PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen ria ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorsk* JE dnevnik, TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA •drevored 24 maggio 1 <81) 533382-535723 ',°958 '■>0 'O, Oo Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 77 (14.168) Trst, sreda, 1. aprila 1992 Po Cossigovih izjavah o morebitnem vstopu DSL v večino Vlada narodne enotnosti brez podpore v strankah Forlani predlaga Andreottija za Kvirinal - Craxi svari pred teorijo dveh peči - Za Occhetta »supervlada« nevarna za demokracijo RIM — Predsednik republike Cossiga je s ponedeljkovo izjavo, da ne izključuje morebitne vključitve DSL v novo večino, dal novega zagona političnim razpravam o perspektivah po volitvah v nedeljo in ponedeljek. Tajnik demokristjanov Forlani je Cossigove izjave ocenil kot »absolutno korektnost« in izrazil predvsem željo, da volilci potrdijo sedanjo večino, »ki jo čakajo velike obveze na gospodarskem in institucionalnem področju.« Samega sebe pa Forlani ne vidi kot kandidata za Kvirinal, kjer naj bi imela mesto oseba »super partes«, ki je po njegovem lahko Andreotti. Glede prizadevanj za ustavne spremembe pa je demokrščanski tajnik potrdil stališče, da je s tem v zvezi potrebno soglasje v večini, pri čemer pa ne izključuje vključitve tudi drugih političnih sil. Bil je tudi kritičen do La Malfe, pri čemer pa je izrazil upanje v »spametovanje« republikancev. Do PRI je bil precej spravljiv tudi predsednik senatorjev KD Mancino, ki je v intervjuju za II Popolo napovedal pogovore z La Malfo po 6. aprilu. Širše večine v zvezi z institucionalnimi reformami ne izključuje niti tajnik socialistov Craxi, ki pa pri tem tudi svari, naj se ne skuša oživiti »teorije o dveh pečeh«, s katero se PSI ne strinja in pri kateri ne namerava sodelovati. V zvezi z izjavami predsednika republike pa je tajnik PSI dejal, da »ni stvar predsednika ugotavljati, kakšna bo večina, ki se formira v parlamentu.« Kar zadeva vstop DSL v vlado, pa je Craxi dejal, da bo o tem izrazil svoje mnenje takrat, ko bo DSL konkretno posta- vila ta problem, »ki je bil doslej izražen povsem nejasno, da ga ni bilo mogoče zanesljivo interpretirati.« Hipotezo o vladi narodne enotnosti je včeraj ponovno zavrnil tajnik DSL Occhetto. Po njegovem mnenju bi taka vlada prinesla samo zmedo in povzročila »velike nerede in napetosti z resno nevarnostjo za italijansko demokracijo.« Tajnik DSL je tudi zavrnil idejo o vladi, ki naj bi se ukvarjala le z institucionalnimi spremembami, za katere je predlagal ustanovitev ustrezne parlamentarne komisije. Proti vladi narodne enotnosti so se izrekli tudi liberalci, ki pa so napadli tudi tehnično vlado, ki jo je vodja PRI La Malfa včeraj ponovno predlagal. Altissimo je La Malfo obtožil, da se ne zaveda, kako šibek je njegov predlog, »ki sloni na strankah, ki jih ni, na vladah, ki jih ni, na programih, ki jih ni in na številkah, ki jih ni.« Parlamentarna komisija za boj proti mafiji pa je včeraj objavila podatke o kandidatih za poslansko zbornico in senat, ki so v nasprotju s pravili o avtokontroli strank. Na kandidatnih listah je 33 kandidatov, ki so bili že obtoženi ali pa je v teku proti njim sodni postopek. Največ jih je na listah neofašistov, in sicer 8, pri PSDI jih je 6, pri PLI, Ligi in PSI po 4, po 1 pa pri KD, SKP, PRI, Zelenih, Zelenih federalistih, Ligi lig in Državljanski listi iz Taranta. Podatki je komisiji za zdaj poslalo le 67 od 96 italijanskih prefektur. Ganjenost in dvomi Cossige v Suzdalu MOSKVA — Italijanski predsednik Cossiga se je včeraj na pokopališču v Suzdalu (na sliki AP) poklonil spominu na italijanske vojake, ki so padli v drugi svetovni vojni na ruskih tleh. Vidno ganjen ni hotel dati nobenih izjav. Kasneje je enemu od novinarjev, ki ga spremljajo na obisku v Rusiji, spregovoril o domnevnem prosovjetskem kolaboracio-nizmu italijanskih vojnih ujetnikov. Za predsednika je treba razlikovati med tistimi, ki so v neznosnih pogojih jetništva klonili, ker so bili med drugim pahnjeni v nepravično vojno, in tistimi, ki so z nekdanjo SZ sodelovali tudi po vrnitvi v Italijo. Cossiga je kot povsem logično ocenil sovjetske pobude iskanja sodelavcev, najodločneje pa je obsodil morebitno novačenje s strani v SZ prebeglih italijanskih komunistov. Včeraj je Cossiga prispel v St. Petersburg, danes pa bo obiskal pomorsko oporišče v Kronstadu. Slovenski kandidati odgovarjajo Slovenskim kandidatom za politične volitve, ki imajo največje možnosti izvolitve smo zastavili nekaj vprašanj. Danes odgovarja nanje nosilec liste SKP za poslansko zbornico v goriško-furlan-skem in tržaškem volilnem okrožju Stojan Spetič. Pogovor z njim je na 3. strani Po pogovorih Kučana in Peterleta s predsednikom hrvaške vlade Greguričem Hrvaška začasno umaknila ultimat o prepovedi ribolova v svojih vodah BORIS ŠULIGOJ KOPER — Prvega aprila se ne bo zgodilo nič. Slovenski ribiči bodo lahko še naprej lovili v hrvaških vodah, tako kot so doslej. To je posledica dogovorov, ki sta jih imela Milan Kučan in Lojze Peterle s predsednikom hrvaške vlade - Franjom Greguričem. To je včeraj v Kopru povedal dr. Dimitrij Rupel, slovenski zunanji minister, ki se je s svojimi štirimi sodelavci sestal s predsedniki obalnih občin in izvršnih svetov. To pa seveda ne pomeni, da je uspelo obema državama povsem razrešiti ribiško vprašanje. Najvišji predstavniki iz Slovenije so na ta način uspeli le pravočasno umiriti žogo in pridobiti nekaj časa za strpnejše reševanje tako občutljivega vprašanja, kot je ribolov. Slovenija bo morala narediti vse, da se bo v najkrajšem možnem času s Hrvati vendarle dogovorila o tem na kakšen način in kako bi slovenski ribiči še mogoče lahko lovili v hrvaških vodah. Po mnenju slovenskega zunanjega ministra se s Hrvati ne bo težko dogovoriti za ulov plave ribe, povsem drugače pa bo z belo ribo, kjer Hrvati že za sebe skoparijo. Kakšne ugodnosti bo morala Slovenija ponuditi v zameno še ni nič jasno, vendar je tak sporazum, kakršnega je pred dvema tednoma pripravilo slovensko ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo povsem nesprejemljiv, saj Hrvaški ne ponuja ničesar v zameno. Slovenski ribiči, oziroma Slovenija bo za ribolovno koncesijo morala plačati odškodnino, morda bo pod ugodnejšimi pogoji ponudila prodajo mleka, itd. Skratka, možnosti je precej, pri vsem je samo treba ohraniti mirne živce in strpnost v pogovorih. To, da bi Slovenija zamenjala »nekaj« ton rib za cestne koridorije, to po mnenju predstavnikov zunanjega ministrstva najbrž ni sprejemljivo za Slovenijo. Kar seveda ne pomeni, da Slovenija ne bi bila zainteresirana za gradnjo cest proti Hrvaški, vendar se zdi taka zamenjava (rib za cesto) nesprejemljiva. Vse torej kaže, da se bodo slovenske ribiške barke, ki so se danes že napotile proti domu (zaustavljal jih je le izredno močan jugo), lahko še danes, ali pa najkasneje jutri vrnile v hrvaška pristanišča. Dr. Dimitrij Rupel je povedal tudi nekaj besed o postavljanju meje s Hrvaško. Ponovil je, da se je Slovenija z ustavo opredelila za nespremenljivost meje. Označevanje meje se še ni začelo, vendar je Slovenija že poslala Hrvaški natančen predlog možnega poteka meje. Seveda bo treba poleg označevanja meje urediti še dolgo vrsto drugih vprašanj - o režimu na meji, o obmejnem pasu, o posebnih turističnih conah, itd. Se preden se bosta 9. aprila sestali slovenska in hrvaška komisija, ki obravnavata vprašanja sodelovanja obeh držav, pa bi radi v slovenskem zunanjem ministrstvu zbrali spisek vseh problemov, ki jih najbolj občutijo prav prebivalci obmejnih občin. Varnostni svet OZN sprejel odločne sankcije proti Libiji NEW YORK — Zaman se je libijski voditelj Muamar al Gadafi s teatralno gesto povabil, da bi predsedniku Bushu osebno dokazal libijsko nedolžnost, Varnostni svet je včeraj izglasoval resolucijo, ki s 15. aprilom uvaja letalski embargo, prepoved prodaje orožja in vojaške opreme ter krni libijska predstavništva v tujini. Resolucijo je podprlo 10 članic Varnostnega sveta, pet pa se jih je vzdržalo (Kitajska, Zimbabve, Maroko, Indija in Kapvedrski otoki). Za predlagatelje resolucije: ZDA, Velika Britanija in Francija je najpomebnejši uspeh, da so LR Kitajsko »prepričali«, da se ne posluži svoje pravice veta. Medtem ko je Varnostni svet v bistvu obsodil Libijo zaradi njene vpletenosti v atentat na letalo Pan Am, pa je britanski Foreign Office sporočil, da so libijske oblasti začele kratiti izstopne vize in na vse načine ovirati odhod tujcev iz Libije, to vest je potrdila tudi Farnesina. Ob tem je lahko vsakomur jasno, da bo Gadafi skušal zaigrati na poslednjo karto, saj je v Libiji precej tujcev, ki bi se lahko preko noči spremenili v talce in potencialne »žive ščite«. Italijanskemu režiserju Gabrielu Salvatoresu oskar za najboljši tuji film Največ Oskarjev Tišini nedolžnih LOS ANGELES Film Jonat-hana Demmea Tišina nedolžnih (The Silence of Lambs) je dominiral na letošnji podelitvi Oskarjev. Dobil jih je kar pet in med njimi tudi vse štiri najbolj prestižne: za najboljši film, za najboljšo režijo, za najboljšo glavno igralko in za najboljšega glavnega igralca (na sliki AP z leve Jonathan Demme, Jodie Foster in Anthony Hopkins). Veliko uveljavitev je dosegel tudi italijanski režiser Gabriele Salvatores, ki je s filmom Me-diterraneo dobil oskarja za najboljši tuji film, drugega »italijanskega« oskarja pa je dobil Pietro Scalia za montažo filma JFK - še vedno odprt primer. NA 7. STRANI Usoda francoske vlade je še vedno negotova Mitterrand se še ni odrekel Cressonovi PARIZ — Francoski predsednik Mitterrand je skoraj ves včerajšnji dan posvetil sklepnim analizam o socialističnem porazu na depar-tmajskih volitvah in odločitvam o nadaljnji usodi vlade predsednice Edith Cresson. Prav Cressonovo je kot prvo sprejel v Elizejski palači. Od nje pa niso novinarji izvedeli ničesar. Prav tako molčeči so bili ostali socialistični veljaki, ki so včeraj romali k Mitterrandu: zunanji minister Roland Dumas, bivši premier in nekdanji sekretar Pierre Ma-uroy, minister za gospodarstvo in finance Pierre Beregovoy, načelnik socialistične skupine v skupščini Jean Auroux in tajnik Lau-rent Fabius. Fran^ois Mitterrand se je najdlje zadržal z Beregovoyjem, kar je še bolj okrepilo govorice, da bo prav gospodarski in finančni minister zamenjal Cressonovo, s tem da bi ohranil dosedanji resor, da se ne bi zameril francoskim finančnim in gospodarskim krogom, ki vidijo v njem sposobnega in uglednega ministra. Nekateri politični opazovalci pa ne izključujejo niti možnosti, da bi prišlo do precejšnjih zamenjav v vladi, Cressonova pa bi ohranila svojo funkcijo. Ti navajajo, da Mitterrand nerad kloni pred diktati opozicije in tiska. Navsezadnje Edith Cresson ne more biti grešni kozel, ker osebno ni kriva za socialistični poraz. Vsekakor pa socialisti potrebujejo obredno žrtev, da pomirijo notranje nezadovoljstvo. Pripravljajo program nove vladne koalicije LJUBLJANA — Na sestanku smo pripravljali program koalicije in razpravljali o volilni zakonodaji, je dejal na včerajšnji novinarski konferenci po srečanju koalicije 4 + 1 predsednik Demokratske stranke in koordinator koalicije Igor Bavčar. Na sestanku niso sodelovali predsedniki strank, temveč člani vodstev strank koalicije, ki so največ pozornosti namenili oblikovanju političnih in programskih izhodišč za delovanje koalicije. Po Bavčarjevih besedah so razpravljali o tem, kako bi lahko v kratkem času delovanja prehodne vlade uravnotežili gospodarsko politiko. Bavčar je poudaril enotnost strank koalicije glede priprav volilne zakonodaje in dejstvo, da je treba ozke strankarske interese podrediti občemu interesu saj jim ne gre »za prestiž, ampak, za dogovor med strankami, med katere sodi tudi Liberalno-demokratska stranka«. Igor Bavčar je izrazil začudenje ob »iskanju drugačne formule politične sredine«, saj se mu zdi po- vezava LDS s krščanskimi demokrati in socialdemokratskimi prenovitelji »nenaravna«. Demokrati in druge stranke koalicije hočejo graditi na podmeni politike, v katero so vse stranke veliko vložile v času oblikovanja tako imenovane koalicije 6+1. Igor Bavčar verjame, da se bo interes LDS za sodelovanje z njihovo koalicijo povrnil, za to pa so tudi sami »pripravljeni narediti veliko«. Pri tem je treba, po njegovem mnenju, pogovore nadaljevati na podlagi programa in ne na »kategoričnem vztrajanju pri imenih«. Prepričan pa je tudi o uspehu glasovanja 8. aprila, saj je odgovornost strank tako velika, da sredinski projekt mora uspeti. Sedanja prizadevanja LDS imajo, po Bavčarjevi oceni, »priokus hegemonije«, pri čemer »ideološko uravnotežena vlada« nima prihodnosti. Dejal je še, da se bodo morda že danes predstavniki LDS sestali s socialisti, v naslednjih dneh pa tudi z drugimi strankami koalicije 4 + 1 in tako skušali razširiti koalicijo. (STA) Okrepljena dejavnost JA na Hrvaškem LJUBLJANA Poveljstva operativnih območij hrvaške vojske iz Osijeka, Vinkovcev, Karlovca, Ogulina, Siska, Novske, Gospiča in Dubrovnika so danes poročala o novih napadih jugoslovanske armade na njihove položaje. JA je včeraj opoldne napadla območje Osijeka in njegovo okolico. Poveljstvo hrvaške vojske je po »vroči« telefonski liniji pozvalo nasprotno stran, naj zaustavi napad in hkrati o napadu obvestilo tudi pripadnike modrih čelad in evropske opazovalce. Sinoči je jugoslovanska armada napadla Vinkovce in bližnje kraje. Hrvaška vojska je vrnila napad, ker se nasprotna stran ni hotela pogovarjati. Jugoslovanska armada je ponoči s strelnim orožjem, protizračnimi strojnicami, minometi in topniškim orožjem občasno obstreljevala tudi območja Siska, Karlovca in Ogulina, zlasti Posavino, Pokupi j e in Banijo. Srbski vojaki pa so hkrati zažigali in rušili hrvaške hiše v zasedenih vaseh na ogulin-skem področju. Iz Gospiča so sporočili, da je jugoslovanska armada ponoči izstrelila na to območje več granat in tromblonskih min. Posamezne eksplozije so čez dan vznemirjale tudi prebivalstvo na območjih Bune in Velike Gorice, ki ju sicer nadzoruje hrvšaka vojska. (STA) Škandal s korupcijo v pavijski bolnišnici zajel tajništvo DSL PAVIA — Škandal v zvezi s podkupnino v bolnišnici San Mat-teo v Pavii se širi. Poleg obeh glavnih osumljencev, članov upravnega sveta bolnišnice Giusep-pa Inzaghija (DSL) in Giuseppa Giranija (KD) je sedaj predmet sodne preiskave tudi pokaj inski tajnik DSL Bertone, ki naj bi mu Inzaghi izročil del podkupnine za blagajno stranke. Mehanizem je bil dokaj utečen. Nekateri upravniki bolnišnice so prejemali večje vsote denarja od podjetij, ki so jim bila poverjena nekatera dela v bolnišnici. Policija je imela pod kontrolo telefone Inzaghija in Giranija že nekaj časa, pred tednom dni pa so agenti posegli prav v trenutku, ko je Inzaghi prejemal zalepko z denarjem. V kasnejšem zasliševanju je dejal, da je sicer prejemal denar od podjetij, da pa je bil namenjen blagajni DSL. Od tu tudi sodni poziv za tajnika DSL Bertoneja, ki je ponudil stranki svoj odstop. Obtožiti bi ga utegnili kršitve zakona o javnem financiranju strank. Bertone tudi trdi, da gre za jasen predvolilni manever naperjen proti DSL, vendar je težko oporekati dejstvo, da so Inzaghija, ki trdi, da so pred njim to počeli tudi drugi politični predstavniki v upravnem svetu bolnišnice, ujeli tako rekoč »z rokami v Žaklju«. Prav pred dnevi je DSL objavila obračun stranke, iz katere izhaja, da je imela v zadnji poslovni dobi 5 milijard lir primanjkljaja. XII. Natečaj Poznavanje je prvi vir energije Energija tistih, ki se pripravljajo na življenje, se srečuje s svetom energije. Poznavanje energetskih virov pomeni inteligentno porabo. Da bi pri učencih in dijakih od 9. do 18. leta starosti vzpodbudili zanimanje za svet energije, je ENEL tudi letos razpisal »Natečaj ENEL šola - Con-corso ENEL Scuola«, ki je razdeljen na dve področji. Učenci 4. in 5. razreda osnovne ter vseh razredov nižje srednje šole lahko na natečaju sodelujejo z risbami s področja »planeta energije«, glavni protagonist pa naj bo junak iz stripov. Dijaki višjih srednjih šol pa bodo morali izpolniti vprašalnik s 100 vprašanji, ki zadevajo »vire energije«. S sodelovanjem na natečaju imate priložnost, da osvojite študijsko potovanje za cel razred, istočasno pa je to tudi priložnost, ki vam jo ponuja ENEL, da boste bolj informirani, saj je poznavanje prvi vir energije- Za podrobnejše informacije se obrnite na urade ENEL ali tajništva šol. ENEL Zveza Slovencev videmske pokrajine je imela tokrat v gosteh posl. Renzullija Pogovor z nosilcem liste SKP v goriško-videmskem in tržaškem okrožju Spetič: Potrebni bodo hudi napori za pravično zaščito naše manjšine ČEDAD Gabriele Renzulli, nosilec liste socialistične stranke za poslansko zbornico v goriško-videmskem okrožju, je bil gost Zveze Slovencev videmske pokrajine. Srečanje, ki sodi v niz pobud Zveze v predvolilnem času, je uvedel predsednik Zveze Viljem Černo, ki je podčrtal pričakovanja naše manjšine in izpostavil potrebe Beneških Slovencev. Posebno pozornost so posvetili zakonu za globalno zaščito, o katerem je Renzulli izrazil prepričanje, da ga bodo v novi zakonodajni dobi vendar izglasovali. Sama vlada, je dodal, je pokazala politično voljo do rešitve tega vprašanja, ko je predstavila svoj zakonski predlog, kar se dotlej ni zgodilo. Renzulli je prepričan, da ne obstajajo razlogi, zaradi katerih naj ne bi prišlo do zakona o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti. Spremembe na Vzhodu, predvsem samostojna in suverena Slovenija, dajejo zadostno jamstvo tudi tistim strankam, ki so vzhodne sosede gledale prej kot sovražnike kot pa prijatelje in partnerje za medsebojno sodelovanje. V nadaljevanju pogovora je tekla beseda o gospodarski bodočnosti beneških dolin. Kandidat PSI je bil mnenja, da si je treba prizadevati za takšne načrte, ki upoštevajo možnost sodelovanja z bližnjo Slovenijo. V okviru kulturnega sodelovanja je Renzulli kot predsednik videmskega Centra za plastično umetnost predlagal sodelovanje s slovenskimi umetniki iz Benečije, katere je povabil na razstavo v videmsko galerijo, (r.p.) 5 milijard in 280 milijonov lir iz deželne blagajne za oskrbo telesno in psihično prizadetih Predavanje o razvoju slovenščine VIDEM — "Slovenska jezikovna identiteta in razdružitev Jugoslavije" je bil naslov prvega predavanja iz cikla, ki ga na videmskem tehničnem zavodu "Malignani" prireja KD Ivana Trinka iz Čedada ob sodelovanju ravnateljstva šole. Povedati gre, da se v tej šoli že vrsto let odvijajo tečaji slovenščine v priredbi Zavoda za slovensko izobraževanje iz Špetra. Po nagovoru podrav-natelja šole "Malignani" Malacree je prof. Marino Vertovec orisal zgodovinsko pot slovenskega jezika, ki Se je uradno začela z Brižinskimi sPomeniki in se razvijala vse do danes. Posebno pozornost je namenil podrejeni vlogi slovenščine v povojni Jugoslaviji, ko se je morala pogojiti srbohrvaškemu modelu. V drugi polovici aprila bo predavanje o zgodovini slovenske poezije, (r.p.) TRST Deželni odbor je v okviru danih mu pristojnosti in v skladu z ustreznimi vsedržavnimi predpisi namenil nekaj več kot 5 milijard in 280 milijonov lir za pomoč telesno in psihično prizadetim osebam na vsem območju Fur-lanije-Julijske krajine. Denar bodo podelili pristojnim ustanovam Pokrajine Trst, Občine Trst, Občine Milje, Občine Dolina, Občine Devin-Nabrežina in Občine Zgonik, Pokrajinskemu konzorciju za pomoč in rehabilitacijo - CPAR v Gorici, Pokrajinskemu konzorciju za zdravniško in psihopedagoško pomoč - CAMPP v Vidmu in Pokrajinskemu konzorciju za specializirano pomoč -CPAS v Pordenonu. Deželna uprava razdeljuje ta sredstva v okviru lastnega zakona Stojan Spetič št. 59 iz leta 1986, ki predvideva oskrbo handikapiranih oseb in sicer tako tistih, ki so ostale nepokretne, kakor onih, ki bi jih bilo še mogoče tako ali drugače vključiti v družbo. Konkretno bodo z omenjenim denarjem razpolagali specializirani centri in zavodi, ki delujejo bodisi v sklopu krajevnih zdravstvenih enot bodisi na zadružni podlagi pa tudi na nadob-činski privatni ravni. Poleg za neposredno oskrbo bodo uporabili ta finančna sredstva lahko še za psihodiagnostične 'in psihoterapevtične posege, za nakup posebnih vozil za prevoz prizadetih oseb, za kritje bivališ-činh stroškov, za finansiranje družin oziroma posameznikov, ki imajo v oskrbi handikapirane osebe, itd. Svetovni slovenski kongres razpet med nalogami širše in ožje narave TRST — Deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa je preučil na svoji zadnji seji troje pobud, ki so tudi v interesnem območju zamejskega prostora, kot piše v njegovem tiskovnem sporočilu. Prvič: "Poslovni imenik Republike Slovenije", ki naj bi dobil še dodatno knjigo ' Poslovni imenik Slovencev po svetu"; poleg osnovnih naslovov bo vseboval tudi podatke o šolah, kulturnih organizacijah in institucijah, zdravstvenih domovih itd., vsaka konferenca pa naj bi najela človeka, ki m oskrbel res preverjene podatke. Drugič: srečanje slovenskih poslovnežev z vsega sveta z naslovom "Sloveniji - vaš partner", ki bo v drugi polovici junija v Slovenila pod pokroviteljstvom vlade, Gospodarske zbornice in Svetovnega slovenskega kongresa. Tretjič: problem posebnih pravic Slovencev zunaj Slovenije, ki nimajo slovenskega državljanstva, pa bi želeli pridobiti legalne možnosti za zaposlitev, študij, lastnino in nasledstvo. Dalje je deželni odbor Svetovnega slovenskega kon-Presa osvetlil mesto in vlogo našega gospodarstva v nastajajočem Mednarodnem združenju slovenskih razvoj-m partnerjev, ki ima sedež v Ljubljani ter vzpostavlja s 'ke med slovenskimi dejavniki povsod po svetu. Naše Področje — navaja tiskovno sporočilo — je bilo med Prvimi, ki je resno pristopilo k pobudi, končno je bil udi podpisan sporazum na deželni ravni, Slovensko de-ein° gospodarsko združenje pa je povezalo vse naše tstvene sile. Pri tem ima Slovenija velik interes, da bi dobila v tem koščku Evrope močno partnerstvo in priložnost, da se hitreje vključi v svetovne gospodarske tokove. Okvirno se odpira možnost močnega gospodarskega vrvenja preko slovenskega prostora, pri čemer bo prihajalo do izrazitih pobud s strani italijanskega, avstrijskega in nemškega kapitala, Naše območje se bo torej znašlo sredi izrazitih gospodarskih tokov, sredi katerih se bo treba primarno zasidrati. Ob tem gre seveda nujno opozoriti na težavo Slovenije, ki se brez jasnih zakonov o lastninjenju in privatizaciji nikakor ne bo mogla operativno vključiti v široke evropske procese. Slednjič je deželni odbor SSK ugotovil, »da smo Slovenci v zamejstvu s sedanjimi volitvami zamudili verjetno nujno priložnost za resnično skupen nastop. Občutek oddaljevanja različno mislečih posameznikov in političnih opredelitev se v logiki novega časa še dodatno stopnjuje. Na srečo se že z bližnjimi upravnimi volitvami v Trstu odpirajo možnosti za drugačne pristope.« Prav tako deželni odbor SSK izraža zaskrbljenost zaradi spreminjanja oblike in vsebine Primorskega dnevnika: »Ni mogoče mimo vtisa, da opuščamo lepo priložnost za povezovalno delovanje v okviru vseh delov manjšine in da se delimo močneje, kot bi bilo želeti. Deželni odbor bo storil vse, da bo tudi v bodoče prispeval k čim ugodnejšemu razpletu obeh postavk ter približal vsa naša stališča povsod, kjer bo to le mogoče.« Turello o razvoju obmejnih območij ,^^T — Zdaj je treba siliti rim-, 0 vlado, da na ravni Evropske upnosti doseže sprostitev še drugih instrumentov, ki jih predvideva zavni zakon za razvoj obmejnih hiočij, kot so finančni off-shore v istu, finančna družba za mešana podjetja in dokumentacijski center .^id' Na to je opozoril predsed-Dežele Turello, ko je obrazložil boru zadnji ukrep ministrskega veta glede pogona ustreznih pro-tnfmov na severovzhodu države. Krep omogoča po Turellovem zatrdil konferenco o storitvah, ki naj i pripravila programe na področju ntrastruktur, servisiranja, znanstvenih raziskav in zaščite okolja. 50 milijonov lir za 15 mesecev ječe BOČEN — Južnega Tirolca Erwina Kiema, ki mu je zdaj 48 let, je porota obsodila na 16 let zapora, ker da je umoril prvega oktobra 1986 svojo taščo Bertho VVielander, da bi tako vnovčil njeno življenjsko zavarovalnino. Toda proti njemu so imeli samo nekaj indicev. Prizivno sodišče ga je nato oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov, kasacijsko sodišče pa je zdaj to razsodbo potrdilo z utemeljitvijo, da ni izvršil dejanja. Ker je Kiem prebil medtem 15 mesecev v zaporu, mu bo Država sedaj izplačala 49,585.770 lir odškodnine. V Tolmeču odprli peti zapor v deželi TOLMEČ — V prisotnosti generalnega direktorja italijanskih zaporov Nicoloja Amata in podtajnika v pravosodnem ministrstvu Franca Caštiglioneja so uradno predali namenu zapor v Tolmeču, ki je peti v naši deželi. Struktura, ki je zahtevala 10 let gradnje in tudi polemike s strani domačega prebivalstva, ki je nasprotovalo lokaciji zapora, je zgrajena po sodobnih metodah in bo sprejela največ 200 zapornikov. V njej so športno središče, center za šolanje ter primerna zdravniška oskrba. Tehnološko na višini bo tudi kontrolni sitem, ki bo razpolagal s 25 kamerami, ki bodo nadzirale vse točke zapora v Tolmeču. (R.P.) Stranka komunistične prenove, h kateri je pristopil po razpustu KPI, ga je določila za nosilca liste za poslansko zbornico v tržaškem in v goriško-furlanskem volilnem okrožju. Nelahke naloge, da bi sebi in stranki v deželi, kjer se je kot politik rodil in zorel, spet priboril parlamentarni mandat (tokrat med poslanci) se je Stojan Spetič lotil z elanom in velikim zanosom, z isto energijo, ki jo je vložil v izvajanje mandata v senatu. Največ naporov je usmeril v goriško-furlansko okrožje, kjer ima večje možnosti izvolitve, ob tem pa ni zanemaril niti Trsta. Kakšen pomen pripisuje tokratnim političnim volitvam kandidat Stojan Spetič? SPETIČ: Iskreno rečeno je v Italiji že tradicija, da se vsem volitvam pripisuje velik pomen. Je pa vsekakor res, da so nedeljske volitve pomembna preizkušnja, ker se je sedanji politični sistem iztrošil in prehajamo v pomembno politično fazo, ki jo označuje močna ofenziva velikega kapitala ob šibkosti levice zaradi poraza, ki ga je doživela na svetovni ravni, kakor tudi zaradi njene delitve v Italiji. Recept, ki ga ponujajo konservativne sile, je sprememba političnega in volilnega sistema, da bi utrdile svojo oblast in zožile ma-neverski prostor naprednim silam in šibkejšim družbenim silam... To pomeni, da odločno nasprotujete spremembam volilnega sistema po anglosaškem vzorcu? SPETIČ: Čeprav je sedaj zelo moderno govoriti o večinskem sistemu in uninominalnih kolegijih, sem odločno proti sprembam, ki bi nas vodile v drugo republiko. Zdi se mi namreč, da je treba ustvariti tako republiko, ki je še ni in ki jo je nakazala neuresničena italijanska ustava. Mislim, da je kriza sedanjega političnega sistema tudi posledica dejstva, da sedanja ustava ni bila uresničena in je šel politični sistem v popolnoma drugačno smer večje korumpiranosti in koncentracije oblasti itd. Seveda, politični sistem je treba prilagoditi nekaterim potrebam sedanjosti, a ne z večinskim volilnim sistemom, ker bi to pomenilo vračanje v zgodovino. Nekatere evropske države, ki so imele tak sistem, se sedaj opredeljuj eo za pro-porčnega, ki edini jamči tudi šibkejšim, dd lahko dvignejo svoj glas. Vzemimo samo primer manjšin. Kakšne spremembe se vam pa zdijo potrebne? SPETIČ: Naša stranka je predlagala enozbornični sistem, drastično znižanje števila parlamentarcev, proporčni volilni sistem, vendar z možnostjo obračunavanja ostankov na deželni ravni, ker to omogoča bolj neposredno predstavništvo. Poleg tega se mi zdi nujno zajamčiti narodnim manjšinam ustrezno zastopstvo v parlamentu in ustanoviti volilna okrožja na tujem za izseljence. Glavna reforma pa mora biti ta, čeprav se lahko zdi banalno, da vlada resnično vlada, opozicija pa jasno opravlja svojo vlogo, medtem ko imamo danes v Italiji veliko zmedo, saj imamo stranke, ki so v opoziciji in bi rade bile na vladi, in vladne stranke, ki se gredo opozicijo. Kaj pa na krajevni ravni? SPETIČ: Tudi pri nas je na pohodu konservativna fronta, ki bi rada zaustavila kolo zgodovine. In dejstvo, da se ne diskutira o stvarnih problemih, pač pa o tem, ali sme papež govoriti po slovensko ali ne, kaže, da smo res edinstvena izjema. V vsedržavnem merilu je po svojih temah volilna kampanja anomalija, pri nas pa, kot kaže, vzbuja največ pozornosti skorajšnji papežev obisk... SPETIČ: Resnici na ljubo se mi zdi to tudi prav. Vprašanje odnosa med tu živečimi narodi je ključnega pomena in brez njega ni mogoče rešiti ostalih problemov v deželi. Papeževa maša je po svoje paradigma tržaškega zapleta. Zdi se mi, da mora biti v tem pogledu izbira jasna: ali si za sodelovanje in sožitje, ali pa se zapreš v preživelo in v preteklost, kar je sicer našim krajem povzročilo že veliko škode. Absurd je, da vladne stranke kar tekmujejo med seboj, katera je proti dvojezičnosti in tudi taki ljudje, kot je posl. Coloni - da o Camberju sploh ne govorimo - prisegajo že vnaprej, da ne bodo glasovali za dvojezičnost. No, ko sva že pri volilni kampanji. Vaša stranka je ena od redkih, ki se še poslužuje avtomobilov in zvočnikov za neposredno propagando. Ali je to učinkovito? SPETIČ: Mi mislimo, da je politika preresna stvar, da bi jo lahko obravnavali samo skozi prizmo televizijske reklame, za katero so ideje podobne pralnim praškom. V preteklosti so bili ljudje nekoliko naveličani volilnih zborovanj, sedaj pa ugotavljamo, da radi sodelujejo, še zlasti ko imajo možnost, da sami posežejo z vprašanji. Ko je prebit led, se običajno usuje plaz takih vprašanj, ki pokažejo, kaj ljudi žulji. Mnenjske raziskave pripisujejo strankam različne rezultate, enotne pa so v oceni, da je skoraj polovica volilcev neodločenih. Čemu pripisujete to dejstvo? SPETIČ: Scenarij se je spremenil. V preteklosti sta bila dva velika bloka: KD z vladnimi strankami na eni strani, KPI kot glavna opozicijska sila na drugi in neposredno soočanje med nasprotnikoma je angažiralo tudi, recimo jim, navijače. Danes tega ni več. Levica se predstavlja z različnimi obrazi in programi, predvsem pa manjka antagonizem in ljudje se z večjo težavo prebijajo skozi meglo reklamnih sporočil do bistva svojih političnih izbir. Dodati pa je treba, da ljudje čutijo potrebo po alternativi, toda ker se serija strank ponuja za vladno koalicijo, ne vidijo vnaprej, katera so res možna alternativna zavezništva. Najbrž pa je veliko zmede tudi zaradi tako-imenovanega tranzverzalizma, ki je najnovejša moda politike. Osebno tranzverzalizmu nasprotujem, ker se mi zdi, da povečuje zmedo. Zato nisem podpisal nobenih tranzverzal-nih paktov z izjemo tistega, ki zavezuje kandidate v pacifističnem smislu, ker se mi zdi, da je vendarle vprašanje vojne in miru ključ vsega ostalega. Eden od nasprotnikov, s katerimi se spoprijemajo stranke, je tudi nezaupanje in mlačnost ljudi do strank. Ali bo političnemu sistemu uspelo prebiti zid nezaupanja? SPETIČ: Mislim, da ne gre za nezaupanje ljudi do strank. Stranke so se odtujile ljudem in dolžnost ljudi je, da spet osvojijo stranke. V demokratičnem sistemu so namreč stranke bistvenega pomena in brez pluralizma strank tudi demokracije ni. Res je po mojem nekaj drugega: politični voditelji govorijo bolj zase, pošiljajo si šifrirana sporočila, ne ločujejo se pa ob perečih problemih ljudi. Ko skušajo zadovoljiti vse z leporečjem, ne izbirajo in hočejo ohraniti proste roke, da bodo za zaveso leporečja sklepali, kar želijo. Mislim, da je bolje biti robato oster in se jasno opredeliti, tudi ko gre za občutljive probleme. Vzemimo primer Gianninijevih referendumov, za katere se je opredelilo veliko politikov. V teh referendumih je tudi predlog o ukinitvi državnih soudeležb, kar bi za Trst pomenilo definitivno deindustrializacij o. Zato si ne moremo demagoško privoščiti, da tekamo za vsako zastavico. Nekaj programskih točk je v dosedanjem pogovoru že prišlo do izraza. Katere pa so ostale prioritete, ki si jih je postavil Stojan Spetič, če bo zopet izvoljen? SPETIČ: Mislim, da so pred nami zelo zahtevne naloge. Predvsem je tu vprašanje zaščitnega zakona za manjšino, pri katerem bo treba začeti vse znova in s slabših štartnih izhodišč - pritisk nacionalistov, predvsem pa nezadovoljivi občinski statuti, ki pritrjujejo Maccanicovi tezi. Zato bo treba napeti vse sile, da pridobimo pozitivnejša izhodišča in da ustvarimo široka zavezništva. Nato bo treba slediti problemu dogovarjanj med Italijo, Slovenijo in Hrvaško. Postavlja se vprašanje zagotovljenega manjšinskega zastopstva, slediti bo treba pripravi izvršilnih norm za zakon o obmejnih območjih, še vedno je odprt problem slovenske televizije, doseči je treba odobritev zakona o jezikovnih skupnostih. Skratka, dela je za celo mandatno dobo in še več. Kakšni pa so obeti za nedeljo in ponedeljek? SPETIČ: Sodeč po odzivu, ki sem ga imel pri ljudeh, obeti niso slabi. Seveda pa bo imela zadnjo besedo masa neodločenih. Toda vsaj med Slovenci odločitev ne bi smela biti težka. V preteklosti smo znali glasovati z umno računico, bili smo realisti in tvegali visoke cilje. Tokrat bi nam lahko uspelo, da izvolimo več kot enega slovenskega predstavnika v parlament, kar bi bil po mojem velik uspeh. Včeraj na sedežu Pokrajine Trst Formalno podpisan novi statut SSG S predsinočnje razprave v Društvu slovenskih izobražencev Nova volilna zakonodaja naj jamči manjšini parlamentarno zastopstvo Na tržaški pokrajini so včeraj podpisali novi statut Slovenskega stalnega gledališča. To je v bistvu ustanovni akt novega združenja Teatro stabile sloveno - Stalno slovensko gledališče, ki je bil pripravljen v skladu z novim vsedržavnim zakonom o javnih gledališčih, ki ga je predlagal minister Tognoli. Na osnovi tega statuta ima sedaj združenje Slovensko stalno gledališče dva vodstvena organa. Prvi je skupščina, v kateri so predstavniki Občine Trst, Pokrajine Trst in Dežele Furlanije - Julijske krajine Darij Jagodic, Saša Rudolf in Jure Slama, ter Društva Slovensko gledališče Filibert Benedetič, Rafko Dolhar, Marija Ferletič in Ace Mer molj a. Skupščina gledališča pa izvoli upravni svet, v katerem so Rafko Dolhar, Filibert Benedetič, Silvij Tavčar, Livij Valenčič, Boris Peric, Ace Mermolja in Zora Tavčar, ter nadzorni svet. Na sliki (foto Magajna) predsednik upravnega sveta SSG Rafko Dolhar podpisuje novi statut SSG. Društvo slovenskih izobražencev je posvetilo ponedeljkov večer v Peterlinovi dvorani aktualnemu vprašanju zajamčenega zastopstva narodnih manjšin v parlamentu in v drugih izvoljenih telesih. V razpravi, ki so jo priredili v sodelovanju s Slovensko skupnostjo, so sodelovali predsednik ustavne komisije slovenskega parlamenta in član Demokratske stranke Tone Peršak, deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar in deželni svetovalec te stranke Bojan Brezigar. Jevnikar je dejal, da je parlamentarno zastopstvo za slovensko manjšino življenjskega pomena, doslej je za slovenskega parlamentarca jamčila KPI, sedaj pa je vsa zadeva dosti bolj zapletena in negotova, kar postavlja v ospredje nujnost, da se celotna naša skupnost angažira za tak volilni sistem, ki ji bo zajamčil parlamentarni mandat. Slovenija je za to že poskrbela v prejšnji in tudi v novi ustavi, o kateri je spregovoril Peršak, ki je podrobno prikazal sistem izvolitve parlamentarnega zastopstva madžarske in italijanske manjšine. O vlogi in o perspektivah manjšinskega zastopstvav italijanskem notranjem pravu pa je obširneje spregovoril Brezigar, ki je začel pri sistemu za izvolitev evropske- ga parlamenta. Italijanski volilni zakon daje možnost manjšinskim zastopnikom, da kandidirajo na vsedržavnih strankah in da so izvoljeni, če dobijo vsaj 50 tisoč preferenc. Tega mehanizma se redno poslužujejo le Južni Tirolci, ki izvolijo svojega evropskega poslanca na listi KD; ker so številčno močna narodna skupnost, pa bi ga najbrž izvolili tudi sami na svoji listi. Za senat in za poslansko zbornico ni zakonov, ki bi zajamčili izvolitev slovenskega parla- mentarca, problem pa se postavlja tudi za deželni svet in najbrž v bližnji prihodnosti tudi za občine in pokrajine. Brezigar je glede napovedane reforme deželnega volilnega sistema rekel, da dosedanji predlogi KD, PSI in DSL močno penalizira-jo SSk, ki bi se morala v»primeru odobritve takega zakona povezati z eno vsedržavno stranko, pri čemer bi izgubila svojo dosedanjo politično avtonomijo. Gre vsekakor za problem, ki po njegovem ne zadeva samo SSk, ampak celotno manjšinsko stvarnost, je dejal še Brezigar, ki pa je izrazil precej dvomov, da bodo hotele vodilne stranke, zlasti zaradi zaostrenega političnega položaja na Tržaškem, ustrezno rešiti to vprašanje. V tem primeru bomo morali Slovenci zahtevati politično pomoč matične države'in pristojnih mednarodnih teles. S.T. Na sliki (foto Križmančič) Peršak, Jevnikar in Brezigar (z leve) 'na ponedeljkovem večeru v DSI. V Krožku 1991 zadnje predavanje o slovenski literaturi Docentka na Tržaški univerzi prof. Marija Pirjevec bo s svojim predavanjem o slovenski književnosti zaključila niz predavanj, ki jih je pod skupnim naslovom Popotovanje skozi slovensko literaturo priredil Krožek 1991 Devin-Nabrežina. Predavanje, ki se bo začelo ob 20. uri, bo v Socialnem centru v Naselju Sv. Maura pri Sesljanu. Veliko zadovoljstvo devinsko-nabrežinskih upraviteljev ob neuradni vesti o rimskem soglasju za obrtno cono Devinsko-nabrežinska obrtna cona je za velik in najbrž najpomembnejši korak bližje uresničitvi. Rimsko ministrstvo za kulturne in ambiental-ne dobrine namreč v 60 dneh, kolikor jih je imelo na voljo za morebitno razveljavitev urbanističnih dovoljenj, tega preprosto ni storilo, s čimer je praktično privolilo v realizacijo nabrežinske cone. Tiho strinjanje torej, ki seveda že razburja naravovarstvenike, pobudnikom zamisli o obrtni coni in devinsko-nabrežinskim občinski upraviteljem pa daje povod za veliko zadovoljstvo ob tej pomembni zmagi. Občinsko pooblastilo za gradnjo obrtne cone bi tako čez 30 dni moralo postati operativno, kar pomeni, da bi se dela v teoriji lahko začela že konec aprila. Toda pogojnik je pri tej zapleteni zadevi obvezen, saj nad usodo obrtne cone visi še cel kup neznank. V teh dneh bi morala priti razsodba Deželnega upravnega sodišča (TAR), na katerega se je bila pritožila deželna sekcija Svetovnega sklada za naravo (WWF), svoje bo morala ponovno povedati Dežela, ki je bila svoj čas razveljavila ustrezno pooblastilo Občine, povrhu pa bo treba počakati še na epilog sodnih prijav WWF in gozdarske službe. Nedvomno bo pri vsem tem odločilnega pomena zadržanje Dežele, ki pa se je za sedaj omejila le na to, da je rimsko odločitev vzela v vednost. Pooblastilo Občine Devin-Nabrežina je bila namreč razveljavila na osnovi deželnega zakona št. 431/39, po katerem občinska uprava za to ni pristojna, sedaj pa bo treba počakati na odločitev Dežele o ostalih sklepih v zvezi z obrtno cono. Kot znano, odloča o pooblastilih na ambiental-nem področju posebna posvetovalna komisija, ki jo sestavlja 18 članov, dokončno zeleno luč pa mora prižgati pristojni deželni ravnatelj. Devinsko-nabrežinski občinski možje seveda ne skrivajo zadovoljstva ob tej pomembni zmagi in upajo, da bo sedaj vse steklo čim bolj hitro, brez novih zastojev. Podžupan Martin Brecelj, ki je kot odbornik za urbanistiko zadevi ves čas neposredno sledil, nam je včeraj dejal, da občinska uprava sicer uradnih sporočil iz Rima nima, da pa bo v primeru uradne potrditve vesti razumljivo zelo zadovoljna. S tem bi bilo namreč potrjeno tisto - je poudaril Brecelj - kar je občinski svet že trikrat sklenil skoraj soglasno, povrhu pa bi bila nagrajena vztrajnost, ki sta jo pri izvajanju tega sklepa pokazala občinski odbor in konzorcij obrtnikov. Po podžupanovih besedah gre vsekakor za pobudo, ki se uokvirja v premišljeno urbanistično politiko, saj je bila lokacija cone določena ob upoštevanju številnih dejavnikov, kot so gospodarski, socialni, komunikacijski in seveda tudi ekološki. Izbrana je bila torej ena najustreznejših lokacij za obrtno cono, ki je neobhodno potrebna za uravnovešen razvoj občine, s katerim bi preprečili, da bi se njen značaj omejil na zgolj rezi-denčnega. Glede na to, da Kras ne prenese industrijskih dejavnosti - je dodal Brecelj - mora poleg kmetijstva na tem območju nujno dobiti prostor tudi obrtništvo. Pač pa je nabrežinski podžupan izrazil obžalovanje, da so se naravovarstveniki ob vprašanju cone odločili za frontalen spopad, pri čemer niso izbirali (včasih tudi spornih) sredstev. Občinska uprava je pripravljena na dialog in dovzetna za njihove zahteve, kar je bila po Brecljevih besedah dokazala že s parkom ob Timavi. Obžaloval pa bi - je dodal naš sogovornik - da so komunisti DSL potem, ko so kar trikrat glasovali za, v zadnjem času iz nejasnih razlogov zadevi začeli obračati hrbet. Upam, da je zadevi zdaj konec in da bo konzorcij obrtnikov (ki je med drugim zaradi zavlačevanja utrpel že precej škode) polno "zaživel v skladu z vsemi dogovori z Občino, da si bo dodobra »zavihal rokave« in uresničil dostojno obrtno cono, kakršno si vsi želimo in potrebujemo, je zaključil Martin Brecelj. Kriza gostinskega sektorja v ospredju na seji sekcijskega odbora pri tržaškem SDGZ Ambiciozni delovni načrti slovenskih gostincev Tudi gostinci pri tržaškem SDGZ občutijo podobno kot kolegi iz trgovinskega in delno obrtniškega sektorja posledico jugo-krize ter sočasne zaostritve davčno-upravnega pritiska s strani javnih organov. Ta obremenitev, je bilo ugotovljeno na sestanku odbora gostinske sekcije, je močno občutena zlasti v mestnem zaledju in na Krasu, kjer so naši gostinci množično in kvalificirano prisotni. Sedanje neugodno stanje utegne res negativno vplivati na nadaljnji razvoj sektorja, ki je še pred kratkim veljal za perspektivnega, kar kažejo lepo urejene in posodobljene slovenske gostilne, od Glinščice skozi Repentabor in Nabrežino do goriškega Krasa. Kriza bo slejkoprej mimo, čim se bodo zaključile sovražnosti v bivši Jugoslaviji oziroma čim bo nastopil resen davčno-upravni režim tudi v Sloveniji in na Hrvaškem, kjer se sedaj najbolj pozna "divja" konkurenca tamkajšnje ponudbe. Tedaj bo ponovno prišlo do bolj smotrne porazdelitve krajevne klientele po celotnem primorskem področju in odprla se bo zelena luč za turistični priliv in promet s severa in zapada Evrope. A stvari se morajo urediti tudi na naši strani, kjer se postavlja problem neurejene ponudbe s strani raznih gostinskih in okrepčeval-nih obratov: tradicionalnih gostiln in restavracij, vaških osmič in novejšega kmečkega turizma. Vsak tip obrata ima svoje specifične značilnosti in je namenjen določenemu profilu klienta, a zara- di nekaterih zakonsko administrativnih pomanjkljivosti prihaja do nepotrebnih neskladij in ingerenc med temi sektorji. Ker je tržaški turistični razvoj odvisen od čim širše in popolnejše ponudbe vseh gostiteljskih storitev, je prav, da se navedene dejavnosti čimbolj uskladijo. SDGZ bo skušalo urediti to vprašanje skupno s Kmečko zvezo, ki predstavlja slovenske vinogradnike in torej tudi upravitelje osmič in agriturističnih obratov. Prav tako bo SDGZ preučilo vse zakonske novosti, ki direktno ali posredno obravnavajo gostinsko področje in bodo vplivale nanj v perspektivi, v ta namen podobno kot za trgovino je bila imenovana posebna komisija, ki bo poglobila vprašanje in ugotovila vse možnosti samoobrambe kategorije. Na drugi strani je odbor gostinske sekcije pozdravil preustroj, s strani Dežele, Ustanove za turistično promocijo v Trstu, ki po novem ima razširjeno pristojnost na celo pokrajino in ima v svojem upravnem svetu kar tri Slovence: zgoniškega župana Miloša Budina, turističnega operaterja Edija Krausa in izvedenca Igorja Tuto. Z ozemeljsko preos-novo bi morala Ustanova razširiti pozornost z osrednjih postojank tržaškega turizma (mesto, kongresni center, muzeji, nabrežje) na bolj periferne in doslej zapostavljene zanimivosti in lepote okolice. Prav z Ustanovo za turistično promocijo - Trst sodelujejo gostinci in hotelirji SDGZ, skupno z drugimi sorodnimi organizacijami, pri realizaciji pobude »T for You« - Trst zate, to je promocijske akcije, ki bo nudila možnost poceni vikenda po tržaških in okoliških hotelih, restavracijah, gostilnah, muzejih v poletnem času. SDGZ pa ima na programu še vrsto pobud v lastni režiji. Po zaključku tečaja o koktajlih je po neposrednem preverjanju pri članih stekla dvojna akcija. V prvi vrsti, ponatis uspešnega deplianta o Vinski poti terana, ki je naletel na dober sprejem tako pri domačih kot pri tujih gostih in je v glavnem pošel. Združenje je pred leti v sodelovanju s Pokrajino Trst in z bistvenim prispevkom slovenskih denarnih zavodov na Tržaškem izdalo ta edinstveni zemljevid, ki je gotovo razširil krog poznavalcev Krasa in terana. Ob ponovnem tisku deplianta bi moralo seveda priti tudi do osvežitve same ceste, posodobitve njene topono-mastike idr. In končno postaja operativna sicer bolj ambiciozna zamisel o publikaciji o tipičnem slovenskem gostinstvu v FJK, ki jo bodo skupno izvedli tržaški, goriški in bržkone slovenski gostinci iz videmske pokrajine. Publikacija naj bi imela v prvi vrsti vlogo uporabnega vodiča s široko naklado, ki predstavlja gostu in turistu značilnosti naše domače kuhinje v primernem turistično-informativnem okviru. V Trstu predstavili novo turistično ponudbo Kartica za turiste Tržaški turistični delavci so včeraj predstavili novo turistično ponudbo, katere namen je seznaniti turiste predvsem iz severne in srednje Italije o lepotah in zanimivostih mesta v Zalivu. Pobuda, ki jo oprijemljivo obeležuje turistična kartica, nosi angleški naslov »T for you« ali po naše »T zate«, kjer uvodna črka »T« pomeni seveda Trst. Turistične kartice bodo razdelili gostom, ki se bodo odločili, da prebijejo konec tedna (od petka do nedelje) v Trstu, omogočila pa jim bo vrsto olajšav. Novo turistično pobudo so predstavili včeraj na tiskovni konferenci, ki so jo priredili organizatorji: konzorcij Promotrieste, podjetje za turistično promocijo Trsta in tržaška trgovinska zbornica. Predsednik podjetja za turistično promocijo Paolo De Gavardo je v svojem posegu obrazložil, da so hoteli organizatorji letos podrobneje predstaviti tujemu gostu tri aspekte Trsta: antikvariat, umetnost in morsko naravo. Turisti si tako v mestu lahko ogledajo nad šestdeset starinarnic z dragocenimi antikvaričnimi predmeti, predvsem iz obdobja secesije. Maja letos bo antikvariatu posvečeno mednarodno zasedanje, novembra pa bo na vrsti že utečena razstava antikvariata. Drugo atrakcijo mesta predstavlja obnovljeni muzej sodobne umetnosti v palači Revoltella. Tu bo oktobra na ogled prestižna zbirka znanega newyorškega galerista tržaškega rodu Lea Castellija. Tretja zanimivost, ki naj bi privlačila turiste, je miramarski morski park, eden od redkih zaščitenih morskih predelov, v katerem si lahko gostje v kopalkah in s podvodno masko ogledajo številne vrste rib in morske flore. Tuji gostje bodo s turistično kartico deležni številnih olajšav, tako pri nočitvah, kot v restavracijah, barih, pa tudi v osmicah in kraških gostilnah. Obenem bodo deležni popusta v zgodovinskih kavarnah, v vrsti trgovin, v disko klubih, v kopališčih, v gledališčih, v parkiriščih, in za turistični ogled Tržaškega zaliva. Popolnoma brezplačni pa bodo ogled Krasa, vstopnina za hipodrom in občinske muzeje. Iste ugodnosti bodo imeli tudi lastniki bančne kartice Carta-Si. Na sinočnjem soočanju velika pozornost tudi vprašanjem manjšine Spetič in Bordon o glavnih dilemah in o perspektivah levice v Italiji Stojan Spetič in VViller Bordon (na sliki D. Križmančiča v sredini med novinarjema Viezzoli-jem, na skrajni levi, in Manzi-nom) sta na sinočnjem zelo dobro obiskanem soočanju na sedežu SKP posredovala svoja gledanja o najbolj perečih vprašanjih iz te resnici na ljubo precej dolgočasne volilne kampanje. Predmet razprave so bili predvsem odnosi na levici po razpustu KPI in po nastanku dveh novih strank (SKP in DSL), ki se vsaka iz svojega zornega kota obračata na volilce nekdanje KPI. Spetič in Bordon sta dokazala, da imata zelo različni politični viziji in da sta si SKP in DSL precej daleč, pustila pa sta tudi odprta vrata za dialog, o katerem pa bo govor le po volitvah. Kandidat SKP se je na osnovi usmeritve svoje stranke zavzel za opozicijsko vlogo levičarskega gibanja in to bo tudi osnovno politično gibalo novoizvoljenih parlamentarcev SKP. Bordon pa je že uvodoma postavil v ospredje svojo usmeritev za takozvani »referendumski pakt«, ki združuje pobudnike in zagovornike uspešnega referenduma o edini preferenci za poslansko zbornico. Izrekel se je proti vstopu DSL v tako imenovano vlado široke nacionalne enotnosti in rekel, da je Occhettova stranka le za levičarsko vlado, ki bo resnično spremenila politične razmere v državi. Na soočanju je tekla beseda tudi o nacionalistični gonji proti Slovencem, ki prihaja do izraza tudi v tej kampanji in zlasti še v pričakovanju papeževega obiska. Bordon je rekel, da mora demokratični Trst več investirati v kulturo sožitja in strpnosti, pri čemer mora svoje življenjske sile črpati tudi iz antifašizma. Spetič je nacionalistični pritisk na manjšino označil kot škandal. Glede papeževega obiska pa je rekel, da bo Janez Pavel II. - tega ne gre poza- biti - v Trstu spregovoril v slovenščini le nekaj besed. Nekateri imajo očitno interes napihovati to demagoško kampanjo. Ponovil je kritike na račun Maccanicovega zaščitnega osnutka, s katerim je soglašal tudi Bordon, in se navezal na vprašanje občinskega in pokrajinskega statuta, kjer je po njegovem levica močno popustila pred sredinskimi silami. Nosilec SKP je tudi povedal, da nasprotuje načrtu o samostojni kraški občini, ki bi še dodatno ločila Slovence na Tržaškem. Oba govornika sta rekla, da SKP in DSL osvajata v volilnem programu temeljne zahteve slovenske manjšine, (st) Poziv tajnika SSk Breclja Za slovenščino na vseh voliščih naše pokrajine Pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Brecelj je včeraj uradno pozval tržaškega, prefekta Vitiella, komisarja Občine Trst Ravallija in miljskega župana Ulcigraia, naj poskrbijo, da bo na voliščih v tržaški in v miljski občini na voljo tudi informativno gradivo v slovenščini. SSk se v poslanici Viti-ellu, Ravalliju in Ulcigraiu uvodoma sklicuje na republiško ustavo, na Londonski memorandum, Osimski sporazum in na razsodbo ustavnega sodišča iz leta 1982. Javna raba slovenščine mora priti do izraza tudi na volitvah. Dvojezičnost na voliščih so doslej dosledno spoštovale le Občine Repentabor, Zgonik, Dolina in Devin-Nabrežina, tržaška uprava pa je slovenske plakate navadno razobesila le na voliščih vzhodnega in zahodnega Krasa, drugod pa ne. Miljska občinska uprava pa je na slovenščino doslej redno pozabljala. Od tod poziv pokrajinskega tajnika SSk miljskemu županu. Mestna sekcija SSk prireja drevi ob 20.30 na sedežu v Ul.Machi-avelli 22 razpravo o volitvah, na katerih bodo sodelovali Aljoša Vesel, Peter Močnik in Zorko Bare j. Ob 12.45 bo Zorko Harej nastopil v okviru volillnih tribun Radia Trst A. Fonda: Tudi iz Trsta podpora prof. Bratini Kandidat DSL za poslansko zbornico Pavel Fonda je na sinočnjem-zborovanju svoje stranke v Prosvetnem domu na Opčinah povabil somišljenike stranke Slovenske skupnosti, naj pomislijo, ali je bolje, da izvolijo v parlament na listi Federalizem iz nam povsem oddaljenega okrožja neznanega neslovenskega kandidata ali pa znanega slovenskega domačega kandidata. Edina DSL po mnenju Fonde nudi praktično gotovo izvolitev v senat uglednega univerzitetnega profesorja prof. Darka Bratine v Gorici. »Podpremo ga lahko tudi v Trstu z glasom DSL, ker se glasovi za senat, za razliko od tistih za zbornico, seštevajo v deželnem merilu,« je še dejal Fonda. Danes med 10. in 12.30 bo kamper DSL v Skednju, popoldne med 16. in 17. uro pa pred vhodom v veleblagovnico PAM. Na pobudo zelenih danes popoldne ob 17.30 v gledališču Miela Zborovanje z Dušanom Plutom V tržaškem gledališču Mlela bo danes ob 17.30 volilno zborovanje Zelene liste smejočega se sonca, na katerem bo spregovoril tudi Predsednik zelenih Slovenije in član predsedstva te države Dušan Plut. Na tem zborovanju (na njem bo govor tudi o negotovi usodi JE Krško) bosta spregovorila tudi deželni svetovalec Zelene liste An-drea Wehrenfennig in slovenska kandidatka zelenih za senat v drugem tržaškem okrožju Nadja Filipčič. Predsednik slovenskih zelenih no zvečer nastopil na zborovanju v goriškem hotelu Palače. Za progo Trst-Benetke že na voljo 8 milijard lir Transportni minister Carlo Ber-nini je te dni obvestil Občino Trst, da je bilo s programsko pogodbo Državnih železnic predvidenih osem milijard lir za okrepitev proge med Benetkami in Trstom. Ta sredstva, za katera se je posebej zavzemal bivši tržaški župan Franco Richetti - piše v tiskovnem sporočilu Občine - bodo služila za prilagoditev velikosti predorov na progi med Trstom in Tržičem. Dela bodo izvedena v dveh fazah in bodo predvidoma trajala tri leta in pol, začela pa se bodo s postavitvijo komunikacijskih točk v bližini predorov, v katerih bodo dela potekala, jn sicer predorov pri Sablicah, Štivanu, nabrežinskem biviu in na krožni progi okrog Trsta. V tiskovni noti Občine Trst je še rečeno, da je minister Bernini tudi sporočil, da je bil projekt o nadaljevanju železniške proge vi- soke hitrosti od Benetk do Trsta vključen v restrukturacijski načrt za resanacijo italijanskih železnic in da so ustrezne procedure že v fazi izvajanja. Tiskovna nota Tržaške občine izzveni kot odgovor na pisanje nekega krajevnega dnevnika, po katerem ne bo Dežela odštela niti lire za realizacijo hitre železniške povezave med Trstom in Benetkami. V Primčevi vili na Greti bo danes na sporedu šesto predavanje iz ciklusa Južni Slovani med enotnostjo in konfliktnostjo, ki ga prireja Deželni zavod za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini. Prof. Teodoro Sala, docent na Tržaški univerzi, bo predaval na temo: Strahovi bližnje preteklosti: ustaši in četniki. Začetek predavanja ob 17. uri. Pozitiven letni obračun konzorcija CONGAFI Po trgovskem, ki se je sestal pred tednom, je včeraj opravil letni občni zbor tudi obrtniški pokrajinski konzorcij za kreditna jamstva CONGAFI, ki šteje 1253 članov. Konzorcij je v lanskem letu povečal obseg svoje dejavnosti za zavidljivih 20 odstotkov in olajšal dostop do kreditov več kot 950 podjetjem za skupnih 25,6 milijard lir posojil. Kot je poudaril predsednik konzorcija Fulvio Bronzi, ki mu je skupščina na koncu potrdila mandat, pa je ta obseg še vedno preskromen, zato bi se morala stanovska združenja zavzeti za boljše informiranje svojih članov. Bronzi je tudi pohvalil odločilen prispevek Dežele in tržaške Trgovinske zbornice v sklad konzorcija, med gosti občnega zbora pa sta bila tudi predstavnika obeh ustanov, deželni odbornik za finance Rinaldi in predsednik Trgovinske zbornice Tombesi, ki sta podčrtala dragocenost konzorcija kot instrumenta za pomoč obrtništvu, temu nezanemarljivemu delu pokrajinskega gospodarstva. V Pesaru aretirali dvojico zelo premetenih goljufov Prepričevala sta predvsem starejše ženske, naj zapustijo svoje imetje zdravnikom, ki naj bi med vojno pomagali večjemu številu oseb v primeru, ko teh zaslužnih zdravnikov ne bi našli, bi denar namenili Združenju vojnih invalidov. S to tehniko sta 52-letni Ambrogio Tagliente in 32-letna Antonella Boemi, oba z bivališčem v Rimu, izvabila precej denarja od zaupljivih žensk, tudi v naši pokrajini. V prvi polovici marca so oba pod obtožbo goljufije aretirali v Pesaru. Na sled so jima preiskovalci prišli na osnovi fotografij, s pomočjo katerih je več oseb prepoznalo dvojico, ki jih je ogoljufala za precejšnje vsote denarja. Tagliente in Boemijeva sta namreč tudi osebno pobirala denar, ki naj bi osebe »prostovoljno« izročile v »dobrodelne namene«, saj sta svoje žrtve pospremila v bančne zavode ali pa domov, kjer so pač hranile prihranke. Po mnenju preiskovalcev je dvojici v zadnjih letih nasedlo tudi več Tržačanov. Vse osebe, ki so jih ogoljufali na opisan način, vabijonaj se zglasijo v uradih letečega oddelka (soba 33). Tatovi okradli veleblagovnico PAM Poziv k enotnosti na občnem zboru Novinarske zbornice V ponedeljek je bil letni občni zbor Novinarske zbornice Furlanije-Julijske krajine, na katerem so člani deželnega vodstva podali obračun delovanja v letu 1991. Predsednik Silvano di Varmo je Pozval novinarje k enotnosti v teh ^ vso kategorijo težkih trenutkih. Omenil je potrebo po koreniti reformi zakona, ki vodi dejavnost deželnih in vsedržavne zbornice for dejal, da bi odprava novinarske zbornice bila za časnikarje pogubna. Vsestranke probleme, ki zadevajo novinarje pa je treba re-S1.fi v sodelovanju z vsemi organizmi te kategorije, od zbornice do sindikata. Prav v tem smislu je napovedal skorajšnje oblikovanje koordinacijskega telesa, v katerem bodo sodelovali tako zbornica kot sindikat in tudi ustanove za socialno m zdravstveno skrbstvo novinarjev. Na občnem zboru so novinarji Počastili spomin kolegov, ki so Preminuli v zadnjem letu od predsednika zbornice Russa do naše kolegice Nadje Kriščak. Občni zbor je tudi odobril obračun za leto 1991 ter proračun za leto 1992, Sedanjemu odboru se mandat izteče konec maja, ko bo ireba izvoliti novo vodstveno strukturo. Približno 170 milijonov lir v gotovini in čekih: toliko naj bi znašal plen tatov, ki so se v nedeljo ponoči pritihotapili v veleblagovnico PAM med ulicama San Mar-co in Čampi Elisi in vdrli v trezor. Značilno je, da so alarmne naprave začele delovati, vendar pa jim stanovalci sosednjih hiš niso pripisali posebne važnosti, ker so se v preteklosti alarmne naprave veticrat sprožile same od sebe. Agenti tržaških karabinjerskih postaj, ki primer raziskujejo, seve- da še ne vedo povedati, kdo je izvedel drzen načrt. Zvedelo se je le, da je več tatov v nedeljo prišlo v prostore veleblagovnice PAM, prišli so tudi do trezorja, v katerem je bilo spravljenih že omenjenih 170 milijonov lir, deloma v gotovini deloma v čekih. Trezor so odprli z varilnim aparatom, nakar so pobrali gotovino in čeke ter mirno odšli. Tudi njih očitno niso zmotile alarmne naprave, ki so nemočno oznanjale, da se je v prostore veleblagovnice prikradel nepoklicani gost. Kot že rečeno, se zanje ni nihče zmenil, čeprav so jih slišali precej daleč naokoli. Alarmne naprave veleblagovnice PAM in drugih trgovin v tistem okolišu se namreč po pričevanju prebivalcev večkrat sprožijo v prazno, tako da so se nanje že kar navadili in nikogar več ne razburjajo. Vendar pa so tokrat zelo verno skušale opraviti zaupano jim nalogo. Zapustila nas je naša draga Ida Štok por. Chermaz Pogreb bo jutri, 2. aprila iz Kopra in nato ob 13. uri bo pokojnica v Ricma-njih. Žalostno vest sporočajo vsi njeni dragi. Log, Koper, 1. aprila 1992 -L Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš 1 dragi očka, nono in brat Bruno Zahar Pogreb bo v petek, 3. aprila, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v župnijsko cerkev v Borštu. Žalujoči sin Stevo z ženo Sonjo, hči Boža z možem Glavkom, vnuki Tomaž, Mara, Mitja, Martina, Aleš in Nada, sestre Francka, Pina, Marija, Roza in Zofka ter ostalo sorodstvo Boršt, 1. aprila 1992 Žalovanju družine Zahar se pridružuje Stojan z družino Ob smrti dragega očeta Bruna Zaharja izreka iskreno sožalje hčerki Boži, sinu Stevu ter ostalim sorodnikom dolinska sekcija Slovenske skupnosti Tajnice slovenskih srednjih šol izražajo iskreno sožalje Boži Petaros -Zahar ob smrti očeta. Ravnatelj, učno in neučno osebje šole S. Kosovel izrekajo iskreno sožalje tajnici gospe Boži Zahar - Petaros in sluginji gospe Sonji Mennucci - Zahar ob smrti dragega očeta oz. tasta. Ob izgubi dragega očeta in tasta Bruna Zaharja izreka iskreno sožalje svojima pevcema Stevu in Sonji ter ostalim sorodnikom PD Slovenec - Boršt Ob izgubi dragega dedka izreka sožalje Mari in Tomažu Petarosu MePZ Jacobus Gallus Ob težki izgubi žene in mame sočustvuje z možem Dušanom in sinovoma Milošem in Igorjem ŠD Breg Ob boleči izgubi učiteljice NA-TUŠKE izrekajo družini iskreno sožalje ravnateljica, učitelji in neučno osebje dolinskega didaktičnega ravnateljstva. Sožalju se pridružujejo učenci in starši šole in vrtca iz Mačkolj. Ob izgubi drage mame in žene NATUŠKE izreka iskreno sožalje Igorju, Milošu in Dušanu Dolinska sekcija PSI Ob izgubi drage mame izrekata iskreno sožalje Igorju in Milošu Tulu Boris in Vera Ob prerani izgubi drage mame in žene izrekamo Milošu in družini iskreno sožalje Monika, Nataša in Ester Ob nenadni izgubi drage mame sočustvujeva s prijateljem Milošem in prizadetem! svojci Karim in Marko z družinama Premiera je bila v nedeljo v openskem Prosvetnem domu Mladinska gledališka skupina s predstavo Ni lahko biti pes V Prosvetnem domu na Opčinah bodo drevi ob 20.30 ponovili mladinsko igro Ni lahko biti pes poljske mladinske pisateljice Elžbiete Burakowske, ki jo je na oder postavila mladinska gledališča skupina z Opčin. Premiera igre (na sliki Maria Magajne), ki jo je režirala Edita Frančeškin, je bila v nedeljo popoldne. Nastopajoči (Andrej Šuligoj, Nina Taha, Martin Sosič, Anja Starec, Ivan Hrovatin, Sara Balde in Daša Bolčina) so dobro izdelali svoje vloge (pa čeprav so bile prvotno namenjene lutkam), izkazali so se s petjem (glasbo je prispeval Nevio Miklavčič), tako da so bili prisotni priča lepi predstavi o psu-robotu, ki je želel postati pravi pes. Res prijetno in poučno doživetje zgoniških osnovnošolcev Otroci zapeli novo pesmico Osnovnošolci in predšolski otroci iz zgoniške občine so doživeli včeraj prijetno popestritev popoldanskega dela pouka. V občinski knjižnici v Saležu so z vso svojo spontanostjo sodelovali in pozorno prisluhnili glasbenemu animatorju Janezu Bitencu iz Ljubljane, ki se je odzval vabilu Kulturnega društva Rdeča zvezda. Ta posrečena pobuda, ki so jo poimenovali "Naučimo se novo pesmico ", je imela v prvi vrsti zabavni značaj, hkrati pa tudi poučno sporočilnost in neprisiljeno uvajanje v čudoviti svet glasbenega in vokalnega izražanja. Najprej je bilo na vrsti srečanje z najmlajšimi, ki obiskujejo otroški vrtec in prva dva razreda osnovne šole. Pedagoško prefinjeni animator Janez se je otrokom takoj prikupil s pripovedovanjem zgodbice, kako je Lenčica iskala medvedka Mikca, ki se je zaril pod odejo njene postelje. Kot zamaknjeni so otroci sledili dogajanju, vmes pa na poziv usklajeno ploskali in doživeto prepevali refren melodičnega napeva. Ko so si po kar nekaj ponovitvah zapomnili tudi besedilo, so še zapeli ob glasbeni spremljavi električne pianole oziroma orglic. Pravo doživetje pa je bil samostojni pevski nastop improviziranega učiteljskega zbora. Učencem zadnjih treh razredov osnovne šole pa je animator po istem didaktičnem konceptu posredoval zgodbico o palčku, ki je s pomočjo čarovnikovega posega zrastel v odraslega človeka. Osnovni element tudi tega sestanka je bilo petje, ki je v sklepnem delu bilo prežeto z glasbeno spremljavo, (bs) Danes praznuje 80 let naš dragi ALBERT COLJA Še na mnoga zdrava leta mu želijo vsi njegovi razstave V Društvu slovenskih izobražencev je na ogled razstava grafičnih listov slikarke BARE REMEC. V galeriji Malcanton bodo v soboto, 4. t. m., ob 17. uri odprli razstavo slikarja Jožeta C JUHE. Razstava bo na ogled do 30. aprila po običajnem urniku. V umetnostni galeriji Tribbio je odprta razstava slikarja Nicole SPONZA, ki bo na ogled do 10. aprila po običajnem urniku. V gledališču Mlela so na ogled risbe in projekti risb za otroške knjige tržaške ilustratorke FEBE SILLANI. V galeriji Torbandena, Ul. Tor Ban-dena 1, je na ogled razstava risb LIN-DSAYA KEMPA. V galeriji Fine Arts Room v ul. della Guardia 16 in v Boutigue MIK- MAK je odprta razstava CARLA MARZUTTINI-JA. V galeriji Studio d'arte Nadia Bassa-nese je odprta razstava BRUNA MUNA-RIJA. __________prispevki________________ Namesto cvetja na grob Stanka Grgiča in Angela Kralja daruje družina Rismon-do 20.000 lir za Sklad Mitje Čuka in 20.000 lir za ŠZ Sloga. Namesto cvetja na grob Stanka Grgiča daruje Zofka Mahnič 30.000 lir za Sklad Mitje Čuka. Namesto cvetja na grob Stanka Grgiča daruje Kristina Manin 10.000 lir za Sklad Mitje Čuka. V spomin na Viktorja Rojca in Milko Žerjal daruje Vesna Tul 25.000 lir za Društvo Slovencev miljske občine. Namesto cvetja na grob prijateljev Karla Hrovatina, Milke Žerjal in Stanka Grgiča daruje Miran Kuret 100.000 lir za MePZ Jacobus Gallus - Trst. Namesto cvetja na grob Stanka Grgiča darujeta Stellia Nejedli in Loredana Sta-no 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka. šolske vesti Tržaško šolsko skrbništvo je razpisalo redni natečaj za vstop v stalež, ki je namenjen neučnemu osebju z vsaj dvema letoma službovanja: - pomožni tajniki; - tehniki; - sluge. Rok za predložitev prošenj zapade 4. aprila 1992 ob 14. uri. Informacije dobite na Sindikatu slovenske šole - Ul. Carducci 8 - Trst. Urnik: ob torkih in četrtkih od 11.30 do 13.00, ob sredah od 15.30 do 16.30 ter ob petkih od 16.00 do 17.00. Učitelji in maturanti učiteljišča, ki se želijo vpisati na Pedagoško fakulteto ljubljanske univerze, enota Koper za študij ob delu, dobijo potrebne obrazce in informacije na sedežu Sindikata slovenske šole - Ul. Carducci 8 v uradnih urah. Rok za predvpis zapade jutri, 2. aprila. Danes, 1. aprila se bodo zvrstile na liceju Prešeren razširjene seje razrednih svetov: 4.C, 5.C, 1. klasični, 2. klasični in 3. klasični. Začetek, ob 15.30. V jutri, 2. aprila se bodo zvrstile na liceju Prešeren razširjene seje razrednih svetov za 3.A, 3.B, 4.A in 4.B. Začetek, ob 15.30. izleti Sindikat upokojencev SPI—CGIL občine Dolina organizira v soboto, 11. aprila izlet v Stično in Žužemberk. Vpisujejo Marčelo (Boljunec) tel. 228597, Pepi (Dolina) tel. 228387 in Sergio (Draga) tel. 228909. razne prireditve ŠKD Cerovlje—Mavhinje vabi v nedeljo, 5. aprila, ob 19.30 v gostilno Urdih v Mavhinjah na ogled veseloigre »Dobro da sm zdrau in močen« v izvedbi dramske skupine KD Slavec iz Ricmanj. SKD Tabor. Prosvetni dom — Opčine. Danes, 1. aprila, ob 20.30 ponovitev mladinske igre VVilkovski «NI LAHKO BITI PES«. Režija Edita Frančeškin, originalna glasba Nevio Miklavčič. Izvaja mladinska gledališka skupina Tabor. Vabljeni. Amaterski oder J. Štoka vabi na premiero igre O ROMEO ZAKAJ NISI ROMEO ? Avtor in režija Zvonka Radojevič. Predstava bo v soboto, 4. t. m., ob 20.30, ponovitev bo v nedeljo, 5. t. m., ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. m ijjji;' > SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE KRSTNA UPRIZORITEV Aleksij Pregare: ČRNI GALEBI Režija: JOŽE BABIČ Premiera v petek, 3. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu - Abonma RED A Ponovitve: v soboto, 4. aprila, ob 20.30 - Abonma RED B □ v nedeljo, 5. aprila, ob 16.00 - Abonma RED C □, v sredo, 8. aprila, ob 20.30 - Abonma RED D SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST - GORICA - VIDEM prireja v okviru 3. Primorskih slovenističnih dnevov BARTOLOV LKTERARm VEČER jutri, 2. aprila, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah Gost večera bo letošnji Prešernov nagrajenec BORIS PAHOR Sodelujeta Borštnikova nagrajenka Mira Sardoč in pianistka Katja Milič. včeraj - danes Danes, SREDA, 1. aprila 1992 HUGO Sonce vzide ob 6,44 in zatone ob 19.33 - Dolžina dneva 12.49 - Luna vzide ob 5.36 in zatone ob 18.04. Jutri, ČETRTEK, 2. aprila 1992 FRANCE VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,7 stopinje, zračni tlak 1005 mb pada,vlaga 66-odstotna, veter 8 km na uro severovzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Vvonne Nibbio, Antonio Stelko, Alessandro De Conti. UMRLI SO: 80-letni Nicolo Parovel, 80-letni Oliviero Collausig, 89-letna Maddalena Gioseffi, 66-letni Basilio Bor-roni, 86-letna Anna Gandini, 63-letni Du-ilio Vindigni, 84-letni Pilade Magris, 83-letna Emma Scarpin, 86-letni Giulio Fra-usin, 82-letna Aurora Crastich, 75-letni Giovanni Marchi. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 30. marca, do nedelje, 5. aprila 1992 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Lungo-mare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, UL. Felluga 46, Largo Piave 2. Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2 (tel. 361655). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. koncerti Glasbena matica - Trst Koncertna abonmajska sezona 1991/92 - V četrtek, 9. t. m., ob 20.30 bosta v Kulturnem domu v Trstu nastopila TRIO LORENZ in Olga GRACELJ - sopran. Na sporedu Turina, Martinu, Vrabec in Rahmaninov. Societet del concertl Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 6. aprila, ob 20.30 bos-tav gledališču Rossetti nastopila M. AN-DRE' in VViirttembergisches Kammeror-kester Heilbronn. Gledališče Mlela Tržaški jazzovski krožek Tretji koncert Tržaškega jazzovskega krožka bo na sporedu v ponedeljek, 27. aprila 1992 v gledališču Mlela. Nastopil bo MASSIMO FARAO' OUARTET. Auditorium Muzeja Revoltella (Ul. Diaz 27) Nedeljski koncerti V nedeljo ob 11. url nastop ansambla gledališča Verdi SALON CONCERTO. Na sporedu Mascagni, lehar, Ketelbey, Kalman in drugi. Gledališče Verdi v Miljah Nedeljski koncerti V nedeljo ob 11. uri koncert komornega orkestra gledališča Verdi. Dirigent Igor Terčon. Na sporedu skladbe Haen-dla, Mozarta in Salierija. DEMOKRATIČNA STRANKA LEVICE OBČINSKA ZVEZA DOLINA organizira nocoj ob 20. uri v centru A. UKMAR-Miro pri Domju politično tribuno s predstavitvijo kandidatov Demokratične zveze Trst za Evropo. Vabljeni. __________gledališča________________ SSG - Kulturni dom Slovensko stalno gledališče - V petek, 3. aprila, ob 20.30 za abonma Red A krstna premiera drame Aleksija Pregarca ČRNI GALEBI. Ponovitve v soboto, 4. aprila, ob 20.30 za abonma red B; v nedeljo, 5. aprila, ob 16. uri za abonma Red C in v sredo, 8. aprila, ob 20.30 za abonma red D. Gledališče Rossetti Danes ob 16. uri bo skupina Giulia Bo-settija ponovila Molierovo komedijo SKOPUH.(Red upokojenci). Režija Gian-franco De Bosio, nastopata Giulio Bosetti in Marina Bonfigli. V abonmaju odrezek št. 8. Rezervacije in prodaja vstopnic pri glavni blagajni pasaže Protti. Gledališče Verdi Operna in baletna sezona 1991/92 V soboto, 4. aprila, ob 20. uri (red A) premiera Puccinijeve opere MAN ON LESCAUT. Dirigent Tiziano Severini, režija Gianfranco Ventura. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča od 31. t.m. dalje. Ponovitev v četrtek, 9. aprila, ob 20. uri za red H. V torek, 7. aprila, ob 20. uri (red F) osma predstava enodejank MOZART IN SALIERI Rimsky-Korsakova in IL COM-PLEANNO DELL'INFANTA Zemlinske-ga, ki je prvič uprizorjena v Italiji. Dirigent Lil Jia, režija Frank Bernd Gott-schalk. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi. La Contrada - Gledališče Cristallo V soboto, 4. aprila, ob 20.30 bo gledališka skupina Teatra Stabile iz Bočna uprizorila delo A. Beolca DIALOGI; režija Marco Bernardi. V glavnih vlogah nastopajo Gianrico Tedeschi, Sergio Graziani, Marianella Lazio. kino ARISTON - 17.00 19.30, 22.00 Bugsy, r. Barry Levinson, i. VVarren Beatty, An-nette Bening. EKCELSIOR - 17.30, 19.45, 22.15 Analisi finale, i. Richard Gere, Kirn Basinger. EXCELSIOR AZZURRA - 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 Ombre e nebbia, r. Woody Allen, i. Madonna, Mia Farrow, John Malkovich. NAZIONALE I - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 Tacchi a spillo, r. Pedro Almodovar, i. Miguel Bose. NAZIONALE II - 16.15, 18.05, 20.15, 22.15 L'amante, r. Jean Jagues Annaud. NAZIONALE III - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 II silenzio degli innocenti, r. Jo-nathan Demme, i. Jodie Foster, Antho-ny Hopkins. NAZIONALE IV - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 II principe delle maree, dram., ZDA 1991, r-i. Barbra Streisand, i. Nick Nolte. GRATTACIELO - 17.00, 19.30, 22.00 Hook Capitan Uncino, r. Števen Spielberg, i. Dustin Hoffman, Bob Hos-kins. MIGNON - 17.30, 19.50, 22.15 Henry e June, r. P. Kaufman, □ □ EDEN - 15.30, 22.10 Soffocation, la mog-lie con 11 desiderio proibito, porn., □ □ CAPITOL - 17.45, 20.00, 22.00 Cape Fear - II promontorio della paura, r. M. Scorsese, i. Robert De Niro, Nick Nolte, □ LUMIERE - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 Pro-va schiacciante, r. VVolfang Petersen, i. Tom Berenger, Bob Hoskins. ALCIONE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 Ju-Dou, r. Zhang Yi-Mou. RADIO - 15.30, 21.30 A.A.A. Giochi in-naturali cercasi, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ Ameriški dolar . 1238,75 1215,— Nemška marka . 754,75 745.— Francoski frank .... 222,57 218.— Holandski florint .. 670,25 662.— Belgijski frank 36,666 35,50 Funt šterling . 2156,30 2135,— Irski šterling . 2009,50 1980. Danska krona . 194,46 191,— Grška drahma 6,50 6,— Kanadski dolar . 1040,75 1010.— Japonski jen 9,316 9,10 razna obvestila Zadruga Naš Kras vabi člane na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v prvem sklicanju 9. aprila 1992 ob 15. uri, v drugem sklicanju pa v petek, 10. aprila 1992 ob 20. uri v Galeriji Kraške hiše v Repnu. Na dnevnem redu je: predsedniško poročilo, odobritev bilance, poročilo nadzornega odbora in razprava ter izvolitev novega odbora. Klub prijateljstva in Slovenska vin-cencijeva konferenca vabita k duhovni pripravi na veliko noč, ki bo jutri, 2. aprila, ob 16.30 pri šolskih sestrah v Ul. delle Doccie 34 pri sv. Ivanu v Trstu. Vodil jo bo škofov vikar dr. L. Škerlj. Sledila bo družabnost. čestitke Prijateljčku Danielu in očku Fabiotu je mamica Laura povila malega ALEXA. Z njimi se veselimo tudi otroci, starši ter osebje šempolajskega vrtca. mali oglasi #?WEDA, SUSH,i TRST - Ul. S. Frančiška 11 - Tel. 370802 ELEKTRONSKE BLAGAJNE - TIHI IN HITRI MODELI 001.300.000 lir DALJE-NUDIMO TUDI TELEFAKSE OSMICA je odprta pri Miliču v Zagradcu. OSMICO ima Ivan Antonič - Cerovlje št. 34. Toči belo in črno vino. OSMICO ima odprto Dušan Guštin v Repnu št. 22. Vabljeni! OSMICO je odprl Slavko Švara - Trnovca 14. BERTO TONKIČ toči belo in črno vino na Tržaški c. 25 v Doberdobu. OSMICO je odprl Ladi Kocjan, Dolina 147. OSMICO ima odprto Juri Štubelj v Šem-polaju. IŠČEM zaposlitev kot poklicna natakarica in druga dela. Telefon 327411 od 19. do 21. ure. IŠČEM motivirano sodelavko za otvoritev nove agencije v centru mesta s klavzulo »franchising«. Za zmenek klicati na tel.št. 228779. AVTOKLEPAR in žerjavist za stolpne žerjave išče zaposlitev ali katerakoli opravila. Telefon 327411 med 19. in 21. uro. ABSOLVENTKA na ekonomski fakulteti daje lekcije iz trgovinstva, knjigovodstva, prava, ekonomije, matematike, blagoznanstva in angleščine. Tel. 040/232101. UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine. Tel. 229234. KEMIJSKI inženir nudi lekcije iz matematike, fizike in kemije. Telefon 229234. KOZLIČKA proda Franko, Male Loče 16 - Podgrad. PRODAM motor YAMAHA TDR 125 kem, prevoženih 3500 km. Tel. (040)302399. PRODAM ford sierra ghia 1800, letnik '89 za 13.000.000 lir po dogovoru. Tel. 327323 po 17. uri. NAJBOLJŠEMU ponudniku prodamo v samem središču mesta staro dvonadstropno hišo potrebno popravil. Informacije tel. (040)723010. PRODAM avtomobil Regata 70, letnik dec. '86, cena po dogovoru. Telefon 911198. PRODAM klavir za začetnike. Interesenti naj telefonirajo na št. 212387. FARMA Tomšič Srečko v Sovodnjah prodaja kokoši nesnice in za meso. Tel. (0481)882064 po 20. uri. PRODAM bele sanitarije Ideal Standard. Cena po dogovoru. Tel. 44631. PRODAM audi 80, letnik '84, edini lastnik, v dobrem stanju za 3.000.000 lir. Tel. (040) 228642. PRODAM Fiat TIPO 1400, letnik '88, bele barve, prevoženih 46.000km, v od-ličem stanju. Telefon 55353. PRODAM Opel GSI 2000, 16V, letnik '90, v odličem stanju, garažiran in servisiran po cenah 4R. Tel. ob večernih urah 211154. PRODAM Audi coupe 1800 kem, letnik '90, v dobrem stanju. Telefon 226517. PRODAM avtomobil Lancia prisma 1600, letnik '86, v dobrem stanju. Telefon ob urah obedov 200097. NA PRODAJ imamo mladiče čistokrvne pasme nemškega ovčarja. Interesenti naj tel. v opoldanskih in večernih urah na tel. št. 211207. GOSTILNA GUŠTIN v Zgoniku priredi v soboto, 4. aprila pomladanski ples z večerjo. Igra ansambel Toquar's. Rezervacije na tel. št. 229123. ODDAM v najem celoletno košnjo detelje na 4.000 kv. m v miljski občini. Tel. št. 232112 v večernih urah. GOSPODARSKO DRUŠTVO na Konto-velu razpisuje natečaj za novega gostilničarja. Pismene ponudbe sprejema odbor Gospodarskega društva Kon-tovel 152. Švicarski frank 827,— 823.— Avstrijski šiling 107,245 105,50 Norveška krona 192,18 189.— Švedska krona 207,96 204,— Portugalski eskudo . 8,757 8.— Španska peseta 11,933 11,30 Avstralski dolar 953,40 910.— Jugoslov. dinar — 6,— ECU 1542.— Slovenski tolar — 13,75 Hrvaški dinar — 9,75 n^li/n BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dLIKd tržaška kreditna banka menjalnica 31.3. 1992 TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST Italijanskemu filmu drugi oskar v treh letih: Salvatoresov Mediterraneo najboljši tuji film Levji delež zlatih kipcev letos podelili kriminalki LOS ANGELES - Marsikatero nenapisano hollywo-odsko pravilo je bilo včeraj ponoči .odpravljeno. »II si-lenzio degli innocenti«, najbrž ena od najbolj pretresljivih kriminalk v zgodovini filma, si je zagotovil levji delež Oskarjev in pregazil vse tekmece. Skupno s kriminalko pa je slavil še italijanski film. »Mediterraneo« Gabrieleja Salvatoresa je bil nagrajen kot najboljši tuji film, montažer Pietro Scalia pa je dobil priznanje za najboljšo montažo. Na tri nominacije si je včeraj ponoči italijanski film pridobil dva pozlačena kipca, ki sta dokaz kakovostnega dela mladi italijanskih avtorjev. Zmaga filma »II silenzio degli innnocenti« je v marsičem presenetila opazovalce, saj so temu filmu šla štiri najpomembnejša priznanja (oskar za nakjboljši film, oskar za režijo, oskarja za najboljša igralca z nosilnima vlogama), poleg teh pa še oskar za najboljši scenarij. S petimi nagradami je »il silenzio degli innocenti« v bistvu pokvaril rojstni dan Warrenu Beattyju, ki je menil, da bo njegov »Bugsy« vendarle deležen pomembnejše nagrade (dobil je oskarja za scenarij in kostumografijo), pa tudi režiserju Oliveru Stonu, ki je za svoj JEK pričakoval veliko več, moral pa se je zadovoljiti z Oskarjema za montažo in fotografijo. Stone, ki je zmagal oskarja s »Platoonom« in »Rojenim 4. julija« ter oskar za scenarij filma »Polnočni beg«, bi bil s še enim kipcem stopil na Olimp Hollywooda. A mu ni uspelo, kljub temu da se je ovil v beli šal, ki naj bi mu prinašal srečo. Dokaj nepričakovana je bila tudi nagrada italijanskemu filmu, saj je bil več kot kdo prepričan, da si bo oskarja zagotovil kitajski »Lanterne rosse«. Zato je bil Salvatores prijetno iznenaden, ko je Sylvester Stallone prebral njegovo ime in ga poklical na oder. »To priznanje je pomembno zame osebno in za moj film, je pa obenem priznanje vsej italijanski kinematopgrafiji,« je v pogovoru z novinarji izjavil vidno ganjen mladi režiser. Dodal je, da je pred dvema letoma podobno priznanje dobil »Nuovo cinema Paradiso«, letos pa on z »Mediter-raneom«. Dva oskarja v treh letih sta dokaz kakovostnega dela mladih italijanskih avtorjev. Veliko odmevnost je nagrada imela tudi v Italiji, kjer je ravnatelj beneškega filmskega festivala Pontecorvo dejal, da dva oskarja v treh letih in pomembna zmaga italijanskega filma na zadnjem festivalu v Berlinu dokazujejo, da je italijanska kinematografija najbrž prebredla najbolj akutno fazo krize. Predsednik sindikata italijanskih kritikov Ernesto Baldo pa je dodal, da sedaj mora parlament nujno sprejeti zakon, ki naj pomaga italijanskemu filmu, da zaživi. Čestitke režiserju salvato-resu pa je naslovil minister za prireditve Tognoli. Levo italijanski režiser Salvatores z Oskarjem; desno zgoraj štirje nagrajeni igralci Jack Palance, Jodie Poster, Anthony Hopkins in Mercedes Ruehl; desno spodaj pa protest ameriških homoseksualcev, ki obtožujejo HoIIywood, da izkrivljeno prikazuje njihovo problematiko (Telefoto AP) C 1 lil 1 1 i III rc rai 1___________________ 6.55 Aktualno: Unomattina 10.05 Gospodarstvo 10.15 Aktualno: Ci vediamo (vodi Danila Bonito) 11.00 Kratke vesti 11.05 Ci vediamo (2. del) 12.00 Variete: Piacere Raiuno 13.30 Dnevnik in Tri minute 14.00 Variete: Piacere Raiuno 14.30 Otroška oddaja: L albe-ro azzurro 15.00 Aktualno: Green - kronika, moda, zanimivosti, 15.30 Lavoro news 16.00 Mladinski variete: Big! 18.00 Kratke vesti 18.05 Variete: Hočeš zmagati? 18.30 Aktualno: Ora di punta 19.50 Vreme in dnevnik 20.25 Nogomet: Evropski pokali 22.15 Volilna tribuna 1992: tiskovna konferenca DC 23.10 Nočni dnevnik 23.25 Športna sreda: odbojka (finale play off) 0.15 Dnevnik in vreme 0 45 Filmske novosti 0.55 Športna sreda: boks Ca-pai-Patri, avtomobilizem - rally v Keniji 2 00 Film: Gli amori di Erco-le (pust., It. 1960) 3.30 Nočni spored C CANALE5 | ''•OO Aktualno: Na prvi strani, 8.30 Braccio di ferro 9.00 Rubrika: II mondo del bebe (vodi A. V ianini) 0- 45 Film: La campana del convento (ZDA 1951) 11.30 Aktualno: Elettorando 11.50 Kviz: II pran^o e servito 12.40 Aktualno: Affari di fa- miglia 13.00 Dnevnik TG 5 13.20 Variete: Non e la RAI 14.30 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale, 15.30 Ti amo parliamone 6.00 Otroški variete: Bim bum bam in risanke 8-00 Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna 20.00 Dnevnik TG 5 20.30 Nanizanka: Edera (i. Ag-nese Nano, Nicola Far-ron, Maria Rosaria Omaggio, 7. epizoda) ■12.45 Aktualno: Italia doman-da - O volitvah (vodi Gianni Letta) 3.15 Variete: ■ Maurizio Co-stanzo Šhow, vmes (24.00) Dnevnik TG 5 1- 45 Nočni spored ^ RAI 2 7.00 Nanizanke in risanke 8.25 Ne samo o kmetijstvu 8.40 Dok.: Viaggetto sul Po 9.40 Film: Mi manda Picone 11.50 Kratke vesti 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Gospodarstvo in vreme 13.40 Volitve 1992 14.05 Nad.: Ouando si ama, 15.00 Santa Barbara 15.30 Aktualno: Kronike v živo, rubrika o lepoti 17.00 TG 2 - Diogenes 17.25 Kratke vesti 17.30 Aktualno: I giovani in-contrano VEuropa 17.55 Glasba: Rock cafe 18.05 Športne vesti 18.20 Nanizanka: Un giusti-ziere a New York 19.15 Nad.: Beautiful 19.45 Dnevnik in šport 20.20 Molitev Matere Tereze 20.30 Film: Le stagioni del cuore (dram., ZDA 1984, r. R. Benton, i. S. Field) 22.20 Aktualno: Mixer 23.15 Aktualno: Pegaz 23.55 Nočni dnevnik 24.00 Una citta per cantare 1.00 Vreme in horoskop 1.05 Glasba: Rock cafe 1.10 Film: Non ti pago RETE 4_________________ 8.00 Nadaljevanke: Cosi gira il mondo, 8.25 La mia piccola solitudine, 9.00 La valle deipini 9.30 Signore e signori 10.00 Nadaljevanka: Una don-na in vendita 10.30 Kviz: Čari genitori 10.55 TG 4 vesti 11.35 Nad.: Marcellina 12.10 Otroški variete 13.30 TG 4 vesti 13.40 Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) 13.45 Nad.: Sentieri, 14.45 Ven-detta di una donna, 15.45 Tu sei il mio destino, 16.20 Cristal 17.00 Onorevoli signore 17.20 Nad.: Febbre d'amore 17.50 TV 4 vesti 18.00 Variete: Ceravamo tan-to amati 18.30 Kviz: Gioco delle coppie 19.15 Nad.: Dottor Chamberlain, 19.40 Primavera 20.30 Film: Il compagno Don Camillo (kom., It. 1965, r. Luigi Comencini, i. Gino Cervi, Fernandel) 22.45 Film: Marrakech Ex-press (kom., It. 1989) 0.50 Programi non stop ^ RAI 3 | 11.00 Hokej 11.30 Rubrika o rugbyju 12.00 Krožek ob 12, vmes Vesti iz Milana 14.00 Deželne vesti 14.30 Popoldanski dnevnik 14.45 Dok.: Litografija, 15.15 I viaggi del San Michele 15.45 Šport: rubrika o telovadbi, 16.25 avtomobilizem - rally Kenije, 16.35 nogomet v 5-ih 17.00 Rubrika Derby 17.15 Popoldan na tretji mreži 17.45 Pregled tujega tiska 18.05 Dok. oddaja: Geo 18.45 Volitve 1992 18.50 Vremenska napoved 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželna volilna tribuna, nato variete Blob 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato 20.30 Aktualno: Mi manda Lubrano 22.30 Dnevnik ob 22.30 • 22.45 Film: Il signore del ca-stello (dram., Fr. 1989, r. Regis VVagnier, i. Jean Rochefort) 0.45 Dnevnik in vreme 1.10 Variete: Fuori orario 1.30 Nočni spored ITALIA 1______________ 6.30 Pregled tiska 6.40 Otroška oddaja 8.30 Odprti studio 9.05 Nanizanke: SuperVicky - Il ballo scolastico, 9.30 Chips - Punto di rottura, 10.30 Magnum P.I. - Una giornata nera 11.30 Odprti studio 11.45 Varieteja: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari) 13.00 Aktualno: Conto alla ro-vescia, nato vreme 14.15 Odprti studio 15.00 Nanizanke: Supercar -Incubi, 16.00 Paradise - I fratelli Foster, 17.00 A-Team - Come soleva dire il mio prozio buonanima, 18.00 McGyver- Minac-cia sulla citta 19.00 Odprti studio 19.10 Studio Šport 19.40 Kviz: II gioco dei nove 20.50 Nogomet: Real Madrid-T orino 22.45 Film: Ispettore Callag-han, il caso Scorpio e tuo (krim., ZDA 1971, r. Don Šiegel, i. C. Eastwood, Harry Guardino) 0.45 Odprti studio in šport 1.15 Nočni spored [~ fr" TV Slovenija 1 | 8.00 Video strani 8.10 Spored za otroke: Geniji in genijalci 9.00 Opera: Veronika desetiška (D. Švara) 11.10 Nadaljevanka: Nenavadno poletje 12.00 Poročila 15.50 Napovednik 15.55 Poljudnoznanstvena serija: Potovanja 16.55 Poslovne informacije 17.00 Poročila 17.10 Slovenska kronika 17.20 Spored za otroke: Klub Klobuk 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.30 Dnevnik 19.55 Vreme in šport 20.30 Film tedna: Uho (dram., ČSSR 1969, r. Karel Kachyna, i. Jirina Boh-dalova, Radoslav Brzo-bohaty) 22.05 Dnevnik, vreme, šport 22.30 Dokumentarna oddaja: Avstralija, prikloni se 23.05 Nočni program Sova, vmes nanizanki Krila in Coplan ter dokumentarna serija Ves svet je oder 1.10 Video strani ODEON__________________ 13.00 Risanke 15.45 Nad.: Happy end (i. Jose VVilker) 16.30 Film: Il bandito (dram., lt. 1946, r. Alberto Lattu- ada, i. Amedeo Nazzari) 18.00 Nad.: Rosa selvaggia (i. Veronica Castro) 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Eguipaggio tutto matto 20.30 Nad.: Il paradiso del male (i. Vera Fischer, C.A. Riccelli, 5. del) 22.15 Nan.: Capozzi e figli 22.45 Rubrika o zdravstvu 23.15 Znanstveno-informativ-ni tednik Beyond 2000 TMC___________________ 7.30 Aktualno: CBS News 8.30 Nanizanke: Batman, Ai confini delVArizona 10.00 Nad.: Tris di cuori, 11.00 Vite rubate 11.45 Variete: Kosilo z Wilmo 12.30 Nanizanka: Get Smart -Il misterioso Dott. T 13.00 Dnevnik in šport 14.00 Variete: Arniči mostri 15.00 Risanke: Snack 15.30 Rubrika: Ženska TV (vodi Carla Urban) [UPI TV Koper 13.00 Nadaljevanki: Rayano-vi, 13.20 Amandoti 14.00 Film: Prihodnje poletje 15.45 Risanke 16.00 TV Novice 16.10 Otroški program 17.00 Film: Šakali (pust., Južna Afr. 1968, i. Vincent Priče) 18.30 Studio 2 18.50 Odprta meja in dnevnik 19.25 Nadaljevanki 20.30 Kramljanja 21.00 Aktualno: Sever Vzhod 22.00 TV dnevnik Vsedanes 22.10 Dokumentarna oddaja: Spoznanje preteklosti 22.40 Nogomet: Kranj Živila Naklo-Belvedur izola 23.10 Nanizanka: Na kalifornijskih cestah fjp TV Slovenija 2 15.55 Osmi dan (pon.) 16.45 Sova, vmes nanizanki 18.00 Regionalni programi: Maribor, Slovenska kronika 19.00 Psiho 19.30 TV Dnevnik ORF 20.05 Seriski film 20.30 Športna sreda 22.30 Yutel 17.25 Film: Le avventure di Huck Finn (pust., ZDA 1960, r. Michael Curtiz, i. Eddie Hodges, Archie Moore) 19.30 Sportissimo '92 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Volitve 1992 21.20 Film: Amore & Musiča (kom., Fr.-Kan. 1984, r. Elie Chouragui, i. Cathe-rine Deneuve, Christop-her Lambert) 22.35 Nogomet: Evropski pokali (polfinale) 0.30 Večerne vesti 0.50 Rubrika: Top šport 2.15 Aktualno: CNN News TELEFRIULI____________ 10.45 Telefriuli non stop 15.30 Košarka BI 16.00 Kratke vesti 17.00 Ena rastlina na dan 18.05 Nad.: La padroncina 19.00 Večerne vesti 19.30 Volitve 1992 20.00 Rubrika: Parliamone 20.30 Film: Il provinciale (kom., It. 1971, r. Luciano Salce, i. G. Morandi) 22.45 Nočne vesti 23.15 Mare pineta TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev; 8.40 Pot-puri; 9.30 Za smeh in dobro voljo; 9.40 Evergreeni; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Roman: Oblo-mov (15. del); 11.50 Melodije; 12.00 Male neznane države; 12.20 Glasba; 12.40 Zborovska glasba; 12.50 Volina tribuna; 13.25 Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Soft mušic; 15.30 Iz preteklosti v sedanjost; 15.40 Blues; 16.00 Mi in glasba: Slovenski izvajalci: flavtistka Irena Grafenauer; 17.00 Kronika; 17.10 Literarne podobe; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.30 Vesti o prometu; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.15 Obvestila; 9.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 16.15 Radijska tribuna; 17.05 Studio ob 17.00; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 Odskočna deska; 20.25 Odlomki iz opere; 21.05 Zbori po želji; 21.30 Naši interpreti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Znane melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika-Prenos RS; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Modri val - Na rešetu; 11.00 Moped show-Prenos vala 202; 11.30 Hladno-Toplo-Vroče; 12.00 Souvenir d'I-taly; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance Musič; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 16.40 Pesem tedna-, 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 19.00 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Horoskop; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Iz kulturnega sveta; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.40 Kantavtorji; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Folk studio; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 21.00 Pogovor z odvetnikom in Drugi Trst. Predstavili obračun Goriške hranilnice za leto 1991 Poslovanje se je zaključilo ugodno Čisti dobiček presega 11 milijard lir Tolminski puntarji nimajo nič z Gorico Občina ne da soglasja za obeležje puntarjem Lani je Goriška hranilnica slavila 160. obletnico ustanovitve. Gre za pomembno obletnico, ki pa pomeni tudi mejnik. Od 1. januarja letos je Goriška hranilnica začela drugo obdobje. Delovanje te ustanove se je razpolovilo: za bančno in kreditno poslovanje skrbi delniška družba, medtem ko bo posege na socialnem in kulturnem področju v prihodnje zagotavljal poseben sklad. Leto 1991 je bilo zadnje, ko se je delovanje zavoda odvijalo v dosedanjih okvirih, je na včerajšnjem srečanju z novinarji povedal predsednik dr. Antonio Tripani. Zaključilo pa se je z gospodarskega vidika dobrim uspehom. Zavod je v sklopu celotnega poslovanja uspel uresničiti 30,7 milijarde lir dohodka, od česar je nekaj nad 11 milijard lir čistega dobička, od česar bodo 1,6 milijarde lir namenili v korist raznih kulturnih, športnih in humanitarnih dejavnosti. Lansko leto je bilo uspešno tudi z drugačnega vidika: Goriška hranilnica je kot ena redkih v državi prejela dve posebni priznanji glede prozornosti in prikazovanja bilanc. Dober poslovni uspeh in priznanja, po drugi strani pa razširitev dejavnosti na območje celotne dežele — podružnice v Trstu, Reani, Manzanu, nova okenca v Ločniku in pri Sv. Ani ter pred kratkim filialki v Sacile in San Vitu, so najboljša priporočila tudi za prihodnje obdobje in še zlasti za leto 1993, ko se bo treba spopasti z že danes zelo agresivno konkurenco tujih bank. Goriška hranilnica si je nedvomno ustvarila pogoje ne samo za obstoj, ampak tudi za uspešno poslova- nje v novih razmerah, je na srečanju z novinarji dejal predsednik upravnega sveta. Vendar pa si najstarejši goriški kreditni zavod širi prostor tudi izven meja Furlanije Julijske krajine, čeprav morda nekoliko počasneje, kakor bi bilo mogoče pričakovati. Tako je bil pred kratkim sklenjen sporazum o deviznih hranilnih vlogah slovenskih državljanov z A — Banko. Skupaj s hranilnicama v Trstu ter v Pordenonu tečejo pogovori za odprtje banke v Ljubljani, kjer bi večinski delež imeli italijanski denarni zavodi. Goriška hranilnica je že pred časom dokazala pripravljenost financiranja (50 milijard lir) izgradnje avtoceste, vendar se je zadeva zaustavila zaradi težav glede garancij tega kredita. Predsednik upravnega sveta banke je v pogovoru z novinarji povedal, da bo kreditna ustanova, ki želi ohraniti stik z goriškim prebivalstvom, tudi v prihodnje, čeprav na drugačen način, podpirala kulturne, športne in druge pobude. Ob koncu pa še nekaj številčnih podatkov: Goriška hranilnica je lani upravljala 2.685 milijard lir hranilnih vlog, ali kakih 12 odstotkov več kakor leto poprej. Investicije na področju gospodarstva so znašale 1.532 milijard, na področju finančnih operacij pa 403 milijarde. Za 156 milijard (plus 14,2 odstotka) se je povečala vrednost premoženja. V gornjih številkah je seveda zapopadena dejavnost celotnega zavoda in vseh branš, v katerih je zaposleno skupaj 396 uslužbencev. V letu 1990 je znašal čisti dobiček Goriške hranilnice 10 milijard 802 milijona lir. Občinski odbor je zavrnil prošnjo za postavitev spominske plošče Tolminskim puntarjem na Travniku in pri tem upošteval mnenje, ki ga je izdelala občinska (posvetovalna) komisija za topo-nomastiko. Omenjena komisija je tudi mnenja, da bi kazalo spominsko obeležje postaviti v krajih, kjer se je tolminski punt dejansko odvijal. V Gorici naj bi se namreč dopolnilo le sklepno dejanje te zadeve. Tako po kratkem uradnem sporočilu, ki smo ga dobili z občine. Prošnja za postavitev obeležja je čakala lep čas na odgovor. V občinskem svetu je bilo vloženo delegatsko vprašanje, kdaj misli uprava odgovoriti na prošnjo. Kar naenkrat pa so občinski organi in službe postali sila ažurni. Prejšnji teden je o zadevi razpravljal rajonski svet za mestno središče in izrekel nasprotno mnenje. Takoj zatem je bila zadeva poslana komisiji za toponomastiko, ki je tudi zelo hitro povedala svoje stališče in, kot kaže, ga tudi zgodovinsko in strokovno utemeljila. Vsakršno namigovanje na skorajšnje volitve ali druge razloge bi bilo seveda pristransko in zlonamerno... Slovenska komisija PSI vabi člane, somišljenike in prijatelje na PREDVOLILNO SREČANJE, ki bo v četrtek, 2. aprila ob 20. uri na županstvu v Sovodnjah. Volilna zborovanja "Slovenski premier Peterle poziva vse verne in katoliške Slovence, naj na nedeljskih volitvah oddajo svoja glas rdečemu demokratu Bratini; Marko Marinčič poziva zelene naj dozorijo in postanejo rdeči; Cossiga je kupil nov "pikun" za Slovence; Spetič grozi "svoji k svojim" itd." To je le anticipacija tega kar boste nocoj poslušali na mednarodnem Pajk's showu v Novi Gorici, v diskoteki Alcatraz, kjer bo kot gost nastopil tudi komik Sdrindule iz Vidma. Zabave, smeha in še kaj na tej predvolilno navdahnjeni prireditvi torej ne bo manjkalo. Za zamudnike naj povemo, da je na razpolago samo še nekaj vabil. Oglasite se danes med 9. in 12. uro v Kulturnem domu v Gorici. ______________izleti________________ Društvo slovenskih upokojencev za Goriško, prireja na velikonočni ponedeljek izlet za avtobusom na Bled in v Kranjsko goro.Prijave na sedežu društva in poverjenikih do 8. aprila. Kandidatka za poslansko zbornico PSI Roberta Breda bo danes ob 14.45 na sedežu zadruge ITe sodelovala na okrogli mizi o gospodarski problematiki. Gost Zelenih smejočega se sonca bo drevi ob 20.30 v Palače hotelu član predsedstva Slovenije Dušan Plut. DSL prireja jutri, ob 20.30 srečanje z občani Doberdoba. ■ Pred okrožnim kazenskim sodiščem v Vidmu je bila včeraj obravnava proti odgovornemu uredniku tednika Voce Isontina Renzu Bosca-rolu in števerjanskemu župniku Antonu Lazarju zaradi žalitve preko tiska. Prijavo so vložili člani družine Formentini. Zadeva pa se ni zaključila, temveč je sodišče ugodilo predlogu, naj se razprava prenese (do 22. maja). Tačas pa naj bi stranki skušali poiskati sporazumno poravnavo izven sodišča. ______________kino________________ Gorica VITTORIA 19.30-22.00 »Bugsy«. W. Beat- ty- CORSO 17.30-22.00 »Lamante«. Režija J.J. Anaud. VERDI 17.30-22.00 »Analisi finale«. Tržič COMUNALE 20.30 koncert. lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini - Korzo Italia 89 - tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore — ul. Fratelli Roselli 23 -tel. 410340. Pogovor s kandidatom za poslansko zbornico Markom Marinčičem Zeleni smo za čisto politiko v zdravem okolju Temeljno načelo demokracije je pluralnost Marko Marinčič, novinar Primorskega dnevnika in aktiven v manjšinskem družbenem življenju, kandidira za poslansko zbornico na listi zelenih smejočega se sonca. Do pred dvema letoma je Marinčič bil predsednik Konzulte za slovenska vprašanja na Goriški občini, od leta 1990 pa je rajonski svetovalec zelenih v Standrežu, kjer se je še posebej angažiral proti gradnji obvoznice ter financarske šole na letališču. Marinčič, zakaj naj bi slovenski volilci danes glasovali za zelene? Slovenci nismo Marsovci pač pa ljudje kot vsakdo drug in državljani te republike. Kot ljudje vdihujemo isti zastrupljen zrak in se kopamo v istem onesnaženem morju kot vsi drugi. Zeleni se zavzemamo za reševanje teh in drugih problemov okolja. Zato, če nas bodo volilci podprli, bomo močnejši vsi, ki želimo ustaviti pogubne procese uničevanja okolja in zagotoviti sebi in bodočim rodovom zdravo življenje v svetu, ki naj bo po meri človeka. Kot državljani te republike pa smo tudi Slovenci upravičeno naveličani nespremenljivega sistema oblasti in vedno istih politikov, ki so jim karierizem, koritništvo in zasedba oblasti edini cilj in merilo uspešnosti. Zeleni smo za spremembo tega sistema, hočemo čisto politiko v zdravem okolju. Kaj pa glede manjšinskega vprašanja? Naše osnovno prepričanje je, da kot je v naravi raznolikost zvrsti vir bogastva in ravnovesja, tako različnost jezikov in kultur bogati in plemeniti neko družbo. Zaščita manjšine je torej nujna, ni pa še dovolj. Preseči je treba sedanji model nacionalnega ločevanja, ki ustreza nacionalističnim elitam tako v večini kot v manjšini. Tako eni kot drugi ne naredijo ničesar za spremembo sedanjega stanja, od katerega imajo očitno kako korist. Zeleni smo nasprotno za premeščanje ločevanja, ki zapira manjšino v "indijanske rezervate", kjer se iz živega dela družbe spreminja v zgolj folklorni ostanek. Zavezmamo se za medetnični dialog, za medsebojno odprtost in sodelovanje, ki naj temelji na priznavanju enakopravnosti manjšine in večine. Nekaj takega uresničuje na Goriškem delovanje Kinoateljeja, združenja "Goriziagiovane" in morda še kake druge kulturne sredine. Zeleni se čutimo del teh tokov. Ali ni za Slovence razprševanje glasov na več list nevarno? Če smo za demokracijo, moramo sprejeti njeno temeljno načelo - politični pluralizem. Ta je sicer že dolgo uveljaven v manjšini, ki je glasovala za zelene, tudi ko med njimi ni bilo slovenskega kandidata. Očitke o razprševanju smo poslušali tudi pred dvema letoma ob občinskih volitvah: no, takrat smo po zaslugi zelenih bili izvoljeni v rajonske svete trije Slovenci več. Če pa se pred sedanjimi volitvami vprašamo, kaj je za Slovence koristno, mislim da ni dvoma, da je izvolitev zelenega poslanca v našem okrožju koristnejša kot pa izvolitev kakega nacionalista na listi KD ali pa izvolitev Sardinca s slovenskimi glasovi, da sploh ne govorimo o navezi PSI-Lis-ta za Trst. Na levici je kljub razkolu in zdraham med komunisti in bivšimi komunisti možna izvolitev Darka Bratine v senat. Osebno podpiram to kandidaturo prav zaradi interesa manjšine in rekel bi Gorice, da izvoli senatorja, ki bo izraz njene etnične pluralnosti. Za poslansko zbornico pa smo zeleni odlična alternativa za vse, ki si želijo prevetritev in osvežitev politike tudi v manjšini. Toda med vami so delitve in bosta na glasovnici prisotni dve zeleni listi. Gibanje zelenih je - ne vem če po naši zaslugi ali zaradi vedno hujših problemov okolja - v vzponu. Zavedamo se naše odgovornosti, zato smo se pred poldrugim letom združili v enotno zvezo s simbolom smejočega se sonca. Nekateri takrat niso hoteli združitve in so se raje približali vladnim strankam, ki so jim v zameno ponudile vstop v večino na občini v Gorici in na Deželi. Danes so s pomočjo istih strank, pri čemer so se še posebej odlikovali socialisti, predstavili listo ti. zelenih federalistov, katere edini cilj je zavajati volilce s simbolom, ki je na moč podoben našemu. Možnosti uspeha nimajo, saj so se predstavili le v treh deželah. Kdor želi izvoliti zelenega poslanca iz naše dežele v parlament, naj se zato varuje imitacij in naj glasuje za listo smejočega se sonca. Naznanjamo, da nas je zapustila naša draga Jožefa Lukman vd. Kuzmin Pokopali jo bomo jutri, 2. aprila. Pogrebni sprevod bo krenil ob 13.30 iz mrliške veže splošne bolnišnice v Gorici. Ob 14. uri pa bo žalni obred v cerkvi v Sovodnjah. Posebej se zahvaljujemo gospodu doktorju Marjanu Cijanu za nego in pomoč. V naprej hvala vsem, ki se bodo udeležili žalostnega slovesa. sestra, brata, svakinja in nečaki Gorica, Sovodnje 1. aprila 1992 Pogrebno podjetje Preschern Bilanca 91 Upravni svet bančnega zavoda Cassa di Risparmio di Gorizia je odobril bilanco za leto 1991 (161. poslovno leto). Bilanco je pregledala Goopers & Lybrand in izkazuje sledeče podatke: v milijardah lir primerjava 1990 Neposredne vloge klientov 1.580 + 8,43% Upravljana sredstva 1.106 + 17,86% Skupne vloge 2.686 + 12,12% Ekonomske naložbe 1.532 + 12,40% Skupne naložbe 1.936 + 11,00% Premoženje podjetja 214 + 14,53% Čisti dobiček 11 + 2,20% UPRAVNI SVET Predsednik: dr. Antonio TRIPANI Podpredsednik: Sergio MEDEOT Svetovalci: Cesare FUMO dr. Franco GALLAROTTI dr. Lucio GRUDEN knjig. Piero MUCELLI Vittorio OLIVA Giuseppe PECORARI dr. Flavio Adriano PETRUZ geom. Nazario ROMANI NADZORNI ODBOR: prof. Antonio BISIACH ind. iz. Renzo PAGOTTO Gianfranco TROMBETTA CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA Goriška hranilnica banka od leta 1831 UPRAVITELJI: dr. Antonio TRIPANI Sergio MEDEOT vel. kom. Dario CIOLI dr. Giovanni RONCONE dr. Franco PODDA GLAVNA DIREKCIJA Glavni direktor: dr. Franco PODDA Namestnik glavnega direktorja: knjig. Giuseppe BLEDIG V petek krstna gledališka uprizoritev v Kulturnem domu v Trstu Črni galebi Aleksija Pregarca o cerkveni aferi v Ricmanjih Slovensko stalno gledališče zaključuje svojo redno sezono, ki jo je začelo z geslom slovenske suverenosti, s krstno uprizoritvijo drame Aleksija Pregarca (na sliki) Črni galebi. Po Partljičevi komediji, Verčevem in Kobalovem kabaretu ter mladinski igrici Zore Tavčarjeve bo to že četrti krst v sezoni, čeprav bi bilo ob njem treba dopisati, da gre le za odrski krst. Delo je namreč lani že izvedel Radio Trst A. Črni galebi pripovedujejo o verskem sporu iz začetka stoletja, ko je v dobi narodnega preporoda boj za samostojno župnijo v Ricmanjih zaradi odpora cerkvenih krogov prerasel v boj latinskemu obrednemu jeziku in katoliški cerkvi, a tudi proti avstro-ogrskim oblastem, ki so podpirale tržaško škofijo in preganjale vodilne Ricmanjce. Prvi med njimi je bil vsekakor kaplan dr. Anton Požar, osrednja oseba tudi Pre-garčeve drame. Igra se spleta ob opredeljevanju njegove vloge v tistih zgodovinskih dogodkih, ki so uporne Ricmanje povezovale z idejami zmagujo- čega panslavjanstva na eni strani, na drugi pa združitve z ortodoksno, vzhodno cerkvijo, z idejo tako imenovanega uni-jastva. Pred petkovo premiero, ki jo pripravlja Jože Babič, pa je bila na sporedu v nedeljo, 29. marca v Kulturnem domu zadnja predstavitev kabareta Ime mu bo Just, nedvomno uspešnica v sezoni. Verč in Kobal sta s tem delom premagala svoje običajne okvire in si zamislila že pravi zaključen komedijski lok in z njim svojemu običajnemu mozaiku duhovitih in pikrih zgodb dala še poseben čar. Da imenitne interpretacije samega Borisa Kobala ter očarljive in presenetljive Polone Vetrih nikakor ni kazalo zamuditi, priča dejstvo, da ni malo tistih, ki so si igro ogledali dvakrat ali celo trikrat. Nedeljska predstava, pa je bila, po sili razmer, zadnja v Kulturnem domu v Trstu. Oblikovanje v 19. stoletju na Slovenskem Gradovi propadajo fabrike nastajajo V ljubljanskem Narodnem muzeju so včeraj odprli pod naslovom Gradovi propadajo - fabrike nastajajo, razstavo o industrijskem oblikovanju v 19. stoletju na Slovenskem. Gre za spremljevalno razstavo h kongresu oblikovanja, ki ga načrtujejo za letošnji maj. Razstavo sta pripravila strokovnjaka mag. Mateja Kos in mag. Matija Žargi, ki sta tudi uredila moderno zasnovan in fotografsko ter vsebinsko bogat katalog. Tudi ta razstava kulturnozgodovinskega oddelka Narodnega muzeja naj bi bila prvotno na sporedu še pred znanimi slovenskimi vojnimi dogodki. V uvodni besedi iz kataloga nas ravnatelj Narodnega muzeja dr. Boris Gombač opozarja, da nam ta razstava o oblikovanju odpira vznemirljiva vprašanja o razvoju civilizacije na Slovenskem v natančno opredeljenem času na prelomu stoletij, ko zgodovina slovenskega naroda dosega že obrobja drugih, tako imenovanih zgodovinskih narodov. Razstava (na njej lahko občudujemo kakih 360 izdelkov) prikazuje torej začetke industrijskega oblikovanja na Slovenskem, od tistega, ki se je najprej uveljavilo v železarstvu in Marjanca Jemec-Božič v Kosovelovi knjižnici Na predvečer pomladnega dne so sl vselej domiselne sežanske knjižničarke želele razveseliti tako mlade kot odrasle obiskovalce knjižnice, in tako organizirale radoživo razstavo originalnih ilustracij ene izmed najuglednejših slovenskih ilustratork Marjance Jemec - Božič. Kot vedno, tudi tokrat presenečenje ni izostalo; vsak obiskovalec je ob vhodu dobil šopek pomladnega cvetja. Poleg Marjance Jemec je bil gost večera tudi priljubljen mladinski pisatelj, ki je še posebej znan po svojem humorju in bo letos praznoval svojo 50 letnico, Miha Mate. Marjanca Jemec - Božič je tokrat že tretjič gost Kosovelove knjižnice in prav to dejstvo lahko potrjuje pomen njenega ustvarjalnega dela. Ilustratorka sodi v generacijo tistih uglednih slovenskih slikark, kot so še Marlenka Stupica, Lidija Osterc, Roža Piščanec, Ančka Gošnik - Godec, Jelka Reichman (vse so bile že predstavljene v sežanski knjižnici), a Marjanca Jemec - Božič je izmed vseh naštetih po svojem več kot trideset letnem neumornem delu ostala vse do danes presenetljivo ustvarjalna in nas vedno znova preseneča z ilustracijami tako v knjigah kot v Periodičnem tisku; saj sta prav pred kratkim izšli dve mladinski knjigi z njenimi razkošnimi upodobitvami -Poučna knjiga Polonce Kovač: Mes-lo in Miha Mateta: Papagaj Bine. In Prav slednja je dala tudi temeljni Povod za sežansko razstavo. Marjanca Jemec - Božič je vso svojo likovno ustvarjalnost namenila ilustraciji. Ilustrirala je več kot fto mladinskih knjig, zlahka pa ne bl prešteli vseh njenih ilustracij v mladinskem periodičnem tisku, tos-ran in onstran meje za slovenske otroke. Tu naj spomnimo samo na revijo Galeb, pri kateri Marjanca že vrsto let sodeluje in njene ilustraci-Je razveseljujejo otroke ne le na Gorskem in Tržaškem, temveč vse tja do Rezije in Benečije. Naredila je udi več televizijskih slikanic, njeno 'me pa so ponesle v svet tudi prisr-Clae in tople novoletne voščilnice, ki Im iz leta v leto izdeluje za Unicef ln Društvo paraplegikov. Kako dragoceno je njeno delo, se zavedajo še zlasti v sežanski knjižni« kjer dajejo s svojim delom poseben poudarek vzgoji mladih bral-z namenom, da bi mladim pri-izali vrednote dobre literature. In Prav v tem pogledu so velikega po-jnena kvalitetno ilustrirane knjige, 1 že same po sebi vabijo in vzpod-ujajo otroke k branju. Kdor si bo ogledal sežansko raz-avo, se bo srečal z njenimi knjižni-1 ilustracijami zadnjih let, kot so: Uri Muri v Afriki, Bosopeta drušči-a, Kurja vojska, Zmajčkov rojstni an, Cocori, Zgodbe o Moniki, V m|stu, Papagaj Bine. Ze pogled na te ilustracije pove, a je Marjanca Jemec - Božič tista ilustratorka, ki jo privlači predvsem optimistična narava in humoristična literatura, čeprav se zmore enako dobro poglobiti v literarne predloge resne, včasih tudi tragične vsebine in jih prepričljivo izraziti tudi s svojim likovnim jezikom. Njen profesionalni odnos do ilustracije vedno upošteva starost otroka, ki mu je knjiga namenjena. Visoka odlika njenega dela so tudi vedno kvalitetne risbe, pronicljivost v iskanju bistva, pa največkrat duhovito upodabljanje literarne predloge sploh in tako ni slučaj, da je prav ona ilustrirala skoraj vse knjige Miha Mateta. Za svoje delo posebno rada izbira tekste, ki vlivajo veselje in pogum, ki so polni resničnih vsakdanjih dogodkov. Z mojstrsko slikarsko črto ji uspe, da se otroška usta veselijo ali žalostijo, samo slikarska poteza in že dobita deček ali deklica nos, ki vzbuja smeh, itd. Oči njenih otrok so ponavadi zvedave in vesele, pa tudi prestrašene in jezne. Svojevrstne so njene upodobitve narave, tako živali kot rastlin, posebno dreves, ki Marjanci Jemec -Božič pomenijo tudi simbole življenja. Ena izmed posebnosti Marjanči-nih ilustracij je tudi kombiniranje lastne risbe s posnemanjem otroških risb. Z njimi rada opremlja sobe svojih junakov ali kar znakovno določa njihovo otroškost in naivnost. V obsežnem opusu Marjance Jemec - Božič ima črnobela risba številčno premoč. Vendar je tudi v tem opusu slikarka znala ustvariti vrsto izjemnih stvaritev, ki bi si jih celo boljše težko zamislili v barvah. In če se ozremo še po tehnikah, ki jih slikarka pri svojem delu uporablja, ugotovimo, da se rada poslužuje barvnih tušev, mastne krede, precej tudi akvarela, ki ga nanaša v debelih slojih, številne so kolorirane risbe. Ob vsem tem pa je potrebno povedati, da kot slikarka - ilustratorka mora upoštevati zakonitosti reproduciranja, zato ne more izbirati tehnike sama po svojem nagnjenju, temveč se mora ozirati na tiskarske možnosti. Dostikrat je upravičeno žalostna ob končnih rezultatih, ko izide knjiga. In prav iz tega razloga je vredno prirejati tudi razstave ilustracij, saj nam samo originali pokažejo polno barvitost in vse barvne odtenke teh del. In prav zaradi tega si je vredno ogledati tudi razstavo v sežanski Kosovelovi knjižnici, kjer je ob likovni razstavi tudi razstava vseh knjig, ki jih je ilustrirala; posebej pa so razstavljene tudi knjige Miha Mateta. Razstava bo v knjižnici na ogled do 15. aprila, takoj nato pa bo pre-nešena v knjižnico v Idriji, odkoder bo potovala še v ostale primorske knjižnice, (an) Izdala jo je Mladinska knjiga v zbirki Mitologija Modrost kralja Salomona biblijska zgodba za otroke Zgodbe o Salomonu in njegovi neskonči modrosti odraslim najbrž ni potrebno predstavljati, prav pa je, da jo čim-prej spoznajo tudi otroci in se tako seznanijo s starodavnim izročilom, ki je še vedno zgled humanega in modrega vladanja. (Takole v medklicu bi se morali vprašati, kje so danes slovenski Salomoni, da bi stabilizirali mlado, v kaos potapljajočo se slovenskodržavo.) Mladinska knjiga iz Ljubljane je znala izkoristiti povečano zanimanje mladih za mitologijo in je uspela zasnovati zbirko, ki bo očitno precej uspešna, tako v komercialnem kot tudi kvalitativnem smislu. Modrost kralja Salomona je izšla v zbirki Bajeslovne slikanice v visoki nakladi pet tisoč izvodov, čudovito pa jo je opremil v Idriji živeči slikar Rudi Skočir, ki je po rodu doma iz Kobarida. Skočir je sicer bolj znan kot izvrsten kronist prizorov iz življenja idrijskih rudarjev oziroma knapov, tokrat pa je z izvirnimi ilustracijami, ki bi jih lahko označili kot nekakšno nadaljevanje umetniške poti avstrijskega slikarja Gustava Klimta, dokazal, da spada v sam vrh slovenskih likovnih ustvarjalcev. Zgodba o Salomonu je tako s Skočirjevo pomočjo postala še atraktivnejša, gotovo pa bo privlačnejša tudi za mladino, saj so slike, sicer statične, celo nekako zamrznjene v davne čase, polne barv in domiselne ornamentike. JOŽEK ŠTUCIN Modrost kralja Salomona, ilustriral Rudi Skočir, besedilo priredil Dane Zajc, Mladinska knjiga, Ljubljana 1991 Eden od razstavljenih predmetov steklarstvu (pohorske steklarne) do keramične industrije, ki je bila posebej uspešna v Libojah pri Celju. Razstavljeni eksponati nas popeljejo od zvonarne in livarne do izdelovanja pohištva, tiskarn in tekstilnih tovarn. Te sicer skorajda niso izdelovale industrijsko oblikovanega tekstila, ki so ga predvsem uvažali. Razstavo sta si avtorja zamislila tako, da Sta posegla v čas pred omenjeno dobo, ko sicer oblikovanje ni bilo še industrijsko, vsaj ne v takem pomenu besede, ki nam je danes običajen. Seveda se sama zamisel razstave izogiba estetskemu vrednotenju posameznih izdelkov, kajti to spada bolj v vrednotenje estetskega okusa celotne dobe. Na razstavi so predstavljene vse veje oblikovanja: od kovine, do keramike, stekla, pohištva in upognjenega lesa, tekstila, tiskarstva in knjižne opreme. Postavljalca sta jo razdelila v tri velike sklope, ki prikazujejo: prerez ustvarjanja na področju oblikovanja na Slovenskem, vlogo industrijskih izdelkov v vsakdanjem življenju - njih ambientalno postavitev in vire, iz katerih so oblikovalci črpali v prejšnjem stoletju. Poleg kataloga, ki ima dvesto strani in vsebuje tudi prevod v angleščino ter strokovne uvode v vsa področja uporabne umetnosti, je na voljo tudi otroški vodnik po razstavi. Vodnik je prirejen za višje razrede osnovnih šol. Strokovna vodstva bodo organizirali ob torkih in četrtkih v popoldanskih urah ter ob sobotah in nedeljah dopoldne. Razstava bo odprta do 1.9.1992, od torka do sobote med 10. in 18. uro, ob nedeljah med 10. in 13. uro. (jec) Zamejski gojenci GM in centra E. Komel na slovenskem državnem tekmovanju v Celju V dneh od 23. do 28. marca je v Celju potekalo 21. slovensko tekmovanje mladih glasbenikov v organizaciji Zveze društev glasbenih pedagogov Slovenije, Skupnosti glasbenih šol Slovenije in Glasbene šole Celje. Kot vsa prejšnja leta so na tekmovanju sodelovali tudi mladi glasbeniki iz slovenskega zamejstva iz Italije in Avstrije oz. gojenci glasbene šole Glasbene matice iz Trsta in Gorice in Slovenskega centra za glasbeno vzgojo "Emil Komel" iz Gorice. Letošnje državno slovensko tekmovanje je bilo po udeležbi rekordno, saj je svoje znanje pred strokovnimi komisijami preverjalo kar 153 pianistov, 74 godalcev in 62 kitaristov. Strokovne komisije so podelile skupno 39 prvih na-, grad (za doseženih več kot 90 od 100 možnih točk), 73 drugih nagrad (za več kot 80 deseženih točk) in 80 tretjih nagrad (za več ko^ 70 doseženih točk). Za doseženih več kot 60 točk so tekmovalci prejeli pohvale. Mlade pianiste sta ocenjevali komisiji, ki sta ju vodili prof. Tanja Zrimšek in prof. Dubravka Tomšič-Srebotnjak. Nas seveda zanima predvsem, kako so se odrezali naši zamejski glasbeniki, ki so si nastop na državnem slovenskem tekmovanju priborili na področnih predtekmo- vanjih v Novi Gorici in v Trstu. Skupno so dosegli 9 nagrad, od katerih eno prvo, tri druge in pet tretjih ter še osem pohval. Izkupiček je lep, a glede na to, kar so gojenci pokazali na področnih predtekmovanjih, skromnejši od pričakovanj. Res je, da so bila me-, rila ocenjevalcev zelo stroga, kar je seveda prav, vendar se zdijo razlike po točkah, ki so jih dosegli posamezniki, le prevelike, ob upoštevanju, da so nekateri od nagrajenih dosegali na raznih tekmovanjih že višje ocene. Po drugi strani pa so lahko tudi tokratni dosežki v -Celju spodbuda za še bolj zavzeto študijsko delo, da bo konfrontacija z gojenci drugih glasbenih šol v Sloveniji prihodnjič uspešnejša. Izidi posameznih gojencev šole Glasbene matice iz Trsta so bili naslednji: Klavir 1. A kategorija: Stefano Artesi (r. Mojca Šiškovič) 1. nagrada; Varna Pečenik (r. Beatrice Zonta) 3. nagrada; Marialisa Bandi (r. Vesna Zuppin) 3. nagrada; Alenka Možina (r. M. Šiškovič) -pohvala. Klavir 1. B kategorija: Goran Obad (r. Klavdija Sedmak) 2. nagrada; Veronika Pertot (r. Veronika Terčelj) pohvala. Klavir 2. kategorija: Aleksandra Pavlovič (r. Kenija Brass) 2. nagra- da; David Bogateč (r. Bogdan Kralj) 3. nagrada; Martina Feri (r. Mojca Šiškovič) pohvala. Klavir 4. kategorija: Tatjana Jercog (r. Xenja Brass) pohvala. Violina 2. kategorija: Ambra Cossutta (r. Marko Bitežnik) pohvala. Violina 3. kategorija: Raffaella Petronio (r. Marko Bitežnik) pohvala. Violončelo 4. kategorija: Aleksander Sluga (r. Peter Filipčič) 2. nagrada. Kitara 3. kategorija: Max Černigoj (r. Tullio Možina) 3. nagrada; Barbara Briscich (r. Igor Starc) pohvala. Izidi gojencev glasbene šole Glasbene matice Gorica: Klavir 1. A kategorija: Neva Klanjšček (r. Beatrice Zonta) pohvala. Kitara 1. A kategorija: Martina Gereon (r. Italo Kalcina) 3. nagrada. Izidi gojencev šole Slovenskega Centra za glasbeno vzgojo "Emil Komel" iz Gorice: Klavir 4. kategorija: Miran Devetak (r. Helena Plesničar) 3. nagrada. Violina 1. B kategorija: Peter Gus (r. Jurij Križnič) pohvala. jk V prvi polfinalni tekmi italijanskega nogometnega pokala V ženski rokometni C ligi proti Colettiju Milan - Juventus dokaj medlo Danes evropski nogometni pokali MILAN - JUVENTUS 0:0 MILAN: Antonioli, Tašsotti, Maldi-ni, Fuser, Costacurta, Baresi, Serena (v 62' Donadoni), Rijkaard, Van Basten, Ancelotti, Massaro. JUVENTUS: Peruzzi, Luppi, Maroc-chi, De Agostini, Carrera, Julio Cesar, Galia, Reuter, Schillaci (v 70' Baggio), Corinijv 85’ Conte), Casiraghi. SODNIK: D Elia iz Salerna; GLEDALCEV: 72.000. MILAN — Milan in Juventus sta si nekje enakovredna, bodisi v tem zadnjem delu prvenstva kot v pokalnem tekmovanju. Tako bi lahko sodili po Odbojka: finale za državni naslov Drevi tretja tekma Maxicono-Messaggero PARMA — V Parmi bo danes tretja finalna tekma za italijanski odbojkarski naslov med domačim Maxiconom ter Messaggerom iz Ravenne. Slednjemu se slabo piše, saj je v prvih dveh srečanjih potegnil krajši konec: obakrat ni osvojil niti seta. Pričakovati je sicer njegovo reakcijo, sicer se bo Maxicono že drevi okrasil z državnim naslovom. Tekma se bo začela ob 20. uri, po RAI1 pa jo bodo prenašali ob 23. uri. sinočnji prvi tekmi polfinala italijanskega pokala, katerega izid najbolj nazorno priča o velikem ravnovesju na igrišču. Tekma ni bila lepa in gotovo ni upravičila velikega pričakovanja. Zato pa ni manjkalo agonizma (5 opominov: Costacurta, De Agostini, Serena, Baggio in Van Basten). Vse to pa srečanja ni razživelo: v prvem polčasu je bilo nekaj priložnosti za gol, v drugem niti tega. Povratna tekma bo 14. aprila. Real - Torino Genoa - Ajax Danes bodo na vrsti prva polfinalna srečanja v pokalu UEFA in v pokalu pokalnih zmagovalcev, v pokalu prvakov pa bodo odigrali 5. četrtfinalno kolo. V pokalu UEFA sta zaposleni še dve italijanski enajsterici, Torino in Genoa. Torino se bo srečal s slovitim Real Madridom, a tudi Genoe ne čaka nič manj renomiran nasprotnik: nizozemski Ajax ima prav tako založeno vitrino z raznimi naslovi in pokali. Tako pri Genoi kot pri Torinu so bili zlasti zadovoljni, da so se izognili neposrednemu spopadu že v polfinalu in seveda upajo, da se bodo srečali v odločilni tekmi za naslov. Koliko so v to vložili, najbolje priča podatek, da so pri Genoi v primeru uvrstitve v finale pripravljeni odšteti milijardo in pol lir nagrade. V pokalu pokalnih zmagovalcev je spored naslednji: Monaco (Fr.) - Feye- noord Rotterdam (Niz.) ter Bruges (Bel.) - VVerder Bremen (Nem.). V pokalu prvakov Crvena zvezda - Sampdoria Spored današnjega 5. kola pokala prvakov: SKUPINA A: Crvena zvezda -Sampdoria, Panathinaikos - Ander-lecht. LESTVICA: Crvena zvezda 6, Sampdoria 5, Anderlecht 3, Panathinaikos 2. SKUPINA B: Benfica - Dinamo Kijev, Sparta Praga - Barcelona. LESTVICA: Barcelona 7, Sparta 4, Benfica 3, Dinamo Kijev 2. Sainz vodi na Safari rallyju NAIROBI (Kenija) — Po 5. etapi avtomobilskega Safari rallyja je še vedno v vodstvu Španec Sainz (toyota) z 1.59' penalizacije. Sledijo: 2. Recalde (lancia) po 28'; 3. Kankkunen (lancia) 54’; 4. Ericsson (toyota) 1.34'; 5. Alen (toyota) 2.29'. Danes bo na vrsti zadnja etapa. Potrjena Radja in Mahorn RIM — Pri rimskem košarkarskem prvoligašu Messaggeru ne nameravajo zamenjati svojih dveh tujcev. Tako pravi tiskovno sporočilo društva, v katerem so naglasili, da sta pogodbi z Dinom Radjo in Rickvjem Mahornom večletni (pogodba z Radjo zapade v sezoni 1994/95, z Mahornom pa v sezoni 1992/93), poleg tega so z igralcema povsem zadovoljni. Krasova dekleta opravila enega najboljših nastopov KRAS - COLETTI 25:16 (14:6) KRAS: Calzi, Zitter 2, Destri, Marzetti, Milkovič, Sirk, Bizjak, Natural 10, Jagodic 5, Ferluga 6, Foschini, Ukmar 2. V soboto so Krasove rokometašice odigrale eno izmed najboljših tekem v letošnjem prvenstvu. Z ekipo Coletti iz Tre viša so se že večkrat pomerile, a so le redkokdaj slavile uspeh. Tokrat pa so poleg običajne borbenosti in trdne volje do zmage pokazale neprimerno boljšo igro od nasprotnic in so se tako uveljavile brez večjih težav. Varovanke trenerja Božeglava so začele zelo živo in so kaj kmalu imele kar 5 zadetkov prednosti. S pazljivo obrambo 3-2-1 so nasprotnicam povsem onemogočile prodor v kazenski prostor ter so s hitrim prestrezanjem žog popolnoma zmedle večino napadalnih akcij Coletti-ja. Še enkrat je odlično opravila svojo nalogo Naturalova (najuspešnejša strelka večera), pohvaliti pa treba tudi vratarko Calzijevo, ki je še zlasti v 1. delu tekme ubranila najnevarnejše strele. Tudi prihodnje in obenem zadnje srečanje prvenstva bodo krasovke odigrale na domačem igrišču (v nedeljo, 5. t.m. ob 11. uri proti Euganeu iz Padove). (Tanja) Borove naraščajnice trenutno 3. v deželi Pred dnevi je bil pri Ginnastici Tries-tini 1. del deželnega prvenstva v špor-tno-ritmični gimnastiki za kategorijo naraščaj nic A-2. Nastopilo je 8 društev. Do- seženi rezultati kažejo, da so naše telovadke trenutno na 3. mestu deželne lestvice, za Udinesejem in Ginnastico Triestino. Če upoštevamo zelo omejene in neodgovarjajoče možnosti za vadbo, moramo reči, da pomeni to 3 mesto več kot zadovoljiv dosežek. Potem ko sta v posameznih nastopih največ prikazala Videmčanka Borgna in Tržačanka Serra od SGT, je bila med borovkami najboljša Karin Mezgec (15.45), pred Kristino Ferluga (15.10) in Irino Žagar (14.85). Naše telovadke tokrat niso mogle pokazati vsega svojega znanja, saj so šele v zadnjem trenutku prejele od federacije popravke obveznih vaj, sicer bi zanesljivo dosegle višje mesto na lestvici, (boj) V zaostali tekmi 2. nogometne AL Danes Primorec proti Fincantieriju Nogometaši Primorca bodo danes v Trebčah (s pričetkom ob 16. uri) odigrali zaostalo tekmo prvenstva 2. amaterske lige (skupina F) proti tržiškemu Fincantieriju. Gostje imajo kar 10 točk več od Trebencev, s Pro Farro delijo 4. mesto, a jih od vrha loči precejšnje število točk. Pri Primorcu bo verjetno odsoten le Srebrnič, ki je na služenju vojaškega roka. V nogometnem prvenstvu najmlajših Primorje spet odlično Začetniki Zarje in Primorja solidni UNDER 18 IZIDI 23. KOLA: Breg - Primorje 1:1, Opicina - Staranzano 2:2, Domio - Chiar-bola 3:1, S. Andrea - Fincantieri 0:2, Muggesana - San Marco 2:1, Pieris -Olimpia 1:0, Montebello - Edile Adriatica 2:2. LESTVICA: Domio 34, Pieris 30, Muggesana 28, Fincantieri 27, Opicina in Olimpia 26, Staranzano in BREG 25, Montebello 23, Edile Adriatica 21, Chiar-bola 19, S. Andrea 13, San Marco 12, PRIMORJE 8. NARAŠČAJNIKI PRIMORJE - ZAULE 1:1 (0:1) STRELEC: Husu v 87'. PRIMORJE: Emili, Zocchi, Husu, Gherbassi, Guštin, Čok, Zangari, A. Pahor, K. Pahor, Digovich, Ostrouška (rezervi: Kuk in Luxa). Naši so spet prepustili točko gostom. Neverjetno je, koliko priložnosti niso uspeli izkoristiti, medtem ko so gostje z edinim strelom proti vratom povedli. Zatem so rdečerumeni stalno napadali in si v drugem polčasu ustvarili kopico priložnosti s Pahorjem, Guštinom in Digo-vichem, vendar so izenačili le v poslednjih minutah po zaslugi branilca Husuja, ki je realiziral direktno s kota. (Maxi) ZARJA - OLIMPIA 0:3 (0:0) ZARJA: Luizzi, Gregori, Grgič, Lonis, Vremec, Moreu, Iurincic, Dilizza, Nac-son, Kozman, Bellafontana, 13 Plehan. Proti solidni ekipi Olimpie, ki zaseda visoko mesto na lestvici, so zarjani tokrat na domačem igrišču zasluženo izgubili, saj so bili gostje iz Trsta zlasti v drugem polčasu premočni. A kljub temu, da so naši stopili na igrišče takorekoč »sešteti«, poleg tega še okrnjeni in poškodovani, so se zlasti v 1. polčasu lepo branili in ga tudi zaključili brez gola. Po odmoru pa je prišlo do preobrata, saj so gostje že v tretji minuti povedli in kmalu potem še podvojili. Reakcije domačih skoraj ni bilo pričakovati, tako da so proti koncu tekme Tržačani še potrojili. Vsekakor si naši glede na požrtvovalnost, zlasti v prvem polčasu, tako visokega poraza niso zaslužili, (d.gr.) OSTALI IZIDI: Domio - Don Bosco 6:0, CGS - Fortitudo 3:0, Campanalle - S. Gi-ovanni 1:8, Montebello - Servola 1:2, S. Andrea - Portuale 0:0. LESTVICA: CGS 39, Olimpia 32, Portuale 31, Domio 30, S. Giovanni 25, Opicina in S. Andrea 23, Fortitudo in ZARJA ADRIAIMPEK 19, Zaule 17, PRIMORJE 13, Servola 11, Montebello in Campanel-le 9, Don Bosco 8. NAJMLAJŠI Tržiška skupina SAN MARCO - PRIMORJE 0:1 (0:1) STRELEC: v 28' Lovrečič. PRIMORJE: Husu, Ražman, Blažina, Braini, Lovrečič, Emili, Šemec, Kuk, Luxa (rezerve Milič, Turk, Velikonja, Bukavec). Naši so znova igrali odlično, značajno ter ugnali tudi tretjeuvrščeni San Marco, čeprav so bili dober del drugega polčasa brez vratarja, potem ko je bil Husu izključen. Napadalec Emili pa ga je dobro nadomestil. V prvem polčasu so domačini imeli rahlo terensko premoč, vendar so se rdečerumeni branili brez preglavic in povedli tik ob izteku polčasa po zaslugi Lovrečiča, ki je odlično realiziral po lepi podaji Kuka. V drugem delu tekme so se naši urejeno branili in se zanašali na protinapad, vendar večjih priložnosti ekipi nista imeli (omenimo le dva posega Husuja v začetku polčasa). Sedaj čaka naše še zadnja prvenstvena tekma proti solidni enajsterici iz Gradeža (v soboto, 4. t.m., ob 16.00 na Proseku). (Maxi) OSTALI IZIDI: Gradese - Turriaco 2:3, Staranzano - San Sergio odlož., San Can- Švara, Balbi, zian - Aris 9:0, Ronchi - San Michele 2:0, Pieris - Real Isonzo 1:2. LESTVICA: San Canzian 36, Staranzano 31, San Marco in Real Isonzo 29, Ronchi 27, PRIMORJE 21, San Sergio 17, Pieris 13, San Michele 11, Gradese 9, Aris 8, Turriaco 7. ZAČETNIKI Skupina B MUGGESANA - ZARJA ADRIAIMPEX 0:1 (0:1) ZARJA ADRIAIMPEK: Damjan Gregori, Jan Gregori, Martini (Vattovani), Ten-ce, Lorenzi, Manzin (Sancin), Zornada (Damjan Gregorji, Iozza, Križmančič (Vesnaver), Kariš, Gurman. STRELEC: Križmančič. Zarja Adriaimpex je zasluženo zmagala, a s prikazano igro vsekakor ni navdušila, čeprav so Miljčani skromna ekipa, ki ni niti enkrat resno zaposlila vratarja Damjana Gregorija. Naši so štedili z napadi, čeprav so skoraj vedno prevladovali. Edino resno priložnost za gol je po solo akciji ustvaril Gurman, ki pa v končnici napada ni bil učinkovit. Gol je padel po naključju, ko je Križmančič odbito žogo le preusmeril v mrežo. Tudi po odmoru so se »rdeči« trudili, da bi spravili rezultat na varno: najlepšo priložnost je imel Sancin, ki se je lepo odkril, vendar je sam pred vratarjem slabo streljal. Kljub neučinkoviti igri se naši s to zmago držijo visoko na lestvici, (d.gr.) DON BOSCO - PRIMORJE 0:10 (0:5) STRELCI: Šemec 4, Pertot 2, Miliani, Blažina, Bukavec, Milič. PRIMORJE: Bergagna, Sardoč, Ostrouška, Miliani, Blažina, Bukavec, Pertot, Škrlj, Šemec, Milič, Budin. Naši so dosegli izdatno zmago proti zelo šibkemu nasprotniku. Igralci Don Bosca so namreč za leto dni mlajši, tako da je šlo v bistvu le za lažji trening. O tekmi sami v bistvu ni kaj povedati, saj je bila igra enosmerna. (Maxi) OSTALI IZIDI: San Luigi - Costalunga 3:0, Fulgor - Montebello 1:2, Portuale -Fortitudo 1:2, Triestina B - Ponziana 2:0. LESTVICA: Fortitudo 36, Triestina B 30, San Luigi 29, ZARJA ADRIAIMPEK in PRIMORJE 24, Portuale 20, Costalunga 18, Montebello 13, Fulgor 11, Muggesana 10, Ponziana 9, Don Bosco 2. CICIBANI Skupina C ROIANESE - PRIMORJE 6:0 (2:0) PRIMORJE; Kapun, Švara, Gabrovec, Batič, Pahor, Černjava, Babudri. Naši cicibani so podlegli fizično premočnim nasprotnikom. Gostje so bili leto ali dve starejši, Primorje pa je bilo poleg tega še okrnjeno, tako da se visokemu porazu ni moglo izogniti. Prikazana požrtvovalnosti je obrodila dve nriložnosti, vendar mlada Babuder in Švara nista bila dovolj hladnokrvna. (Maxi) BOR FARCO - FANI OLIMPIA n.o. Zaradi blatnega igrišča je bilo srečanje med Borom in Fani Olimpio odložena in bo na vrsti jutri ob 17.30 na stadionu »1. maj«. Tekma bo zaradi poraza Fulgorja proti Muggesani (2:3) pomembna za uvrstitev v »play-off« tako za Bor kot za Fani Olimpio, ki ima na lestvici le točko več od Bora. Slednji bi si z zmago zagotovil mesto v »play-offu« in bi ponovil lep uspeh naših cicibanov v lanski sezoni. (d.gr.) OSTALI IZIDI: Fulgor - Muggesana 23:, Esperia - San Vito 8:0, Fortitudo -Opicina 13:3. LESTVICA: Esperia 23, Fulgor, Fani in Fortitudo 17, BOR FARCO 16, Muggesana 14, Opicina in San Vito 2. MLAJŠI CICIBANI BOR FARCO - ROIANESE n.o. V košarkarskem prvenstvu državnih kadetov nov odmeven uspeh naših Kontovelci so si privoščili tudi Stefanel DEŽELNI MLADINCI (22. kolo) KONTOVEL- BOR RADENSKA A 98:76 (54:29) KONTOVEL: Ban, Budin 14 (1:2), Rebula 22 (1:2), Kralj 22 (2:4), Gulič 10, Gruden 4, Pavlica 1 (1:2), Gregori, Hmeljak 14 (2:3), Daneu, Vodopivec 5 (1:2), Turk 6; trener Meden. BOR: Prešel 5, Doles 4 (0:1), Sancin, Bajc 7 (0:2), Barini 11 (3:4), Starec 13 (3:4), Rudeš 6, Umer 4 (0:2), Schiulaz 2, Simonič 24 (5:5); trener Sancin. 3 TOČKE: Simonič 3, Kralj 2, Budin, Rebula, Bajc in Prešel 1. Tudi v povratnem srečanju med prvo postavo Bora in Kontovelom so slavili Kraševci, ki pa s prikazano igro tokrat niso povsem zadovoljili. Borovci so bili brez Debeljuha, a so kljub temu, sicer občasno, predvajali lepo košarko. Škoda le, da je odnos posameznih igralcev pod vsako kritiko, sicer bi ekipa potencialno lahko brez težav zasedala višje mesto na lestvici. Kontovelci so vodili od prve do zadnje minute. Sicer je bilo zanje pomembnejše srečanje, ki je potekalo v Miljah, med domačim CGI Dino Conti in Libertasom. Samo v primeru, da bi zmagali gostje, bi lahko Mednovi varovanci še upali na končno 2. mesto. Žal so slavili Furlanovi varovanci in vsako vprašanje o končni uvrstitvi je tako rešeno. (A. Pavlica) BOR RADENSKA B - SGT 103:82 (47:40) BOR RADENSKA B: Giacomini 6, Gallopin 8, Possega 14, Grbec 13 (0:1), I. Bajc 16, Tomšič 21 (3:5), Porporatti 2, E. Bajc, Samec 17 (3:6), Križmančič 2; trener Martini; PM: 6:12; SON: 14; TRI TOČKE: Tomšič 2, I. Bajc 1. V tem zadnjem kolu so borovci, ki nastopajo z ekipo kadetov, osvojili še eno zmago, tokrat na račun Ginnasti-ce, ki je bila slabši tekmec in je bila stalno v zaostanku. Plavi, ki so v zadnjih tednih želi celo vrsto zmag, tudi na račun starejših in vsaj na papirju izkušenejših nasprotnikov, so igrali dobro, posebno pa so bili razpoloženi Tomšič, Possega, Bajc in Samec. Borov trener Lucio Martini je takole na kratko ocenil letošnjo prvenstveno pot: »Zadovoljen sem le s povratnim delom tega prvenstva, saj smo v zadnjih enajstih tekmah osvojili kar sedem zmag, medtem ko smo v prvem delu zmagali le trikrat. Mimo rezultatov, ki so seveda stranskega pomena, bi poudaril, da je bila to za nas pomembna preizkušnja, še zlasti za tiste igralce, ki so stalno trenirali in nastopali. Še enkrat pa bi naglasil, da je kak posameznik žal pokazal neresen odnos do dela, kar je včasih tudi negativno vplivalo na vso ekipo. Pridobljene izkušnje pa so prav gotovo važne za nadaljnjo rast vseh posameznikov, tako da je treba tudi v prihodnjih letih nadaljevati s takim načinom dela.« (V. J.) LESTVICA PO 21. KOLU: Don Bosco 40, Spitfire 32, Dinoconti 30, Auto-sandra 28, KONTOVEL 26, Ricreatori 22, Stefanel, CGS Buli, BOR RADENSKA B 18, DLF 8, Inter 1904 6, BOR RADENSKA A 0. DRŽAVNI KADETI KONTOVEL - STEFANEL 81:77 (41:49) KONTOVEL: Ban 4 (2:2), Budin 26 (3:7), Cingerla, Gruden 4, Spadoni, Emili 4 (2:2), Hmeljak 5 (1:4), Daneu 12 (4:4), Černe, Raubar, Vodopivec 22 (8:11), Turk 4 (0:1); trener Meden. PM: 20:31. SON: 23. TRI TOČKE: Budin 1. Kontovelova kadetska ekipa je še enkrat potrdila, da je v svojem prvenstvu prava velesila, saj si je tokrat privoščila tudi Stefanel, s tem pa so se Medenovi fantje celo približali drugemu mestu ha lestvici. V predzadjem kolu je na sporedu tekma Don Bosco -Stefanel, z zmago »salezijancev« pa bi Kontovel lahko dohitel belordeče na lestvici. Zaradi boljše razlike v koših v medsebojnih obračunih bi končno drugo mesto pripadlo Kontovelu, kar bi tudi pomenilo prestop v nadaljnjo fazo prvenstva. Glede nedeljskega uspeha velja takoj omeniti odločno igro naših, ki se niso nikoli vdali proti višjim in telesno postavnejšim gostom. Stefanel je v prvem polčasu igral bolje in tudi zasluženo vodil. V drugem delu je vse kazalo, da bo gostujoča ekipa zlahka odpravila z Banom in ostalimi, zlasti po poškodbi playa Emilija, ki je moral tudi zapustiti igrišče. Tedaj pa so plavi reagirali in z Budinom v ospredju zaigrali kot prerojeni. Učinkovitost Vodopivca in Daneva pod košema ter borbenost v obrambi sta zmedla varovance trenerja Zovatta. Stefanela je tako le uspel znižati zaostanek, zmaga pa je povsem zasluženo pripadla Kontovelu. (V.J.) ACLI DIGAS - BOR RADENSKA 54:57 (26:32) BOR RADENSKA: Giacomini, Gallopin 2 (0:1), Filipčič, Possega 14 (0:8), Grbec 6, I. Bajc 5, Tomšič 23 (3:4), Porporatti 0 (0:2), Samec 7 (3:8), Križmančič; trener Martini. PM: 6:23. SON: 18. TRI TOČKE: Tomšič 2, Bajc 1. Nadaljuje se uspešen trenutek forme Borovih kadetov, ki so tudi v gosteh pri ekipi Acli Digas osvojili novi točki. Tekma je bila vse prej kot privlačna, saj so skoraj vsi naleteli na slab dan pri metu na koš, tako da sta se še najbolj izkazali obrambi obeh moštev. Borovci so sicer stalno vodili, predvsem po zaslugi že običajno najuspešnejšega strelca Viktorja Tomšiča, ob njem pa je v napadu zadovoljil le še Possega, ki pa se je žal izkazal z rekordno negativnim odstotkom pri izvajanju prostih metov (0:8). Pod pričakovanjem sta tokrat zaigrala tudi Samec in Bajc, vse to pa našim ni preprečilo, da bi sicer tesno, vendar zasluženo premagali furlansko ekipo. Velja še omeniti, da so borovci v zadnjih minutah vodili tudi z višjo prednostjo, prav v zadnjih sekundah pa so domači igralci znižali zaostanek na same tri točke. (V.J.) OSTALI IZIDI 22. KOLA: Udine BC - Don Bosco 85:91, CGS Buli - Ricreatori 75:85, Crup - Ferroviario 76:53. LESTVICA PO 22. KOLU: Don Bosco 40, Stefanel 36, KONTOVEL 34, arnardi 28, Rex 26, Legno Nord in icreatori 24, Italmonfalcone 22, BOR RADENSKA 20, Pordenone in Crup 18, Acli Digas 10, CGŠ Buli 6, Ferroviario 2. NARAŠČAJNIKI DON BOSCO - KONTOVEL 93:76 (42:32) KONTOVEL: Križman 16 (4:6), Spadoni 16 (3:4), Spacal 2, Daneu (0:2), Žerjal 4 (4:4), Colja 4, Starc, Škerk 4 (0:1), Emili 30 (6:10); trener Vascotto. PM: 17:27. SON: 14. TRI TOČKE: Emili 2, Spadoni 1. Proti postavni ekipi Don Bosca je Kontovel zasluženo ostal praznih rok, s tem pa so se tudi oddaljile možnosti, da bi osvojil končno tretje mesto. Tekma je bila izenačena le v uvodni četrtini, nakar je prišla na dan premoč domače ekipe pri odbitih žogah. Trener Vascotto je zaman svaril svoje igralce, naj čim bolje zapirajo prostor pod obrambnim košem, kjer so »salezijanci« dobesedno preskakovali Žerjala, Šker-ka in ostale. Povrh vsega so Kontovelci slabo igrali tudi v napadu, kjer so zapravili mnogo žog in metali na koš z nizkim odstotkom realizacije. V tretji četrtini je razlika narasla na celih dvajset točk in tudi dober nastop Emilija ni veliko pomagal plavim, ki so le v zadnjih desetih minutah nekoliko ublažili poraz. Sedaj so vsi upi na osvojitev končnega tretjega mesta uprti na tekmo proti In-terju 1904. (V.J.) SOKOL FRANCO - LIBERTAS 66:102 (23:55) SOKOL FRANCO: Kocjančič, Švara, Pro 8, Klabjan 19 (1:2), Pintarelli 6, Koren 4 (2:2), Franco 2, Malalan 17 (2:4), Tavčar 6, Canziani 4; trener: Vremec. PON: Canziani (34); 3 TOČKE: Malalan 1. Sokol Franco, pri katerem je tokrat manjkalo nekaj igralcev, je slabo začel, koncentracija je pešala, nervoza se je poznala tako v obrambi kot v napadu, in tako so gostje visoko povedli. Naši so zatem le nekoliko izboljšali svojo igro, visokemu porazu pa se niso mogli izogniti. (A.V.) OSTALI IZIDI 21. KOLA: Stefanel B - Stefanel C 117:97, CGS Buli - Inter 1904 78:88, Stefanel - Latte Carso 168:31, BOR INDULES - Autosandra 59:69, Stella Azzurra - Ricreatori 78:94. LESTVICA PO 21. KOLU: Stefanel A 42, Don Bosco 38, Inter 1904 32, Stefanel B 30, KONTOVEL 28, Alleanza 26, BOR INDULES 20, CGS Buli 18, Stefanel C in Autosandra 16, SOKOL FRANCO 14, Stella Azzurra in Latte Carso 4, Ricreatori 2. DEČKI IZIDI 17. KOLA: Stefanel - Alleanza 118:50, Ricreatori - Don Bosco B 89:77, Lega Nazionale - Autosandra 43:59. LESTVICA PO 17. KOLU: Stefanel A 34, Stefanel B 24, Latte Carso 20, Don Bosco B, Poggi in Ricreatori 18, CIČIBO-NA 12, Don Bosco A 10, Alleanza in Autosandra 6, Lega Nazionale 0. obvestila | SK DEVIN vabi na društveno tekmovanje, ki bo v nedeljo, 5. aprila na Kaninu (Bovec). Ob tej priložnosti priredi avtobusni iz-let. Za informacije tel. na št. 200236. Z JADRANOM V ISTANBUL Od 12. do 16.4. bo izlet z odhodom iz Ljubljane na finalne košarkarske tekme »Final Four« v Istanbul. Cena prevoza, prenočišča, enodnevni ogled Istanbula in vstopnice na vse finalne tekme je 650.000 lir. Informacije še jutri, 2. t.m. na sedežu ŠZ Jadran od 10.30 do 13.00 (tel. 213403). ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 2. t.m., ob 20. uri na sedežu ZSŠDI v Gorici seja izvršnega odbora. Ekipi »Prešerna« v medpokrajinski fazi odbojkarskega Dijaškega prvenstva Fantje presenetili Odbojkarski ekipi liceja France Prešeren sta v svojem prvem nastopu medpokrajinske faze Dijaškega prvenstva dosegli polovičen uspeh. V dvojnem tržaško-videmskem dvoboju so fantje premagali vrstnike od ITI Ma-lignani.a dekleta so klonila pred dijakinjami IPSC Stringher. S tem, da so Videmčanke v 1. kolu premagale tudi goriško učiteljišče Slataper, so si že zagotovile uvrstitev v meddeželno fazo. O končnem zmagovalcu med dijaki pa bo odločal jutrišnji »derbi« med goriškim zavodom Zois-Cankar in »prešernovci«, ker so Videmčani izgubili obe tekmi. Začetek obeh nizov moške tekme v telovadnici šole Rossetti v ul. Zando-nai je bil precej izenačen, potem pa so vajeti igre držali trdno v rokah slovenski dijaki. Vsekakor pa moramo omeniti, da prednost Prešerna ni znašala nikoli več kot tri točke, najmajša pa 8:7. V končnici niza so kasnejši zmagovalci pokazali bolj zanesljivo in tudi bolj učinkovito odbojko, da nasprotnik ni zmogel preko enajste točke. V začetki drugega nize je Malig-nani vodil najprej s 3:0, potem še s 5:3, a naši dijaki so s tremi zaporednimi točkami prešli v vodstvo, katerega niso več izpustili iz rok. Videmčani so ostali » pribiti« pri osmici, licejci pa po so po štirih menjavah servisa pri štirinajstim le izbojevali še potrebno petnajsto točko in s tem tudi povsem zasluženo zmago. Ne glede na končni razplet se torej jutri v telovadnici Slovenskega špotnega centra v Gorici obeta zanimiv obračun med našima dvema zavodoma. Če se ne motimo, bo to prvič, da se dve slovenski šoli v moškem odbojkarskem tekmovanju potegujeta za medpokrajinski naslov. Če za Goričane ni to nobena novost, pa lahko rečemo, da so fantje Prešerna res prijetno presenetili. Za dijakinje Prešerna bi lahko rekli, da ni uspel veliki met. Tržačanke so dobro pričele ter razmeroma lahko odločile v lastno korist prvi niz. Vodile so namreč od samega začetka pa do konca in pri stanju 12:6 so nasprotnicam prepustile samo še dve točki. V prvem setu so Videmčanke veliko grešile, to predvsem pri sprejemu in servisu. Povsem drugačnemu razpletu smo bili priča v drugem in tretjem nizu. Servis nasprotnic je bil vse bolj nevaren. Razigrali sta se Magda Gori (igralka drugoligaša Latisane) in Chi-oprisova (CUs Videm), a bolk domačink ju ni mogel zaustaviti, s tem pa je pešala tudi obramba. Stringher je v drugem nizu povedel z 11:4, tako visoke prednosti pa ni bilo mogoče nadoknaditi. V tretjem setu je bilo ob menjavi igrišča 8:2 za Videmčanke, kmalu zatem celo 12:3. Z izredno požrtvovalnostjo so se »prešernovke« približale na 13:9, naprej pa ni bilo mogoče. Izida Prešeren - Malignani 2:0 (15:11,15:8). Prešeren - Stringher 1:2 (15:8, 10:15, 9:15). Naša šola je nastopila z naslednjima postavama: DIJAKI: Coloni, Domio, Gombač, A. in M. Maver, Miot, Riolino, Spetič in Tomšič. DIJAKINJE: Fučka, Čok, Grbec, Brazzani, Drioli, Neubauer, Spacal, Pi-tacco, Ažman, Vitez in Flego. Jutrišnji spored Dijaki: 10.00 v telovadnici Slovenskega športnega centra: Zois-Cankar -Prešeren; dijakinje: 10.00 v telovadnici Kulturnega doma: Slataper- Prešeren. (G. Furlanič) *: im m ~ mr iT HnoffiH 1 j : * . V m čl SčSemt; Ekipi tržaškega liceja F. Prešeren (zgoraj fantje, spodaj dekleta) HV k*MssSmS 1 vrV Namizni tenis: v Lignanu Pet zmag krasovcev Na tretjem deželnem kvalifikacijskem turnirju mladinskih kategorij in 3. kategorije v organizaciji Latisane so bili Krasovi predstavniki zelo uspešni: osem igralcev je kar petkrat stopilo na zmagovalno stopnico. Začnimo pri najmlajših. Pri dečkih je zasluženo in v zadoščenje trenerja Matjaža Šercerja zmagal Peter Santini. Petrova zmaga je bila nekje nepričakovana napram mlajšim pionirkam, kjer se je z gotovostjo pričakovalo, da si bodo mesta v finalu »razdelile« med seboj. Tako je tudi bilo: prva je bila Vanja Milič pred Eriko Radovič, 3. Katja Milič, 4. Ivana Stubelj. Monika Radovič je bila zmagovalka med mladinkami in v 3. kategoriji, kjer je s 3:1 v setih nadigrala borovko Ano Bersan. Katja Milič se je tu bolje odrezala kot v svoji kategoriji in osvojila odlično 3. mesto. Med konkurentkami v 3. kategoriji so namreč bile starejše igralke, kot na primer Peressonova (CMM), ki je izločila Ivano Stubelj. Pač pa sta se bolje odrezali med tretjekategornica-mi Erika Radovič in Vanja Milič z uvrstitvijo od 5. do 8. mesta. Igor Milič je tretjič zapored zmagal med tretje-kategorniki, njegov brat Marjan pa se je uvrstil od 9. do 16. mesta. (J.J.) Sirenini ribolovci so se izkazali Tudi na drugi tekmi na jezeru so se Sirenini ribolovci izkazali. Vreme je bilo naklonjeno in tudi postrvi ni manjkalo. Skupno je tekmovalo 150 ri-bolovcev. V prvem sektorju je Gio-vanni Legovini zasedel 2. mesto, v 2. je bila Karmela Kastelic 3., v 3. Marija Vitez 4., v 4. in 5. pa sta bila Bruno Sergas in Vojko Brecelj šesta. Sezona 1992 se je tako končala, že v nedeljo pa bo prva od treh tekem v novi sezoni. (Vojko) Odbojka: v prvenstvu naraščajnikov se je končal prvi del Odbojka: prva polfinalna tekma »deklic« Fantje Bora Furlani pri vrhu lestvice S ponedeljkovim nastopom borovcev (ostale tekme 5. kola so odigrali že Prejšnji teden) se je končal prvi del, Po katerem, s tekmo v zaostanku, nepremagana vodi ekipa Pallavolo Tri-este, a Bor Furlani je (z 2:1) izgubil le v neposrednem dvoboju s tem nasprotnikom. Slogaši se postavljajo kot tretja sila, čeprav morajo tekmo z Vol-Jey Clubom, s katerim sedaj delijo položaj na lestvici, še odigrati. Naj povemo še, da bo povratni derbi med slogaši in borovci (6. kolo) že drevina Opčinah, s pričetkom ob 19. uri. NPT - BOR FURLANI 0:2 (1:15, 0:15) BOR FURLANI: Furlanič, Šušteršič, Furlani, Čuk, Pieri, Talotti, Mauri, Pertot. Varovanci trenerke Meulje so brez težav odpravili skromno šesterko. Točka so pretežno dosegali že s servisom. Akcij je bilo malo, kajti nasprotniki so žogo le s težavo vračali v Borovo poli®' Čeprav niso mogli pokazati resnej-s>h akcij, pa so borovci vendarle doka-Zali, da igro že dobro obvladujejo. Zanimivo je, da so po uradnem delu tekme odigrali še dva prijateljska niza, vendar tako, da so se igralci °beh ekip pomešali med sabo in po- prejšnji nasprotniki so postali soigralci. Igra je bila bolj enakovredna, fantje pa so se med sabo bodrili in veselili. Po svoje je bil tudi to lep primer graditve sožitja med mladimi tu živečih narodov. OSTALA IZIDA 5. KOLA: Pallavolo - Vollev Club 2:0, Sloga - Rozzol 2:0. LESTVICA: Pallavolo Trieste in BOR FURLANI 8, SLOGA in Volley Club 4, NPT 2, Rozzol 0. (NPT, Pallavolo, Volley Club, in Sloga imajo tekmo manj) NARAŠČAJNICE SKUPINA A SLOGA - LUCCHINI 2:0 Sloga je do novih točk prišla brez napora, saj se nasprotnice niso predstavile na igrišču v zadostnem številu in bo disciplinska komisija našemu društvu dodelila zmago brez boja. OSTALA IZIDA 6. KOLA: Sant An-drea - Altura 1:2, Oma - Virtus 2:0. LESTVICA: Oma 12, SLOGA 10, Virtus 6, SantAndrea 4, Altura in Luc-chini 2. SKUPINA B CUS TRST - BOR FRIULEKPORT 2:0 (15:10, 15:2) BOR FRIULEKPORT: Dolhar, De Paolis, Severi, Bogateč, Orel, Sternad, Ruzzier, Tommaselli. Kljub porazu so borovke proti prvo-uvrščenemu CUS-u povsem zadovoljile, saj so zaigrale neprimerno bolje, kot v prvi tekmi na »1. maju«. V prvem setu so bile plave povsem enakovredne gostiteljicam vse do 10. točke. Upirale so se jim res dobro, tako pri mreži, kot v polju. Čeprav bi se dalo po rezultatu sklepati drugače, so plave solidno igrale tudi v drugem nizu. Skratka, Borova šesterka je potrdila, da napreduje iz kola v kolo. SOKOL - MELARA 0:2 (13:15, 7:15) SOKOL: Kobau, Legiša, Uršič, Udovič, Gabrovec, Tinta. Sokolovke so nastopile le v šestih, brez treh standardnih igralk. V tako okrnjeni postavi pa so klonile pred ekipo, ki so jo v prvem delu prvenstva premagale z istim rezultatom. Razen servisa ni šlo tokrat igralkam Sokola prav nič od rok, zadovoljivo so igrale samo v prvem nizu do vodstva z 11:6. OSTALI IZID 6. KOLA: Ricreatori -Sgt 2:0. LESTVICA: Cus 12, Ricreatori 8, BOR FRIULEXPORT 6, SOKOL in Melara 4, Sgt -2. (Sokol in Ricreatori imata tekmo manj) Gladka zmaga borovk Odbojka (1. ženska divizija): medtem ko je vrsta Koimpexa proti Alturi doživela prvi poraz Med zasledovalci se v ospredje prebija Kontovel 1. MOŠKA DIVIZIJA BOR FURLANI - NUOVA PALLAVOLO 3:1 05:9, 15:6, 14:16, 15:6) “OR FURLANI: Pavlica, Rizzo, Ta-^Stulle, Koren, Chert, Coloni, Borovci so proti najskromnejšemu asprotniku v ligi opravili soliden na-1 °P *n dosegli svojo tretjo zmago (na stvici pa imajo dve kazenski točki v a„nJ)- Popustili so le v tretjem nizu, a četrtem so se znova zbrali in po-nadigrali mlade nasprotnike. Na rsf ■ 6 50 stopili vsi razpoložljivi ig-tci, tako da je bil nastop v celoti zadovoljiv. VOLPI - SLOGA 3:1 <15:5, 15:13, 12:15, 15:7) BLOGA: Čuk, G la vina, Kralj, Marc, aver, Mijot, Spetič, Stranj. Si drugem povratnem kolu so sloga-nna°Stui Pr* ekipi ki zaseda mesto tik l ? vrhom lestvice. Nasprotnik je bil njJP. boljši od naših fantov, ki se pa . ® ze vnaprej predali. V drugem in p ]em setu so se z domačini povsem .akovredno kosali in njihova dobra io niza k na9rajena z osvojitvi- „ OSTALI IZIDI 12. IN 13. KOLA: L*°?f J Bor Furlani 2:3, Pallavolo Ts -o volpi 1:3, Inter - La Marmotta 0:3, Sergi0 - Volley Club 3:0, Npt -n.^ * Andrea 0:3, SanVAndrea - Zaule A VoHev Club - Inter 0:3, La Mar-m°tta - Pallavolo TS 3:0. LESTVICA: La Marmotta 22, Zaule Rabuiese 20, San Sergio 18, Le Volpi 16, Inter 14, SanVAndrea 12, Pallavolo Trieste 10, Volley Club 8, BOR FURLANI In SLOGA 4. (Zaule in San Sergio imata tekmo manj) 1. ŽENSKA DIVIZIJA ALTURA - KOIMPEK 3:0 (15:10, 15:7, 15:9) KOIMPEX: Corsucci, Čebulec, Fer-luga, Fonda, Maja in Martina Kosmi-na, Meriani, Milič, Spacal, Stigliani, Stopar. Drugo povratno kolo je prineslo igralkam Koimpexa prvi letošnji poraz. Proti Alturi je Koimpex igral letos prvič, saj je v prvem delu prvenstva zmagal brez boja, zato je bilo tudi pričakovati, da bodo naša dekleta tudi na igrišču hotela dokazati, da so boljša. Zal pa se to ni zgodilo, saj je Koimpex v soboto odpovedal na vsej črti, tako da je bila naša ekipa na igrišču le bleda senca tiste, ki smo jo bili vajeni gledati doslej. Poraz je bil kajpak zato neizbežen, kljub temu pa Koimpex še vedno močno vodi na lestvici in tudi ostaja najresnejši kandidat za napredovanje. (Inka) KONTOVEL - SANTANDREA 3:1 (15:3, 8:15, 15:8, 15:6) KONTOVEL: Pertot, Černe, Kralj, Regent, Superina, Gulič, Pernarčič, K. in D. Bogateč, Štoka. Zmaga Kontovelk ni bila nikoli vprašljiva. Prvi niz so osvojile resnič- no brez najmanjšega napora, zato so v drugem podcenjevale nasprotnice, ki pa so jih nato presenetile z zelo zagrizeno obrambo. Od tretjega niza dalje so Kontovelke spet zaigrale bolj zbrano in z res dobro iugro, posebno v polju, povsem nadigrale nasprotnice. OSTALI IZIDI 11. KOLA: Killjoy -Breg Union Beton bo jutri ob 20.30 v šoli Caprin, Virtus - CUS 1:3, Preveni-re - Oma 2:3. LESTVICA: KOIMPEX 22, OMA 16, Altura Omse 14, KONTOVEL in Cus 12, Killjoy in BREG UNION BETON 10, Virtus 6, Sant Andrea in Prevenire 2. (Koimpex ima tekmo več, Altura, Killjoy in Breg Union Beton imajo tekmo manj) 2. ŽENSKA DIVIZIJA SKUPINA A BREG UNION BETON - SGT 2:3 (15:6, 13:15, 14:16, 15:11, 13:15) BREG UNION BETON: Gobbo, La-urica, A. in S. Mauri, Metlika, Ota, M. in S. Sancin, Pettirosso. Kljub porazu so brežanke v tem srečanju povsem zadovoljile. Tekma je bila zelo izenačena in borbena, odbojkarice iz dolinske občine pa so se vrgle v boj z vso vnemo, čeprav so zaradi odsotnosti podajačice Federice Sancin zaigrale v spremenjeni postavi. Potem, ko so brez težav osvojile prvi niz, so v drugem nadoknadile zaostanek 10:0, povedle so s 13:11, a napor je bil prehud, tako da so v končnici spet popustile. Po hudem boju sta v nada- ljevanju obe ekipi osvojili vsaka še po en set, tako da je bilo potrebno odigrati tie break. Sgt je povedel s 5:0, vendar se Brežanke niso predale in nasprotnice ujele pri 7. točki, v izenačenem nadaljevanju pa so o končnem zmagovalcu pravzaprav odločale nianse. Res škoda, da Brežanke niso zmagale, ker bi si točki resnično zaslužili, zaradi česar jih velja porazu navkljub vseh pohvaliti. Edina negativna nota so bili morda servisi. OSTALA IZIDA 6. KOLA: Club Altura - Altura 3:1, Oma - Prevenire 0:3. LESTVICA: Club Altura 12, Sgt 10, BREG UNION BETON 6, Altura in Prevenire 4, Oma 0. SKUPINA B LA MARMOTTA - SOKOL 3:0 (15:8, 15:11, 15:3) SOKOL: Pertot, Ban, Košuta, Legiša, Golemac, Caharija, Antonič, Švara. Čeprav je bil nasprotnik soliden, bi lahko dosegle Nabrežinke veliko več, a so žal v tem srečanju popolnoma odpovedale, saj so zagrešile res veliko število nepotrebnih napak. Začetek, v katerem je Nataša Caharija s servisom povedla svojo ekipo v vodstvo, je obetal veliko več, razplet pa je bil negativen. OSTALA IZIDA 6. KOLA: Zaule -SanVAndrea 3:1, Le Volpi - Pellicana 1:3. LESTVICA: Pellicana 10, Sant Andrea 8, La marmotta in Zaule 6, SOKOL 2, Le Volpi 0. (Sokol ima dve tekmi manj, Zaule in La marmotta imata tekm manj) BOR FRIULEXPORT - KOIMPEK 3:0 (15:4, 15:9, 15:0) BOR FRIULEXPORT: Gregori, Ažman, Vitez, Neubauer, Čok, A. Fai-mann, Flego, Guštini, Vodopivec. KOIMPEX: Milič, Stigliani, Stopar, Corsucci, Meriani, Tensi, Dapretto, Ci-occhi, Živec, Novakovič. Prva polfinalna tekma končnice prvenstva »deklic« med Borom Friulex-port A in Koimpexom je minila brez presenečenj. Po pričakovanjih so glad: ko zmagale borovke, ki so si zlasti zaradi razpleta v tretjem nizu dejansko že zagotovile uvrstitev v finale, kajti v povratni tekmi na Opčinah (v petek ob 19. uri) jim zadostuje osvojitev 13 točk. Čeprav je bil zmagovalec menda že vnaprej znan, je treba reči, da so slo-gašice prišle v mesto s trdnim namenom, da čim bolj drago prodajo svojo kožo, saj so začele res samozavestno in temperamento. Borovke so tako do prve točke prišle šele po devetih menjavah servisa. Nato je, kajpak, razlika v kakovosti in izkušenosti med ekipama polno prišla do izraza in gostiteljice so povsem zagospodarile na igrišču. Slogašice so jim nekoliko več odpora nudile le še na polovici drugega niza, ko so z dobrimi servisi Ciocchijeve delno nadoknadile zaostanek 10:0, a v tretjem nizu borovke niso dopustile niti najmanjšega presenečenja. Naj omenimo še, da v drugem polfinalu merita moči zmagovalec B skupine Bor Friulexport B in drugouvrščeni iz A skupine Altura, prva tekma pa bo v petek, ob 19.45 na »1. maju«, povratna pa v sredo, 8. aprila v šoli Visentini pri sv. Sergiju, s pričetkom ob 20. uri. Na sliki M. Magajne: akcija s polfinalne tekme Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441. Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote. primorski M. dnevnik sreda, 1. aprila 1992 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462 Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG V Palermu zaprli desno roko bossa Pietra Vernenga PALERMO — Policisti letečega oddelka so včeraj v njegovi hiši aretirali 54-letnega Nicolo Di Salva, ki je bil na prvem procesu proti organizaciji »Cosa nostra« obsojen na 16 let zapora, od leta 1982 pa se je skrival pred pravico. Di Salvo naj bi bil tudi glavni pomočnik mafijskega bossa Pietra Vernenga, ki je 'bil obsojen na dosmrtno ječo in ponovno aretiran 15. marca po pobegu iz palermske bolnišnice. Kot sta povedala mafijska skesanca Calzetta in Contorno, je bil Di Salvo »blagajnik« Vemengove tolpe, posebej pa naj bi bil zadolžen za »plačila«, ki so se nanašala na pripravo in prodajo heroina. Leta 1982 se mu je skupaj z Vernengom uspelo izogniti aretaciji, ko so policisti vdrli v neko vilo v Palermu, kjer je bil laboratorij za pripravo heroina. Od takrat ga niso več videli, dokler ga pred dnevi niso opazili v bližini njegove hiše. Včeraj zjutraj, ko je Di Salvo ponovno prišel na obisk domov, pa so ga končno aretirali. Zaradi žalitev in upiranja so aretirali tudi njegovega sina. Uspeh akcije v Rimu omogočil karabinjer, ki se je »pridružil« kriminalcem V Rimu in pri Grossetu zaplenili veliko količino hašiša in heroina RIM Karabinjerji iz Rima so včeraj v nekem stanovanju v predmestju Rima zaplenili 200 kg hašiša in kilogram heroina (na sliki AP), pri tem pa so tudi aretirali tri osebe. Do tega uspeha so se karabinjerji dokopali po nekajmesečni preiskavi, glavni delež pri tem pa je imel eden od karabinjerjev, ki se mu je uspelo infiltrirati v mrežo trgovcev z mamili. Z njegovo pomočjo so identificirali člane kriminalne organizacije, ki je delovala na osi Maroko-Španija-I talij a, področje njihovega »delovanja« pa je segalo tudi v nekatere druge evropske države. Hašiš in heroin so pred nekaj dnevi izkrcali na rimski obali, karabinjer pa se je članom tolpe predstavljal kot »kupec« heroina. V kraju Porto Ercole pri Grossetu pa so policisti iz osrednjega vsedržavnega oddelka za boj proti trgovini z mamili včeraj zaplenili 600 kg hašiša. Do zaplembe je prišlo v trenutku, ko so mamilo raztovorili z neke 10-metrske jadrnice iz Savone. V akciji so sodelovali tudi policisti iz Firenc, Bologne in Grosse-ta. Pri tem so tudi aretirali in priprli nekaj oseb. Alberto Tomba napredoval Zaradi posebnih zaslug sta obrambni minister Rognoni in general Vieste izročila čine podbriga-dirja italijanskemu smučarskemu asu Albertu Tombi (Telefoto AP) Pred 10 leti je Argentina zasedla Falklandske otoke BUENOS AIRES Po daljšem skoraj sramežljivem molku se v teh dneh argentinska javnost končno spominja falklandske vojne. To je navsezadnje protislovno, saj je izhodišče obnovljene argentinske demokracije, nove odprte zunanje politike in liberis-tičnega gospodarstva prav v klavrnem porazu pred desetimi leti. V bornih 74 dneh od 2. aprila do 14. junija je Argentina doživela pravo katastrofo. Pred desetimi leti je vojaška hunta generala Leopolda Galtierija skušala dati novega zagona »utrujenemu« režimu z nacionalistično pustolovščino okupacije Falklandskih otokov, ki so v očeh javnega mnenja še vedno zgodovinska last Argentine. Nepripravljenost, površnost in nesposobnost vojaške hunte, ki je do zadnjega mislila, da Velika Britanija ni pripravljena na spopad, so argentinsko vojaško pustolovščino popeljale v hiter in boleč poraz. Kapitulacija je zapečatila konec vojaškega režima, sodni pregon proti odgovornim za vojaški neuspeh in skoraj vzporedno sojenje proti krivcem za grozote y dolgi vojaški diktaturi, sta odprla pot demokraciji. Težka pot iz diktature v demokracijo pa se v bistvu še danes ni končala, saj je argentinska demokracija od vojaške diktature podedovala razmajano gospodarstvo, ki nima dovolj sredstev, da bi poskrbelo za šolstvo, za zdravstvo in za upokojence, v bistvu za blaginjo in socialno varnost svojih državljanov. Vsekakor pa se Argentinci neradi spominjajo te vojne, pozabiti hočejo svojo nacionalistično pijanost, ko so stotisočglave množice bučno slavile uresničitev večsto- letnih sanj, da so Falklandi končno argentinski Malvinski otoki. Streznitev je bila boleča: 625 mrtvih, več kot tisoč ranjenih in 11 tisoč zajetih. Nič čudnega torej, da je Argentina pozabila tudi na malvinske borce, ki zaman iščejo delo, pozabila je na malvinske invalide, ker jo spominjajo na vojaško diktaturo. Da bi bila mera polna, je politika predsednika Carlosa Menema z neposrednimi argentinsko-britanskimi pogajanji dokazala, da si Buenos Aires želi dokončno obrniti stran zgodovine. In prav v zgodovini je treba iskati korenine spora za te otoke. Sporno je že njihovo odkritje. Za britanske zgodovinarje jih je odkril pomorščak John Davis leta 1592, dve leti kasneje se je na njih izkrcal angleški gusar Richard Hawkins. Argentinski zgodovinarji pa trdijo, da so otoke skoraj eno stoletje prej odkrili španski pomorščaki. Kdo ima prav, je težko preveriti, nesporno pa je dejstvo, da se Španci niso zanimali za te negostoljubne otoke, saj so po francoskem neuspehu prav Angleži začeli kolonizirati to otočje v 18. stoletju. To je seveda vzbudilo sume Špancev, ki jim je sporazum iz Tor-desillasa določil te otoke. Leta 1771^ sta se Španija in Anglija sporazumeli, da Španija ohrani suverenost nad otočjem. Španija je ohranila nadzorstvo nad otočjem vse do leta 1816, ko so združene pokrajine ob Rio de la Plata proglasile neodvisnost, Argentina se je leta 1820 polastila otočja, ne da bi Anglija protestirala. Ko pa so Argentinci spremenili svoj odnos do angleških kolonov, se je angleška mornariška pehota leta 1833 izkrcala na otočju in ga priključila britanski kroni. Krdelo konj divjalo po avtocesti PESCARA — Včeraj so za nekaj ur zaprli avtocesto A14 Bologna-Taranto med izhodno postajo Pescara zahod in Pescara sever zaradi hude prometne nesreče, v katero je bil vpleten tovornjak, ki je prevažal konje. Šofer je najbrž zaradi zgodne jutranje ure zaspal in zavozil s ceste v zaščitno ograjo, tako da so se zadnja vrata tovornjak odprla. Kakih 20 konj je pobegnilo po avtocesti prav v trenutku ko je vozil mimo potniški avto, ki ni pravočasno zavrl in je zato podrl nekaj živali. V trku je voznik avta bil hudo ranjen. Avtocesta je bila daljša časa zaprta za ves promet, dokler so polovili vse konje, ki so se razbežali. Med tem časom je na južnem cestišču avtoceste nastala več kilometrov dolga kolona. Mike Tyson noče hrane NEW YORK — Mike Tyson, ki so ga obsodili na 6 let zapora zaradi posilstva, odkar je v ječi, odreka hrano. Glasnik zapora Kevin Moore pravi, da Tyson trdi, da je predebel in da zato ne bo jedel. Tyson ob uri obrokov pride v jedilnico, sede za mizo, vendar pa ne sprejema hrane, kljub temu da so mu predočili dejstvo, da lahko brez hrane zboli. Tyson je prejel tudi opomin od direkcije zapora, ker je nekaterim zapornikom dal svoj avtogram, kar je po pravilniku zapora prepovedano in mu je to baje bilo tudi izrecno povedano ob njegovem prihodu. Medtem čakajo na odločitev prizivnega sodišča v Indianapolisu, ki mora sklepati o tem, če odo Tysona spustili na začasno svobodo v pričakovanju dokončne razsodbe. Poskus staršev, da bi darovali njene organe, je sodišče prepovedalo Umrla deklica brez možganov Nesrečna Theresa s teto nekaj dni po rojstvu (AP) NEW YORK — Deset dni po rojstvu je Theresa Ann Pearson, deklica, ki se je rodila brez možganov, umrla. Izdihnila je v ponedeljek popoldne zaradi dihalnih motenj. Tragičen primer male Therese je močno razburil ameriško javnost. Njeni starši, Justin in Laura, so hoteli darovati njene organe otrokom, ki čakajo na operacijo še preden bi deklica umrla, vendar ne zato, da bi pospešili Theresino smrt, temveč zato, ker so nekateri njeni organi, brez nadzora, ki ga izvajajo možganske celice, že začeli pehati. Deklica je bila tako in tako obsojena na smrt, saj spričo take deformacije, kot je pomanjkanje možganov, ni mogoče preživeti in tega so se dobro zavedali tako njeni starši kot zdravniki. Zato so hoteli omogočiti vsaj nekaterim otrokom, da preživijo s pomočjo Theresinih organov. Sodišče pa ni bilo tega mnenja in je prepovedalo odvzem organov dokler ne nastopi naravna smrt. Gre seveda za globoko moralno vprašanje, v katero se v tem članku ne bomo spuščali. Kakšna bo sedaj usoda njenih organov, ki bi lahko omogočili preživetje nekaterim otrokom, ni znano. V nedeljo so izklopili aparat, ki je Theresi pomagal dihati, dan kasneje pa je otrokovo življenje usahnilo.