrena od prve do zadnje sekunde. Tekma se bo
začela ob 18.00. Tokrat bodo sodili Saša Pukl (Maribor), Mario Majkič (Hrastnik) in Boris Krejič (Kranj). »Na drugi tekmi nam niso dovolili, da dohitimo domačine ter povedemo. V Laškem bo drugače. Verjamem, da lahko še enkrat premagamo Olimpijo in ji vzamemo mero. Upamo na veliko podporo naših navijačev in ostalih gledalcev. Prepričan sem, da lahko vsem pripravimo lepo nagrado, uvrstitev v finale,« je povedal Jakob Čebašek.
MITJA KNEZ Foto: GrupA
Po tekmi v Ljubljani smo zbrali nekaj komentarjev razumljivo zelo razočaranih pristašev Zlatoroga. Milko: »Vračajo se >zlati< časi, ko je na takšen ali podoben način Olimpija bila prvak leta in leta. Že v soboto sem predvideval, da Javor ne bo veliko >piskal< in da bo Španič skupaj z Nedovićem prevesil tehtnico. Ob številnih, mnogo boljših sodnikih, nista bila delegirana slučajno.« Rok: »Kapo dol našim borcem. Igrati proti petim igralcem, sodnikom in še komu ... Napolnimo dvorano za finale!«
Kop vodja tudi formalno
Po skupščini ŽKK Athlete
Pred desetimi leti je Urban Majcen na predsedniškem mestu zamenjal Marka Zi-danška, ki je priskočil na pomoč NK Celje, in uspešno saniral tedanje težave ter zbiral lovorike. Pod njegovim vodstvom je celjski klub postal najuspešnejši ženski košarkarski kolektiv v Sloveniji, iz njega je v tujino odšlo kar 2O igralk. Majcen priznava, da ga je desetletje delovanja izčrpalo. Pred tremi leti je v pomoč priskočil Borut Kop in leto kasneje postal podpredsednik.
Morda je marsikoga presenetil z vnetostjo in preudarnostjo. Dokončno potrditev je doživel lani, ko je z najožjimi sodelavci (predvsem z Urošem Kranjcem) imenitno izpeljal evropsko prvenstvo za mladinke v Celju. Že prej se je zagnano lotil dela v klubu in v zadnjem času že držal vajeti.
Predlog skupščine je vsekakor pričakovan in logičen, kajne?
Vem le, da me čaka le več dela. V novi sezoni bodo cilji še višji. V prejšnji smo doka-
Dosedanji predsednik Urban Majcen je odslej podpredsednik, isto funkcijo ima tudi Peter Drobež. Športni direktor ostaja Uroš Kranjc, ki je porok za uspeh. Pred novo sezono naj bi celjsko ekipo zapustili le najbolj izkušeni igralki Tina Trebec in Tina Jakovina.
Borut Kop
zali, da smo pravi produkcijski center mladih košarkaric.
Na skupščini ste potegnili črto glede finančnega stanja.
Prejšnje leto je bilo specifično zaradi evropskega prvenstva, ki smo ga mi organizirali. Posledično je bil priliv na žiro račun kluba višji, a tolikšen je bil tudi odliv. Finančno smo še vedno podhranjeni. Za naslednjo sezono potrebujemo okoli 220 tisoč evrov. Vodstvo kluba se bo potrudilo zagotoviti sredstva.
Koliko deklet je pod okriljem kluba?
Če prištejemo še vse, ki vadijo po osnovnih šolah v Celju in okolici, jih je več kot 400. Na to smo zelo ponosni.
Naslova državnih in pokalnih prvakinj sta vaša, v Jadranski ligi pa se tokrat niste izkazali.
Slednja je bila sestavljena
Urban Majcen: »Lepo se je ozreti nazaj in ugotoviti, da si storil veliko dobrega in v tem obdobju življenja nisi gledal na svoj žep. Z mene je padlo veliko breme. Klub potrebuje dodatno energijo, Borut Kop jo je prinesel.«
iz dveh skupin, jeseni naj bi bila znova enotna. V njej ne bomo tekmovali zgolj s članicami, temveč tudi s ka-detinjami in starejšimi pionirkami. Naša članska ekipa je praktično sestavljena iz mladink. Prepričan sem, da bodo kmalu zrele za vidnejše dosežke v mednarodni regionalni konkurenci.
Po 22 letih ima klub že častne člane.
Gre za ugledna imena, ki so bila med ustanovitelji kluba. To so Franci Ram-šak, Matej Polutnik in Vili Šuster. Spadajo med tiste, ki so v Celju postavili žensko košarko na noge.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
18
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuo alLodUčno storitev?

Preglejte aktualno ponudoo
Oglašujte na tej strani: www.novitednik.com marketing@nt-rc.si
Subvencija Eko sklada - tudi v
Morda ste med tistimi, ki so zamudili razpis sklada za leto 2015. Februarja letos je Eko sklad na svoji spletni strani predstavil nov javni poziv za prijavo na razpis za subvencioniranje energetskih naložb občanov.
Vsem, ki želite letos vlagati v večjo energetsko učinkovitost in rabo obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah, Gradbena trgovina G7 priporoča, da jo pravočasno pokličete, da vam bo poslala ustrezno ponudbo in vam pomagala urediti dokumentacijo.
Ustrezna ponudba je namreč obvezna priloga vloge za pridobitev subvencije. Pravočasno oddana vloga pomeni večjo verjetnost za pridobitev subvencije. V kolektivu so že pripravljeni na nove izzive, zato ne odlašajte z oddajo povpraševanja. Za vsa vaša vprašanja vzvezi z naložbo v večjo energetsko učinkovitost in rabo obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah, možnostih ogleda lokacije in priprave ponudbe je ekipa dosegljiva na naslovu Gradbena trgovina G7, d. o. o., Spodnje Stranice 16, Stranice.Telefon: 03 576 23 77 ali 051 612 666. E-pošta: tomaz.gorsek@trgovina-g7.si. V trgovini vam nudijo tudi kredit do 36 mesecev.
Kdo je upravičen do subvencije?
Vlagatelj (upravičena fizična oseba, ki odda vlogo) bo upravičen do subvencije Eko sklada v primeru:
-	da bo na stanovanjski objekt vgradil solarni ogrevalni sistem;
-	vgradil kurilno napravo za centralno ogrevanje na lesno biomaso;
-	vgradil toplotno črpalko za pripravo sanitarne tople vode in/ali centralno ogrevanje;
-	poskrbel za priključek na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije ob prvi vgradnji sistema centralnega ogrevanja v starejši stavbi;
-	vgradil prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka;
-vgradil energetsko učinkovito leseno zunanje stavbno pohištvo v starejšo stavbo;
-	poskrbel za toplotno izolacijo fasade starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe;
-	poskrbel za toplotno izolacijo strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru v starejši eno-ali dvostanovanjski stavbi;
-	poskrbel za celotno obnovo starejše stanovanjske stavbe.
SI m r stihij
Ш{Srn Podhrčfšehflnious.p.
Ponikva I2b.m2 Ponikva
TEL,041693 394
PRODAJA IN SERI/IS TRAKTORJEV
H'//<r Љ s/rcAe. W TRGOVINA
Tel: 03 576 23 77. Fax: 03 576 23 70 GS" ■ (Jrjtibsrti edđeiak: 05) 61 26 66
Postopek oddaje vloge
1. Pred izvedbo naložbe vlagatelj vloži vlogo.
2. Eko sklad pregleda in obravnava vlogo.
3. V primeru nepopolne vloge Eko sklad vlagatelja pozove k dopolnitvi vloge (vlagatelj mora dopolniti vlogo v 15 dneh od vročitve poziva).
4. V primeru popolne vloge Eko sklad vlagatelju izda odločbo in pogodbo.
Najavnem pozivu lahko sodeluje vsaka fizična oseba,kije investitor in lastnik nepremičnine,stano-vanjske stavbe ali stanovanja v tri- in večstanovanjski stavbi, kjer bodo izvedeni ukrepi, ki so predmet javnega pojiva,ožji družinski član lastnika ali najemnik stanovanjske stnvbe alistanovanja v tri-in večstanovanjski staobi s pisoim doooljenjem lastniSa.
Pozor! Viogo s prilogamije treba oddati pred izvedbo del. Vnasp -otnem pri moru via gatelj ni upraoičen do nepovratne finanpne spo dbude.
5. Vlagatelj podpisano pogodbo obvezno vrne? Eko skladu \/1 S Hnph nH \/rnrit\/p
6. Vlagatelj Eko skladu predloži zaključno dokumentacijo.
7. V primeru nepopolne zaključne dokumentacije Eko sklad vlagatelja pozove k dopolnitvi vloge za izplačilo.
8. V primeru popolne zaključne dokumentacije se izplačilo nepovratnih sredstev nakaže v roku 30 dni od prejema zahtevka.
SUBVENCIJA 2015
Eko sklad
Slovenski okoyski javoisklao
Fj
NOVOMAT
AVTG STEKLO CENTER
V PROSTORIH AVTOTFLIA
Ipavčeva 21,3000 Celje 03 / 428 62 91.051 624 322
ASFOLTKOVačd.O.Oi, Planina ure Sevnici 47 A, 3225 PlOSOina PRioEOniSI
ARFAI T
т: +3U2 3 7491 2US F: +dU2 3 7491 2IU2
ЛC-EAI T SrnVЛPTrSlVl OST

nR30Vi30G7D.O.O., Spodnja stranice 16. Stranice
Tel:0£V57-62-k7k
GSV:V51-612-666
tornaz.godS30@tsSovina-g7.com
wwv.Mrgovina-g7.com
CPtikk
CENJENE
V OPTIKI .	...
• strokovni pregled vida za očala " ,. - -	• kvalitetna stekla in okvirje
у	za korekcijska očala
fc/i/90uv\t	• strokovni pregled za kontaktne leče
. . _ ....	- _ шш	• kvalitetne kontaktne leče
MARJAN TERZAN,s.p. • čistila za kontaktne leče Mariborska 54	" s0nčna očala priznanih proizvajalcev
p.p. 1013, 3102 CELJE	. lasten parkirni prostor za stranke optike -
Tel.: 03/491 -38-00, Fax: 03/491 -38-01
DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00. sobota od 8.00-12.00
* 10% popust* ob nakupu
•>L- -k KoreRdjikih in soninih očal
onoi iCTi ec kic ccČTct» in
SMLjflCl	FLIkCA
\Ji. M. Qrwtntnvich I	-т-а\ . MA QL<2 Г)У}0
Nova m 3000 Cdjt	1 I
..„.mi rSwill ći/icprvisflikca
M /
^Л Mal
TB/POSF/PWS
rALEŠ ŽOLMR s.pj
Cesta Talcev 2,3212VojniS Tel/fax: 03 54 71 127, gsss: 070 PL 66 P7 e-mail: info@biroservis-zolnir.si, splsd: www|bir0sesvin-7dinis.si
Znižujemo stroške tiskanja ч Najem, servis, prodaja tiskalnikov in MF naprav .
INSTALACIJE VERHOVŠEK
GSM: 05 J 429 138 (Romani
Tel.fax.: 03 577 13 97
E mali: instalacije.verhovsek@gmail. com
www. instalaciie-verhovseksi
a
, OLN1 Ш\Л IN UCNJENI

DELOVNI Ш: pon. - pct.: od!, do-Tun; soir:. od8. <krW. шг
TRGOVSKO PODJETJE, d. o. o.
h mnnunr . ГКОС\|АК1 IC . СЛМИТЛ ОШЛ ПООСПАЛ
V popolnoma
SLADA Hga
Slada, d.o.o. I Plinarniška 4a 13000 Celje info@slada.sil www.slada.si
nnPRTn- РПМ - PPT- T nn - 1R ПП QHR- T ПП - 19 ПП
ilNICA
JSESIL. lO.PRANIEZASTON
www.novitednik.com
V

MALI OGLASI / INFORMACIJE
19
novi tednik
Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2016 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom.
Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti.
Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo.
Uredništvo NT&RC
MOTORNA
VOZILA
KUPIM
AVTO, od letnika 2000 naprej, lahko je poškodovan ali v okvari, kupim. Telefon 041 567-747.
I
Ш
1046
STROJI
PRODAM
NOVO robotsko kosilnico Wiper Lizard 485, še zapakirano, prodam. Telefon 031 891-715.
1014
штгпш
t astrologinja
0906430
KOSILNICO Bcs, motor Akme, brezhibno, prodam. Telefon 041 574-009. 1156 VITLO za vinograd ali sadovnjak z enofaznim motorjem, 100 m jeklene vrvi in vozičkom prodam. Telefon 041 630390.	1178
KUPIM
TRAKTOR, od 18 do 19 KM, od letnika 1970 naprej, lahko je poškodovan ali v okvari, kupim. Telefon 040 507-060.
1046
POSEST
PRODAM
VILE za prenos okroglih bal, nove, prodamo. Telefon 031 278-786. 1145 TRIFAZNI sekular, žrmlje in »vejanko« za čiščenje žit prodam. Telefon 041 528376.	1146
cena pogovora za minuto je 1,!
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14,
03 / 425 70 00.
Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubljana.
KOSILNICO Bcs 127, tračni obračalnik Sip, pajek na dve vreteni, puhalnik Tajfun,
na traktorski pogon in tehtnico Libela -300 kg, prodam. Telefon 041 261-676.
1154
KOSILNICO Bcs 602, zelo lepo ohranjeno, prodam za 650 EUR. Telefon 041 596149.	1157
GRADBENO parcelo na lepi lokaciji prodam. Telefon 041 689-748. 1083 V ŠENTVIDU pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 117 m2 stanovanjske površine, cela obnovljena, zemljišče 839 m2, velik vrt, primerna tudi za večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam. Telefon 041 560-539.	1092
RADEČE - Svibno, prodam stanovanjsko hišo (Svibno 4, 1433 Radeče), 183 m2 (stavbišče), »marof« 338 m2 (stavbišče), kozolec s kletjo 70 m2, drvarnico 30 m2, leto gradnje hiše 1942, delno obnovljena 1970, gozd 29.431 m2, travniki in njive 29.385 m2, po ceni 40.000 EUR. Stavba ima izdano energetsko izkaznico št. 2015145-162-24448. Informacije na tel: 041 708 198.	n
LAŠKO - Plazovje, prodava stanovanjsko hišo (Plazovje 13, 3270 Laško), grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine cca. 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo - zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri cca. 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča cca 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, po skupni ceni 99.900 EUR. Izdelan je izkaz energijskih lastnosti stavbe. Informacije na tel: 041 708 198.	n
CELJE - Zgornja Hudinja, prodam stanovanjsko hišo na naslovu Zgornja Hudinja 64, 93,00 m2 neto tlorisne površine + gospodarsko poslopje 164 m2 + gospodarsko poslopje 77 m2, 721 m2 dvorišča, 904 m2 travnika. Ogrevanje na trdo kurivo, plinski priključek, elektrika, voda, telefon, kabelska TV. Prodam po ceni 99.800 EUR ali oddam za mesečno najemnino 280 EUR + vsi stroški. Informacije na tel: 041 708 198.	n
HIŠO na Polani pri Jurkloštru prodam ali oddam. Hiša je opremljena, bivalne površine je 50 m2. Pripadajoče zemljišče je velikosti 700 m2. Hiša se nahaja na lepi sončni lokaciji, 80 m od glavne ceste. Cena po dogovoru. Telefon 041 498-561.	1170
KUPIM
PARCELO v Celju oziroma v neposredni bližini za gradnjo enodružinske hiše kupiva - do največ 15.000 EUR. Telefon 040 994-799 ali 040 238-700.
1096
NA Polzeli ali bližnji okolici kupim vrstno ali manjšo samostojno hišo do 160 m2, novejšo oz. vzdrževano, dostopna infrastruktura. Telefon 031 859-020.
Z Zelenim valom junija na izlet
Oddaja Zeleni val, ki jo vodi in pripravlja Mateja Pod-jed, je na sporedu Radiu Celje že devetnajsto leto. Prisluhnete ji lahko vsako sredo ob 11.15. Že tradicionalno bomo pripravili izlet v zeleno, ki se ga veselimo skupaj s štiridesetimi izžrebanimi potnicami in potniki. Izbrali jih bomo s pomočjo kuponov, ki jih bomo ta mesec objavljali v Novem tedniku. Javni žreb bo v začetku junija v studiu Radia Celje. Potniki se bodo v soboto, 11. junija odpravili na Celjsko kočo, še prej pa si bodo v Žalcu ogledali vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin.
Če torej želite na izlet, izpolnite kupon in nam ga pošljite na Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje.
Kupon št. 4
Al/
Ime
Priimek
Naslov
««Uriti*
1149
Telefonska številka
Kupon pošljite na dopisnici na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Za izlet z Zelenim valom.

Kandidati KMEČKE LISTE -
društva za razvoj kmetijstva in podeželja se predvsem zavzemamo:
-	ZA višje odkupne cene mleka in
mesa
-	ZA nižje davke in proti novemu
izračunu katastrskega dohodka
-	ZA učinkovito pomoč pri naravnih
nesrečah
-	ZA višje podpore pri kmetijskih
zavarovanjih
-	ZA manj birokratskih ovir
-	ZA ukinitev davčnih blagajn za
kmete
-	ZA potek avtocestne trase po manj
kakovostnih kmetijskih zemljiščih
-	ZA višjo podporo manjšim in
hribovskim kmetijam
-	ZA več domače hrane v šolah
in vrtcih
Glasno in ТЋ a učinkovito £m\
VARNO PRIHODNOST SLOVENSKEGA KMETA

V volilni enoti Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije CELJE STA so kandidati Kmečke liste - društva za ra zvoj kmetijstva in podeželja:
Кј^ Za člane sveta KGZS na državni ravni
1. PETER VRISK
Ivenca 16, Vojnik, rojen 15.8.1961 predsednik Zadružne zveze Slovenije, svetnik Državnega Sveta RS
Prihaja iz Ivence pri Vojniku, kjer skupaj z ženo in tremi otroki obdeluje 20 ha veliko kmetijo. Kmetija je usmeijena v poljedelstvo. Ves čas aktivno deluje v kmečkih organizacijah na lokalni in državni ravni. Bilje devet let uspešen direktor v KZ Celje, nato izkušen voditelj Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije od njene ustanovitve leta 2000 pa do leta 2008, ko je zbornica postala prepoznavna in vplivna organizacija vseh kmetov. Od leta 1996 uspešno vodi Zadružno zvezo Slovenije in letos mu je bil s strani članic zaupan še nadaljnji štiriletni mandat. Izkušnje in problematiko kmetijstva prenaša tudi v Državni svet, kjer opozarja na probleme podeželja. Njegovo delo so opazili tudi v Evropi, kjer je bil dva mandata podpredsednik največjega evropskega združenja kmetijskih zadrug COGECA. Že njegovi starši so bili trdni zadružniki in tako je tudi Peter Vrisk zvest zadružnim načelom.
3. IVAN JANEZ OSET
Drešinja vas 40, Petrovče, rojen 18.6.1948 ugleden hmeljar in zadružnik
Ivan se od rane mladosti ukvaija s kmetijsko dejavnostjo. Končal je srednjo metalurško šolo, želja po znanju pa gaje vodila še na srednjo kmetijsko šolo v Šentjuiju, kjer je pridobil veliko potrebnih znanj za uspešno kmetovanje. Leta 1969 je od očeta prevzel kmetijo, kjer se danes ukvarjajo predvsem s hmeljarsko proizvodnjo in živinorejo. Kritičen je do birokratskih postopkov države na področju kmetijstva. Prizadeval si bo za pravice slovenskega kmeta.
Kj^ Za člane sveta območne enote CELJE
SIMON IISEL
2. IVAN JANEZ OSET
2. MILAN HROVAT
Hudinja 23, Vitanje, rojen 20.7.1968 ugleden kmet, predsednik Kmetijsko gozdarske zadruge Slovenske Konjice
Milan Hrovat s svojo družino kmetuje na 25 ha veliki gorski kmetiji na nadmorski višini 850 m. Kmetija leži v naselju Hudinja nad Vitanjem tik pod Roglo. Ukvarjajo se z mlečno proizvodnjo in dnevno namolzejo okoli 3001 mleka. Poleg živinoreje se ukvarjajo tudi z gozdarstvom. Kljub temu, daje kmetovanje na takšni višini zelo težko, so si uspeli vzorno urediti kmetijo. Milan je že tretji mandat predsednik Kmetijsko gozdarske zadruge Slovenske Konjice, v preteklem mandatu je bil tudi podžupan Občine Vitanje, sedaj pa je občinski svetnik in predsednik odbora za kmetijstvo. Bil je tudi član sveta Zavoda za gozdove Slovenije, danes pa je član sveta OE Celje.
4. MARJAN DEŽELAK
Velike Gorelce 15, Laško, rojen 3.10.1959 ugleden kmet
Kmetija devetčlanske družine Deželak leži na zahodnih obronkih Kozjanskega z značilno gričevnato-hribovito pokrajino z večjim deležem travnikov, ki dajejo osnovo za rejo prežvekovalcev. Govedoreja je bila že v preteklosti tradicionalna panoga na kmetiji, zlasti reja govedi lisaste pasme. Kasneje so se preusmerili v intenzivno prirejo mleka s kravami črno bele pasme. Majjan je bil aktiven v organih Kmetijsko gozdarske zbornice in v organih zadruge. Z dobrim poznavanjem kmetijstva in zadružništva, znanjem in izkušnjami želi aktivno prispevati tudi pri delu zbornice.
П
MARJAN DEŽELAK 4. MARJAN KOVAČ
5. MILAN HROVAT
FRANČIŠEK GAJŠEK 7. MARJAN TURNŠEK 8. ALBIN VASLE
9. ANTON LEVARI
EE!
10. MILAN ŠIRŠE
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
STANOVANJE
PRODAM
ŠTORE, prodam opremljeno dvosobno stanovanje v I. nadstropju večstanovanj-ske stavbe (Cesta na Svetino 5, 3220 Štore), 73,90 m2 s kletno shrambo 18,40 m2, skupaj s samostoječo garažo 17,50 m2 na dvorišču, po skupni ceni 43.000 EUR, možna tudi ločena prodaja, stanovanje po ceni 36.000 EUR in garaža po ceni 7.000 EUR. Stanovanje ima izdano energetsko izkaznico stavbe št.: 2015-145-162-9475. Informacije na tel: 041 708 198.	n.
V PIRANU oddajam za počitnikovanje popolnoma opremljeno garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245-454.
1155
PRODAM
PISALNE oziroma pisarniške mize in omare v Celju prodam. Telefon 031 887-723.	10 5 6
KUHINJO Marles, ohranjeno, zraven pomivalni stroj in steklokeramično ploščo, prodam. Telefon 041 783-125. 1174
ODDAM
V CELJU oddam delno opremljeno stanovanje, 50 m2, najemnina 220 EUR. Telefon 031 768-711. 1121 SOBO za eno osebo in opremljeno stanovanje oddam. Telefon 041 650-737.
1112
PRODAM
Srn
vedeževanje in astrologija 090 77 77 Ef i db V	% \ vpvvv J d.0.0:, 2,19 C/min
POKLIČITE ZDAJ IN IZVEJTE г*//с SU0J0 PR,H0DN0ST (tön ^ ' [v 1 \ /	
Sä 070444422
Samo srce in duša vesta, kako boli, ko tebe več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata, dedija, tasta, brata in strica
FRANCA VODEBA
iz Slivnice (25. 10. 1938 - 11. 5. 2016)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izrečena sožalja, besede tolažbe, za darovane sveče, cvetje, svete maše in ostalo pomoč. Posebno hvala župniku g. Marku Šramlu za tople
besede in lepo opravljen obred. Hvala govornicama, pevcem, harmonikarju, trobentaču, vaščanom Slivnice ter pogrebni službi Zagajšek.
Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam lajšali bolečino.
Žalujoči: žena Štefka, hči Barbara in Zvonka, sin Nani z družinami in ostalo sorodstvo.
PRAŠIČE domače vzreje za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 kg naprej, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509061.	1044
Z vami v hvo tudi na Vriši najljubši televizij«
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070.	p
PUJSKE, težke od 60 do 130 kg, mesni tip, možna dostava, prodam. Telefon 041 455-732.	1054
PRAŠIČE, težke od 25 do 100 kg, mesni tip, možna dostava, ugodno prodam. Telefon 041 655-528. 1054 BELE leghorn jarkice, ki nesejo rjava jajca, letna nesnost preko 300 jajc, v prodaji že na začetku nesnosti samo na farmi Roje pri Šempetru. Z vodilnim evropskim selekcijskim podjetjem nam je uspelo vzrediti edinstveno nesnico, ki združuje maksimalne lastnosti rjave in leghorn kokoši. Prepričajte se z nakupom odlične nesnice na farmi Roje. Telefon (03) 700-1446. 1057 PRAŠIČE od 30 do 250 kg ter breje svinje mladice, domača hrana in dostava, prodamo. Telefon 031 311-476. p KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in grahaste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 040 130979.	p DVA telička, stara 10 in 12 dni, prodam.
Telefon 031 840-282. 1108 TELIČKO simentalko, staro 3,5 meseca, prodam. Telefon 070 250-441. 1161 TELICO simentalko, izredno lepo, staro 12 mesecev, težko 350 kg, prodam za 650 EUR. Telefon 041 914-286.1158
TELICO simentalko, neoštevilčeno, 300 kg, prodam. Telefon 5778-415. p BIKCA simentalca prodam. Telefon 031 466-043.	1162
KOKOŠI nesnice za zakol ali nadaljnjo rejo, na farmi Strmljan Milko, Marno 28, Dol pri Hrastniku, prodajamo od 27. maja naprej. Cena 1 EUR za kokoš. Telefon 041 369-309.	n
NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, pred nesnostjo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Zlatko Tibaot,
Babinci 49, Ljutomer, tel.: (02) 582-14-01.
j Ime in priimek: ^^^ ^^P Naslov, kraj:
(US "
> o
C
E-poštni naslov:
Telefonska številka:
Datum rojstva:
Podpis:
Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Življenje naše lepo je nadvse, če v njem ljubezni venec spleta se. Povsod nebesa so in smrti ni.. Naj vekomaj predrag spomin živi!
(Jožica Verdev)
ZAHVALA
V 85. letu nas je zapustil ljubi mož, ata, stari ata, pradedek, brat in tast
FRANC BEVC
iz Gorice pri Slivnici (10. 10. 1931 - 7. 5. 2016)
Ob boleči izgubi se s hvaležnostjo spominjamo vseh zdravnikov, ki so mu v letih njegove bolezni nudili strokovno pomoč, v zadnjih dneh pa sočutnih reševalcev in medicinskega tehnika. Največja zahvala velja dr. Albini Rezar Planko, ki mu je s plemenitim dejanjem v zadnjih urah vrnila dostojanstvo in nam omogočila slovo. Iskrena hvala gospodu Petru in gospe Hedi iz Hospica za podporo njemu in nam v najtežjih trenutkih. Hvala g. Marku Šramlu za duhovno tolažbo, poslovilne besede in lep obred, cerkvenemu pevskemu zboru Sv. Urban, še posebej Jožici in Tini, pa za doživeto odpete pesmi. Hvala g. Mirku Čandru za poslovilne besede. Zahvaljujemo se Pogrebni službi Zagajšek, Dragini in Tilčki za vso pomoč. Hvala sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za maše. Posebna zahvala vsem dragocenim sosedom, ki ste nam z dejanji in tolažbo lajšali najtežje trenutke ob slovesu.
Pogrešamo ga vsi njegovi
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. š 221 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
BIKCE, mesni tip, težke od 120 do 180 kg ter telice in krave za zakol, plačilo takoj, kupimo. Telefon 031 832-520.
1036
KOŠE za seno, različnih velikosti, kole za fižol in seno v kockah prodam. Telefon 051 351-032.	1110
KORUZO v zrnju, slamo v kockah in pred-setvenik prodam. Telefon 041 882325.	45/16
TELIČKO simentalko, staro 7 mesecev, težko 270 kg, prodam. Cena 690 EUR. Telefon 041 818-894, Šentjur pri Celju.
1165
TELIČKO simentalko, staro 8 tednov, prodam. Telefon 041 271-377. 1169 TRI telice simentalke prodam. Ena breja 7 mesecev, cca 530 kg, cena 1.150 EUR, druga breja 4 mesece, cca 480 kg, cena 1.100 EUR, tretja stara 11 mesecev, cena 680 EUR. Telefon 041 257-664.	1173
BIKCA simentalca, starega tri mesece, prodam. Telefon 041 892-601. 1175 OSLICO, staro 7 mesecev, prodam za 350 EUR. Telefon 051 616-356. 1177 TELIČKO in bikca, težka 200 kg, pasme simentalec, prodan. Telefon 031 559820.	1176
BIKCA simentalca, stara 7 mesecev, težka približno 300 kg, prodam. Telefon 031 705-771.	1157
VSE IZ INOXA NUDI
Ramainoks d.o.o.,
Kopališka 3, Kidričevo Ograje, ograj ni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki.
Obiščite jih!
Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si
PRODAM
MEŠANO belo in rdeče vino, možna je tudi dostava, prodam. Telefon 041 631-230.	1048
VINO jurka (neškropljeno, nežveplano) prodam. Cena 0,80 EUR/liter. Telefon 031 519-341.	1160
KORUZO, domačo, suho, luščeno, prodam.
Telefon 041 915-982. 1153 SENO in otavo, lansko, 2 nakladalki, ugodno prodam. Laško - Debro. Telefon 031 748-020.	1144
SENO v kockah, prodam. Telefon 070 274418.	1137
OSTALO
PRODAM
MEDICINSKO obleko prodam. Več informacij po telefonu 031 291-898. 44/16
RAZNA orodja za inštalaterje prodam. Telefon 041 630-390. 1178
ODKUP HRASTOVE
HLODOVINE«^
041420111 «041954216
Aida d.0.0., Prekopa 3, Vransko
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
RDEČE vino, jabolčnik, vinski in jabolčni kis ter razne starine prodam. Telefon 041 866-611.	1172
SUHO, domačo, luščeno koruzo, pakirano v vrečah in pašno telico simentalko, težko 330 kg, prodam. Telefon (03) 5778-182, 041 663-137. 1179 SUHA bukova drva ugodno prodam. Možna dostava in razrez, po potrebi. Telefon 070 852-763. 128 KOLO Rog, skoraj novo in peč Tobi Plamen prodam. Telefon 031 817-681. 1152 STROJ za obdelavo lesa - »hoblmašino«, dolge kole za fižol, 20 bal prve in druge košnje in mlin na »pajkl« prodam. Telefon 031 755-899. 1115
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države
031 836 378
www.zau.si
SOBIVANJE brezplačno nudim eni ženski osebi ali paru, v mirnem, zelenem okolju, 15 km južno od Celja. Telefon (03) 5733-317.	1143
radio cehe
RA
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi, tast in brat
JOŽEF ŠUSTER
iz Dramelj 9/a, Dramlje (14. 1. 1944 - 13. 5. 2106)
Ob izgubi se iskreno iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter zanj darovali cvetje, sveče, svete maše ter nam izrazili ustno in pisno sožalje. Še posebej hvala dr. Stevanu Đorđeviću za dolgoletno pomoč pri zdravljenju, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem Dramlje za odpete pesmi slovesa, trobentaču ter pogrebnemu podjetju Žalujka za organizacijo pogreba.
Žalujoči: žena Angela in hči Saša z družino
Ni besed, smeha, stiska rok, ne dela pridnih rok.
V SPOMIN
25. maja mineva 7 let, kar nas je zapustila draga sestra
IVANKA KRAJNC
iz Tovstega nad Laškim (8. 6. 1933 - 25. 5. 2009)
Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate. Njeni.
121/16
ZAHVALA
V 81. letu se je poslovil ljubljeni mož
SILVESTER KOROŠIC
V težkih trenutkih ob izgubi mojega ljubljenega moža mi vaše sočustvovanje pove, da nisem ostala sama in
da bo spomin nanj ostal tudi v vaših srcih. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala gospodu župniku Srečku Hrenu za lepo opravljen obred, ge. Marinki Kralj in g. Mateju Pirnatu za vso pomoč.
Žalujoča žena Ivanka s sorodniki
ZAHVALA
V 80. letu se je od nas za vedno poslovila naša draga
MIROSLAVA LESKOVŠEK
iz Ljubljanske ceste 62 v Celju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, tolažilne besede ter za podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste našo sestro, mamo in babico pospremili na njeno zadnjo pot
Žalujoči vsi njeni
Po hudi bolezni nas je zapustila
DAMJANA STAMEJČIČ
sopotnica in popotnica, sestra in mati, živi in tiskani glas srca in razuma.
Od nje smo se poslovili v sredo, 25. maja, na celjskem pokopališču.
Pogrešamo jo vsi njeni.
Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto se nam vračaj v sanje.
V SPOMIN
Mineva leto, kar je prenehalo biti plemenito srce naše mame, babice, prababice in tašče
MARIJE NOVAK
(3. 3. 1928 - 22. 5. 2015) Žalujoči: vsi njeni
Obiščite nas na spletu!
Najpomembnejše informacije iz regije za vas!
VTV - Vaša televizija, Žarova cesta 10,
3320 Velenje, t.: 03 898 60 00, www.vtvstudio.com,vtv.studio@siol.net www.facebook.com/vtvstudioslo
DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK ponedeljek, 30. maj ob 20.00 uri
Marjan Mačkošek, predsednik GZS
V ponedeljek, 30. maja bomo v studiu VTV gostili Marjana Mačkoška, glavnega direktorja jeklarske družbe Štore Steel, ki je lani maja prevzel funkcijo predsednika Gospodarske zbornice Slovenije.
Vabljeni k ogledu.
Poroke
Celje
Poročili so se: Jovana KOČIĆ in Marko MRĐEN, oba iz BIH, Tanja VERBIČ iz Spodnje Ponkvice in Damjan PASARIČ iz Štor.
Laško
Poročili so se: Petra LUK-MAN iz Lancove vasi in Bojan BURJA iz Kotelj, Sara OBERČ iz Zagorja ob Savi in Tilen OBERČKAL iz Hrastnika, Urša KREVS iz Homca in Igor AVBELJ iz Zagorice.
Žalec
Poročili so se: Katja VA-LENČAK s Polzele in Srečko CENTRIH iz Debra, Ditka ČAKŠ iz Žalca in Jure CO-POT iz Celja.
Mozirje
Poročila sta se: Urška FUNKEL in Žiga GRUDNIK, oba iz Nazarij.
Velenje
Poročili so se: Andreja ŠTEKOVIĆ in Almedin HAN-KIĆ, oba iz Šoštanja, Tina SAMOBOR in Danijel JU-VAN, oba iz Šoštanja, Nina SKLEDAR in Boris MELAN-ŠEK, oba iz Velenja, Nejra DEDIĆ in Niko PAJANČIČ, oba iz Maribora.
Smrti
Celje
Umrli so: Dušan SRŠE iz Celja, 66 let, Tatjana ME-ŠTROV iz Celja, 90 let, Konrad POTOČNIK iz Celja, 73 let, Ana POŽEK iz Celja, 84 let, Ana SAMEC iz Štor, 87 let, Rihard KISLIH iz Ljubljane, 72 let, Mujo JAKUPOVIĆ iz Štor, 66 let, Marija PALIR iz Šmartnega ob Paki, 76 let, Eduard KOŽEL iz Vojnika, 85 let, Janez KOPRIVNIK iz Vitanja, 57 let, Bernardka LENKO iz Šoštanja, 48 let, Jožef JAZBEC iz Sevnice, 84 let, Ana PFEIFER s Polzele, 83 let, Štefan BRAČIČ iz Dobrne, 66 let, Dušan DJOKAJ iz Celja, 75 let, Mihael PRELO-ŽNIK iz Dramelj, 77 let, Marija TRUPI iz Laškega, 84 let, Franc PLAHUTA iz Celja, 68 let, Herman ŠALEJ iz Žalca, 84 let, Rozalija KLAMPFER iz Celja, 91 let, Jože KUDER iz Celja, 79 let, Danica RA-DAKOVIĆ iz Celja, 79 let, Cvetka Florjana GERZINA iz
Krivice, 84 let, Jožef FILEJ iz Celja, 72 let, Milan KAVČIČ iz Celja, 83 let, Franc BEVC iz Gorice pri Slivnici, 85 let, Ljudmila GORŠEK s Polzele, 76 let, Franc GUČEK iz Celja, 83 let, Ivan KOLMAN s Planine pri Sevnici, 75 let, Vinko GUČEK iz Štor, 76 let, Aleksander KOŠTOMAJ iz Celja, 71 let, Stanislava MEŽNAR iz Celja, 87 let, Đuro MILJEVIĆ iz Celja, 35 let, Jožef KAR-NIČNIK iz Velenja, 85 let, Rihard LESNIKA s Polzele, 73 let, Adolf KRONOVŠEK iz Šmartnega ob Paki, 87 let, Marija HROVAT iz Vitanja, 64 let, Karl MALGAJ iz Celja, 73 let, Rudolf BELINA iz Celja, 83 let, Janko AUBREHT iz Li-pja, 56 let, Vincenc TAJNŠEK iz Celja, 90 let, Jože ZAJC iz Prožinske vasi, 83 let, Janez JAZBINŠEK iz Celja, 83 let, Jožefa KAUČIČ s Polzele, 76 let, Veronika ZAKELŠEK iz Lisc, 88 let, Ivan GAVEZ iz Velenja, 75 let, Frančiška SE-NICA z Lopate, 87 let, Rajko VERBIČ iz Šentjurja, 68 let, Silvester KOROŠIC iz Vojnika, 81 let, Marija NOVAK iz Celja, 87 let.
Laško
Umrla sta: Stanislav BREČKO iz Spodnje Rečice, 76 let, Angela KANDOLF iz Klenovega, 73 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Anton JAZBEC iz Kunšperka, 77 let, Peter
Tobias ŠUŠTAR iz Rogaške Slatine, 40 let, Frančišek VR-BEK iz Škofije, 79 let, Alojz VIPOTNIK iz Polžanske vasi,
83	let, Borislav STANOJEVIĆ iz Imena, 82 let, Ivana FON iz Ješovca pri Kozjem, 88 let, Terezija ANDRLON iz Slak,
84	let, Dragica KOSTANJŠEK iz Dekmance, 68 let, Cecilija CMEREŠEK iz Cerovca pod Bočem, 86 let, Adolf ČUJEŽ iz Rogaške Slatine, 84 let, Matilda VOVK iz Kozja, 97 let, Matilda SENEGAČNIK iz Kamne Gorce, 78 let.
Šentjur pri Celju
Umrl je: Franc VODEB iz Slivnice pri Celju, 77 let.
Žalec
Umrli so: Marjeta DOBO-VIČNIK s Polzele, 91 let, Anton VOVK iz Zabukovice, 47 let, Stanislav KARO z Vranskega, 89 let, Franc ŠPORN iz Pariželj, 77 let, Alojzija DROLC iz Grajske vasi, 51 let.
Velenje
Umrli so: Alojzij JAKUN iz Laškega, 80 let, Marija VRČKOVNIK iz Florjana pri Šoštanju, 68 let, Amalija AVBERŠEK iz Velenja, 86 let, Anton BAHOR iz Velenja,
82	let, Ivan KRAMERŠEK iz Šentjurja, 80 let, Amalija PURNAT iz Gornjega Grada,
83	let, Zdenka BEG iz Šoštanja, 54 let, Marija KOK iz Vojnika, 73 let, Franc ZAJC iz Velenja, 82 let, Janez BUR-ŠIČ iz Velenja, 87 let.
22
NAPOVEDNIK
radio celje
90.6
95.1
95.9
100.3
MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 26. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalej-doskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Ka-
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA
1.	JUSTIN TIMBERLAKE -
CAN'T STOP THE FEELING! (2)
2.	SIGALA FT. JOHN NEWMAN & NILE RODGERS - GIVE ME
YOUR LOVE	(6)
3.	SIA - CHEAP THRILLS	(5)
4.	MUMFORD & SONS AND BAABA MAAL - THERE WILL BE TIME (4)
5.	BEYONCE - SORRY	(2)
6.	PINK - JUST LIKE FIRE (5)
7.	CALVIN HARRIS & RIHANNA -THIS IS WHAT YOU CAME FOR (3)
8.	JAMALA - 1944	(1)
9.	WEATHERS - I DON'T
WANNA KNOW	(3)
10.	DAMI IM - SOUND OF SILENCE (1)
DOMAČA LESTVICA
1.	MANOUCHE - DOTAKN SE ME (5)
2.	NINA PUŠLAR - TO MI JE VŠEČ (3)
3.	KLEMEN KLEMEN - LJUBEZEN (6)
4.	VLADO KRESLIN - MOJI DNEVI (4)
5.	ANIKA HORVAT - NOČEM
BIT SAMA	(1)
6.	TRETJI KANU - NI PROSTORA (4)
7.	SITER - DOMA	(3)
8.	RADIO MONDO - VIKEND LJUBIMCA	(2)
9.	FARTY ANIMALS - TU IN ZDAJ (3)
10.	ZALA SMOLNIKAR -
DEKLICA ZALJUBLJENA (1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
TWENTY ONE PILOTS - RIDE KYGO & LABRINTH - FRAGILE
PREDLOGA ZA DOMAČO ANIKA MISTERMARSH - VELIKO MESTO CARPE DIEM BAND - TAPETE
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
Po slovensko s Katrco
1.	Franc Potočar s prijatelji: Najini vnučki
2.	Zaka' pa ne: Boš ob meni vse življenje
3.	Katrca: Zaman
4.	Vihar: Midva se ne smeva ljubiti
5.	Spev: Dekle povej
lejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
PETEK, 27. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Aygo na obisku, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
SOBOTA, 28. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Ku-hajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
NEDELJA, 29. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
PONEDELJEK, 30. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po
domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
TOREK, 31. maj
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
SREDA, 1. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjič-ka, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
KINO
Spored od 26. 5. do 1. 6. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Alica izza ogledala - pustolovski, fantazijski
četrtek, petek, ponedeljek, tore, k, sreda: 17.00, 21.10 sobota, nedelja: 14.45, 17.00, 21.10
Alica izza ogledala - pustolovski, fantazijski, 3D četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.00, 20.15 petek, sobota: 18.00, 20.15, 22.35
Angry Birds film - animirani, sinh.
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30, 17.40 sobota, nedelja: 14.30, 16.30, 17.40
Angry Birds film - animirani, sinh., 3D
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30 sobota, nedelja: 13.30, 15.30 Houston, imamo problem - fantazijski, dokumentarni od četrtka do srede: 19.20 Kung Fu Panda 3 - animirani, sinh.
sobota, nedelja: 13.40
Možje X: Apokalipsa - akcijski,
fantazijski
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda:15.50, 20.50 petek, sobota: 15.50, 20.50, 22.30
Možje X: Apokalipsa - akcijski, fantazijski, 3D od četrtka do srede: 17.55 Planet samskih - romantični, komedija
od četrtka do srede: 18.10 Prava fanta - kriminalni, komedija
od četrtka do srede: 15.45, 20.40 Sosedi 2 - komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.10, 18.35, 20.30 petek: 16.10, 18.35, 20.30, 22.40 sobota: 13.40, 16.10, 18.35, 20.30, 22.40
nedelja: 13.40, 16.10, 18.35, 20.30
Stotnik Amerika: Državljanska vojna - akcijski, pustolovski od četrtka do srede: 19.40 Top maček- Na začetku - animirani
sobota, nedelja: 15.40 Warcraft - akcijski, pustolovski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda:15.30, 17.30, 18.30, 20.00, 21.00
petek, sobota: 15.30, 17.30, 18.30, 20.00, 21.00, 22.25 Zootropolis - animirani, družinski
sobota, nedelja: 14.00
IIICII*0|»0l
ČETRTEK
20.00 Z dvignjeno glavo - drama
PETEK
19.00 Z dvignjeno glavo - drama
21.00 Mustang - drama SOBOTA
19.00 Mustang - drama 21.00 Dheepan - drama NEDELJA
19.00 Z dvignjeno glavo - drama 21.00 Mustang - drama SREDA
20.00 Mož, ki je poznal neskončnost - biografska drama
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Angry Birds - animirana akcijska komedija, podnapisi 20.00 Z dvignjeno glavo - drama
20.15 Možje X: Apokalipsa - akcijska ZF, 3D SOBOTA
18.00 Angry Birds - animirana akcijska komedija, sinh. 18.30 Z dvignjeno glavo - dra-
XX
ma
20.00 Prava fanta - akcijska komedija, kriminalka 22.15 Možje X: Apokalipsa - akcijska ZF, 3D NEDELJA
16.00 Angry Birds - animirana akcijska komedija, sinh., 3D 18.00 Prava fanta - akcijska komedija, kriminalka 19.00 Z dvignjeno glavo - drama
20.15 Dheepan - kriminalka, drama
PONEDELJEK
17.00 Možje X: Apokalipsa - akcijska ZF, 3D
20.00 Eisenstein v Mehiki - romantična komedija, biografija
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 26. 5.
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Alma M. Karlin: Poti
javno vodstvo po razstavi
17.00 Osrednja knjižnica Celje Predstavitve del likovnih delavnic slušateljev Univerze za III. življenjsko obdobje odprtje šestega bienala
18.00 Zgodovinski arhiv Celje
Izza parlamenta: zakulisje jugoslovanske skupščine 1919-1941
predava dr. Jure Gašparič
18.00 Muzej premogovništva Slovenije
Anka Krašna, Cvetka Hojnik in Irena Gajser
odprtje likovne razstave
19.00 Galerija Velenje_
Inventura
odprtje razstave likovnih del ob 15-letnici umetniške gimnazije - likovna smer
SEZNAM DOGODKOV MED 26.MAJEM IN 2. JUNIJEM
ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 26. maj, Pravljične dogodivščine za najmlajše ob 10. uri Za otroke do 3. leta starosti
ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA
26. maj, Odprtje VI. bienalne predstavitve del ob 17. uri z likovnih delavnic slušateljev pod vodstvom vizualne umetnice Manja Vadla
ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA
26. maj, Vzroki množičnega pribežništva v EU ob 18. uri Tomo Križnar in Bojana Pivk Križnar
SOBOTA, LAPIDARIJ
28. maj, Tradicionalna zabava pri Mišku Knjižku ob 10. uri Gledališče Pravljičarna, Harlekin in Adi Smolar
SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU
1.	junij, Pravljične dogodivščine z Dragico ob 17.uri Za otroke od 3. leta dalje
ČETRTEK, KAVARNA MIŠKO KNJIŽKO
2.	junij, Četrtkov kavarniški večer ob 19. uri Resonanca band
NE, VI. razstava Univerze za tretje življenjsko SPREGLEJTE! obdobje bo na ogled v predverju
Levstikove dvorane do 17. junija 2016.
Gala koncert ob skupni 70-letnici Osrednje SPREGLEJTE! knjižnice Celje in Plesnega orkestra Žabe bo 9. junija 2016 ob 19. uri v lapidariju.
NE 12. študijska razstava likovnih izdelkov dijakov SPREGLEJTE! Umetniške gimnazije likovne smeri bo na ogled do 20. junija 2016.
19.30 Narodni dom Celje
Ob 10. obletnici Okteta 9
koncert
20.00 Branibor club Celje Ne okol' govorit
stand-up show z Vidom Valičem
PETEK, 27. 5.
9.00 do 23.00 Gimnazija Velenje, Park pred gimnazijo in Velenjska promenada
50 let mladi in koncert skupine Mi2 praznovanje ob 50-letnici Šolskega centra Velenje in prireditev ob Dnevu mladih in kulture
11.00 Ipavčev Kulturni center Šentjur
Zlati bralci
gost: Tadej Toš
18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Matjaž Kreča, kitara in Andraž Frece, harmonika
nastop
18.00 Dom kulture Svoboda Griže
Odprtje likovne razstave
18.30 Kulturni dom Bistrica ob
Sotli_
Pet Pepelk
predstava v izvedbi MKK Netek Šmarje pri Jelšah ob zaključku bralne značke
19.00 Dvorec Novo Celje Spoznanja
odprtje razstave; Zdenko Huzjan, slike; Anja Krajnc, kipi in Nataša Prosenc, video
19.00 Večnamenska dvorana Zreče
Območna revija odraslih pevskih zborov
NAPOVEDNIK
23
19.00 Cerkev sv. Jožefa Frankolovo Letni koncert ob krajevnem kulturnem prazniku
prireja Prosvetno društvo Antona Bezenška Frankolovo
19.00 Glasbena šola Velenje Letni koncert MePZ Gorenje
19.30 SLG Celje_
Gerhart Hauptmann: Rose Bernd
abonma Petek večerni in izven
19.30 Kulturni dom Virštanj
Igra Vesela šola
vstop prost; zaželeni prostovoljni prispevki
20.00 Gasilski dom Drešinja vas
Mešani pevski zbor KD Petrovče
koncert
20.00 Krčma TamKoUčiri Celje
Mesec mladih 2016
odprtje umetniške razstave
20.00 Cerkev v Lurdu Rimske Toplice
Glasbeni večer v izvedbi Slovenskega citrarskega kvarteta
22.00 Branibor club Celje_
Nina Pušlar z bandom
koncert
SOBOTA, 28. 5.
10.00 Lapidarij na Savinjskem nabrežju
Zabava pri Mišku Knjižku
gostje: Gledališče Pravljičarna, Mali Harlekin in Adi Smolar
10.30 Dom kulture Velenje Manjkajoči košček
premiera igre za otroke Gledališča Velenje
11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu
17.00 SLG Celje_
Gerhart Hauptmann: Rose Bernd
abonma Sobota popoldanski in izven
19.30 Plesni forum Celje
40 let na krilih plesa: Štirideset
svečana prireditev ob 40. obletnici Plesnega foruma Celje
20.00 Celjski dom Celje_
10. etno festival Đurđevak
srečanje folklornih skupin Srbskega kulturno-humanitarnega društva Desanke Maksimović Celje
20.30 Špital za prjatle Celje Smokin' aces
koncert
NEDELJA, 29. 5.
11.00 Stari grad Celje_
Živa zgodovina na Starem gradu
11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
PONEDELJEK, 30. 5.
10.30 Dom kulture Velenje
Zlata bralka - zlati bralec
prireditev in podelitev spominskih priznanj
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Mali pihalni orkester Glasbene šole Celje
letni koncert; solist: Anže Plesnik Zupanc, klarinet
TOREK, 31. 5.
19.30 Narodni dom Celje
Celjski godalni orkester
koncert
SREDA, 1. 6.
19.19 Mestna knjižnica Velenje Nevidne vezi
odprtje razstave in predavanje Tine Trampuš
19.30 Glasbena šola Velenje
Večer tolkalcev
gosti: Mešani komorni pevski zbor Celje in Pevski zbor Cetis Celje
20.00 Velenjski grad_
15 let električnih klaviatur
javna vaja
Ostale prireditve
ČETRTEK, 26. 5.
10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pravljična ura za najmlajše
za otroke do 3. leta starosti 17.00 Hotel Zdravilišče Laško Skrivnost laških termalnih vrelcev
brezplačno predavanje; predavatelj: Tomaž Majcen
18.00 Osrednja knjižnica Celje Vzroki množičnega pribežništva v EU
predavanje Toma Križnarja in Bojane Pivk Križnar
19.00 Celjski dom_
O pomočeh in izcelitvah po duhovni poti s pomčjo učenja Bruna Groeninga
informativno predavanje
19.19 Mestna knjižnica Velenje Podpora pri
spoprijemanju s tesnobo in spoprijemanje s stresom
predavata: Niki Jakol in Urška Bandalo
PETEK, 27. 5.
15.00 Celjski mladinski center Arhitekturni nasvet
brezplačne arhitekturne in krajinskoarhitekturne svetovalnice
21.00 Terme Olimia Podčetrtek Večer s kitaristom in revija modnih frizur
SOBOTA, 28. 5.
5.30 Podčetrtek
Podčetrtek-Kumrovec
tradicionalni pohod ob dnevu mladosti
7.00 Ploščad centra Nova in
Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje
8.00 Žalec_
Podeželska tržnica 9.00 Pred Ekomuzejem Žalec
Brezplačna sobotna vodenja po Žalcu
9.00 Mestna knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo
sejem rabljenih knjig
10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Muzejski mozaik: Oživitev ulice obrtnikov in Muzejske lekarne
prisotne obrtne mojstrice in mojstri
10.30 Muzej novejše zgodovine Celje_
Sprehod s Pelikanom -od muzeja do ateljeja
sprehod do Razlagove ulice in fotografiranje v stilu Pelikanovih časov
16.00 Ribnik Vrbje_
Ponirkove otroške delavnice in jezdenje ponijev
20.00 Zavrh pri Galiciji_
Gališki dnevi veselica z Modrijani
NEDELJA, 29. 5.
8.00 Graščinski park na Frankolovem
Pomladanski kramarski sejem
tekmovanje harmonikarjev za zaključno prireditev Pohorska cokla
11.00 Termalni center Thermana Park Laško
Otvoritev poletne kopalne sezone
zabava z DJ-jem, obisk Vodomčka, pestra ptroška animacija...
18.00 Narodni dom Celje_
Energija piramid in megalitov
predava dr. Semir Osmanagić, predstavitev knjige
PONEDELJEK, 30. 5.
13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje
od ponedeljka do četrtka: učna pomoč, ustvarjalne in kuharske delavnice, družabne in športne igre ...
18.00 Krajevna knjižnica Liboje Po pravljici diši
pravljična ura z Ireno Štusej
TOREK, 31. 5.
17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Po pravljici diši
pravljična ura z Ireno Verbič
17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic v nemškem jeziku
namenjena otrokom od 5. leta; pripovedoval bo Frenk Špiler
17.00 Slovensko društvo Hospic Celje_
Levjesrčna druženja
srečanja z različnimi oblikami druženja (kreativne delavnice, pogovorne urice, lutkovne in filmske predstave...
SREDA, 1. 6.
18.00 Glasbena Šola Rista Savina Žalec
Absolventski nastop učencev 6. razredov glasbene šole
Dobrodelne prireditve
SOBOTA, 28. 5.
9.30 do 12.00 Mestno središče in Stanetova ulica Celje
Dobrodelna tržnica združenih rotary, lions, soroptimist klubov in njihovih podmladkov Celja in regije
Razstave
Stara grofija pod Celjskim stropom: razstava Kri bo tekla za svobodo zlato, 500-letnica slovenskega kmečkega upora; do preklica
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do nadaljnjega
Osrednja knjižnica Celje: Študijska razstava dijakov umetniške gimnazije likovna smer na Gimnaziji Celje - Center; do 31. 5.
Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava iz stalne zbirke CSU, s poudarkom na novih pridobitvah; do nadaljnjega
Glavni trg: razstava Celje, mesto v arhivu Zgodovinskega arhiva Celje, do 15. 6.
Galerija Železarskega muzeja Teharje: razstava likovnih del Albine Kragelj Skozi abstraktne koprene, do 30. 5.
Likovni salon Celje: razstava Mateja Čepina Para-noir, do 5. 6.
Galerija Nika Ignjatiča Celje: pregledna razstava celotne ustvarjalnosti Osnovne šole Gla-zija Celje, do 6. 6.
Kvartirna hiša Celje: razstava Male plastike - Majk Mulaček in Janja Mihelj, do nadaljnjega
Zgodovinski arhiv Celje: razstava Arhivi - zakladnice spomina, do 31. 5.
Celjski mladinski center:
razstava Vedute avtorice Katje Kovše; do preklica
Schwentnerjeva hiša Vransko: razstava akvarelov Vlada Rančigaja, do 31. 8.
Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke: olja na platno različnih avtorjev; do 30. 5.
Knjižnica Laško: razstava Podobe slovenske Štajerske, do 11. 6.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti
Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari
Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka
Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
AYGOVA NAGRADNA FOTOGRAFIJA
19.19 Mestna knjižnica Velenje Človek je energetsko bitje
predavanje doc. dr. Marte Svetina Veder
Spraševali smo vas, kje je ekipa Novega tednika in Radia Celje temeljito pregledala avtomobil Toyota Aygo. Pravilni odgovor je: V AMZS DELAVNICI.
Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon Frančiške Aškerc, ki ji bomo nagrado poslali po pošti. Nagrado podeljuje AMZS Center varne vožnje na Vranskem.
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Šrot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Strmčnik E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Robert Gorjanc, Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
24
ZANIMIVOSTI
Ljubezen je glavna, trdo delo pa nič
ne škodi Biserno poroko sta obeležila Angela in Mirko Bukovšek iz Osredka pod Kalobjem
Ravno sta se vrnila iz Raden-cev, polna energije in dobre volje. Tokrat so bile počitnice še lepše kot običajno. Bile so namreč medeni teden, in sicer po njuni tretji poroki. »Zdaj bo pa res držalo,« se šegavo smeji Mirko, ki pravi, da še vedno čuti štolo, s katero ju je župnik v tretje zvezal. »Vsaka od najinih porok je bila lepa,« pravi Gelika, »a ta, biserna, je bila res nekaj posebnega.«
Ko sta se pred več kot 60 leti »naključno« srečala, je iskrica preskočila na prvi pogled. »Takrat smo se mladi ljudje spoznavali drugače kot danes. Vse se je dogajalo okrog cerkve. Če se je dekle tam znalo prav obnašati, potem je bil to dober znak za bodočo ženo,« se pošali Mirko. V resnici pa so bili okrog njiju modri ljudje, ki so čutili, da bi lahko bila prava drug za drugega. In ko so ju seznanili, sta takoj vedela, da so imeli prav. K poroki sta se 28. aprila - natančno na Gelikin 22. rojstni dan, Mirko je bil leto starejši - s Kalobja v Slivnico podala peš. Deževalo je. In deževalo je tudi 50 let kasneje, ko sta svojo obljubo pozlatila. »Na biserno poroko je pa tako snežilo, da smo se zvečer komaj vrnili domov,« se smeje Gelika. Če padavine na poročni dan obetajo bogastvo, obilje in rodovitnost, se nimata kaj pritoževati. V življenju sta blagoslovljena s štirimi sinovi, z
desetimi vnuki in s petimi pravniki. Trije od teh so se rodili v mesecu pred njunim velikim praznikom. Da jima je bilo sicer prav z rožicami postlano, bi težko rekli. Najhuje je bilo, ko je družini plaz odnesel dom
in je morala začeti znova. »Najbolj hvaležna sva za zdravje. >Hudo< si pa človek v glavnem sam naredi. To je čisto domača proizvodnja,« o resničnih življenjskih tegobah pravi Mirko.
Trikrat ženin in devetkrat priča
S povezanostjo, ki sta jo gojila vse življenje, in z delavnostjo se tudi v najtežjih časih nista vdala maloduš-
ju. Četudi je bilo treba po 25 letih zakona vse začeti znova. Hvaležna sta, da jima je bilo dano preživeti toliko skupnih let in da se lahko še vedno primeta za roke ter v pogovorih delita svoje dneve. Tako je vsak dan po svoje praznik. Največji takrat, ko se za domačo mizo zberejo fantje in njihove družine. Zato niti ni čudno, da se je Geliki sprva zdelo to dovolj tudi ob bisernem jubileju. »Kar dolgo sem bila prepričana, da bomo obhajali kar doma v ožjem krogu, potem se je vse drugače obrnilo,« se srečno nasmehne Gelika. Sinovi Ladi, Rajko, Jože in Niko so namreč poskrbeli za vse - da je imel ata čisto nov »gvant«, da je bila mama najlepša nevesta na svetu, da je bilo vse v cvetju, da so se z njima veselili sorodniki in prijatelji ter da so sta se na njunih prstih bleščala nova prstana. Najlepši del praznovanja je bil v cerkvi na Kalobju. »Župnik Peter se je izjemno potrudil in težko bi pripravil lepši obred ter bolj ganljiv nagovor.« Kot pravita bi-sernoporočenca, posebnega recepta za dolg in srečen zakon ni. So pa trije stebri, na katere sama vedno stavila - poštenje, spoštovanje in ljubezen. »Trdo delo tudi nič ne škodi,« na srce polaga biserni par. »Pa poročiti se je seveda treba,« še doda Mirko, ki je na najpomembnejši dan v življenju kot priča ob strani stal kar devetim mladoporočencem.
SAŠKA T. OCVIRK
FOTO TEDNA
Skrij se, če se lahko.
Foto: SHERPA
II )IJF4
Ted ni ko ve Äzaodbe
Št. 21 / Leto 71 / Celje, 26. maj 2016
Tečem, da pomagam
Po čokoladi in vinu dišalo Kokoš Frida - ambasadorka Iz igralnice v naravo str. 45 tudi iz kuhinje str. 32	veganske kuhinje str. 43
26
INTERVJU
»Tek je zelo varna in naravna dejavnost, česar za alpsko smučanje nikakor ne moremo reči. Hkrati je to vadba za celo telo. Poleg tega je lahko ura teka nekajkrat na teden izvrstna meditacija. Ko si preprosto nekaj trenutkov sam s sabo in se lahko popolnoma umiriš.«
Rekreacija izboljšuje psihofizično počutje
Jure Košir je kot aktiven športnik tek sovražil, danes ga promovira
Gibanje in ohranjanje osnovne kondici-je sta nujna za krepitev zdravja in dobrega počutja. Le tako je lahko posameznik v današnjem tempu življenja kos vsem dnevnim nalogam, je prepričan nekdanji vrhunski alpski smučar Jure Košir.
Kot nam je zaupal, je po končani profesionalni športni karieri za nekaj časa zanemaril redno gibanje in »takoj so se oglasile stare poškodbe ter se pojavile nove, tudi psihično počutje ni bilo najboljše«. Odločil se je, da bo v svoje življenje ponovno vpeljal več gibanja. »S tekom sem se začel ukvarjati bolj naključno, verjetno zaradi tega, ker je precej enostaven, zanj ne potrebuješ veliko opreme in tudi časa ne. Tečeš lahko tako rekoč kadarkoli in kjerkoli,« je svoj vstop v svet teka pokomentiral Košir, ki je pregovoril tudi o pomenu redne vadbe in težavah, s katerimi se srečujejo številni športni upokojenci.
Čeprav lahko zmerno in zdravo rekreativno tekaško udejstvovanje kdaj prerase tudi v odvisnost, ambasador tekaškega projekta Pospeši ritem zagovarja zmernost: »Nobeno pretiravanje ni zdravo.« Ni pomembna količina treninga, pomembna je redna vadba, dodaja naš nekdanji smučarski šampion.
Zakaj je pomembno, da h gibanju usmerjamo že najmlajše?
Mladina je danes precej statična. Otroci veliko časa preživijo za računalniki ali s telefoni v rokah. Premalo se poudarja nujnost gibanja pri razvoju mladega človeškega telesa. Rezultati fizičnih testov v osnovnih in srednjih šolah so resnično porazni, zaskrbljujoči. Ti ljudje bodo kasneje težje delovali v družbi, težje bodo opravljali delo, bolj bodo dovzetni za razne bo-
lezni in podobno. Sam izjemno cenim sistem, ki so ga vzpostavili v skandinavskih deželah. Tam je gibanje del vzgoje. Tam se konce tedna preživlja v naravi, se hodi, teče, nordijsko smuča, kolesari. Skratka, Skandinavci imajo res zelo dobro razvit model, ki skrbi za fizično aktivnost vseh generacij. Pri njih se vsak otrok ukvarja s športom. Ne govorimo o vrhunskosti, ampak o redni vadbi. Poleg tega redna vadba pripomore k privzgajanju delovnih navad in nenazadnje se s tem gradi značaj človeka.
Ste oče. Kako ste kot nekdanji profesionalni športnik nagovarjali svoje otroke?
Kot oče zagovarjam to, da se mora vsak
»Vpreteklosti sem tek in tekaške treninge preziral, če priznam, sem jih kar sovražil. Nikoli nisem bil dober tekač. Na kratke proge, do 600 metrov, sem še dobro tekel, medtem ko sem bil pri vsem, kar je bilo daljše, dokaj slab. Ko sem prišel v leta, ko sem moral določene športe opustiti, sem se spet pobliže srečal in spoznal s tekom. Počasi sem ga vzljubil.«
ukvarjati z nekim športom, da se redno udeležuje vadbe. Tega se skušam držati. Nimam pa ambicij, da bi bili moji otroci vrhunski športniki. Če bo kdo kazal talent, ga bom seveda pri tem podprl. Predobro se zavedam, da na uspeh posameznika vpliva ogromno dejavnikov, na katere včasih niti sam nima vpliva. Na šport gledam bolj kot na dejavnost, ki da nek širši pogled na življenje. S tem mlad človek pridobi samodisciplino, šport je podpora telesu pri razvoju, poleg tega se v športu stkejo tudi pristna, trdna prijateljstva.
V zadnjem času ste se nekako zapisali teku. Zakaj?
Tek sem kot profesionalni športnik celo preziral oziroma sem ga kar sovražil. Nikoli nisem bil dober tekač, veliko bolje sem imel razvite druge fizične sposobnosti. Na kratke proge, do 600 metrov, sem še dobro tekel, medtem ko sem bil pri vsem, kar je bilo daljše, dokaj slab. In tudi sovražil sem. Ko sem prišel v določena leta, sem uvidel, da moram določene športe, ki so obremenjujoči za hrbet, kolena, opustiti. Poskusil sem s kolesarjenjem, a me pri tem zelo boli hrbet, ne morem biti dolgo v kolesarskem položaju. Zato sem začel teči. Kot popoln začetnik. Tek se mi je sčasoma priljubil. Sem čisti dokaz, da lahko, če se določene stvari lotimo in v nekem ritmu vztrajamo, napredujemo in dosežemo tudi miselni preskok. In stvar, ki je leta nismo marali, nam postane všeč. Tek se mi zdi zelo varna in naravna dejavnost, česar za alpsko smučanje nikakor ne moremo reči. Hkrati je tek zelo celovit, vključeno je celo telo. Meni se zdi v redu. Nekateri mi pravijo: »Joj, jaz se tako dolgočasim med tekom.« Jaz se ne. Pol ure ali ura teka trikrat, štirikrat na teden lahko služi kot izvrstna meditacija. Ko si preprosto nekaj trenutkov sam s sabo in se lahko popolnoma umiriš.
Glasba med tekom?
Občasno tudi glasba. To sem začel v tek vključevati letos.
Vašo tekaško kariero - pretekli ste tudi berlinski maraton - zaznamuje tudi posebna zgodba, neke vrste stava.
S kolegom sva rekla, da morava, preden bova dopolnila 42 let, preteči 42 kilometrov.
Skupaj sva se lotila sistematičnega treninga prav za maratonsko razdaljo. In v letu, ko sva oba dopolnila 42 let, sva z lahkoto pretekla maraton. To je bila res lepa izkušnja. Priložnost sva namreč imela nastopiti na maratonu v Berlinu, ki velja za enega največjih, najštevilnejših in najodmevnejših.
Je to vaš največji tekaški uspeh do zdaj?
Je, čeprav pri teku ne stremim k uspehom. Tekmujem sam s sabo. Seveda skušam kdaj napredovati, poskusiti kaj novega, a to je tudi vse. S tekmovanji sem opravil, tudi v drugih športih.
Kaj pa prehrana? Glede prehrane kroži veliko mitov, resnic in polresnic. Kakšno je vaše vodilo?
Prehrana je pomembna. Vedno bolj. Ko gledam nazaj vidim, koliko smo imeli v času moje kariere še rezerve na tem področju. Takrat se s tem nismo veliko ukvarjali. Zdaj pa vidim, koliko lahko pravilna prehrana pomaga pri doseganju rezultatov. Zato je to vsekakor pomemben vidik v življenju posameznika. Nisem zagovornik strogih diet, ki predpisujejo samo določeno vrsto živil. Sem zagovornik neke zmernosti, s poudarkom na tem, da se izobražuješ, kaj je zdravo oziroma kaj ti ustreza, kaj je za tvoje telo dobro in kaj ni.
Vrhunski športniki v času tekmovalne kariere živite po ustaljenih tirnicah. Ko se kariera končuje, se ponavadi športniki znajdejo v težkem položaju - nedavno je o tem spregovorila tudi prva slovenska dama belih strmin Tina Maze, ki je dejala, da prekinitev ustaljenih aktivnosti na najvišjih obratih predstavlja velik šok tako za telo kot za »psiho«. Ste se tudi sami srečevali s podobnimi občutki, ko se je vaša tekmovalna kariera iztekala?
Vsekakor je ogromna sprememba. Pred tem 15, 20 let živiš po ustaljenem urniku, nato naenkrat tre-
T
INTERVJU
27
ning ni več obvezen. Tudi meni se je zgodilo, da sem za nekaj časa dal šport preveč na stran. In po nekaj letih sem uvidel, da to ni v redu. Spoznal sem, da človek v življenju enostavno mora imeti izdelan načrt, kako se gibati.
Človeško telo je stroj, ki ga je preprosto treba gnati. Človek potrebuje fizično aktivnost. Tudi sam sem padel v nekajletno ugodno stanje, ko nisem kaj preveč razmišljal, da bi redno vadil. Počutil sem se precej slabo in spoznal, da bo treba drugače. Zadnjih osem let imam kar dobro disciplino glede tega, kako skrbeti zase, kako se gibati, katere aktivnosti izbrati. Človek v različnih življenjskih obdobjih spreminja tudi športne aktivnosti. Danes se ne ukvarjam več z ekstremnih dejavnosti.
Je bila upokojitev večji šok za telo ali za duha?
Ko končaš kariero, je šok tako v fizičnem kot psihičnem smislu. Naenkrat ti manjka izzivov, tekmovalnosti. Ni enostavno. Dostikrat se v tem novem življenju, v novem ritmu kar težko najdeš. Treba je biti pozoren sam nase.
Velikokrat smo že videli, da so bili uspešni športniki po karieri precej izgubljeni, da se v »novem življenju« nekako niso znašli. Zakaj menite, da je tako? Je res, da ste
športniki ob prehodu v športni pokoj bolj
ali manj prepuščeni sami sebi in lastni iznajdljivosti?
Da, popolnoma. Tudi to področje je podobno kot še marsikatero v Sloveniji povsem neurejeno. Vse je prepuščeno posamezniku.
Sami ste se očitno tega zavedali že v času kariere. Veliko ste sodelovali s pokrovitelji, se učili športnega marketinga na najvišji ravni. Ni skrivnost, da ste si pripravljali teren za novo življenje ...
Drži. A je res, da me je to že takrat veselilo. Vedel sem, da želim ostati povezan s športom. Skušal sem opazovati ves ta ustroj, tudi s poslovnega vidika. Lahko rečem, da sem dobival dobre nasvete. Mislim, da mi je kar uspelo. Danes je vse, kar počnem, kar je moja poslovna dejavnost, povezano s športom. Mislim, da imam na tem področju določene izkušnje, čeprav nimam formalnega znanja. Sem pa s tekmovalnimi izkušnjami in poznanstvi pridobil veliko neformalnega znanja.
Zagotovo so k temu pripomogli uspehi.
Uspehi na nek način ustvarijo ime in ti odpirajo vrata. Lažje se vzpostavi prvi stik. Na to, da se potem kakšen posel oziroma projekt izpelje, pa uspehi nimajo velikega vpliva.
Danes vas srečujemo na različnih dogodkih, kjer se pojavljate v različnih vlogah. S čim vse se ukvarjate?
Trenutne aktivnosti bi lahko razdelil na tri področja. Sem solastnik podjetja, ki se ukvarja s prodajo športno-modnih artiklov, imamo
»Danes se ljudje ukvarjamo z >bizarnimi< zadevami, kot so, kakšne telefone uporabljamo, kakšne avtomobile vozimo, f kakšno olje vlivamo v
avtomobile. Ne vemo pa, kako skrbeti za svoje največje bogastvo. To je naše telo. In to je zelo narobe.«
nekaj trgovin, malo- in vele-prodajo in smo zastopniki za nekaj blagovnih znamk za Slovenijo ter območje nekdanje Jugoslavije. Druga dejavnost je športno--marketinška. Sodelujem s švicarsko agencijo, ki jo vodi moj nekdanji agent. Gre predvsem za trženje športnikov, sponzorske dogovore in podobno. Tretja dejavnost je amba-sadorstvo določenih blagovnih znamk in projektov. Ukvarjate se s sponzorstvi. Pri nas zadnja leta poslušamo predvsem o težavah pri iskanju sponzorjev oziroma pokroviteljev.
Glede na to, v kakšnem stanju je naša država, so sponzorstva težavna. V luči svetovne ekonomske krize so majhne države, kot je Slovenija, še toliko bolj na udaru. Istočasno se želimo kosati z najboljšimi na svetu. Tukaj je težava. Je pa res, da vse ni v denarju. Ogromno se da narediti in nadoknaditi z veliko mero iznajdljivosti, trme in s pridnostjo. Težko sicer velesilam konkuriramo v nekaterih športih, ki so finančno zahtevnejši. In smučanje je eden takšnih športov. Vedno bolj. Spomnim se svojih začetkov. Takrat otroci nismo bili v
tolikšni meri odvisni od finančnega položaja staršev. Res sem imel srečo, ker sem bil član smučarskega kluba, kjer je bilo v celoti poskrbljeno za naše treninge in tekmovanja. Kot nadarjen smučar sem tudi opremo že kmalu dobival in so bili starši razbremenjeni tega stroška. Danes je žal precej drugače.
Kako pomembno je bilo za vašo nadaljnjo poklicno pot, da ste si jo nekako izbrali že med tekmovalno kariero?
Glede na to, da sem začel takoj po končani smučarski karieri aktivno delovati na drugih področjih, je bil ta poslovni prehod zame enostavnejši. Vidim pa, da je lahko pri marsikom precej težaven. Marsikdo ne ve, kaj bi, kje bi, kako bi. Jaz pa sem se v tem, kar počnem, kar našel.
Se morda spomnite, kaj ste počeli prvo jutro po končani karieri?
To je trenutek, ki ni bil najbolj prijeten, ker smo se malo spore-kli. Spor je nastal glede izbo ra olimpijske reprezentance za igre leta 2006, pri čemer sem bil takrat kar malo jezen. Predstavljal sem si, da bom na drugačen način končal, ampak tako je naneslo. Tako da tisto jutro, ko sem se dokončno odločil, ni bilo ravno sproščujoče.
Še bolj kot konec kariere lahko športnika močno spotakne zgodnji uspeh. Veliko je bilo primerov, ko so sploh mladi fantje, a tudi dekleta, po uspešni sezoni skrenili s poti.
Težko je mlademu športniku, ki doseže nek odmeven rezultat, ohraniti stvarno podobo o vsem, kar se takrat dogaja okrog njega. Hitro ga lahko prevzame, zato je v takšnih trenutkih zelo pomembno, kakšne ljudi ima okoli sebe, od najbližjih družinskih članov do trenerjev, svetovalcev in agentov. Ti lahko športnika nekako prizemljijo in mu dajo vedeti, da mora ohraniti trezno glavo. Predvsem v smislu, da si ne domišlja, da je kaj posebnega. Ker nenazadnje, če je nekdo dober tekač, smučar, košarkar, še ni nič posebnega kot človeško bitje. In iz tega je treba izhajati. Je pa težko. Ker če se res veliko dogaja okoli tebe, se ti zdi mogoče kar malo »fajn« in tudi sam o sebi ustvariš nekoliko drugačno podobo, kot v resnici je.
Tudi vi ste enega od vrhuncev, osvojitev olimpijskega odličja, dosegli v precej
»Če je nekdo dober tekač, smučar ali košarkar, še ni nič posebnega kot človeško bitje.«
telesno aktivnost. Kajti gibanje nam pomaga do vsesplošnega boljšega počutja. Govorimo o naložbi za zdravje za starejša leta. Še toliko pomembnejše je gibanje pri otrocih.
V	času tekmovalne kariere ste veljali za nekakšen »seks« simbol. Deležni ste bili precejšnje pozornosti javnosti, medijev. Vas je to kdaj obremenjevalo, je morda danes to bolj moteče?
Medije jemljem kot neko nujno spremljevalno zadevo. Tako bom rekel: mediji so mi naredili veliko dobrega, a tudi veliko slabega. »Zapeče«, če objavijo kakšno stvar, ki ni resnična. Če s tem prizadenejo tiste, ki so ti blizu. Glede na to, da sem skušal imeti vselej korekten odnos do medijev, pričakujem pričakoval enako. Razumem, da želijo nekateri prodajati senzacije in si tako dvigovati naklado oziroma gledanost. Ampak s tem so pri meni opravili. Naj povem samo primer. Že osem let sodelujem pri akciji, kjer zbiramo denar za mlade, ki imajo raka, in vselej na dogodke vljudno povabimo medije, a se le redki odzovejo. Čeprav bi nam s prisotnostjo pomagali. Ko je kakšna »bizarna« zadeva, so pa vsi zraven. Ampak tega se sčasoma navadiš. Meni je pomembno le, da tisti, ki so mi v življenju najbližje, vedo, kakšna je situacija.
V	času kariere ste nase opozorili tudi kot glasbenik. S sotekmovalci ste posneli tudi ploščo - danes Jure Košir še kaj poje oziroma repa?
Zadnji popolni »reunion« je bil, ko je imela Tina Maze zaključno zabavo v Črni na Koroškem in me je prosila, če bi lahko ponovno nastopili. Moram priznati, da sem se kar namučil, da sem v to prepričal najboljšega prijatelja, ki je danes zaposlen v Banki Slovenije in je pravi »biznismen«. Takrat smo po dolgem času spet stopili na oder.
Dotakniva se še trenutnega stanja, v katerem se je znašlo slovensko smučanje. Kako gledate na vse, kar se dogaja? Kakšne so vaše napovedi za prihodnjo sezono?
Uspehi glede na organiziranost so izjemni. Glede na organiziranost krovne organizacije, Smučarske zveze Slovenije, so rezultati resnično genialni. Govorim tako za alpsko smučanje kot tudi za nordijsko in biatlon.
»Uspehi slovenskih smučarjev so glede na organiziranost krovne organizacije resnično genialni.«
rosnih smučarskih letih, pri enaindvajsetih. Vas je bilo treba močno zadrževati na tleh?
Takrat sem res bil še »mulc«. In da, je bilo kar treba. (smeh) Čeprav sem imel na srečo ob sebi ljudi, ki so mi znali zelo realno povedati in predstaviti zadeve. Najslabše je, da športnika takrat tudi najbližji poveličujejo in mu preveč, po domače rečeno, nekam lezejo. Do športnika morajo bi ti vsi, sploh tisti, ki so ves čas z njim, neizprosni.
Čeprav ste že nekaj let »upokojenec«, se za vami še vedno obračajo dekleta in žene. Kako skrbite za fizično pripravljenost in postavo?
A da se obračajo? (smeh) No, tudi moje navijačice so se malo postarale. (smeh) Ne delam si utvar niti ne čutim potrebe po tem, da bi moral graditi videz večnega mladeniča. Nimam težav s staranjem. Mislim, da nam vsako obdobje prinaša kaj zelo zanimivega. Da bi treniral in pazil na svoj videz zaradi tega, da bi bil še naprej priljubljen, se mi zdi popolnoma neumno in nepotrebno. Na nek način sizifovo početje, brez smisla. Se mi zdi, da so pri tem res v prednosti tisti športniki, ki znajo tudi na stara leta ohranjati neko svojo »persono«, ne toliko vizualno podobo. Mislim, da predvsem stremim k temu. Sem pa vedno počaščen, če se nekdo spomni mojih uspehov ali če me ceni kot osebo. To je vedno lepo slišati.
A vendar, kot ste že dejali, je rekreacija pomembna.
Rekreacija je vsekakor pomembna, vsaj jaz tako mislim. Morda kdo misli drugače. Z vsakogar, ne samo za nekdanjega poklicnega športnika, je pomembno, da skrbi za
Težave, s katerimi se ukvarjajo posamezne ekipe, so resnično že smešne. Ekipe nimajo kolov, nimajo priemrnih prevoznih sredstev. Kljub temu imamo v ekipi Boštjana Klineta, ki je bil v zadnji sezoni dvakrat na stopničkah, Ana Drev je bila vrhunska, imamo mladinske svetovne prvake. Imamo cel kup res dobrih rezultatov, ki so zdaj, ko smo navajeni Tininih zmag, sicer nekoliko podcenjeni oziroma spregledani, a to ni prav. Res upam, da bodo odgovorni kljub vsemu poskrbeli za mlajše rodove, ki naj bi bili nekoč šampioni. Predvsem je treba sistem organizirati tako, da bomo tudi v prihodnje lahko vzgajali zmagovalce.
Tina, ki se je odločila za enoletni premor z možnostjo podaljšanja, nas še vedno drži v negotovosti. Kaj menite, bomo Slovenci še stiskali pesti za Tino Maze?
Glede tega nimam mnenja. Vsekakor se mi zdi, da se je sposobna vrniti, tudi na vrh. Čeprav ni več v rosnih letih, bi še lahko zmagovala, če bi se stoodstotno posvetila temu.
Na kratko se dotakniva še letošnjega fenomena Petra Prevca. Ste spremljali njegovo pot do vseh naslovov v tej sezoni? Je kaj takšnega sploh mogoče ponoviti?
Seveda sem spremljal. Tako dominantnega športnika v eni sezoni še nismo imeli. Da bi bil nekdo s takšnim naskokom najboljši na svetu, kaj takšnega v Sloveniji še nismo doživeli v nobenem športu. Res mu je treba čestitati in izkazati čast. To bo zelo težko ponoviti in ne vem, kdaj, če sploh, se bo kaj podobnega ponovilo. Upam, da se bo in to čim prej. Želim, da bi Peter nadaljeval v tem ritmu in da bi tudi v kakšni drugi panogi dobili serijskega zmagovalca.
LEA KOMERIČKI, foto: GrupA
28
ŽIVLJENJSKA ZGODBA
Mali Nik, veliki zmagovalec
Štiriletnik do zdaj že več kot tridesetkrat v narkozi - Njegova volja in moč sta lahko zgled vsem nam
To je zgodba, ob kateri zagotovo ne boste mogli ostati brez kakšne solze v očeh. Ne zato, ker bi bila izkušnja štiriletnega Nika Motoha iz Socke žalostna, ampak zato, ker ta simpatičen malček kljub težki izkušnji z boleznijo nosi v sebi toliko pozitivne energije, volje, zagnanosti in ljubezni do življenja. Ima kronično ledvično odpoved. V dneh po porodu je imel le 30 odstotkov možnosti preživetja. A ni se dal. Takrat je zmagal prvič in zanj je vsak dan nova zmaga. A tudi za vso njegovo družino in za ljudi, ki ga spoznajo.
Malček je ne glede na vse vedno nasmejan in zgovoren. Nasmeh na obrazu izgine le, ko ima Nik bolečine. Takrat reče, da ga »buba« in da mora počivati. Zaradi različnih posegov, ki so posledica ledvične bolezni, je bil do zdaj že več kot tridesetkrat v narkozi. Postopkov dialize v bolnišnici in doma je že navajen. In če že pride kdaj trenutek, da opazi na maminem obrazu skrb, jo potolaži z besedami: »Mami, saj bo vse dobro.«
Nik je ... blagoslov
»Posegov pravzaprav sploh ne štejem več,« pravi njegova mami, 24-letna Doroteja Bla-zinšek iz Socke pri Vojniku, ko nam začne razlagati, kako so ji v 18. tednu nosečnosti zdravniki povedali, da ima eden od otrok okvaro ledvic. Doroteja ima namreč dvojčka. Poleg Nika se je rodila popolnoma zdrava Kaja. Četudi bi Doroteji povedali o bolezni otroka prej, se nikoli ne bi odločila za splav. »To ne bi nikakor prišlo v poštev,« doda. Njena materinska ljubezen je preveč močna. Nikova bolezen je bila resda hud udarec za vso družino, saj je nenadoma popolnoma spremenila življenjske navade in načrte. A hkrati je bilo njegovo obolenje za vso družino blagoslov. Od Nikovega rojstva do danes še nikoli ni bilo trenutka, da bi Doroteja obupala. »Zame je dejstvo, da moram narediti
Nika zdravniki v Ljubljani poznajo tudi po njegovi gasilski čeladi. Brez nje v Ljubljano ne gre. Zaljubljen je v gasilstvo.
Z mamo Dorotejo, ki je ob njem 24 ur na dan. Nista samo skrb in nega zaradi sinove bolezni. Vsak dan se veliko tudi presmejita in sta drug drugemu v veliko oporo.
za Nika vse, kar lahko. To je to. Bog očitno naložili vsakomur toliko preizkušenj, kolikor jih lahko prenese,« pove z nasmeškom.
Presaditev ledvice še letos?
Medtem ko je Kajin razvoj po porodu potekal normalno, je bilo pri Niku popolnoma drugače. Takoj po porodu so se mu sesedla tudi pljuča in njegovo življenje je viselo na nitki. Tri tedne je bil celo v umetni komi in priključen na medicinske aparate. Zapletalo se je bolj in bolj. Nato je sledila še operacija, pri kateri so mu odstranili nedelujočo ledvico. Vmes je dobil še okvaro možganov. Sledila so zdravljenja zara-
di večkratnih seps. Fantič je imel vstavljeno še tako imenovano nefrostomo. To je v ledvico napeljana cev, po kateri se urin steka v vrečko ob telesu. »Zdaj čakamo na presaditev tiste ledvice, ki še deluje s pomočjo dialize,« pravi mama. Kdaj bo poseg, zaenkrat še ni znano, operiran pa bo v Avstriji, kamor sta z Nikom redno hodila, tudi skupaj z zdravstvenim osebjem iz Ljubljane. Družina zdaj čaka obvestilo o uvrstitvi na čakalno listo. »Upam, da bo presaditev uspela nekje do konca letošnjega leta,« pravi Doroteja.
Vsi ga imajo radi
Nik se sicer zdravi v Pediatrični kliniki UKC Ljublja-
na. Tja se družina vozi vsak ponedeljek, sredo in petek, saj mora Nik hoditi na he-modializo, ki traja po štiri ure. Tam si fantič krajša čas na različne načine. Dolgčas mu ni. Mali pozitivec je prava atrakcija za medicinsko osebje. Nikov zdravnik je priznan pediater nefrolog Gregor Novljan. Da je Nik prav poseben bolnik, kaže to, da je zdravnik sam omenil, da tako potrpežljivega in pozitivnega bolnika še ni videl. Nik je sedel v srce medicinskemu osebju na nefro-loškem oddelku pediatrične klinike in to tako zelo, da so ga predlagali tudi švicarskim televizijskim novinarjem, ki bodo v prihodnjih tednih prišli snemat posebno re-
portažo o malih ledvičnih bolnikih v Ljubljani.
Čeprav Nik potrebuje redno hemodializo v Ljubljani, ima tudi doma posebno napravo za tako imenovano peritonealno dializo. To mora uporabljati vsako noč. Takšna dializa nadomesti delovanje ledvice, predvsem pa poveča izločanje strupenih odpadnih snovi, elektrolitov in vode, ki se kopičijo v telesu, ker jih bolna ledvica ne more izločiti. S pomočjo naprave, na katero mora biti Nik priključen vsako noč dvanajst ur, se skozi kateter, ki ga ima nameščenega ves čas v telesu, v trebušno votlino »vtoči« posebej pripravljeno tekočino. Nik zvečer že sam ve, da mora »v sobico
na napravo«. Brez te nje bi se v njegovem telesu kopičile odpadne snovi, ki jih ledvica ne more izločiti, kar bi lahko pomenilo tudi njegovo smrt. Zato je razumljivo, da je skrb za Nika v družini na prvem mestu.
Kljub vsemu, kar je življenje naložilo nadebudnežu, je razigran in če si v njegovi bližini, sploh ni občutka, da ima fantič eno najresnejših bolezni. Doroteji in njenemu partnerju Simonu Motohu, ki je bil v času našega obiska v službi, stojita ob strani obe družini. »Od Nikovega in Kajinega rojstva sta postala neverjetno zrela. Vse te preizkušnje so ju spremenile, nekje v sebi so ju naredile močna, odrasla v kratkem času,« pravi Nikova babica in Dorotejina mama Bernarda Blazinšek.
Ljubezni je za vse dovolj
V pogovoru, ko Doroteja naniza vse, kar je treba upoštevati, da se Nikovo stanje ne bi poslabšalo, omeni tudi posebno dieto. Nik se namreč ne sme prehranjevati kot vsi ostali. Samo za primerjavo: zelenjavo, ki jo uživa, morajo doma dve uri najprej pustiti v vodi, nato jo prekuhati in jo šele nato uporabiti za nadaljnjo toplotno obdelavo z ostalimi živili. Sladkarij, ki jih na primer uživa Kaja, Nik ne sme. In ne boste verjeli, da Nik sam ve, da čokoladic ne sme, in to pridno upošteva. »No, le pri čokolinu mu je žal, da ga ne sme uživati,« doda Doroteja. Malček ne obiskuje vrtca, saj potrebuje 24-urno nego in skrb, a tudi drugače sta mu domač travnik in igrišče najbolj pri srcu. Zahteven ni. Samo da ima blizu gasilsko čelado ali kakšno cev. Ko bo velik, bo namreč gasilec, se je odločil. In harmoniko ima rad. Četudi je skoraj večja od njega. Skratka, mali Nik je čudež tako ali drugače. In čeprav življenje družine Blazinšek--Motoh teče po tirnicah, ki jih usmerja Nikova bolezen, se njegova srčna sestrica Kaja nikoli ne počuti odrinjeno. Družina je kot eno in to čuti tudi ona. »Ljubezni je za vse dovolj,« še doda Doroteja.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Naprava, ki Niku rešuje življenje vsak dan posebej, je skoraj večja kot Nik.
Sestrica Kaja natančno ve, kaj je za bratca prevelika obremenitev in kaj ne v času igre.
Gospodarska gazela med občinami
Ob prazniku Občine Zreče z županom Borisom Podvršnikom
Občina Zreče svoj praznik obeležuje 29. maja kot spomin na referendumsko odločitev leta 1994, ko so prebivalci sprejeli odločitev za samostojno pot. Med redkimi lokalnimi skupnostmi so se osamosvojitvene težnje pri njih pojavljale že v socializmu. Zreče so bile gospodarsko namreč med najbolj prodornimi kraji v državi, v 70. letih pa so doživele vsestranski razcvet. Veliko tega ohranjajo še danes.
Na kaj ste ob vsem naštetem najbolj ponosni v svoji občini?
Zelo smo ponosni na svoje gospodarstvo. Smo med 16 delovno najbolj intenzivnimi lokalnimi okolji in imamo več delovnih mest kot aktivne populacije. Seveda smo ponosni tudi na turizem, ki ga uspešno razvijamo zadnjih 40 let. Sožitje enega in drugega zagotavlja visoko kakovost bivanja, kar so potrdile tudi uvrstitve na različnih primerjalnih lestvicah. Ponosni smo na tri krovne gospodarske družbe in hkrati na vse ostale podjetnike, ki uspešno vodijo svoje dejavnosti. Eden takšnih
močnih centrov je na primer na Stranicah, ki postajajo premajhne za uspešne lokalne podjetnike.
To, da je občina gospodarsko tako močna, zagotovo zahteva dober posluh za investitorske pobude v kraju.
Turizem in gospodarstvo lokalni skupnosti veliko dasta, a veliko tudi zahtevata. Žal se nam primerna poraba v zadnjih letih zmanjšuje, posledično je manjši tudi investicijski potencial občine. Župani s to formulo porazdelitve sredstev seveda nismo najbolj zadovoljni, ker za občine, kot je naša, ni najbolj stimulativna. Država bi se morala zavedati, da smo občine pomembno gonilo gospodarskega razvoja. Če bomo pri tem kapitulirale, to ne bo dobro za nikogar.
Recimo, da imate na obisku župana iz tujine in en dan časa - kaj bi mu pokazali?
Zagotovo naše pohorske bisere. Lovrenška jezera so sicer že izven naše občine, a so poleti vrhunski cilj prijetnega sprehoda. Peljal bi ga na Roglo, Skomarje, Gorenje,
Po kriterijih certifikata Zlati kamen so se Zreče letos z lanskega 29. mesta dvignile na 6. mesto. Pripravljavci lestvice so pri tem upoštevali več kot 50 različnih dejavnikov.
Proračun Občine Zreče je v najboljših časih dosegel 11 milijonov evrov, od tega je bila polovica namenjena investicijam. Trenutno se je občinski proračun ustalil pri približno sedmih milijonih evrov.
predstavil bi mu Vodovniko-vo dediščino, a tudi dosežke naše industrije - od Uniorja, SwatyCometa do GKN Driveline. Peljal bi ga na Stranice, na katero od naših uspešnih kmetij. Nimamo zastonj zelene barve v našem grbu in imamo kaj pokazati.
Če bi imeli čarobno paličico - kaj bi spremenili v domači občini?
Veliko je izzivov, ki bi se jih dalo urediti z nepričakovano donacijo kakšne dobre vile ali vsaj z deležem od loto dobitka. Če bi imel čarobno paličico, bi morda malo razširil našo dolino, ker nam zmanjkuje prostora za nadaljnji razvoj. Če pa ostanemo na realnih tleh, razvoj ne bo šel v širitev, ampak v dvig kakovosti bivanja in višanje dodane vrednosti. In tudi to ima svoje prednosti.
In realno, kateri so največji izzivi občine?
Kar nekaj črnih točk imamo, tudi takšnih, kjer jav-
ni interes trči ob zasebno lastništvo, veliko je dela na področju prometne infrastrukture, ki jo je država v zadnjih letih precej zanemarila, odkupili smo več zemljišč, ki jih bo treba komunalno urediti. Več moramo narediti predvsem za mlade družine in mlade podjetnike.
In kako vidite svoje soob-čane, Zrečane?
Kot izredno sposobne, pridne ljudi. Morda je za to kriva nekoliko trša pokrajina južnega Pohorja. V mnogih delih občine so morali ljudje nekoč vstajati sredi noči, da so pravočasno prišli na delo. To je v genih pustilo sled tr-doživosti, prilagodljivosti in iznajdljivosti. Danes jim je zaradi tega v življenju morda lažje, po drugi strani pa so razmere še bolj zahtevne. Za lepšo prihodnost se je treba truditi in tega se naši ljudje ne bojijo.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: arhiv NT
Župan mag. Boris Podvršnik
Občina Zreče je pobratena z angleškim mestom Sedber-gh, s katerim jo veže aktivno izmenjavanje stikov zadnjih deset let. Angleži so Zreče izbrali s širokim javnim glasovanjem med številnimi zvenečimi imeni mest po Evropi.
Statistika za leto 2015:
Število prebivalcev:	6.155
Število rojstev:	62
Število neprofitnih stanovanj:	90 + 20 bivalnih enot
Število iskalcev neprofitnega stanovanja: trenutno je na prednostni listi 12 upravičencev do neprofitnih stanovanj.	
Martin Mrzdovnik o orglah in zreških talcih
Jože Košir - častni občan Zreč
Družbi pomembnih zreških imen se bo kot častni občan ob letošnjem občinskem prazniku pridružil nekdanji župan Jože Košir. Občino je vodil tri mandate, še vedno pa ostaja član občinskega sveta. Vsestransko je aktiven v številnih društvih, med drugim predseduje Gasilski zvezi Zreče-Vitanje. Za naziv častnega občana so ga predlagali v več krajevnih skupnostih in društvih.
Med drugimi letošnjimi nagrajenci je dobitnik zlatega grba Občine Zreče podjetnik Emilijan Fijavž, srebrni grb so namenili poveljniku gasilskega društva - pred kratkim je obeležilo 70 let - Marjanu Jelenku, bronasti grb pa bo prejel Odbojkarski klub SwatyComet za številne športne uspehe in spodbujanje zdravega načina življenja ter pozitivnih vrednot na Zreškem.
Leto 2016 je v Zrečah zaznamovano s pomembnimi jubileji. Tik pred slovenskim kulturnim praznikom, 7. februarja, so na Skomarju zapele nove orgle. V tamkajšnji cerkvi orgle omenja že znameniti skomarski pesnik Jurij Vodovnik, a je to kraljevsko glasbilo zaradi dotrajanosti prejšnjega letos zapelo po res dolgem času.
Da Zrečanom duhovna kultura veliko pomeni, dokazuje tudi to, da so sodobne orgle kot eno najžlahtnej-ših glasbil na voljo v vseh župnijskih cerkvah - v Zrečah, na Stranicah, Skomarju, Gorenju, v romarski cerkvi na Brinjevi gori ter novi cerkvi Jezusove spremenitve na gori (Ro-gla). Letos je občina izdala knjigo z zgoščenko z naslovom Orgle - kraljevski inštrument v naših cerkvah, ki jo je napisal Martin Mrzdovnik. V knjigi so predstavljene orgle štirih župnijskih in dveh podružničnih cerkva na Zreškem.
Dvajset krikov po življenju
Marca letos je izpod peresa Martina Mrzdovnika izšla še knjiga
Zreški talci. Gre za zgodovinski spomin na 9. marec 1944, ko se je pred občinsko stavbo ustavil vojaški konvoj z vojaki in 20 možmi - domačini. »Kadarkoli sem šel mimo kraja njihove smrti, sem se vprašal, kdo so bili ti fantje in možje, ki so tukaj
končali svoje življenje, in še najbolj me je presunilo to, kako strašnih je moralo biti teh 250 metrov od zgradbe do kraja smrti. 20 mož, 20 zgodb, 20 stisk, 20 krikov po življenju ...« je knjigi na pot zapisal avtor.
StO
30
NA PRAZNIČNEM OBISKU
Kot pravita Andreja in Tomi, so ju najprej združili prijateljstvo in skupni interesi. Danes sta nerazdružljiva tudi zaradi malega Tristana. Vse, kar »Kopos galerija je nastala tudi zato, ker sem svetu želela pokazati, kaj jima v življenju največ pomeni, simbolizira njuna trgovinica.	ljubezen zmore,« je po dveh letih delovanja svoje trgovinice ponosna
Andreja Kotnik.
Ko ljubezen spregovori skozi nakit in les
Andreja Kotnik je z možem Tomijem ustvarila Kopos galerijo v Zrečah
v njem	vlada domačnost, v njeni deiavnici »Celotna trgovina je plod najinega
ustvarjalni nered. Mali Tristan na eni strani valja plaste-	"	u *	ши ;
lin, na drugi njegova mami oblikuje raznobarvni svaljek, dela in je zrasla Ou številnih pOSkUSih,
ki bo postal del ovratnice, morda prstan ali broška. An- mnogih vzponih in padcih. Čeprav sva
dreja Kotnik iz Zreč je ustvarjalno žilico odkrivala že v . , ,	.	v j,v
najstniških letih, da bo kdaj upala slediti svojim sanjam imela vedno velike sanje, se še zdaleč o lastni trgovini, takrat še ni zares verjela. Danes v K°p°s niso uresničile z danes na jutri. Ampak
galeriji ohranja spomin na očeta in vsak dan naredi nekaj	v fv7'77^7 v j
lepega zase in za vsakogar, ki vstopi v njen svet.	zdaj sva že na tockU ko lahko recem, da
nama je uspelo,« je za vse izkušnje in priložnosti hvaležna Andreja.
Prvotni načrt je bil, da bo profesorica angleščine in biologije, čeprav se v šolstvu niti ni zares videla. A da je izobrazba pomembna, se je s svojo mamo strinjala in do
zadnje pike v tej zgodbi jo loči samo še korak. Po duši je bila vedno umetnica in ko je pri folklori nekoč spoznala kolegico, ki je ustvarjala nakit iz perlic, je takoj vedela,
da je to nekaj zanjo. »Prosila sem jo za nekaj prvih na-
potkov in naslednje, česar se spomnim, je, da sem v eni od
celjskih trgovin z ustvarjalnim materialom pustila celo štipendijo,« se smeje Andreja. Da so se ji s perlicami vrata v svet ustvarjalnosti zgolj odškrnila, ji je bilo jasno, še preden se je zares seznanila z vsemi možnostmi, ki jih dopušča unikaten, ročno izdelan nakit.
Les je lep, nakit še bolj
Kmalu se je posvetila fimo masi. »Še vedno se spomnim, s kakšnim pričakovanjem sem tiste paketke prinesla domov, ustvarila svoje prve izdelke in nato celo peko zažgala. Jokala sem in poskušala vedno znova in znova.« Danes najbolj kakovostne materiale uvaža celo iz Amerike. Ko je njeno delo odkril njen sedanji mož, ji je vse skupaj pomagal nadgraditi še s tehničnega vidika. »Kako izdelke polakirati, kako zago-
toviti tehnično brezhibnost in trpežnost ob dolgotrajni uporabi, vse to je Tomijev prispevek k mojemu nakitu. Največ pa mi je pomenilo njegovo navdušenje nad tem, kar počnem.« To je bila najbolj pomembna podpora, zaradi katere si je svoj konjiček nazadnje upala spremeniti v resno poslovno zgodbo. Še posebej, ker v njej svojo prihodnost vidi tudi Tomi. V njegovih rokah namreč na tisoč in en način spregovori les.
Očetov spomin in mamin blagoslov
»Oče je bil lastnik podjetja Kopos in vse od njegove smrti je bilo v mirovanju. Zanimivo, da ga mama ni zaprla, kot bi čutila, da bo nekomu v družini to še nekaj pomenilo.« Čeprav se je oče Milan ukvarjal s povsem drugimi stvarmi, sta Andreja in njen mož ohranila ime
NA PRAZNIČNEM OBISKU
31
tus
TUŠEV VZPON
na
SOBOTA 4. 6. 2016

F
ШШ
o
in dodala galerijo. »Galerija je zato, ker sem ta prostor želela spremeniti v družabni kotiček, vsaj toliko razstavni kot prodajni prostor, kjer bi se obiskovalci napolnili z energijo lepega, sproščeno spregovorili besedo ali dve, spili kapučino in morda našli tudi kaj za svojo dušo. Za nameček sem kasneje odkrila, da beseda kopos pomeni ustvarjalnega, samosvojega, nadarjenega človeka. Kaj bi še hotela več?« A odločitev o odprtju lastne trgovine vseeno ni bila lahka. »O tem sem sicer sanjala že od 18. leta, a je bilo dvomov še vedno veliko. Prvi, ki mi je rekel, naj naredim to, je bil
očetov brat, stric Srečko. In ker se je prav takrat izpraznil tudi mamin lokal v središču Zreč, mi je bilo jasno - zdaj ali nikoli!«
Ustvarjalci s srcem dobrodošli
Ko je ustvarjala koncept svoje trgovinice, je Andreja sledila načelu, da morajo biti vsi izdelki unikatni, ročno izdelani, slovenskega porekla in nekaj posebnega. »Trenutno v trgovinici ponujam izdelke več kot 40 izdelovalcev iz vse Slovenije. Reči moram, da sem pri tem zelo izbirčna. Največ mi pomeni, da se z ljudmi tudi osebno ujamem. Zato se pri
meni vsako poslovno srečanje začne s kavo. Tako je vse lažje,« se nasmehne. Z možem sicer živita v Savinjski dolini in čeprav je do Zreč vsak dan kar nekaj vožnje, se Andreja vsako jutro z veseljem odpravi v nov delovni dan. V mesecih, ko sta izdelovala pohištvo in pripravljala trgovino na odprtje, sta s Tomijem ves čas tičala skupaj. Odkar ima Tomi svoje službene obveznosti, jima to precej manjka. »Resnično upam in verjamem, da bo kmalu prišel čas, ko bova od trgovinice in zanjo lahko živela oba.«
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
START ob 10. uri
za kolesarje izpred Planeta Tuš in za pohodnike iz parkirišča pred železniškim podhodom pri odcepu za Zagrad.
NOVO
kolesarjenje tudi po prvi markirani MTB progi v Sloveniji.
mm
Na Celjski koči nas bo zabavala skupina
C /VCvPS C)
(£>ЕПЕПУ!Т
Zlati sponzorji	Ж Srebrni sponzorji
Utriglav I «gg»	«dl« 9eCe s=J
SIEL0 - ,...... —	KOVI Hffltež	ING Hor.		samal				U	IDA
									
"SS4 HB VJ&' »Säfe	<*» 4M d?	tum mg gjs			KD	lip		ЕЗ	
ф вШ UTEŽ BI <»«•-*				P		Obarjans	ш	o	
j jlb j аапг I"Satf* SBta|«	| jar-w|£)i
Medijski sponzor: RNTENR
2HJ" filtJS.
Andreja ima podružnico svoje Kopos galerije tudi na spletu, kjer ima že več kot 12 tisoč sledilcev. Posnetke postopkov izdelovanja nakita iz različnega materiala objavlja na Youtube kanalu, kot mentorica gostuje tudi v mnogih šolah in vrtcih.
Prijave za kolesarje in več informacij o dogodku na www.planet-tus.si
32
KULINARIKA
Kulinarični teden vina in čokolade so pripravili tudi na Jelenovem grebenu v Olimju.
Po čokoladi in vinu dišalo tudi iz kuhinje
Kulinarični teden vina in čokolade smo okušali v gostišču Jelenov greben v Olimju
V Podčetrtku in okoliških krajih še vedno odmeva uspešno končan drugi festival vina in čokolade. Letos so ga uvedli s tednom kulinarike, ki je bil posvečen prav vinu in čokoladi. Štirihodni čoko-ladno-vinski meni so tako ponujali v gostilni Šempeter v Bistrici ob Sotli, pri Jurgu v Malih Rodnah, v gostišču Lipa v Termah Olimia, v Oli-mju v gostiščih Haler, Amon in Jelenov greben. Slednjega smo obiskali tudi mi.
Darinka Vrhovšek je glavna šefinja kuhinje na Jelenovem grebenu že dvajset let. Gostinsko tradicijo so lastniki zastavili na principu kmečkega turizma, kjer so se okusi glavnih specialitet vrteli okrog divjačine in gob. Poleg jelenjadi so namreč na posestvu gojili tudi šampinjone. »Najpogosteje so ljudje k nam prihajali na jelenov golaž in gobovo ploščo,« pove kuha-
rica, ki je v zadnjih desetletjih pomagala hišno kuhinjo dvigniti na zavidljivo raven. V tednu vina in čokolade se je število gostov tudi zaradi tega še nekoliko povečalo. »Tokrat smo se prvič vključili v takšno lokalno obliko tedna restavracij, a zagotovo ne zadnjič. Sestava jedilnika je bila seveda poseben izziv in v njem je mogoče najti tako vino kot čokolado, hkrati pa smo ostali zvesti hišni tradiciji in tudi sezonski izbiri živil.«
Divjačina, šampinjoni in jabolčni čips
Kot predjed je iz kuhinje Jelenovega grebena ob vinsko-čokoladnem meniju prišla plošča s tremi namazi. Domači jelenovi pašteti sta delala družbo šampinjonov in skutin namaz. Predvsem slednja sta se izvrstno ujela v navezi s sladkim jabolčnim čipsom. Izkazal se
je za popolno družbo nežnim okusom obeh nemesnih namazov. Spomladanskega jedilnika si skoraj ne predstavljamo brez špargljev. Poleg klasične kremne juhe so se šparglji na krožniku predstavili še kot zanimiv dodatek v popečeni polenti, ki so jo servirali kot prilogo glavni jedi. Ob jelenovih medaljonih v teranovi omaki je bil še grahov pire. »Pri hrani je vizualna predstavitev vsaj polovica uspešne zgodbe,« je tokratne jedi na mizo pospremila Darinka. Seveda ljudje jemo tudi z očmi, a okusa nikakor ne moremo zanemarjati. In tega se osebje v njihovi kuhinji še kako zaveda. Celotno zgodbo so tokrat zaokrožili s čokoladno kremo z brusnično omako.
Divjačina posebna in cenjena
»Kakovostna in priljubljena kuhinja je zgodba, ki jo je tre-
Spomladanska špargljeva juha
Na olivnem olju rahlo prepražimo mlado čebulo (bel in zeleni del), dodamo na koščke narezane šparglje, vse skupaj zalijemo z vodo in dodamo na kocke narezan krompir. Kuhamo 15 minut, nato vse skupaj spasiramo s paličnim mešalnikom. Rahlo solimo, ob serviranju dodamo sladko smetano. Postrežemo s popečenim kruhkom.
ba pisati vsak dan na novo,« je prepričana sogovornica. »Okusi so različni in kot dobri gostitelji poskušamo zagotoviti čim širšo ponudbo. Hkrati ostajamo zvesti sami sebi. Gostje še vedno najbolj povprašujejo po divjačinskih specialitetah z jelenovim hrbtom kot krono najbolj kakovostnega mesa. Priprava je pri vsem tem seveda bistvena. Veliko je tistih, ki so pripravljeni poskusiti tudi kaj drugačnega, a roko na srce, tisto, kar je znano in domače, je na jedilnikih še vedno najbolj priljubljeno,« je kulinarično vizijo Jelenovega grebena povzela Vrhovškova.
StO, foto: GrupA
Divjačina obvezno prijateljuje z vinom, tako ali drugače.
Čokoladna krema z brusnično omako kot pika na i
NAROČI IN ODPELJI
33
Aygo
na obisku pri...
... dr. Borutu Batagelju, direktorju Zgodovinskega arhiva Celje
S Toyoto Aygo smo tokrat obiskali Zgodovinski arhiv Celje, kjer nas je gostil direktor Borut Batagelj. Izbira ni bila naključna, saj ta ustanova, ki zbira in hrani dragocene in pomembne dokumente, letos praznuje 60 let delovanja.
Prav v minulih dneh so tam imeli precej obiska. Kot je povedal Batagelj so na primer ljudje iskali dokumente, ki jih potrebujejo pri obnovi fasad na stanovanjskih zgradbah. Poleg tega, da v
Zgodovinskem arhivu Celje opravljajo vlogo servisa različnih storitev za državljane, pripravljajo še številne razstave, tudi na prostem. V okviru občinskega praznika so tako na Krekovem trgu odprli za ogled razstavo Celje, mesto v arhivu.
Direktor arhiva sicer prihaja iz Ajdovščine, na svoje geografsko poreklo je ponosen. A tudi v knežjem mestu se je dobro vživel, spoznal in vzljubil ga je. Kajpak vsakogar vleče v svoje prvobi-
tne domače kraje, tako tudi Boruta Batagelja. Bi mu na poti domov na Goriško prav prišel tudi naš poskočni modri jekleni konjiček Toyota Aygo? »Zagotovo, avto deluje udobno, kot slišim, je tudi varčen in zmogljiv, tako da je primeren tudi za takšno potovanje.«
Za direktorja arhiva je avto predvsem »funkcionalna
igrača«, pomembna, da ga učinkovito pripelje od točke A do točke B. »Avta ne jemljem kot nek fetiš, kot morda mnogi moški, pri čemer tudi nekaj žensk poznam, ki tako razmišljajo o avtomobilu,« je malo za šalo, malo zares svoj odnos do avta opisal naš sogovornik.
ROBERT GORJANC Foto: SHERPA
»Ma sem se dober pripravu, a ne? Sva namreč barvno usklajena vse do vezalk.«
шттшшшт]
Zakaj Novi tednik?
-najbolj verodostojne informacije o dogajanju v regiji
-poglobljene teme
-odlični intervjuji
-nepozabne reportaže
Ker je prvi v regiji!
novi tednik
Udeleženec dovoli organizatorju in soorganizatorju (AC Fri-Mobil d. o. o. Celje) zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Sodelujte v nagradni igri Novega tednika in Radia Celje in postanite novi lastnik osebnega avtomobila Toyota Aygo. Avto vam bomo podarili v trajno last! Izpolnite kupon in nam ga pošljite najkasneje do 10.9.2016!
Ime in priimek: Naslov:
Telefon
E-pošta:
V nagradni igri lahko sodelujejo naročniki Novega tednika. Pravila za sodelovanje v nagradni igri so objavljena na spletni strani www.nt-rc.si.
sem naročnik Novega tednika ^ naročam Novi tednik do preklica
Žrebanje bo 17.9.2016
Kupon pošljite na: Novi tednik, Prešernova ulica 19,3000 Celje
34
FOTOREPORTAŽA
Z- ■ v ■
zavezanimi očmi
Številni so tudi v Celju podprli dobrodelni projekt Tečem, da pomagam
H**
j m^»
Mf„
Zadnje metre je bilo mogoče preteči z zavezanimi očmi v podporo slepim in slabovidnim.
V nedeljo se je pisana množica zbrala na celjski Špici in se bolj ali manj hitro podala na pot do visečega mosta čez Savinjo. Rezultat ni bil pomemben, zato so lahko udeleženci pot tudi prehodili, čeprav se akcija imenuje Tečem, da pomagam. Pomembno je bilo namreč sodelovati in s prispevkom pomagati pri zbiranju denarja za projekt zgodnje obravnave slepih in slabovidnih otrok.
Konec tedna je bila akcija so si za del poti zavezali oči.
slovenskih lionsov v več mestih, skupno je teklo 2.700 ljudi. Mnogi so svojo podporo pokazali tudi tako, da
Zbrali so 9.500 evrov za slepe in slabovidne otroke. Za zgodnjo obravnavo slepih in slabovidnih otrok želijo
lionsi zbrati 40 tisoč evrov, saj bo potem mednarodna zveza dodala še 80 tisoč. Denar bodo namenili za izvajanje zgodnje obravnavne predšolskih slepih in slabovidnih otrok v domačem okolju. Ta zdaj ni urejena, temveč morajo starši otroke voziti v Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana, kjer se srečujejo s
strokovno delavko, ki jim pomaga pri učenju različnih spretnosti.
V zvezi so se odločili, da bodo pripravili še dražbo dresov ambasadorjev akcije Anžeta Kopitarja, Tima Gaj-serja in majice Petra Prevca. Sredstva zbirajo tudi s SMS--sporočili na 3113 s ključno besedo Pomagamo.
TC, foto: GrupA
ZA ZDRAVJE
35
Med dnevom odprtih vrat so lahko starši, katerih otroci so vključeni v dnevni center, tudi izmenjali svoje izkušnje. Nastopili so šolarji s Frankolovega.
Tam, kjer lahko otroci napredujejo
Obiskali smo dnevni center za otroke s posebnimi potrebami, ki deluje na celjskem Otoku - Kam vključiti »večne« otroke po 26. letu?
»Pri sinu opažamo napredek. Ne gre zgolj za to, da odsedi nekaj ur v vozičku in nato pridemo ponj,« je zadovoljna mamica Urška Golob. Njen najstarejši sin Julijan je že približno štiri leta uporabnik dnevnega centra, ki je del Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna, ki ima enoto na celjskem Otoku. Med dnevom odprtih vrat CUDV smo ta dnevni center, namenjen mlajšim s posebnimi potrebami, obiskali.
»Sin je med drugim vključen v fizioterapijo in delovno terapijo,« je naštevala mlada mamica, ki pravi, da pusti otroka v tem dnevnem varstvu z dobrim občutkom. Golobova je vključena v svet staršev dnevnega centra. »Dan odprtih vrat dnevnega centra razumem kot zelo dobro obliko povezovanja staršev, otrok in delavcev zavoda,« je povedala o dogodku, ki se ponavlja vsako leto. »Seznanimo se s tem, kaj je bilo med letom narejeno, in še enkrat dobimo potrditev, da so naši otroci zadovoljni, saj opažamo njihove nasmehe,« je še povedala mlada mamica. »Tudi jaz sem prišel, da vidim, kaj se v dnevnem centru dogaja,« je povedal Stanko Novak, oče uporabnice Simone.
Dnevni center obiskuje vsak dan petnajst uporabnikov, vse od Rogaške Slatine do krajev Spodnje Savinjske doline. Med njimi so predšolski otroci, mla-
Dnevni center na celjskem Otoku vodi Martina Kač.
dostniki in odrasli do 26. leta, ki v bistvu ostajajo otroci. Pogovarjali smo se lahko le z njihovimi starši. Tudi z mamico sedemletne Naje, ki je vključena v dnevno varstvo od oktobra lani. »To je bila za nas težka odločitev. Tam, kamor otroka zaupaš v varstvo, se mora dobro počutiti. Zanj mora biti primerno poskrbljeno,« je povedala danes zadovoljna mamica Spomenka Valušnik, ki je imela pred vključitvijo v dnevni center delno tudi slabe osebne izkušnje. »Poleg tega delujem v prostovoljstvu in tako prejmem od staršev precej pritožb glede delovanja zavodov. Moram povedati, da je zavod na Dobrni eden redkih v Sloveniji, na račun katerega nismo prejeli še nobene pritožbe!«
Umivanje, hranjenje
Delo z uporabniki dnevnega centra, ki imajo težjo ali težko
M

THERMANA
lusko
OSTEOPATSKA-K1ROPRAKTIČNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM
dr. Vershinin Andrey
DR. OSTEOPAT1JE, ORTOPED, REVMATOLOG
TEL: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262
WWW.CENTERZDRAVJA.NEr; E-POŠTA: VERSINlN.ANDRE)@GMAlLCOM
v_/
motnjo v duševnem razvoju oziroma kombinirane motnje, je zahtevno. V dnevnem centru lahko sprejmejo največ petnajst uporabnikov, kar pomeni, da je dnevni center na Otoku polno zaseden. Otroci so lahko v centru od pol šeste ure zjutraj in vse do pol četrte ure popoldne.
V centru sta dve skupini otrok, vsaka ima svojega razrednika. V prvi skupini so do 13 let stari otroci in v drugi stari do 26 let. Z njimi je vsak dan delovni terapevt, dvakrat na teden jih obišče fizioterapevt ter enkrat na teden logoped. Otroci so prav tako vključeni v hipoterapijo in hidroterapijo. »Začnemo razvijanje samostojnosti, ko se učijo umivanja, in učenjem hranjenja tistih, ki to zmorejo,« je povedala Martina Kač, vodja dnevnega centra. Z vsakim učencem delajo posebej. Poleg dveh razrednikov sta z otroki dve varuhinji, medicinski sestri.
Napredek je od posameznika do posameznika različen. Najbolj se opazi pri razvijanju samostojnosti, vse od umivanja, ko nekateri otroci končno dovolijo umivanje zob. Naučijo se lahko uporabljanja žlice in kako jo dati v usta. Prav tako se lahko naučijo uporabljanja stranišča in zato ne nosijo več pleničke. »Drugi pač ne. Navadijo pa se na družbo, ne motijo jih več glasni zvoki ali petje,« je še povedala vodja centra. Na letnem vrtu dnevnega centra so za razvedrilo otrok na voljo prilagojene gugalnice, peskov-nik in manjši bazen.
Kam pozneje?
Za starše nekaterih uporabnikov s posebnimi potrebami se začne dodatna kalvarija, ko so njihovi otroci stari 26 let. Tisti, ki imajo bolj razvite sposobnosti, na primer gibalne, se lahko zaposlijo v var-
stveno-delovnih centrih. Za druge, z najtežjimi motnjami v razvoju, država v bistvu ni dovolj poskrbela. Lani je moral zapustiti dnevni center 26-letni fant, ki je tako moral ostati doma. Letos je v dnev-
nem centru nov, podoben »primer«.
Tako so nas starši med dnem odprtih vrat opozorili na hudo stisko mame 26-le-tnega dekleta, ki bo moralo dnevni center letos zapustiti. In to po dvajsetih letih obiskovanja dnevnega centra, ki ga dekle rado obiskuje. Njena starša sta zaposlena in sta zato zdoma, še dva otroka, ki ju imata, nista pri kruhu. »Z vprašanjem, kaj storiti po dopolnjenem 26. letu, smo se začeli ukvarjati že pred dvema letoma,« je povedala dekletova mama. Starša sta zato obiskala različne ustanove, namenjene občanom s posebnimi potrebami. »Paziti moramo tudi, da hči ne bo preveč utrujena, da pot ne bo predolga in bomo to
zmogli vsi skupaj,« je še povedala mama.
V varstveno-delovnih centrih ni toliko osebja, da bi se lahko z dekletom s težko motnjo v razvoju posebej ukvarjali, čeprav so staršem skušali kar najbolj pomagati. Fiziote-rapevtov in negovalk, ki bi posebej skrbele za dekle, ki ima težave s hranjenjem, tam ni. Poleg tega se tam varovanci prehranjujejo izven zavoda, kar je za dekle slabega zdravja tvegano, razmišljajo starši. Družina s Kozjanskega si trenutno prizadeva najti vsaj zasilno rešitev dnevnega varstva v sodelovanju z zavodom na Dobrni. Dan odprtih vrat je bil namenjen tudi izmenjavi takšnih izkušenj med starši.
BRANE JERANKO, foto: BJ
KMETOVALCI, VRTICKARJI UPORABITE KAISO EG:
•	ZA ZATIRANJE UŠI ŽITNEGA STRGAČA, RESARJE NA PŠENICI, JEČMENU, OVSU, RŽI, TRITIKALI
•	ZA ZATIRANJE UŠI NA FIŽOLU ZA ZRNJE, KROMPIRJU, REDKVI, GRAHU
•	ZA ZATIRANJE PESNE MUHE, UŠI NA RDEČI, KRMNI IN SLADKORNI PESI
•	ZA ZATIRANJE UŠI, REPIČARJA, KLJUNOTAJA, HRŽICE NA OLJNI OGRŠČICI
KAISO® EG ODLIKUJETA ZELO DOBRA UČINKOVITOST IN NIZKA CENA
Za zatiranje škodljivcev na ostalih kulturah (pušpan...) nas pokličite.
CINKARNA
www.cinkarna.si
36
AKCIJA
Prihodnji teden bosta znana letošnja zmagovalca akcije!
Po Zi
nipm seštevku glasqy vodit;
jaPodKrižnik
in
monZdolše
-Učitelji lahko pomagajo-
Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Zavedamo se namreč, da sošolci in sošolke pri izbiri kandidata ne upoštevajo predvsem in zgolj učnega uspeha. Prav zato dajemo dodatno možnost razredniku ali učiteljskemu zboru, svojo odločitev pa nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.
Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji
Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj
maturantko, in sicer s seznama vseh iz tekočega meseca.
Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone,
ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno.
Pri finalnem glasovalnem krogu bomo upoštevali le kupone RDEČE barve!
Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih Dodatkov skladno z Zakonom o varstvu osebnih Dodatkov.
Finalni krog glasovanja
V akciji Naj maturantka in naj maturant letos že petič izbirate dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado - Šest finalistov je znanih! Glasujte do 31. maja!
V akciji Naj maturantka in naj maturant bralci letos že petič izbirate dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. V finalnem krogu izbirate med šestimi kandidati - zmagovalci februarja, marca in aprila.
To so: Julija Fijavž iz Gimnazije Slovenske Konjice in Simon Zdolšek iz Šolskega centra Šentjur, Anja Podkrižnik iz Ekonomske šole Celje in Miha Herlah iz Gimnazije Lava ŠCC ter Maja Bogdanović iz Srednje zdravstvene šole Celje in Jan Hribernik iz I. gimnazije v Celju.
Zmagovalni par letošnje akcije bo prejet
lens nagrado, stusko đreubiaZbSa
Stilistka bo Simona Oset Hliš, ki bo naj maturantko in naj maturanta oblekla v trgovinah Brooklyn (Desigual in Pepe jeans). Za frizuro, ličenje in manikuro bo poskrbel Citycenter Celje.

Brooklyn
Zmagovalni par bo nagradila tudi fotografinja akcije Nataša Müller, ki bo zmagovalcema podarila
album njunih fotografij
z maturantskega plesa in s stilske nr
Tudi v finalnem krogu bomo med pošiljatelji kuponov izžrebali srečneg nagrajenca, ki bo dobil lepo nagrado, bon za ogled podzemnega sveta Pece
za dve osebi.
MLADI ZA MLADE
37
Dijaki - lastniki jeklenega konjička
Dijaki Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko (SŠSDL) ŠC Celje, programa avtoserviser, že zaradi ljubezni do avtomobilov, veselja do raziskovanja pod »havbo«, kot radi rečejo, in tega, da jih malo umazanije pod nohti ne moti, saj opravljajo delo, ki jih izpopolnjuje, komaj čakajo, da lahko sedejo v avtomobil in naredijo kakšen krog po domačem dvorišču.
Ker je ljubezen do jekla pri nekaterih še močnejša, so že našli način, da so si omogočili vožnjo tudi po običajnih cestah, kljub temu da še niso polnoletni. Jernej, Matic, Nejc in Nac so že ponosni lastniki vsak svojega mikro-avtomobila.
Zakaj ste se odločili za poklic avtoserviserja?
Nejc Meh: Zanj smo se odločili, ker nas veseli delo z avtomobili. Že od malega sem se rad igral z avtomobilčki in od tu verjetno izvira želja po delu z avtomobili.
Kaj vas je pripeljalo do nakupa?
Matic Tržan: Imeli smo močno željo po vožnji lastnega avtomobila. Hotel sem biti
Ličenje s
konturing
tehniko
Contouring/konturing je moderna tehnika liče-nja, s pomočjo katere izoblikujemo in osenčimo svoj obraz. Za to tehniko potrebujemo korektor ali senčilo, ki je temnejše od naše polti.
1.	Najprej s čopičem osenčimo območje pod ličnicami. Predstavljamo si navidezno linijo, ki gre od sredine ušesa proti kotičku ust, in tja nane-semo temnejši korektor oziroma senčilo.
2.	Senčiti začnemo na temenu in nato s krožnimi gibi nadaljujemo čisto ob lasni liniji.
3.	Čopič prislonimo na začetek čeljusti (torej tik pod ušesom) in z vzdolžnimi gibi proti bradi osenčimo spodnjo čeljust.
4.	Nazadnje s čopičem osenčimo tudi levo in desno stran nosu.
Sama uporabljam konturing vsak dan in sem zelo zadovoljna.
ELA IVANUŠ, dijakinja 1. letnika programa frizer
samostojen, nisem želel biti odvisen od staršev ali javnega prevoza.
Kdo je financiral nakup avtomobila?
Vsi štirje: Financirali smo si ga sami s popoldanskim delom, prihranki in podobno.
Kakšne so tehnične ka-raktaristike in specifikacije avtomobila?
Jernej Ribič: Avtomobil ima dvovaljni disel motor (500 ccm), je dvosed, majhen. Možno ga je voziti z AM-kategorijo izpita. Težak je 350 kg, širina je 140 cm, dolžina približno 2 m.
Iz katerih delov so narejeni vaši avtomobili?
Nac Mastnak: Sestavljeni so iz Lombardinijevih, Fiatovih, Citroenovih, f- ■' Дк Renaultovih, Aixamo-vih, Microcarovih in Piaiggovig delov. Ti
italijanskega ali francoskega porekla, naročil sem jih pri prodajalcu vozil.
Ste imeli kaj težav pri vzdrževanju?
Jernej Ribič: Da, imeli smo malo težav pri dobavi av-todelov in z raznimi napakami na vozilih. Vozilo se nam je občasno tudi pregrevalo, zato smo to napako morali odpraviti z dodelavo.
Ste svoja vozila kaj okrasili?
Nac Mastnak: Da, nanje
ličnih barvah, črne strehe, razne nalepke, razsvetljivo podvozje in novejše boljše ozvočenje. Vse dodelave smo naredili sami doma v domačih garažah.
Imate namen še kaj dodati ali predelati avtomobil?
Nejc Meh: Jaz imam namen spremeniti barvo alu-platišč.
Koliko je stalo vse skupaj?
Nejc Meh: Če bi šli kupit nove dele, bi stalo približno 12 tisoč evrov, mi pa smo z lastnimi deli porabili vsak po približno 4 tisoč evrov. Tako da smo »prišli skozi« trikrat ceneje.
Kakšne so zmožnosti vozil?
Matic Tržan: Njihova najvišja hitrost je 55 km/h. Nimajo airbagov, klime in ABS. Porabijo 4 litre dizla na 100 km. Vsi so metalic barve in so narejeni iz plastike.
Kaj pa dekleta? Se kaj bolj »lepijo« na vas zaradi avtomobilov?
Nac Mastnak: Seveda (smeh). No, saj se ne obračajo za nami samo dekleta, tudi drugi pogledajo za našimi avtomobili. Občutek imamo, kot da smo malo posebni.
Kakšen bo vaš naslednji avto?
Vsi: Namen imamo, ko bosta denar in izpit, kupiti večji in hitrejši ter bolj udoben avtomobil. Najprej pa moramo uspešno dokončati šolo in se zaposliti.
MATEVŽ HRIBERNIK in PRIMOŽ LEDINEK,
dijaka 3. letnika programa logistični tehnik
r>
SO LS KI
CENTER
CELJE
Stran Mladi za mlade so pripravili dijaki Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko ŠC Celje.
Za sijoče in zdrave lase
Modni vrtinec pod celjskimi zvezdami
Na modni reviji srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko smo se predstavile mlade modne oblikovalke. Z ustvarjalkami 3. letnika smo s svojimi kreacijami zajele ustvarjanje od prvega do zaključnega letnika. S pomočjo profesorjev smo se naučile izdelati pestro
Ker se bliža poletje in ker si vsak želi imeti sijoče ter zdrave lase, imamo za vas odlično rešitev. Dijakinje srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko, smer frizer, smo za vas pripravile odlično masko, ki naredi lase takšne, kot ste si jih vedno želeli.
Potrebujete samo banano, tri žlice olivnega olja in dve žlici medu. Vse skupaj dobro premešate in s čopičem za masko nanesete na konice las - ne po celotnem lasišču, saj ga lahko preveč zmasti. Delovati pustimo 20 minut in nato dobro izperemo.
LAURA KODRIČ in LAURA GRADIČ, dijakinji 2. letnika programa frizer
paleto oblačil, od najenostavnejših vse do poročnih oblek.
Vsa štiri leta šolanja programa ustvarjalec/ustvarjalka modnih oblačil smo učenke spoznavale različne materiale in kroje. Kombinacije teh in barv so nam pričarale lep spekter ustvarjalnih idej za izdelavo oblačil. Vedno znova pa smo jih popestrile še z ročno izdelanimi modnimi dodatki.
S frizerji in z modeli smo sodelovale na vsaki predstavitvi in se tako naučile sodelovanja z drugimi.
JANJA KUNEJ, dijakinja 4. letnika programa ustvarjalka modnih oblačil
Dijakinje - logistke - raziskovalke
Mestna občina Celje je to šolsko leto razpisala že 38. srečanje mladih raziskovalcev in njihovih mentorjev z naslovom »MLADI ZA CELJE« aprila 2016. To je javni natečaj za prijavo raziskovalnih nalog za osnovnošolce kakor srednješolce. Dijakinje ŠCC, Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Nastja Mecilovšek, Patricija Kirhmajer in Laura Srebre smo pripravile raziskovalno nalogo z naslovom Model mestne distribucije blaga s predmetnega področja logistike. Nalogo smo izdelale pod mentorstvom mag. Romana Krajnca.
Naloga obravnava logistične modele možnih izboljšav mestne distribucije. Glede na navedeno in visoko stopnjo kakovosti vsebine je bila naloga ocenjena z vsemi možnimi točkami, to je 100 točk. Naloga obravnava logistične modele možnih izboljšav mestne distribucije kot je dobava blaga v mestno jedro, kakor tudi razbremenilna logistika, npr. odvoz komunalnih in drugih
odpadkov ter uporabljene embalaže. V nalogi so prikazani tudi primeri nekaterih evropskih mest. Rezultate raziskave smo avtorice aplicirale v modele in izdelale shematski prikaz možnosti uvedb rešitev kako bi sodobno, brez prevelikega bremena za mestna jedra potekali blagovni tokovi za oskrbo trgovin, gostiln, hotelov idr. Uvrstile smo se na državno tekmovanje na katerem so dosegle bronasto priznanje.
NASTJA MECILOVŠEK, 4. letnik programa logistični tehnik
38
PISMA BRALCEV
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev).
UREDNIŠTVO
Odmev
Lastništvo vode
Po ogledu prispevka v Dnevniku Televizije Slovenija 15. maja 2016 ob 19. uri se sprašujem, zakaj v javnih občilih ni zapisana resnica o lastništvu vode npr. v Laškem. Vemo, da je Heineken kupil Pivovarno Laško, ni pa nikjer naveden lastnik vode. Gospod, ki je govoril v prispevku (nisem uspela zapisati priimka in imena) je navedel podatek o odkupu 4 vrtin v Ljubljani in 8 vrtin v Laškem (vemo za katera podjetja gre/s strani tujega kupca).
Če v časopisih pišete in govorite o vsem drugem, poskrbite tudi za bolj pomembne informacije, kot je ta, čigava je voda, ali ni to javno dobro, s katero lahko razpolagamo samo mi v Sloveniji.
Če kdaj, bi se morali Slovenci sedaj odpraviti na cesto in demonstrirati in do-
seči, da slabo gospodarjenje domačih lastnikov preprečimo, ne smemo pa tudi dopustiti še nadaljnje prodajanje našega narodnega bogastva.
S spoštovanjem!
FANIKA WIEGELE
Zahvala
Pomoč Metuljem hrabrega srca
V soboto, 7. maja, smo v sklopu Festivala vina in čokolade v Podčetrtku pripravili 2. dobrodelni tek Prehodi kilometer v mojih čevljih. Na njem smo zbirali sredstva za lepši vsakdan bolnikov z bu-lozno epidermolizo, in sicer za nabavo sodobnih oblog in hiperkalorične hrane.
Gostitelju, Turizmu Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje, se iskreno zahvaljujemo, da smo lahko bili del dogajanja. K uspešni izvedbi prireditve so velikodušno pripomogli tudi naslednji sponzorji: Alli caffe,
Avtotehnika Celje, BKS bank, Čokoladnica Lucifer, Davidov hram, Doget, Domača pekarna Resnik, Droga Kolinska, Elkos, Gorenje, Hofer - PE Vrhnika, Inpos, Jelenov greben, Kavarna & pizzerija Pr'pek, Kozjanski park, Kozmetika Afrodita, LGB, Leo klub Rogaška Slatina, Lidl Slovenija, Merkur zavarovalnica, Motel Ribnik Kozje, Občine Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec, Plastika Skaza, Pošta Slovenije - PE Celje, Roche, Simps's, So-comec, Trgovina Eko košara, Trgovina Jager - Poslovalnica Kozje, Trgovina Polje - PE Kozje, Trgovina Marjetka, Tosama, Turizem Podčetrtek in Zavarovalnica Triglav.
Hvala članom skupine Mi2 Jerneju Dirnbeku, Tonetu Kregarju in Igorju Oraču, vsem prijateljem za nesebično pomoč in seveda velika hvala srčnim udeležencem teka oziroma pohoda.
POLONA ZAKOŠEK v imenu Društva Debra Slovenija
Modri telefon
Mačke v vrtu
Bralka se pritožuje zaradi vaških mačk, ki na njenem vrtu tako opravljajo potrebo kot osmukajo mlade rastline, na primer mlad čebul-ček. Rastline si nato ne opomorejo več. Zanima jo, kako naj jih v svojem vrtu zavaruje pred vaškimi mačkami.
Aljoša Naglič iz Vrtnarstva Naglič z Ljubečne odgovarja:
»Pri prizadevanjih proti zadrževanju mačk na vrtu obstaja več rešitev, vendar ni nobena povsem učinkovita. V trgovinah za male živali lahko kupite različna pršila proti mačkam. Delno vam bosta v pomoč posipanje s poprom ali čilijem ter škropljenje s kisom, in sicer na mestih, kjer mačke urinirajo. Pomembno je, da prekrijete vonj mačjega urina. Na več mestih okoli hiše lahko zasadite mačjo meto, ki nima posebnega učinka pri mladih in starejših mačkah. Priporočljivo je, da uporabite kombinacijo več zgoraj naštetih rešitev, saj ena sama ponavadi ni dovolj učinkovita.
Če se mačke zadržujejo v vašem vrtu in tam delajo škodo, je boj z njimi malo težji. Zele-
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
njave na vrtu namreč ne pršite s pripravki proti mačkam. Vseeno lahko na več mestih zasadite nekaj mačje mete. Zasadite lahko tudi mačjo travo, ki jo mačke uživajo zaradi lažje prebave. Vsaj malo bo pomagalo, da ne bodo žvečile vaše zelenjave. Težko pa jih boste odvadili, da v vašem vrtu ne bodo več opravljale potrebe.«
BJ
Popravek
V prispevku V svoje srce vtisnila ljudsko dediščino, ki je bil objavljen v 20. številki Novega tednika 19. maja 2016, je novinarka Tina Strmčnik pomotoma napisala, da bo odraslo plesno skupino Kulturno-umetniškega društva Lipa Rečica prevzel Branko Čepin, pravilno pa je Boris Zupanc. Pomotoma je zapisala še, da se je odrasla plesna skupina enkrat uvrstila na državno srečanje folklornih skupin, pravilno pa je dvakrat. Za napaki se opravičujemo.	Uredništvo
BRALCI POROČEVALCI
39
Srečanje sošolcev OŠ Sveti Štefan
Minilo je 45 let, odkar smo zapustili osnovnošolske klopi v OŠ Sveti Štefan. Nekateri smo ostali v domačem kraju, drugi so se razkropili po naši lepi Sloveniji. Vsi smo si želeli, da bi se po dolgih letih spet srečali.
Zbrali smo se v gostilni Anice Lesjak v Gorici pri Slivnici. Vabilu se je odzvalo 32 sošolcev in sošolk, prišli so tudi štirje učitelji. Zelo smo bili veseli, da so prišli naša učiteljica prvega razreda Milica Drobne in njen mož Franc, takratni ravnatelj OŠ Sveti Štefan, učiteljica petega razreda Dragica Šega in učiteljica osmega razreda Terezija Vozlič. Drugi povabljeni so se opravičili. Prisrčni stiski rok, objemi in pogledi, na vsakem koraku je bilo slišati vprašanje: »A si to ti?« Na začetku je vse lepo pozdravil Štefan Mužerlin, nato smo nekateri člani pevskega zbora zapeli pesem Vsi, ki živimo tu, pri Svet'mu Štefanu, za katero je pred mnogimi leti besedilo napisal gospod Tone Ga-beršek. Sledila sta zdravica in dobro kosilo, potem so prišle na vrsto pesmi in dobra volja ob zvokih harmonike sošolca Draga Doberška. Iz rok v roke so potovale povečane slike iz šolskih dni, kjer mnogi niso prepoznali sami sebe. Ob pecivu, sadju, kavici in dobri kapljici se je dan že prevesil v noč, nam pa se še ni nič mudilo domov, saj smo si imeli še veliko povedati. Ob slovesu smo bili vsi presrečni in zadovoljni z obljubo, da bomo takšno srečanje kmalu ponovili.
DARINKA UŽMAH
Čistilna akcija
V soboto, 16. aprila, smo se učenci eko in vrtnarskega ter likovnega krožka skupaj z mentorji udeležili očiščevalne delovne akcije v sodelovanju z Občino Tabor. Ker je deževalo, smo se lotili čiščenja naše šole, podstrešja, bralnega kotička, eko kotička ter naredili visoke grede na zelenici šole.
Poskrbeli bomo, da bodo naša okolica in notranji prostori šole ostali čisti in lepi. Seveda bomo to dosegli z lepim obnašanjem.
MANJA MAJCEN, eko koordinatorka
FUNGICIDI
Cuprablau Z 35 WP Cuprablau Z Ultra WP Cuprablau Z 50 WP Pepelin WG
INSEKTICIDI
m
KYLEO® CLINIC® 360 SL U 46® M-FLUID DUPLOSAN® KV HERBOCID ALLIANCE
CINKARNA
www.cinkarna.si
SUBSTRATI IN GNOJILA
Humovit, Zelena galica, Calcin S, Calcin b, Cuprovin 50
AGRO NASVETI:
031 504 512 (Nande Osojnik)
40
BRALCI POROČEVALCI
Dvojno slavje Kinološkega društva reševalnih psov Celje
Sebastjan Strašek s Thorom
Celjanke z reševalnimi psi - Tamara Jager s Tio, Neven-ka Štor z Neli in Iva Cestar z Juno - sicer članice Kinološkega društva reševalnih psov Celje, so dosegle vrhunsko drugo mesto na najzahtevnejši ekipni preizkušnji enot reševalnih psov v Sloveniji. Sebastijan Strašek s Thorom, tudi član društva, pa je bil eden redkih kandidatov, ki so opravili zelo zahtevno preizkušnjo, in se je tako uvrstil v izbor najboljših za potrebe sodelovanja v velikih naravnih nesrečah na mednarodni ravni.
Letos je že tretje leto zapored ekipa Mestne občine Celje sodelovala na najzahtevnejši ekipni vaji enot reševalnih psov v Sloveniji, 18. mednarodni vaji vodnikov reševalnih psov v organizaciji Društva vodnikov reševalnih psov Slovenije in Mestne občine
Ljubljana, in dosegla najboljši rezultat do zdaj.
Na vaji je sodelovalo 17 ekip iz Avstrije, s Hrvaške, iz Italije, Nemčije, Srbije, s Tajske in iz Slovenije, skupaj 51 vodnikov. Ves dan so ekipe morale opraviti delo na 10 delovnih točkah: štirikrat so iskale v ruševinah, trikrat v gozdu, nato opravile pohod z orientacijo, prikazale znanje vrvne tehnike in prve medicinske pomoči.
Pogoji za delo so bili na letošnji vaji zelo zahtevni, saj je polovico dneva srednje do močno deževalo, delo pa je bilo treba opraviti po vnaprej predvideni časovnici ne glede na pogoje.
V močnem dežju
Dekleta so imela po razporedu najprej preiskovanje treh ruševin, v eni od teh so morala tudi nuditi prvo pomoč.
Na vseh treh ruševinah so bila zelo uspešna, saj so našla skupaj sedem pogrešanih. Nato je bila na vrsti vrvna tehnika, kjer so se morala skupaj s psi z žičnico spustiti z enega brega Iške na drugega. Na drugi strani jih je čakalo prvo iskanje v gozdu. Tekmovalke so našle tri pogrešane. Prehod nazaj na drugo stran Iške so izvedle v ribiških škornjih. Naslednja preizkušnja je bil enourni pohod, nato je sledilo iskanje v gozdu, prvo je bilo dolgo 850 m, drugo pa 1 km. Prvo iskanje je potekalo v mraku, drugo že v čisti temi. V obeh primerih je ves čas močno deževalo, bilo je skoraj popolno brezvetrje, teren pa poln vrtač. Pri drugem iskanju so našle eno pogrešano osebo. Na koncu jih je ob 23. uri čakalo še zadnje iskanje, na ruševini so našle še dve pogrešani osebi. Tako so skupaj
našle 13 pogrešanih oseb. Vse skupaj je to prineslo vrhunsko 2. mesto!
Iskanje v naravi
V okolici Ljubljane je bila pred kratkim še ena preizkušnja, Area MRT. To je zelo zahtevna preizkušnja iskanja v naravi, namenjena izboru najboljših za potrebe sodelovanja v velikih naravnih nesrečah na mednarodni ravni. Iskanje je potekalo na treh lokacijah, enkrat so udeleženci iskali ponoči, dvakrat podnevi, od tega je bilo eno iskanje povezano s predhodnim petkilometrskim pohodom. Udeleženci so imeli na razpolago eno uro za iskanje, pokazati so morali tudi znanje orientacije in prve pomoči psu. Iz našega društva je sodeloval Sebastijan Strašek s psom Thorom, ki je bil eden izmed štirih, ki je preizkušnjo
uspešno opravil (od skupno štirinajstih).
Kinološko društvo reševalnih psov Celje se z uspehi, ki
se kar vrstijo, uvršča v sam svetovni vrh uspešnih reševalcev s psi.
MK
Igre dobre volje
Da bi popestrili bivanje v naši ustanovi, Domu pri OŠ Glazija Celje, se poslužujemo številnih dejavnosti. Med njimi organiziramo razne športne prireditve. Zagotovo zelo pomembno mesto zasedajo Igre dobre volje, ki so namenjene domskim otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami iz cele Slovenije. V Sloveniji je omenjenih ustanov kar nekaj in tako vsako leto ena organizira igre. Igre so tradicionalne narave in letos mineva 41 let od prvega srečanja otrok s posebnimi potrebami, ki bivajo v domovih.
Igre dobre volje predstavljajo družabno, športno in kulturno srečanje. OŠ Glazija Celje, ki je bila letos organizatorka, je v goste povabila celjske rokometaše. Rokomet je v zadnjih letih slovenska športna zgodba o uspehu in prav rokometaši Rokometnega kluba Celje so leta 2004 postali zmagovalci lige prvakov.
Rokometni klub Celje spada v sam evropski rokometni vrh, kar dokazujejo tudi izjemi rezultati.
Rokometno obarvane igre
Igre so potekale po dogovorjenih pravilih in so bile rokometno obarvane. Na začetku se je vsaka ekipa predstavila s kratkim kulturnim programom. Cilj iger je, da otroci in mladostniki s posebnimi potrebami urijo svoje gibalne sposobnosti in socialne spretnosti, pridobivajo samozavest in izboljšujejo sa-mopodobo, spoznavajo nova okolja, tkejo prijateljske vezi in izboljšajo komuniciranje. S pomočjo igre udeleženci spoznavajo pomen vrednot, kot so prijateljstvo, medsebojna pomoč, posluh za drugega, strpnost ... Stkejo se vezi, sodelujejo, krepijo športni duh in še veliko več.
Igre dobre volje niso tekmovalnega značaja, zmagovalci
so prav vsi udeleženci. Pomembno je le, da se družijo, uživajo v tem, kar počnejo, in so pri tem dobre volje ... tako kot se igre imenujejo.
Letošnjega srečanja so se udeležili učenci in varovanci Doma pri OŠ Minke Namestnik - Sonje Slovenska Bistrica, Oddelka pri Dijaškem domu Ptuj, Oddelka pri Dijaškem domu Murska Sobota,
Doma pri OŠ Glazija Celje, Doma Antona Skaleta Maribor, Zavoda za usposabljanje Janeza Levca Ljubljana, CUDV Dobrna, CUDV Črna na Koroškem in CIRIUS Vipava.
Zbrane udeležence je nagovorila in pozdravila ravnateljica OŠ Glazija Celje Romana Lebič. Pri športnih igrah so z učenci in varovanci sodelovali celjski rokometaši, ki so že
ob vstopu v šolsko telovadnico sprožili val navijaškega navdušenja vseh udeležencev.
Organizatorji so se potrudili, da so bile igre zanimive, pestre, izvirne, vsekakor pa prilagojene za vse starosti otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. V zaključni, glasbeni del iger je udeležence popeljal glasbeni gost Miran Rudan.
Vsi - udeleženci Iger dobre volje, mentorji, moderator prireditve, organizatorji iz OŠ Glazija Celje, rokometaši in seveda donatorji - so prispevali k sproščenemu in prijetnemu vzdušju. Ob koncu je sledila še skupna večerja in nasvidenje drugo leto .
REBEKA DOBOVIČNIK Foto: URBAN LESKOVŠEK
Dan Zemlje v POŠ Nova Cerkev
Učenci POŠ Nova Cerkev in »vrtičkarji« enote Mavrica smo se letos poklonili Zemlji. Vsak učenec in vrtičkar je zasadil svojo medonosno ali zdravilno rastlino. Barvite lončke bomo negovali v razredih in igralnicah, ko pa bo čas, jih bomo posadili doma na vrtu.
Člani turističnega društva iz Nove Cerkve so pomagali otrokom in skupaj smo posadili medonosno cvetje. Projekt bomo s svojimi aktivnostmi nadaljevali do svetovnega dneva čebel. Ob strokovnem vodstvu in pomoči članic TD je vsak otrok izbral in posadil svojo rastlino. Okrepčali smo se z domačim čajem, se nekaj naučili o zdravilnih rastlinah in posadili na šolskem vrtu drevo, ki bo čez nekaj let že rodilo.
Naš dan Zemlje je bil lepo doživetje za otroke in lep zgled, saj so spoznali, da je za zemljo treba skrbeti.
IDA GROBELNIK, vodja POŠ Nova Cerkev, foto: LEA SREŠ
BRALCI POROČEVALCI / AKCIJA
41
Dan Zemlje in knjige
Tradicionalno dogajanje ob svetovnem dnevu Zemlje so letos na GCC dopolnili z zanimivo akcijo na temo žvečilnih gumijev, s prvo nočjo branja pa obeležili svetovni dan knjige in zaključili Unesco akcijo Menjaj branje in sanje.
Gimnazija Celje - Center je že vrsto let ena najaktivnejših slovenskih članic mreže Unesco ASP z mednarodnim statusom in mreže Ekošol. Celo šolsko leto tako dijaki pripravljajo obeležja svetovnih dni, organizirajo predavanja, debate in ekskurzije, povezane z aktualnimi temami Združenih narodov, v letošnjem šolskem letu pa
je začela v šoli pod okriljem debatnega kluba delovati tudi skupina MUN (Model United Nations), kjer dijaki simulirajo zasedanja OZN in se udeležujejo mednarodnih debat. Ob svetovnem dnevu Zemlje in svetovnem dnevu knjige so na GCC tako pripravili dva zanimiva dogodka.
Raziskovali žvečilni gumi
Dan žvečilnega gumija je bila akcija, ki so jo v petek, 22. aprila, med glavnimi odmori izvedli člani šolske eko-ekipe v sodelovanju s podjetjema Wrigley's in Gumbin ter mlada raziskovalca Adrian Ledl in Leon Gulub iz 1.b-
-razreda, ki sta sodelovala v projektu Mladi za Celje. Njuna mentorica je bila Smi-ljana Adamič Vasič. Dijaki so spoznali podrobnejšo sestavo žvečilnega gumija, zlasti pa problematiko ločevanja tovrstnega odpada, ki zaradi specifične sestave (umetni kavčuk) sodi med najzahtevnejše odpadke na tem planetu in se v največ primerih znajde v napačnih koših za odpadke ali celo odvržen v naravi, kjer se razgrajuje do petsto let. Slovenska start-up ekipa Gumbin je tako na GCC predstavljala istoimensko inovacijo - koš za žvečilne gumije, ki olajša ločevanje in reciklažo gumijeve mase.
Dan žvečilnega gumija
Dan knjige
Petkov večer je bil na GCC namenjen svetovnemu dne-
vu knjige (23. april). Na prvi noči branja, ki so jo pripravili dijaki GCC, so v šolski
knjižnici ob zanimivem literarnem programu končali akcijo Menjaj branje in sanje, ki je sicer nacionalni Unesco projekt ljubljanske Gimnazije Ledina. Poteka kot organizirana izmenjava knjig, opremljenih s posvetili, z mislimi ali s citati. Sodelujoči v projektu so prinesli vsak po eno knjigo, ki so jo prebrali in so jo bili pripravljeni podariti literarnemu prijatelju. V knjigo so zapisali misel ali citat, ki so ga posvetili bodočemu bralcu knjige. Projekt želi vzbuditi večje zanimanje za branje in knjigo med mladimi, ob čemer poudarja tudi izboljšanje medsebojnega sporazumevanja, razvijanja družbene kritičnosti in odgovornosti do sočloveka.
GD
Foto: arhiv GCC
- OŠ Frana Kranjca - Zemlji prijazna šola
Na zaključni prireditvi v Ljubljani
OŠ Fran Kranjca Celje je že drugo leto vključena v natečaj Planetu Zemlja prijazna šola/ vrtec, ki poteka pod okriljem Društva planet Zemlja.
V projektih natečaja je v letošnjem šolskem letu sodelovalo 10 oddelkov, 148 učencev in 9 mentorjev. Sodelujemo predvsem v projektih Eko-beri, Karavana varne kemije in Z navdušenjem skrbimo za svoj avtohtoni vrt.
Naziv planetu Zemlja prijazna šola smo osvojili že drugo leto zapored. Naša šola s ponosom nosi tudi nazive: zdrava šola,
kulturna šola, Unesco šola in eko šola.
Planetu Zemlja prijazna šola naj bi pripomogla k ohranjanju naravnega, kulturnega in nacionalnega izročila Slovenije, razvijala zdravo samopodobo posameznika in spoštljiv ter odgovoren odnos človeka do okolja in narave.
Za uresničitev ciljev zato posebno skrb namenjamo zdravi prehrani, varovanju in urejanju okolja ter skrbi za trajnostni razvoj. Ločujemo odpadke, zbiramo odpadno električno ter ele-
ktronsko opremo in skrbimo za čisto šolo ter njeno okolico.
V	okolici šole imamo urejene cvetlične grede, gredo z zelišči, zelenjavni vrt in manjši sadovnjak.
Na zunanjih površinah imamo urejeno igrišče, okrasni vrt, učilnico v naravi, hotel za žuželke, eko otok, valilnice za ptice, ne-topirnici in geološki steber.
V	petek, 22. aprila, na dan Zemlje, smo se udeležili tudi zaključne prireditve v Ljubljani.
Mentorici SERGEJA LONČAR in BARBARA PETAN
DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOSNJICKA
Nakupila za 196,67 evra in nič plačala
Ob sredah ob 12.15 imamo telefon ob sebi. Da ne boste obžalovali, kot je Cvetka z Dobrne, ki smo jo izžrebali v akciji Do polnega vozička brez mošnjička. Odzvonilo je in Cvetka se ni javila, zato smo žreb ponovili. Voditelj Mitja Knez je srečo prinesel Marjani Palir iz Dramelj.
Marjana, ki vsak četrtek takoj prelista Novi tednik, je izpolnila kar nekaj kuponov in si pripravila nakupovalni seznam. Začeli smo pri kavi, nato nas je usmerila k suhomesnatim izdelkom, svežemu mesu, nadaljevali smo pri olju, vložninah, dokler se niso iztekle tri minute brezglavega nakupovanja.
Voditeljica Simona Brglez je za pomoč pri žrebu poprosila degustatorko Natašo, ki je med tremi kuvertami izžrebala tisto, ki je Marjani zagotovila dodatno minuto. Čeprav smo drugi štart začeli pri slanih dobrotah, nas je Marjana takoj usmerila k zamrznjenemu programu in tako v teh dneh pri njej dišijo rogljički, navihančki, štruklji in še veliko drugih dobrot. Na blagajni se je na računu izpisal znesek 196,67 evra. A Marjani denarnice ni bilo treba odpreti, saj v nagradni igri Novega tednika in Radia Celje ter Planeta Tuš brezglavo za vas nakupujemo brez mošnjička.
Bo tokrat zadišalo pri vas doma? Kaj vse bi izbrali? Hitro v Planet Tuš Celje, da vidite, kaj ponujajo, napišite si nakupovalni seznam in nam seveda pošljite kupone za sodelovanje v velikem žrebu za sanjsko nakupovanje. Tokrat smo bili blizu rekorda 207,26 evra, ki ga boste prihodnji teden morda presegli prav vi. Cvetka, ki nas je po oddaji poklicala, je Marjani čestitala, Marjana pa je veselo povedala, da kolikor bi bilo, bi bilo super, a je več kot zadovoljna. Čudovita nagrada je poln voziček dobrot po vašem nareku. Le kdo ga bo tokrat odpeljal domov?
Foto: SHERPA
S
>
■r-a
Илли! -tvsHr^ II raHin ГР1?Р> I
Je vas hladilnik prazen?
Napolnite ga brezplačno! V akciji Do polnega vozička brez mošnjička vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje
KUPON
novi tednik radio celje
Ime in priimek:. Naslov:_
Telefon: _ E-mail: _
-
Naročniška številka Novega Številka TUŠ KLUBA (če ste člar Lastnoročni podpis:_
), 3000 Celje.
Kupon pošljite na naslov: Novi tednikin Radio Celje, Preser
Pravila nagradne igre so objavljena na www.radiocelje.com.
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
42
VRTNARIMO
Maj in pokošena trava
S čim povezujete maj? S toplejšimi dnevi? Z obiski šmarnic v lokalni cerkvi? Mogoče z daljšimi dnevi in glasovi čričkov, ki s svojimi zvoki že prinašajo vonj poletja? S cvetočimi travniki in z belimi ivanjščicami? Tudi s temi občutki povezujem maj, a bolj kot vse to sama maj oziroma veliki traven najbolj začutim z vonjem pokošene trave in glasom kosilnice. In to ne kosilnice, s katero obdelujemo zelenico okoli hiš. Glas BCS--kosilnice me spominja na sezono košnje sena in na najboljše počitnice pri moji stari mami.
Ko je sosed, eden redkih, ki takšno kosilnico še ima, saj so zdaj med kmeti uporabne zgolj velike traktorske kosilnice, pokosil manjši travnik, me je odneslo desetletja nazaj na kozjansko podeželje. Stric je namreč s kosilnico pokosil hribovske travnike, ki na tem območju niso mačji kašelj. Z njo se je na teh strmih bregovih mučil, kar sem pogosto videla na njegovem potnem in včasih tudi jeznem obrazu. Če sem odmislila njegovo »poslužbeno« mučenje, sem se navduševala nad travo, ki je padala pod njegovo kosilnico. Predvsem pa nad glasom kosilnice, ki je nakazoval, da se bo na kmetiji nekaj dogajalo. A ko je z delom zaključil, sta ostala pokošena trava in neverjeten vonj podeželja. Še posebej vesela sem bila, če me je zvok kosilnice prebudil že zgodaj zjutraj, saj se je vonj trave naselil v hišo starih staršev že za zajtrk. Zdaj, ko kmetje kosijo velike travnike in je trava na njih le kakšen dan, saj jo takoj zbalirajo, se ta vonj pokošene trave ne more razlesti po našem naselju.
Ko smo lani z družino kolesarili mimo Zibike, ki je prijeten kraj v dolini pod Tinskim, smo se morali na mojo željo zaustaviti, saj sem želela, da z mano podoživi spomine na poletne kmečke počitnice. Tudi ko sva se pred dnevi s sinom peljala iz našega naselja proti bližnjemu hribu, me je opozoril: »Mami, ali si zavohala vonj pokošene trave?« Moj mladič, ki ima le štiri leta, prepoznava vonje moje mladosti. Vesela sem, da imam takšne kmete, ki znajo s svojimi kmečkimi stroji in z njihovimi glasovi v meni prebujati lepe spomine. Žal jih je vedno manj in so prepogosti zgolj glasovi vedno večjih in glasnejših traktorjev, ki prebujajo naše naselje.
S pikapolonicami in z osicami proti »mrgolazni«
V šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti smo pokukali v svet biotičnega varstva rastlin
Roko na srce, večina do žuželk nima posebnega odnosa. Pravzaprav bi v trenutku odpisala ves mrčes, ne da bi trenila z očesom. Kljub temu da so novodobni hoteli za žuželke postali skoraj kot modni dodatki sonaravnega vrta. A če se nekoliko poglobimo v pojem biotičnega varstva rastlin, se nam odpre neverjeten svet plenilcev, škodljivcev in izjemnih zaveznikov.
Naj smo še tako zavezani ekološki in sonarav-ni pridelavi hrane, se je dandanes težko izogniti desetinam škodljivcev, ki napadajo naš pridelek, in boleznim, ki ga lahko povsem uničijo ali vsaj zdesetkajo. Odločitev, da se odpovemo umetnim oziroma lahkotopnim mineralnim gnojilom ter fito-farmacevtskim sredstvom, še ne pomeni, da imamo povsem zvezane roke. Profesorici Anja Žužej Gobec in Andreja Gerčer sta na tradicionalnem dnevu špargljev v šoli v Medlogu prikazali svet žuželk in bakterij, ki še najbolj spominja na akcijske filme s Schwarzeneggerjem v glavni vlogi.
Med koristnimi žuželkami so pikapolonice, strigalice, zelene stenice, tenčičarice, hrošč kre-šič, veliki moškatnik, muha trepetavka, plenilska hržica ... Na vrtovih skrbimo za pestro mešano zasaditev in različne cvetlice. Odrasle žuželke se namreč hranijo z nektarjem in s cvetnim prahom. Hoteli za žuželke so tako veliko več kot zgolj modni dodatek sodobnega ekološkega vrta.
Nikar v vojno, če ni nujno
Zgodovina uči, da nobena vojna ne prinese nič dobrega, zato se tudi pri vrtnarjenju vanjo ne spuščajmo, če ni nujno. To pomeni, da je dobro, da o vsej situaciji, še preden zaorjemo prvo brazdo, dobro premislimo. Izberimo primerno lego, širok kolobar, če gre za šparglje, odstranimo vse divje sorodnike v bližini, ki bi lahko trosili bolezni, pri sadikah izberimo odporne sorte in kakovosten, neokužen sadilni material. Če
Načine biotičnega varstva so predstavile Andreja Gerčer, Štefanija Kos Zidar in Anja Žužej Gobec. (Foto: GrupA)
ol
dnevu poje do petsto škodljivih uši. Enako čistilno akcijo naredijo tudi ličinke tenčičarice, nekatere vrste stenic in bogomoljke. Slednje so na primer tako požrešne, da mirne vesti požro tudi druga drugo. Tako ko so se nam že v otroštvu priljubile pikapolonice, so nam učinkovito priskutili strigalice, češ da nam bodo zlezle v ušesa in pojedle kdovekaj. Čisto po krivici. V resnici je strigalica zelo koristna žuželka, ki se hrani z ušmi, jajčeci metuljev in celo majhnimi polži.
Hrošč, ki se mu zgodi vesoljski napad
Kot iz znanstvenofantastične grozljivke Alien pa so druge vrste predatorji, ki z bodalom spu-
stijo strupe v razne škodljiv se nam vseeno kaj zalomi, lahko obolele rastline in Ce. Ko se vsebina razkroji, samo
večje škodljivce fizično odstranjujemo. Ko to ni več mogoče in če nam stvari začnejo uhajati iz rok, lahko na pomoč pokličemo posebno miniaturno vojsko koristnih žužkov. Dobra novica je, da lahko takšno armado kupimo kar v trgovini.
Dobri žužki proti slabim
Tako kot se za dober akcijski film spodobi, imamo tudi na vrtovih celo vrsto koristnih igralcev. Če imajo dobre pogoje in če jih številčno še okrepimo, je velika verjetnost, da bodo premagali populacijo škodljivih vrtnih akterjev. Pikapolonice so na primer med bolj priljubljenimi žužki, pri nas jih živi kar približno 70 vrst, dvo- in sedempiko podjetja celo tržijo. Ta ljubek hro-	Strigalica
šček, ki nam je otrokom kazal pot v nebo, je v resnici hudo nevaren plenilec. Ena sama ličinka pikapolonice lahko na primer v enem
še posrkajo hranljivi koktejl. Takšna je na primer stenica trnovka, ki lahko na dan izsesa celo do sto škodljivcev. Parazitska osica škodljivce uporabi kot maternico svojih jajčec. V uško, žitnega strgača ali gosenico spusti jajčeca, iz katerih se v notranjosti razvijejo ličinke. Te najprej pojedo maščobno tkivo, čisto na koncu se lotijo še vitalnih delov. Iz sebičnih razlogov gostitelja kar dolgo ohranjajo pri življenju, vendar se ta ne prehranjuje več in tako ne dela nobene škode na rastlinah. Ko ličinke odrastejo, se pregrizejo iz mrtvega trupa gostitelja in razvojni krog se nadaljuje na katerem drugem škodljivcu. V zemljo, ki je na srečo ne smemo več zastrupljati s talnimi pesticidi, pa lahko vnesemo posebne gliste oziroma valjaste črve. Povsem naravni in neškodljivi organizmi v sebi nosijo bakterije, ki prav tako razgradijo gostite-
lja - škodljivca. Na ta način lahko bistveno omejimo ličinke majskega hrošča, špargljeve muhe in podobno.
Na novo odkrita stara modrost
Biotična spodbuda za rast rastlin je tako imenova EM--tehnologija, ki so jo bolj kot ne po naključju pred tremi desetletji odkrili na Japonskem. Gre za uporabo povsem naravnih procesov, kot sta fermentacija in alkoholno vrenje pri vzgoji rastlin. Če namreč koristne mikroorganizme - takšnih imamo ljudje v črevesju približno dva kilograma - v pravem razmerju in koncentraciji vnašamo v tla, izjemno dobro vplivajo na rast in pridelek. Mikroorganizmi v zemlji so namreč esenca življenja in rodovitnosti. Brez tega je zemlja mrtva in neuporabna. EM-tehnologija je pravzaprav učeno ime za starodavno modrost, kako v zemljo vnašati moč in energijo, s katero dobri mikroorganizmi dobijo še večjo moč, slabi pa se spreobrnejo in prilagodijo dobrim.
StO, foto: svetovni splet
ari>zitska os\c»
Za nakup biotičnih pripravkov ne potrebujemo izkaznice, saj gre za povsem naravna sredstva. Pri nas ličinke koristnih žuželk tržita podjetji Zeleni hit in Metrob.
T- .
ar
Setveni koledar
Z biotično zaščito ne škodujemo okolju in lastnemu zdravju, imamo bolj zdrave pridelke, ne povzročamo odpornosti na kemično aktivne snovi, lahko učinkovito nadomestimo prepovedane pesticide, koristni organizmi pa sami poiščejo škodljivce.
26. ČE	plod do 13. ure, od 14. ure korenina
27. PE	korenina
28. SO	korenina do 16. ure, od 17. ure cvet
29. NE	cvet
30. PO	od 13. do 17. ure list, od 18. ure plod
31. TO	plod do 8. ure, od 9. ure list
1. SR	list
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2016, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743.
ŽIVALSKI SVET
43
Kokoš Frida - ambasadorka veganske kuhinje
Reševalci rejnih živali zbirajo prispevke za njihovo oskrbo tudi s pomočjo knjige receptov
Ponavadi na tej strani pišemo o živalskih ljubljenčkih v naših domovih in o skrbi zanje. Tokrat je glavni lik nekoliko drugačen. Odslužena kokoš nesnica, ki je bila predvidena za kurjo juho, je našla svoje varno zatočišče v Zavodu za zaščito rejnih živali Koki v Brester-nici. Skrbnica Ksenija Vese-njak Kutlačić se spominja, da je bila skoraj brez perja, ko je prišla k njim, zato so jo sosedi spraševali, če ima novo sorto kokoši. Sčasoma je postala lepa in postavna. Od prvih negotovih korakov na prostem, saj je bila prej vajena le kletke, je postala samozavestna in družabna. Zato ne preseneča, da je suvereno korakala tudi po dvorani celjske osrednje knjižnice, kjer je nastopala kot ambasadorka projekta Fridina domača kuhinja.
Občasno je skočila na kakšen stol ali komu v naročje in niti škljocanje fotoaparata je ni zmotilo. Dobro se je zavedala, da ni tam zgolj po naključju, temveč zato, ker je nekaj posebnega. Nosilka Fridine domače kuhinje je postala, ko so se povezali člani zavoda Koki in Društva za zaščito živali Po-murja. »Oboji se borimo, da bi ljudje uzrli rejne živali kot moralno enakovredna bitja, za katera ni prav, da z njimi počnemo, kar počnemo. Ker ne moremo samo govoriti, smo se odločili, da je treba ljudem pokazati, da se lahko dobro je tudi, če se odrečemo sestavinam živalskega izvora,« je projekt predstavila Ksenija. »Projekt ozavešča o tem, da bi prenehali jemati življenja, ki nam ne pripadajo.«
Odprla je srce
To je bila rdeča nit predstavitve, na kateri so različni go-
stje osvetljevali pomen odločitve za vegansko prehrano, delček dobrot je bilo mogoče tudi poskusiti. Ob tem so predstavili koncept kuharske knjige, ki združuje recepte brez živalskih sestavin in temelji na slovenski kulinarični tradiciji. Recepte so prispevali prostovoljci, ki verjamejo, da lahko dobro jemo tudi hrano brez živalskih sestavin. Knjižico predstavljajo in prodajajo po Sloveniji, izkupiček pa je namenjen oskrbi rešenih rejnih živali.
Ena od kuharic Jasmina Hrastovec je opisala svojo odločitev za spremembo: »Odprla sem srce in postala veganka. Ko sem rodila mrtvorojenega sina, sem padla
v globoko žalost in takrat sem spoznala, da to delamo ljudje živalim vsak dan, da jim krademo otroke, ki jih umetno spravljamo na dan zaradi kravjega mleka. Krava ima tele zato, da lahko mleko uporabi človek, teleta pa so namenjena klavnici.«
Ko je prvič naredila španske vetrce iz vode, v kateri je kuhala čičeriko, je videla, da se vse da, da so vse živalske sestavine nadomestljive. Danes so njene kuharske umetnine tako dovršene, da vsejedci sploh ne ločijo, kdaj v hrani ni mesa.
Težaven prehod
Mnogim se takšen prehod na hrano brez mesa zdi ne-
Stanko Valpatič: »Raje sem nehal jesti meso, kot da bi moral doma klati prašiča. Babica je videla mojo stisko in mi povedala, kako so jedli nekoč, ko ni bilo mesa vsak dan. Strašenja, da bom zbolel, je bilo veliko. Volja in prepričanost sta bili močni, danes lahko iz izkušenj povem, da pri tem ni težav. Če hočemo biti zdravi, je ta prehrana samo dodatek, največ pa bomo naredili, če se bomo trudili živeti drug z drugim in z vso naravo v miru.«
Frida je dobila svoje ime po slikarki Fridi Kahlo - ker ima nekakšno črno packo na kljunu, kot bi šlo za brke pri znani slikarki, in deluje precej »možačasto«.
mogoč in tudi nepotreben. Zanje ima rešitev Stanko Valpatič, kmetovalec iz Ostrožnega pri Ponikvi, ki že desetletja zagovarja in prakticira idejo miroljubnega kmetijstva brez uporabe živali. »Množično kmetijstvo povzroča tako ekološke kot zdravstvene probleme in sproža moral-no-etična vprašanja. Danes je 80 odstotkov vseh obdelovalnih površin namenjenih za krmo živali. Te živijo na zelo majhnih prostorih, zanje porabimo več kot 50 odstotkov vseh antibiotikov. Naša zemlja ne more prenesti toliko umetno oplojenih živali - 60 milijard letno jih spravimo na
svet, jih nato pokoljemo in pojemo. To so gore gnoja, gnojnice, amoniaka, metana. Dolgo ne bo šlo več tako.«
Sam je dokazal, da se da preživeti z drugačnim načinom kmetovanja. Prideluje žita in izdeluje zelenjavne namaze, pred leti je začel ponujati tudi izdelke, ki so po okusu in na videz zelo podobnim mesnim. S tem želi pomagati ljudem, ki bi se radi odločili za prehod, ki je za mnoge težaven.
Tako do živali kot do ljudi
Tudi borcem za pravice rejnih živali ni lahko. Mir-jana Mulec iz pomurskega društva je predstavila pretresljivo zgodbo reševanja nekaterih domačih živali iz hlevov, saj je delo v razmerah, kjer je mesna prehrana vsakodnevno na mizi številnih Slovencev, vse prej kot enostavno. Antropologinja Katerina Vidner Ferkov meni, da je naš odnos do
živali pokazatelj širših odnosov v družbi. »Ko se dogajajo vojne, se ljudje sprašujejo, od kod takšna krutost v človeku. Lahko gremo le do najbližjega hleva, pa bomo dobili odgovor. Vse to, kar se dogaja živalim, se dogaja tudi ljudem. Ogromno je suženjstva, nasilja. Sodobni človek ima umetne kolke, srčni spod-bujevalnik, barvane lase, živel pa bi rad kot v kameni dobi. To ne gre.«
Šolski sistem bi moral po njihovem mnenju otrokom predstaviti resnico, tako pa vsa dejstva skrivamo za zidovi tovarn in klavnic, zato otroci ne vedo, kako nastane hrana živalskega izvora. To vedenje je pomembno tudi za možnost njihovega preživetja. »Zemljo smo tako izropali in izmučili, da je možno, da čez desetletja ne bo več pitne vode in da polja ne bodo več rodila,« je opozoril Valpatič.
TATJANA CVIRN Foto: GrupA
V Celju se je Frida med predstavitvijo kuharske knjige, katere izkupiček je namenjen oskrbi rešenih rejnih živali, sproščeno sprehajala po dvorani in je na srečo niso premamile veganske dobrote, saj je imela svojo posodico s hrano ...
... občasno pa je poskrbela tudi za animacijo za poslušalce.
44
PODLISTEK / BUKVARNA
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Osrednja knjižnica Celje -vrata v vse čase in prostore (9
Domoznanski oddelek
Božena Orožen in Tatjana Kač pri delu v domoznanskem oddelku
Osrednja knjižnica Celje -vrata v vse čase in prostore (9. del)
Dandanes je v vsakodnevni medosebni komunikaciji izraz domoznanstvo, ki ga Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje kot »raziskovanje, proučevanje ožje domovine«, le še poredko v rabi. Toliko bolj je uveljavljen v knjižničarski stroki, ki ta izraz pojmuje kot posebno dejavnost zbiranja, hranjenja, varovanja, obdelovanja, proučevanja in predstavitve knjižničnih gradiv, ki so zaradi vezanosti na določeno ožje geografsko področje, tematiko in redkost, označena za domoznanska.
Zbiranje tovrstnega materiala v precejšnji meri, ki zajema zlasti različno pisano in tiskano gradivo z zgodovinsko, etnološko, umetnostno in geografsko vsebino, ima na Slovenskem že lepo tradicijo. Skrb za zbiranje teh gradiv so nekdaj izkazovali redki posamezniki bibliofili, v 19. stoletju pa so se jim pri teh prizadevanjih poleg takrat pri nas še redkih arhivov, muzejev in knjižnic pridružila še muzejska in zgodovinska društva. Gradivo, ki so ga sle-
»Osebe njegovih romanov se gibljejo na tanki meji, ki ločuje (in povezuje) resnično in umišljeno, in skupaj z njimi se bralec izgublja (ali najde?) v osupljivih vzporednih prostorih, ki se raz-stirajo okrog nas,« piše na platnicah skoraj 700-stran-ske slovenske izdaje knjige Kafka na obali.
Roman je izšel leta 2002 in je še eden v nizu neverjetno
dnja zbrala, je pogosto postalo osnova posameznih zbirk novoustanovljenih kulturnih ustanov, med katerimi so bile tudi knjižnice.
Med obema svetovnima vojnama se je v Celju z zbiranjem tega gradiva ukvarjala vodja javne mestne knjižnice Vera Levstik. Ta je v okviru tedanjih možnosti nabirala in hranila »celejenzije« (celjski tiski in literatura o celjskem pokrajinskem območju), vendar je bila večina tistega, kar je s svojo prizadevnostjo zbrala, uničena med štiriletno nemško okupacijo.
Po vojni leta 1946 je bila v Celju ustanovljena študijska knjižnica, ki si je za naloge zadala tudi ukvarjanje z zbiranjem in obdelavo domoznanskega gradiva, a je bilo to v tedanjih relativno slabih razmerah, ko je primanjkovalo primernih prostorov, opreme in usposobljenega kadra, mogoče uresničevati le v skromnem obsegu. Knjižnica je v tistem obdobju pridobila precej domoznanskega gradiva, ki je večinoma izviralo iz republiškega in celjskega okrožnega zbirnega centra.
priljubljenih avtorjevih del, čeprav sploh ne gre za enostavno branje. Pravijo, da ga vzljubiš takoj ali pa sploh ne. Za začetek spoznavanja zapletenega avtorjevega sveta nekateri predlagajo branje kratkega romana Ljubi moj sputnik (1999). Gre za ljubezensko zgodbo, ki je vse prej kot enostavna. V ljubezenskem trikotniku so pripovedovalec, učitelj K., ki ljubi Sumire, ta pa
Med tem gradivom je bila še posebej dragocena zbirka »celejenzij« in »styriak« (gradivo o Štajerski) po vojni zaradi »medvojne Slovencem sovražne dejavnosti« obsojenega Celjana in velikega ljubitelja knjig, dr. Georga Skober-neta. V študijsko knjižnico je takrat prešla tudi stara gimnazijska knjižnica. V »posebnih zbirkah«, kamor so uvrstili dobršen del gradiva domoznanskega značaja, so ob koncu leta 1955 našteli 7.348 enot (rokopisi, zemljevidi,
se zaljubi v bogato Miu, s katero odpotuje v Evropo, medtem ko K. prejema njena pisma. Nekega dne Sumire izgine. Roman je poln hrepenenja in osamljenosti in na koncu bralca pusti brez odgovora, kaj se je sploh zgodilo.
Tudi v romanu Kafka na obali, ki ga označujejo kot sodobno grško tragedijo, nastopa osamljen mlad človek z nenavadnim imenom Kafka Tamura, ki se zaradi odtujenosti od očeta na svoj 15. rojstni dan odloči poiskati mamo in sestro. Odpotuje na drugi
grafike, muzikalije, drobni tiski ...), deset let zatem pa je v teh zbirkah bilo že približno 10.100 enot gradiva. Ob koncu leta 1975 so »posebne zbirke« ponovno popisali in v njih našli 119 rokopisov in avtogramov, 207 fotokopij in mikrofilmov, 208 geografskih kart, 49 grafik, 957 muzikalij, 6.614 lepakov in letakov ter 4.647 razglednic.
Leta 1976 je v knjižnici naposled le zaživel tudi poseben domoznanski oddelek, takrat imenovan oddelek za
konec dežele in zaživi v tamkajšnji zasebni knjižnici, kjer bere in pomaga pri delu. Skozi težave mu pomaga njegov alter ego, Fant po imenu Vran. Medtem Kafko išče policija, saj ga povezuje z umorom.
»Jemati nore stvari resno je resno zapravljanje časa.«
Druga zgodba se vrti okrog starca Nakate, ki se zna pogovarjati z mačkami, ne zna pa pisati in brati. To je posledica nenavadnega in nepojasnjenega dogodka, ki
posebne zbirke. Njegov prvi vodja je postal bivši ravnatelj študijske knjižnice Vlado Novak, ki je že pred formalno ustanovitvijo oddelka poleg tega, da je vodil knjižnico, skrbel tudi za zbiranje in urejanje domoznanskih zbirk. Isto leto je knjižnica z Indok centrom vzpostavila tudi dokumentacijski center (oddelek za bibliografijo in dokumentacijo), v katerem so spremljali in evidentirali vse prispevke, ki so jih v desetih slovenskih časnikih objavljali
ga je skupaj s sošolci doživel na izletu v gozd v času med drugo svetovno vojno. Takrat so vsi skrivnostno izgubili zavest in on se edini ni prebudil iz kome več tednov, ko pa se je to zgodilo, se ni spominjal ničesar več.
Na koncu se njuni zgodbi združita. Poleg njiju so pomembni nastopajoči v zgodbi še gospa Saeki, ki jo spoznavamo kot ostarelo gospo in nato kot petnajstletno deklico, v katero se zaljubi Kafka, gospod Oshima, ki je pravzaprav gospa Oshima, ter tovornjakar Hoshino, ki se na koncu zgodbe izkaže kot njen edini junak.
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje
o Celju in celjskem območju. V 80. letih sta bila oddelka združena v oddelek za posebne zbirke, dokumentacijo in raziskovalno dejavnost, ki sta mu s svojim marljivim delom močan pečat dali Tatjana Kač in Božena Orožen, (in sicer) po Novakovi upokojitvi vodja oddelka v letih 1983-1991.
Poleg skrbi za obstoječe domoznanske zbirke, med njimi rokopisne zbirke, zbirke starih in redkih tiskov, zbirke fotografij in razglednic, zbirke starih zemljevidov in grafičnih upodobitev, ki predstavljajo pravcato zakladnico Osrednje knjižnice Celje, je oddelek ves čas pridobival različno domoznansko gradivo, med katerim velja izpostaviti tudi zapuščine. Ena večjih je zapuščina pisatelja in prevajalca Vladi-mirja Levstika, ki mu je knjižnica v tem času posvetila tudi posebno sobo, v kateri so se večkrat odvijali najrazličnejši pogovori o različnih temah, ki so zadevale Celje in celjsko regijo, in tudi literarni večeri s sodobnimi slovenskimi literati. Ena opaznejših dejavnosti oddelka je postalo tudi pripravljanje najrazličnejših tematskih razstav, s pomočjo katerih je populariziral svojo pestro dejavnost, pomagal pri razumevanju utripa celjskega pokrajinskega območja v preteklosti in tudi na ta način pri prebivalstvu uspešno utrjeval zavest o domačem kraju in pripadnosti lokalnemu okolju.
Se nadaljuje.
JANJA JEDLOVCNIK, Osrednja knjižnica Celje
Zgodbe smisel iščočega Kafke ne moremo razložiti povsem razumsko, kar pa ne pomeni, da je ne moremo doživeti kot dovršene stvaritve. Avtor mojstrsko prepleta pripoved o dogodkih, ki so med mogočimi in popolnoma izmišljenimi. Pri tem se mora bralec sam odločiti, kaj je zanj resnično in kaj ne. Ker je delo tako obsežno, ga seveda ne more prebrati na mah, temveč se postopoma prebija do konca, ki ga seveda želi izvedeti. Možnosti takšnega ali drugačnega razumevanja zgodbe je seveda odvisna tudi od lastne domišljije.
TATJANA CVIRN
Haruki Murakami: Kafka na obali
Vzporedni svetovi
O avtorju
Haruki Murakami, rojen leta 1949 v Kjo-tu, je eden najpomembnejših sodobnih japonskih pisateljev, ki ga v Evropi in tudi v Sloveniji zadnja leta največ prevajajo. Njegova starša sta bila učitelja japonske literature, Murakami pa se je že od mladosti bolj zanimal za ameriško literaturo. Leta 1968 se je vpisal na univerzo Waseda v Tokiu, kjer je študiral dramo, in študij končal šele leta 1975. V tem času se je poročil in odprl lastno džezovsko kavarno. Leta 1979 je objavil svoj prvi roman in se nato posvetil izključno pisanju. Bil je na daljših potovanjih po Italiji in Grčiji in nekaj časa živel v Ameriki, kjer je bil univerzitetni profesor. Po potresu v Kobeju se je vrnil na Japonsko, kjer živi še danes. Najbolj znana dela pri nas so Kronika ptiča navijalca, Norveški gozd, Ljubi moj sputnik in 1Q84 ...
1П1П7Г
muzejnovejšezgodovinelcelje
Več informacij na: http://www.muzej-nz-ce.si
PRIDRUŽITE SE NAM ... v soboto, 28. maja 2016
10.00-12.00: MUZEJSKI MOZAIK
Demonstratorji vam bodo na muzejski ulici obrtnikov predstavili tipične celjske obrti.
10.00:
HERMANOVA USTVARJALNICA
Izdelava barčice iz naravnih materialov / ob razstavi Herman Lisjak vodi po vodi
10.30:
SPREHOD S PELIKANOM
Možnost fotografiranja v edinstvenem steklenem fotografskem ateljeju
OTROŠKI VRTILJAK
45

\r
-7.

I
i
/ v"



•f >s
t&> „A
vXКИ

Ф %%
i«
Iz igralnice v naravo
Vas zanima, kam po energijo, kadar ste utrujeni ali slabe volje? V naravo, seveda!
" s«- -.КЛ Otroci so v parku Novo Celju uredili svoj kotiček, svojo igralnico v naravi, ki so jo poimenovali Jelka. Med njimi sta se v teh mesecih spletla prav posebno prijateljstvo in tudi spoštljiv odnos.
Pet- in šestletniki iz pe-trovškega vrtca v tem šolskem letu sodelujejo v nacionalnem projektu gozdne pedagogike in tako vsak drugi petek ne glede na vreme igralnico zamenjajo s kotičkom v naravi.
Kot sta pojasnili strokovni delavki Nada Ljubič Gril in Špela Pondelak Korber, so si že septembra za svojo naravno igralnico in učilni-
co izbrali
park Novo Celje. Všeč so jim bili različna drevesa, mir, veli ko prostora, stara stavba bližnjega dvorca, bližina vrtca in oglašanje ptic. Čeprav otroci dopoldneve pogosto in radi preživljajo na prostem, je projekt Iz igralnice v nara-
Seveda ima svojevrsten čar tudi ogled okolice in pročelja bližnjega baročnega dvorca.

vo kljub temu poseben, saj se otroci v naravnem okolju ne le igrajo, temveč ga spoznavajo, v njem rešujejo različne miselne situacije in probleme, se učijo, sledijo in spremljajo dogajanja glede na letni čas in vreme, s tem krepijo zdravje in odpornost ter razvijajo vse čute. Narava se stalno spreminja in zato nudi pestrost dražljajev, svobodo, kreativno mišljenje, nove priložnosti za igro in raziskovanje. »Vsebine dejavnosti v igralnici na prostem zajemajo vsa področja: naravo, matematiko, jezik, umetnost, gibanje in medpodročne dejavnosti,« pojasnjujeta strokovni delavki. Posebna pozornost je namenjena odnosu do žive narave, krepitvi samopodobe, sprejemanju drugačnosti in razvijanju socialnih veščin.
LK
Foto: vrtec Petrovče
V začetku maja so se k Jelki ponovno odpravili opremljeni z dobro založenimi nahrbtniki in blazinami za sedenje na tleh - da se ne bi prehladili v »tazadnje«. Tokrat so na potovanje v svoj svet odkrivanja narave povabili tudi starše in stare starše. Skupaj so preživeli krasen dan.
veseljem' vas
Če se kaj zanimivega dogaja tudi v vašem vrtcu, v varstvu pri babici ali na igrišču pred blokom, nam sporočite.
Otroci so med obiskom igralnice na prostem veselo raziskovali, se igrali, opazovali, risali z ogljem, poiskali najdebelejše in najvišje drevo. Drevesa so nato v svoje gozdne knjižice narisali kar s paličicami, ki so jih našli na tleh, saj je v nahrbtnikih zmanjkalo prostora za svinčnike. Glavno, da so uživali na svežem zraku, v sončnem vremenu, igri svetlobe in senc, petju ptic. Med potjo so opazovali hrošče, pajke, ptice in metulje.
46
RAZVEDRILO
MODROSTI
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Odlična komunikacija 1.
»Generalna« Tea Podpečan kliče fotoreporterja Andraža Purga: »Kje si?«
Andraž: »Ne vem.«
»Kdaj prideš?«
»Čez pet minut.«
Odlična komunikacija 2.
Radijska urednica Bojana Avguštinčič je v petek vprašala novinarko Barbaro Gradič Oset: »Kje dežuraš?«
Barbara: »Na različnih mestih ...«
Vprašanje in odgovor nista povsem nesmiselna, saj za dežurstvo na radiu ob koncu tedna ni na voljo le en računalnik.
Odlična komunikacija 3.
Brane Jeranko je lektorici v opombo pri tekstu o izbiri naj želodca dopisal: »P. S.: Savinjski želodec ne sme pisati, ker je to izdelek Celjskih mesnin. Torej zgornjesavinjski!« Odgovor lektorice Tanje Drolec: »Naj bo, kar hoče, meni je najljubši moj, če je seveda poln dobrot - in mi je vseeno, ali so svinjske, savinjske ali zgornjesavinjske.«
Naloga pri matematiki v četrtem razredu osnovne šole. Morda pa je sestavljavec nalog vizionar ...
Spraševali smo vas, kako se imenuje rubrika, kjer na osnovi fotografije avtomobila Toyota Aygo ugibate, kje je nastala.
Pravilen odgovor se glasi: Aygova nagradna fotografija.
Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnice Renate Cvirn iz Loke pri Žusmu, ki ji bomo poslali majico NT&RC. Čestitamo.
NAGRADNO VPRA7ANJE
S katerim nekoč uspešnim športnikom smo pripravili tokratni intervju?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 31. maja, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC.
Najljubše pijače
Britanci radi pijejo čaj.
Italijani radi pijejo kavo.
Francozi radi pijejo vino.
Nemci radi pijejo pivo.
Španci radi pijejo sangrio.
Rusi radi pijejo vodko.
Srbi radi pijejo rakijo.
Hrvati radi pijejo travarico.
Slovenci radi - pijejo.
Pranje
Mož želi oprati majico v pralnem stroju. Gleda gumb in po dveh minutah razmišljanja ugotovi, da nima pojma, kako naj to stori. Pokliče ženo.
Mož: »Kateri program je treba vklopiti za pranje majice?«
Žena: »Ali je majica bombažna ali sintetična?«
Mož: »Ne vem.«
Žena nervozno: »Kaj piše na majici?«
Mož: »Laško je zakon!«
Lepo povedano
Prijateljici se pogovarjata: »Moja hči je krasen otrok, bila je najboljša učenka in glavna v srednji šoli. Marsičemu se je odrekla, ampak študij je končala v roku kot ena od petih najboljših v generaciji. Takoj se je zaposlila v močnem zasebnem podjetju. Resda je začela kot referentka, zdaj pa je pomočnica direktorja. Vsa odrekanja so se ji na koncu izplačala . Kako pa kaj tvoja hči?«
»Tudi moja hči dela v zasebnem podjetju in spi z direktorjem, samo jaz tega ne znam tako lepo povedati kot ti!«
Saj nisem ...
Možakar sedi v naslonjaču in gleda televizijo. Žena ga prosi, naj popravi vodovodno pipo, ker kaplja iz nje, on pa ji odgovori: »Saj nisem vodovodar.« Čez nekaj dni v dnevni sobi pregori žarnica in ko žena prosi moža, naj jo zamenja, ji ta odvrne: »Saj nisem električar.« Ko se mož nekega dne vrne iz službe, opazi, da je pipa popravljena in žarnica zamenjana. Takoj vpraša ženo: »Ali si poklicala obrtnike?« Žena: »Ne, sosed je vse popravil.« Mož: »In koliko ti je računal?« Žena: »Nič. Želel je, da mu spečem torto ali da spim z njim.« Mož: »In? Si mu spekla torto?« Žena: »Saj nisem slaščičarka!«
Težava
Po družabnem omrežju kroži te dni tale prošnja za pomoč: »Kolega ima dve karti za finale lige prvakov, ki bo to soboto v Milanu. Problem je v tem, ker se hoče na ta dan njegova punca z njim poročiti. Karte je kupil že pred šestimi meseci in zdaj je v težki situaciji. Zato sprašuje, če je kdo zainteresiran, da bi se ženil v soboto. Sliko neveste lahko pošlje kot zasebno sporočilo.«
			9		1		3	
5	8	6						
							6	
				4		1		
9	5							
3	2		8	5		9		
	3	8	6					4
			3		5			
					4			2
Trdo delo ni še nikogar ubilo. Ampak, a se splača tvegati?
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV /

Umetnost pospravljanja
Zelo rada imam pospravljeno stanovanje. Ko je vse na svojem mestu, ko prostori dišijo po sveže opranem perilu, ko s tal izginejo »mačke« minulega tedna, ko so zalite vse rože, ko se s poličke v kopalnici na svoje mesto v omarici vrnejo vse kremice in geli za tuširanje ... Ko si po opravljenem sesanju in brisanju prižgem svečko, na predvajalniku glasbe nastavim priljubljeno melodijo in uživam v lepem in urejenem domu, se mi zdi, da je bolj urejeno tudi moje življenje.
Priznam tudi, da sem dokaj pikolovska in me večkrat zagrabi tudi nekoliko bolj temeljita čistilna mrzlica. Takrat odpiram omare, brišem police in preverim, katere stvari bodo ostale z menoj in katerim bo bolje na Karitasu ali v košu za smeti. Če mi ob neki stvari ne zaigra srce, potem je že tako, da se njen čas verjetno izteka. Na ta občutek sem se zanašala že nekaj časa, še bolj pa mu zaupam, odkar sem prebrala izjemno prodajano knjigo Umetnost pospravljanja, kjer bralca te veščine uči japonska strokovnjakinja.
Oni dan je na vrsto za temeljito čistko prišlo podstrešje, kamor je vsa družina najrazličnejšo šaro odlagala dobro desetletje. Mož je namestil nove regale in napovedal brezkompromisen konec odsluženim rečem. Seveda se metanje proč ni smelo začeti brez blagoslova lastnikov sto in ene zaprašene podstrešne relikvije. V mojih očeh se je kot največji zaviralec urejanja podstrešja bohotil oče. Ta namreč v svoji vrtni utici hrani tisoč in en predmet. Saj veste, za primer, če ga bo kdaj še potreboval. Nemalokrat si za svojo zalogo nujnih stvari, brez katerih v prihodnosti zagotovo ne bo šlo, izbere tudi kaj takšne-
REŠITEV SUDOKU 205
8	7	4	6	9	1	3	2	5
1	5	2	4	3	8	6	9	7
6	3	9	5	7	2	4	8	1
5	4	6	9	8	7	2	1	3
3	2	7	1	4	6	9	5	8
9	1	8	2	5	3	7	4	6
2	8	1	7	6	9	5	3	4
7	9	5	3	1	4	8	6	2
4	6	3	8	2	5	1	7	9
ga, čemur je kateri drug član družine želel pomahati v slovo. In pravi, da »stran pa že ne bomo metali«. A glej ga, zlomka, tokrat se je dokaj vdano poslovil od zastarelih avdiokaset, zaprašenih tepi-hov, odsluženih vzmetnic in podobne navlake.
Mama ponavadi ne kaže čustvene navezanosti na podstrešne pomnike polpretekle zgodovine. A ko so tokrat skozi okno na prikolico leteli sokovnik, »havba« za sušenje las in flanelaste rjuhe, je bilo mogoče slutiti, da ji ni čisto vseeno. Streznitev je prišla, ko smo jo opomnili, da že dvajset let ni sočila ribeza, da že nekaj časa nima trajno skodranih las in da smo flanelaste rjuhe zadnje obdobje uporabljali le še kot zaščito pred kapljicami beleža.
Končni rezultat pospravljanja podstrešja je bil naravnost osvežujoč. Vsi smo se strinjali, da smo lažje zadihali, saj nad glavami nimamo več nepotrebne navlake. Da je pospravljanje res vodilo do spoznanja, kaj človek potrebuje v življenju, pa se mi je potrdilo še pred dnevi, ko sem se lotila urejanja mape z dokumenti. Stran sem zmetala neveljavne garancije, zastarele napovedi dohodnine in že zdavnaj poravnane račune za telefon. Naslednja na vrsti za odpis je bila bela ovojnica. A me je ustavilo nekaj zelenega, kar je sevalo skozi prosojno okence. Ob pogledu na vsebino kuverte so se mi zašibila kolena, v njej sem namreč našla 800 evrov, ki sva jih z možem privarčevala in nanje pozabila. Ob tej najdbi sva se iz srca nasmejala in brez kančka slabe vesti plačala letošnji dopust. Kot kaže, bo ta tokrat še kako sladek. Pa naj še kdo reče, da pospravljanje ni prava umetnost!
ČISTILKA
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
SOBO-SLIKARSKA OBRT
KrižanKe &
ugamKe
NAČIN OBLAČENJA V DOLOČENEM ČASU
LOV NA KITE
DOM (LJUBK.)
SPANSKA GOJENEC ZGODOVIN KNEGINJA POLICIJSKE SKA UTRDBA (ANA) AKADEMIJE V TEKSASU
13
ALMA KARLIN
RIBISKE VILICE
KDOR ZIVI V SKALNATEM SVETU
VRATA V PLOTU
PRISTAS RASIZMA
OSEBNI ZAIMEK
NESPAMETEN ČLOVEK
MOLJU PODOBEN METULJČEK
KJER SE LOMI KAMEN
ŠAHOVSKA ZMAGA
HRVAŠKI PEVEC (PETAR)
POTUJOČE LJUDSTVO
FR. MARŠAL (ADOLPHE)
DALJŠE VRHNJE OBLAČILO
AM. REKA S SLAPOVI
SIGNALNA NAPRAVA
16
KRAJ OB SOČI
KDOR REZBARI ALBANSKA REKA
14
NASILNA TATVINA
ELEKTRONSKA POŠTA (ANG.)
VIJOLICA (ZASTAR.)
Povsod z vami
TRUŠČ (EKSPR.)
SODR-ZAVLJAN
DUMASOV MUŠKETIR
MESTO V FRANCIJI
GLAVNO MESTO JUZNE DAKOTE
GLAVNO MESTO NORVEŠKE
ŠKOTSKA IGRALKA (MARY)
DEL BESEDE
IGRALKA TIČ RALIJAN
NEKDANJI HOKEJIST ZUPANČIČ RUSKA PIJAČA
10
KMETIJSKA ZADRUGA
SL. PEVEC (BRACO) ČEŠKI REZISER (FRANTIŠEK)
STARI OČE RAČUN V KNJIGOVODSTVU
JAP. PISEC 17 (ROHAN)
KIT UBIJALEC
LANA TURNER
VILI RESNIK
KDOR PRAZNUJE JUBILEJ
POLITIK REJC
NICHOLAS RAY
ORGANSKA MOTNJA
FRANCOSKI REZISER (CHRIS)
STRNIŠEVA NASPROTJE PESEM MIKRA

DRZAVA V SEVERNI EVROPI
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za storitve v kozmetičnem salonu Biona v Celju
2.	nagrada: Kuharske bukve NT&RC - Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice
3.	nagrada: majica NT&RC
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 31. maja.
Rešitev nagradne križanke iz št. 20
Vodoravno: ZDIH, DEPO, VOKABULAR, ONEAL, IME, NN, GOSPEL, ČAP, KOST, ESAD, BANO, SKUPINE, JK, RO, MAPA, PAV, PTIČJI LIM, LUSAKA, LESTEV, NE, OMARAR, ARTIČE, FRAM, MORA, TM, VARKA, NAVOD, NIKO, DON-DA, ATIKA, ONO, DALTON, NASAD, OSMINA, LADD, TLA,
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18						

ZA VSE LJUBITELJE
LOGIČNIH IGER
IZ DEŽELE VZHAJAJOČEGA SONCA
V prodaji od 26. aprila.
japonski
ugank
CLSOOe) i
Ona: Ponovno boste navezali stike z osebo, ki vam je nekoč že veliko pomenila, a vaju je življenjska pot v preteklosti na žalost ločila. Že takoj na začetku boste ugotovili, da stara čustva še niso umrla.
On: Tudi vam se bo na ljubezenskem področju končno nasmehnila sreča pri tisti osebi, kjer ste bili do zdaj še vedno zavrnjeni. Tokrat bosta vendarle spoznala, da vaju veže tudi nekaj več kot samo bežno poznanstvo.
Ona: Nekdo, ki ga prav dobro poznate, se bo vrinil v vaše življenje in storil marsikaj, da bi ga opazili in ohranili v spominu. Bodite previdni, vse skupaj bo precej neprijetno. Toda nikar ne bodite prevelik pesimist, vse se še da popraviti.
On: Znašli se boste v prav komičnem položaju in še najbolje bo, da vse skupaj pustite, še preden se vam bo celotna zadeva zrušila na glavo. Poskusite raje na kakšnem drugem področju - na primer v ljubezni...
TEHTNICA J*J
Ona: Prijelo vas bo, da bi se lotili nečesa povsem novega, zato se boste odpravili v družbo in se pozanimali o trenutnih možnostih. Novice, ki jih boste izvedeli, vam bodo vsekakor vlile precej poguma, zato se nikar ne obirajte.
On: Zajela vas bo velika delovna vnema, tako da enostavno ne boste znali biti na miru. Izkoristite to priložnost, da si naberete nekaj prednosti pred ostalimi, saj vas bo ta nenadna vnema pustila še hitreje, kot je prišla.
ШШШ
Ona: Bodite pametni in ne rinite z glavo skozi zid. Če stvari ne obvladaš, ne moreš dajati nasvetov drugim. Za ta teden bi bilo še najbolje, če bi se čimbolj potuhnili - ostanite kar lepo v postelji...
On: Zaupajte se človeku, za katerega veste, da vam je naklonjen in da vam bo pravilno svetoval. Pomagal vam bo razrešiti prenekatero težavo, seveda pa bo za to zahteval tudi neke vrste plačilo.
DVOJČKA ** ■ STRELEC
Ona: Prijatelj se bo začel odkrito zanimati za vaša čustva, kar vas bo najprej precej presenetilo, vendar vam bo hitro postalo presneto všeč. Izkoristili boste ugodno priložnost za nadvse prijetno avanturo.
On: Pazite se predvsem zadev, povezanih z neznanim, saj se lahko pošteno opečete. V ljubezni se lahko pripravite na precejšnje pozitivne spremembe, ki bodo prav prijetno poživilo v vašem vsakdanjiku.
Ona: Znašli se boste pred preizkušnjo na ljubezenskem področju, vendar se boste prav pošteno izkazali in si s tem pridobili marsikateri občudujoč pogled iz okolice. Kujte železo, dokler je vroče, saj imate odlične možnosti.
On: Kljub neuspehu boste dobre volje, saj boste ugotovili, da je tudi poraz včasih prav dobrodošel. Prijateljica ni tako slaba, kot si mislite, poleg tega ima tudi neko drugo dobro lastnost - je prav izjemna ljubimka.
BLEJEC, ASUAN, VM, ROZA, ELAN, MLAKA, AGENT, IDEJA, GARI, ČI, MEJNICA, DOLIV, AJDARED, KMETIJA, NAGRADA, TRAČAN.
Geslo: Mednarodni muzejski dan
Izid žrebanja
1.	nagrado, bon za terapijo v Biovitalu, hiši zdravja in sprostitve na Ljubečni, prejme: Aleksandra Zgonec iz Pod-grada pri Šentjurju.
2.	nagrado, bon za terapevtsko masažo stopal v Avrori, centru zdravja in znanja v Celju, prejme: Ida Petrovič iz Celja.
3.	nagrado, majico NT&RC, prejme: Danica Gračnar iz Liboj.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
Ona: Dosedanje prizadevanje, da bi bili drugačni, kot ste v resnici, se vam ni obrestovalo. Nasprotno - več ste izgubili kot pridobili. Poskusite z majhno ukano, saj boste imeli tako veliko večje možnosti.
On: Pred vami je miren in romantičen konec tedna, ki ste si ga že dolgo želeli, vendar enostavno ni bilo pravega časa. Tokrat se boste pošteno potrudili in presenetili svojo partnerko na način, ki ji je najljubši.
KOZOROG &
Ona: Uspelo vam bo združiti poslovno življenje z zelo intimnimi doživetji. Saj je že zadnji čas, da se tudi malo zabavate in ne da se stalno podajate v nove in nove poslovne avanture, ki vam prinašajo celo kopico skrbi.
On: Sestali se boste z osebo, ki vam bo predlagala poslovno sodelovanje, ki vam bo dolgoročno vsekakor prineslo precejšnje dobičke. Vztrajajte pri svojih načelih in obrestovalo se vam bo.
Ona: Je že res, da je stiska za vami, vendar je vaša lahkomiselnost vredna resnejšega razmisleka. Ali se boste še naprej zanašali na slepo srečo? Raje dvakrat premislite in šele nato storite.
On: Nekdo vam bo dal vedeti, da ob vaših zaljubljenih pogledih nikakor ne more ostati hladen. Nikar ne čakajte na tisto, kar lahko dobite zdaj, ampak zgrabite priložnost z obema rokama. Ne bo vam žal.
DEVICA
Ona: Vaše težave so plod pretiranega dela, še posebej tistega, ki si ga nalagate zato, da bi bili videti pomembnejši. Pustite delo ob strani in se posvetite prijetnejšim rečem. Človek včasih potrebuje tudi sprostitev.
On: Spoprijateljili se boste z osebo, ki vam bo v bližnji prihodnosti nudila izjemno ugodne poslovne povezave, ki vam bodo prinesle cel kup ugodnosti. Nikar ne skoparite z denarjem, saj se vam bo investicija bogato obrestovala.
VODNAR
Ona: Z malce truda lahko dosežete velik poslovni uspeh, ki vam bo prinesel tako materialno korist kot tudi druge. Izkoristite ugodno priložnost, ki se vam zlepa ne bo več ponovila.
On: Nikar se ne obremenjujte zaradi partnerkinega razgibanega življenja, saj vam je popolnoma zvesta. Raje se poskušajte prilagoditi. Ali pa boste morda ubrali podobno pot in za spremembo uživali tudi sami.
Ona: Poslovno se vam bo tokrat sicer izšlo, vendar se na obzorju že zbirajo črni oblaki. Poskrbite za morebitna presenečenja, ki niti niso tako nedolžna, kot se vam je to dozdevalo na prvi pogled.
On: Je že tako, da večino napak opazimo šele takrat, ko je že prepozno in nimamo nikakršne možnosti, da bi jih popravili. Pazite, da se vam tudi tokrat ne bo primerilo nekaj podobnega, saj imate težav že tako ali tako več kot dovolj.
3
NIKELJ
2
11
8
LITIJ
15
6
OBREŽJE
ELEMENT
NOBELIJ
7
MOLIBDEN
5
9
HOD KONJA
18
12
4
48
RUMENA STRAN
Nedeljski živžav na Špici
Na nedeljski dobrodelni prireditvi lionsov na Špici v Celju, kjer so zbirali denar za slepe in slabovidne otroke, so bili tudi nekateri znani udeleženci, ki so tekli do visečega mosta ali pa so prišli le zato, da so s prispevkom podprli vseslovensko akcijo.
Foto: GrupA
Nekdanji direktor ŽKK Athlete Matej Polutnik (levo) se ni podal na tekaško traso, pač pa je raje poklepetal s predsednikom KKK Nivo Celje Dušanom Kondo (tretji z leve), z balonarjem Branetom Planincem in zdravnikom Božidarjem Buhancem (na desni).
Zdenko Podlesnik, dolgoletni član Lions kluba Keleia Celje in član kabineta guvernerja distrikta, je našel najboljše mesto, da je ujel živžav celotnega dogajanja, saj je tudi zagnan fotograf.
Tudi prizadevna lionistka Lorena Hus je aktivno sodelovala na nedeljskem dogodku in pomagala tistim, ki so se odločili, da bodo zadnje metre pretekli z zavezanimi očmi.
Njihovi in »naši«
Strasti na »pivovarskem« obračunu za preboj v finale državnega košarkarskega prvenstva so že precej razgrete. Tako Laščani kot Ljubljančani so zmagali v svojih dvoranah. V Treh lilijah bo drevi odločilni obračun. Na prvem so se predstavniki in privrženci KK Union Olimpija še »vži-gali« v uvodu, kasneje pa ne
več, kajti laški košarkarji so prevladovali. Na fotografiji je spodaj v sredini predsednik najuspešnejšega slovenskega košarkarskega kluba Jani Mö-derndorfer, poslanec SMC v državnem zboru. Sodeč po sojenju v Stožicah bi lahko rekli, da se v slovenski košarki znova izoblikuje »moderni center«. Desno od njega, v
rdeči majici, je Laščan Dani Lapornik, oče Mihe, ki je eden izmed najboljših košarkarjev Olimpije. »Zmaje« vodi trener Gašper Potočnik, izbranec Maje Erkič (levo zgoraj), slovenske reprezentantke, večkratne državne prvakinje s celjskim klubom.
MSH Foto: GrupA
Člani zasedbe Multiball med številnimi plakati in fotografijami s koncertov
w
Še
vedno v ritmu
Da so po 15 letih delovanja še vedno glasni, odločni in udarni, so člani punk rok zasedbe Multiball dokazali s koncertom v atriju Umetniške četrti v Celju. Glasbeno postavo tvorijo Goran Koražija, Gregor Videc, Matej Ko-smačin in Jan Ratej. V 15 letih so pogosto razgreli domače občinstvo in nastopali tudi v Avstriji, Italiji, Nemčiji in na Hrvaškem. Utrinke iz njihovega glasbenega življenja prikazuje razstava, ki so jo ob obletnici odprli v AQ galeriji.
TS
Foto: SHERPA
Mitja Ocvirk (levo) ima rad dobro glasbo, pa naj gre za ljudsko izročilo pri folklori ali za dobri stari rokenrol. Navdušenje ob koncertu in razstavi je z njim delil tudi mestni svetnik in pooblaščenec župana Mestne občine Celje Miloš Rovšnik.