Ameriška Domovina /%' /1/1 IH9C/I Hi— HO il/I E INSPIRIT lanouaS« only CLEVELAND 8, 6„ THURSDAY MORNING, May 26,1949 i TL SLOVESU K OTROKOVA SODBA 0 TITU. — V neko iolo pride teljskih moči. Res se ustnav- ]ja danes v Jugoslaviji toliko novih tehničnih in industrijskih Sol, kakor nikdar poprej, a vendar nam to ne razloži, zaka, tako veliko pomanjkanje učiteljev. Oblasti vabijo dijake v učiteljski stan z najraličnejšimi ugodnostmi. Nikjer ni tako lahko postati učitelj, kakor v da- nadzornik. Otrokom je stavil tudi več vprašanj o partizanski borbi in o Titu. Sedemletno deklico vpraša: “Ali veš, kaj je za nas naredil maršal Tito?” in dekletce mu preprosto odgovori': “Samo slabo, samo slabo!” NadgVrnika je minila volja do nad&jnih vprašanj. tožijo zaradi pomanjkanja uči- NIKDAR VEČ V KOLONI- našnji Jugoslaviji. Sprva je JO. — Ljudska oblast skrbi, da morejo otroci preživeti nekaj mesečni tečaj. Za take učite- tednov svojih šolskih počitnic v raznih obmorskih krajih. Pri poseben izraz: “šnelziderica." tem pa ji ni toliko mar, da se slabotni otroci okrepijo, kakor da jih odtuji staršem in Cerkvi, skratka, skrbi zato, da iz otrok napravi dobre pionirčke. Toda mnogi' izmed otrok, ki so enkrat bili v taki koloniji, ne marajo iti več. opisala svoji materi življanje v koloniji: “No, Dorica, kako je bilo na počitnicah pri morju?” vprašuje mamica. “O, lepo! vsega smo imeli dovolj: belega kruha, sadja, mesa Tako smo jedil, kakor nikdar! Kopali smo se v morju, igrali po ves dan in tudi prepevali smo. Toda veš jaz ne grem v kolonij L? ' .. zadoščala osnovna šola in nekaj ljeske moči imajo ljudje svoj Sedaj zahtevajo že nekoliko več izobrazbe, a še vedno zelo, zelo malo. Ni toliko povdarka na strokovni sposobnosti, kakor na politični zgrajenosti. Vzrok pomanjkanja učiteljski moči je v današnji politični usmerjenosti Jugoslavije. Celo- Osemletna deklica, je takole ten pouk in vzgoja v šoli sta usmerjena v komunizem. Zato so mnogi stari učitelji zapustili prostovoljno šolo, ker se jim upira, da bi kvarili mladino in jo zavajali v zmote. Oblasti jih zmerjajo, da so dezerterji. Čeprav je tako lahko postati h učitelj ali učiteljica, vendar mladina beži pred tem poklicem. Učiteljski tečaji in šole nikdar zajamejo tako velikega števila,. Konferenca v Parizu Prepozni predlogi sovjetske vlade—Rusija hoče ponovno zavezniško upravo Nemčije— Zapadne sile smatrajo, da je zapadna Nemčija že organizirana država PARIZ. — Zunanji ministri zapadnih velesil so sklenili, da ij bodo mirno dalje poslušali Višinski j evo govorjenje o tem kako je treba celo Nemčijo zopet postaviti pod upravo štirih zavezniških okupacijskih oblas-tev, kakor je bilo določeno takoj po voljni. Mnenja pa so, da skupna uiprava štirih velesil dejansko nikjer v nobenem delu Nemčije ni mogla delati vsled sovjetske sabotaže. Smatrajo, da je danes nemogoče iti nazaj in postavljati ustanove, ki bi bile morda primerne in koristne v letu 1945, takoj po vic jni. Sedaj zapadne sile nikakor nočejo dopustiti, da bi jih Sovjeti prisilili, da bi dobili del vpliva v zapadni Nemčiji. Zapadna Nemčija je zapadno ip politično organizirana država. S tem dejstvom se morajo Sovjeti sprijazniti in na tej podlagi začeti delati za bodočnost. Združena Nemčija je še vedno možna in (zapadni zavezniki jo tudi žele. Če jo Rusija hove pomoči in sodelovanja.'Slovenski Katoliški dan dobro Goje vzgledno versko življenje pripravljen. iNaj ne bo seje, ne 'in prirejajo posebne pobožno- ^sestanka, da ne bi govorili o Jsti, skupna sv. obhajila, ure'tem. Društva naj upoštevajo, nove na- m°l>tve .pred Najsvetejšim, da je to naš skupen dan in naj radijskih'skupna romanja in nastopajo .ne prirejajo ta dan nič poseb-oddajah v celovškeiij radiu. Na pri V3eh skuPnih 'katoliških pri- nega, nič svojega, da bodo mo-'reditvah. Samo Bog ve koliko gli vsi naši ljudje ta dan k sku “MEŠANO 02 Pred kratkim je ko ce presenetila uve P^P«* včeraj na prizadeti uradniki britanske Arlinton National Cemetery. Washington. ,— James For- ______ uradniki britanske 'Arlinton National ambasade v Mioekvi še vedno so- 'Pogreb je bil slovesen, kot za 'najvišjega uradnika U J3. A.. Predsednik Truman se udeležil s tajnikom za narodno vjetski državljani in zato še maši so se Slovenci vedno proti nj™ lahko postopa. Vsi ti ljudje so pa že dol- ga leta v britanski diplomatski brambo Johnstonom in večina službi. klanov Trumanove vlade. Razne najnovejše svetovne vesti WASHINGTON, D. C. — Predsednik Truman je določa 14. junij za praznik zastave (Flag Day). . . • 4 WASHINGTON, D. C. — State Department je odločil, da bo namesto prejšnjega pooblaščenega ministra USA v Budim-Rožmanu pozdravno pismo ta ga ,pešti, ki mu je madžarska komunistična vlada odrekla gostoljub- pa je stanovanje družine Ko- prosili, da M jim po možnosti večkrat govoril po radiu, če mu bo to v njegovi začasni domovini možno. Izrazili so tudi prepričanje, da se bodo skupno svojim škofom kmalu lahko vrnili v svojo domovino pod varstvo brezjanske Marije in deželnega patrona sv. Jožefa. S pesmijo "Povsod Boga” je bila svečanst zaključena. noet, češ da se je umeševal proces proti kardinalu Mindzenty, poslal tja drugega poslanika. Predsednik Truman je imenoval za novega poslanika v Budimpešti Nataniel P. Davis iz Princeton, N. J. Za ambasadorja v Avstraliji je imenovan bivši kongresnik Pete Jarman. Rim, Italija. — Iz Vatikana poročajo, da so madžarske kaz-nilniike oblasti odredile premestitev kardinala Mindzenty v bolniške proetore kaznilnice. Poročajo tudi, da so v zadnjem času dovolili kardinalovi materi, da ga je obiskala, in tudi nekateri duhovniki so dobili dovoljenja, da so mogli z njim v ječi govoriti. Ogenj je nastal v pritličju, verjetno pri peči za ogrevanje vode. Na dopustit* kratek doipust od mornarice je prišel Leo A. Ladiha, sin Mr. in. Mre. Leo Ladiha, 1336 E. 55. St. Od tu bo šel v Berlin, N. H., kjer se bo iporo-čil 13. junija z Yvette Lamon-tagne v cerkvi sv. Ane. Urad bo zaprt— V pondeljek 30. maja bo Spominski dan, ki je velik ameriški praznik. Takrat Ameriška Domovina ne bo izšla in naš urad bo zaiprt tri dni: v soboto, nedeljo in pondeljek. Maša zaduiniea— V petek ob 6:30 bo darovana sv. maša v cerkvi sv. Vida za pokojnim Joe Kožel v spomin 30. dnevnice njegove smrti. “Barn DancesP— Poznana Mr. in Mrs. Anton Mihelich sta odprla nove gostilniške prostore na Rt. 534, to je v Harpersfeld med Rt. 84 in Rt. 307, Geneva, Ohio, kjer bo v soboto in nedeljo 28. in 29. maja velika odprtija tako zva-nih “Barn Dances.” Številnim prijateljem v Clevelandu in v tamkajšnji okolici se priporočata za obisk. Ob peti obletnici— V nedeljo ob 10 bo v cerkvi sv. Vida maša za ipok. Lt. Laddie Žnidaršič v spomin pete obletnice njegove smrti. Slike ne bo— Poročano je bilo, da bo nocoj pokazana v Norwood gledališču slika Slovenskega katoliškega shoda 1929 v Lemontu. Kot poroča vodstvo gledališča pa te slikovne predstave ne bo nocoj iz gotovega vzroka. ------o——— Naročilo za najnovejio slo- vensko knjigo Koledar Svobodne Slovenije še sprejemamo. Smo prejeli novo pošiljko iz Argenti- »HjtolUttA PMWM«« (JAMBS DEBEVEC, Editor) 1117 8L CUk Are. ntzihrain MM Cfcfteutf Published dolly emroopt Boturdoy«. BrndAr« «nd HoBdays fc OMo MAY »■ww*««, i a 3 4 5 6 7 o 9 to n a 13 14 5 £ 17 18 19 20 21 »232423262728 »9 3» 31 NAROČNINA Za Zed. države 18.60 na leto; za pol leta »5.00; u četrt leU »3.00. Za Kanado in sploh xa dežele izven Zed. držav »10.00 na lato. Za pol lete »6.00, is 8 »3.50. SUBSCRIPTION RATES United States »8.50 per pew; »5.00 for 6 months; »8.00 (or 8 months. Canada and all other cotur trie« outside United States »10 per year. »6 for 6 months, f84W for 8 months. In t«red u urnimi rim natter January 0th ISM, at tea Foat Ofttea at Cleveland. (Silo, under the Art od Marte 3rd MSI________________________________ No. 104, Thurs., May 26,1949 Ob zaključku šolskega leta Zadnji tedni šolskega leta minevajo. Otroci že žive v venelem pričakovanju svobodnejših dni počitnic, učitelji pregledujejo uspehe svojega truda in starši z ljubeznijo in skrbjo opazujejo duhovno rast svojih dragih malih. Minila je doba, tako kratka, pa večkrat tako usodna za vse življenje. / Zaustavimo se ob tem družinskem in šolskem dogodku. Redko se spomnimo kako smo ravno v tem oziru srečni, da smo v deželi svobode in demokracije. Po načelu svobode imamo svobodno vzgojo otrok. Po načelu svobode so starši popolni gospodarji nad svojimi otroci in imajo vso priliko, da odločajo tudi o šoli in vzgoji. Ne samo, da svobodno izbiramo narodne zastopnike, ki potem določajo šolske postave, tudi v šolski svetih samih starši in vzgojitelji složno delajo, da bi bila vsa vzgoja enotna, da bi šola in dom vzajemno gradila bodoče državljane. Po načelih svobode imamo tudi izbiro šol in zlasti svobodo zasebnih šol. Kakor človek ve ceniti zdravje vse drugače šele takrat, ko se ves betežen in nadložen zvija v bolečinah jn nadlogah bolezni,, tako redko pomislimo kolika dobrota svobodna vzgoja in šola. In vendar je to ena pogla- _______II ,....BI II , ----- 'T Pa je luteranstvo,trajalo samo toliko časa, dokler sp bili grofje bava z vs«ni dobrotami tega Nadaady (poznejži lastniki Turnišča) pnotestnti. in kakor sem U omenil, Obilne okraja Lendava Lendavski okraj ima sledeče občine: 1. Beltinci. (Beltinci, Bartonci, Dokleiovje, Gančani, Ižakovci, Lipovci.) f*1-"** 2. Bogojina. (Bogojina, Bukovnica, Filovci, Ivanci, Mot- varjevci.) , 8. Cremovci. (črensovci, Doljna-, Srednja-, Gornja Bistrica, Trnje, žižiki.) 4. Dobrovnik. (Dobrovnik, Kobilje, Strehovci, Žitkovci.) 5. Gaber je (madžarsko: Gyertyanos). (Gaberje, Dolnji i Gornji Lakoš, Hotiza, Kapca, Kot.) 6. Genterovci. (Banuta, Genterovd, Kamovci, Mostje, Radmožanci.) 7. Lendava. (Dolga vas, Lendava.) 8. Odranci. (Melinci, Odranci.) 9. Orešje. Sedež občine je v čentibi, Orešje, se pa imenuje po mali “Orehovi dolini” pri vasi Dolini, (čentiba, Dolina, Petišovci, Pince.) 10. Polana. (Brezovica, Mala Polana, Velika Polana.) 11. Turnišče. (Gomilica, Lipa, NedeHca, Renkovci, Turnišče.) Slovenski naseljenci z lendavskega okraja, izpred I. svetovne vojake, ko je bilo Prekmurje še pod Madžarsko, opazijo v tej razdelitvi razliko od one nekdanje. Okraj (jaras) je bil takrat razdeljen nai “notarjušije,” te pa v občine. Vse zgoraj naštete vasi so imele svoje župane (rihtare) in svoje občinske od-bore. Sedanjo razdelitev so vpeljali na željo prebivalstva in se je dobro obnesla. . Opisali bomo vse občine in vasi nekoliko podrobneje. Prič-nemo s tistimi, ki so med ameriškimi naseljenci bolj znane. Občina Turnišče Občina Turnišče šteje pet vasi: Gomilica, Lipa, Nedelica, Renkovci, Turnišče. Vsa občina je v ravnini, na desni strani Le-dave. Ima vsega 4400 prebivalcev. Prebivalci se bavijo največ s kmetijstvom, nekoliko pa tudi z obrtjo. Živahno je trgovanje z živino. Na Ledavli (potok) je nekaj mlinov. Turnišče. Turnišče samo ima 1120 prebivalcev. Od Lendave je oddaljeno 15.3 km. V kraju je andarmerija, šola, župnija in sedež občine. Finančna kontrola in zdravniški okraj je v Beltincih (8 km). Najbližja železniška .postaja je tudi pri Beltincih (10 km). Sola je bila ustanovljena leta 1859 in je imela pred vojsko šest oddelkov. Imeli so tudi javno knjižnico, prosvetno društvo, Združenje čevljarjev in Strelsko družino. Pre- , .. 1—.AJii.j.__rxVv-4-i/x \r TliFniSAu ia rklmli »tara cerkev t v nwwzeije oxwirijmu; jc •"'••"j- -svojem tlorisu je edinstvena v celi Sloveniji. (Samo kapela na Turjaku pri Ljubljjani imp nekaj sličnosti). Leta 1910 so :po nažrtih dunajskega arhitekta barona Ferstela zgradili v zveSi s staro ceAvijo novo bazilike (triladijska). Nekdaj se je tumi-ška fara imenovala “Blažena Devica Marija pod logom ’ ali tudi “Na pustinji.” V Turnišču imajo še dve kapeli: Sv. Janeza Napomuka (1747) in Ecce Homo (1760). Tumiška fara je nekdaj obsegala tudi sedanjo beltinsko, črensovsko in polansko. V Turnišču je bil rojen Zsbull Janez (11822-1865), župnik ki je prvi začel za prekmursko slovenščino rabiti slovenski .pravopis (namesto madžarške abecede). damy (poznejši lastnim Turnišča) pn.umnu. m —• Stara cerkev (Vnebovzetje Marijino) je iz 11. stoletja. Po bo Izvečer ni«, frfol bo Zatok _•__Ai—:... d. .. /wziMftimmviii; /Sornn kanela. na aricester. Ce bo ka.i ipreofltanKa n1”— g T* ' »tkešter. Ce bo kaj .pipo«tanka od tega koncerta, gre v sklad za nadaljno učenje in note, ki so zato potrebne. Torej na »videnje v nedeljo ob štirih pupol- ' dne. S pevskim pozdravom, France iz doline. je ..ww.. ... ...........,v......- r-o- vitnih zadev, ki nas tako srečno loči od dežel in narodov, Dragi Vanakl Dugo sam Ti že ne nikaj pi-sao pa tudi dnes samo telko, ka se oglasim1. Nemarno nikši novic. Nišče nešče umreti, nega našega gostuvanja, betežni-kov je malo i vsem ide na bolje. Ka Ti pa te naj pišem? Edino rojstne dneve bi Ti lehko kaj 0-meno. Rojstne dneve tu v A-meriki jako za velko imajo. Eš-če bole kak v starom kraji go-dovno. De je pa nevola s temi rojstnimi dnevi. Godovno je leži. Za Ančike znaš, ka do imele na aninje god, Vaneki na 24. junijuša, Števeki pa zvek-šega na 26. decembra. Liki kak si mogeo znati, ka sta včera i-meii rojstni den Ančika od Ftičarove botre pa vunina Sa bina? Ančiko poznam samo tel ko, ka vidim, da rada servera, kda imamo prekmurski Sloven ci kakšo slovesnost i je jako prilična pri tom. Za Sabino znaš, da rada spevlje, kak vsi v njihovoj družini. Ve ne vem, zakaj zovemo ‘botrino” :pa "vunino.” Ftičarova botra so me ne mogli krsti nositi, ka sam jaz starejši, pa tudi Žodo-šova vuna so mi ne vuna. De je pa tak — Bara na West — side so botra, Vojkovičova Ana so botra, Ftičarova so botra, Zer-dinova Ana pa naj bila tetica. — Vsem, ki imao rojstne dneve, najlepše čestitamo i žele-mo, ko bi se za edno leto mlajše počutili. Čestitamo pa vsem: ,.n uf««™ |n državnanProsvetna vprava^. m^^ojenrSb^^aveVtomjevažno . dober sluga državnega političnega sistema. Poklica ne izbira ne oče, ne mati, ne otrok, določa mu ga država, ki vse življenje regulira in o vsaki zasebni malenkosti odloča. Ne samo, da v totalitarni državi nimajo starši nikake-ga vpliva na učni načrt, na šolski sistem, tudi izvenšolska vzgoja je vsa v rokah politične diktature,. Otrok mora biti član državnih otroških organizacij, mora neprestano na ulice manifestirat po ukazih političnih gospodarjev države, sme in mora vedeti samo to, kar dovoljuje državni totalitarni vzgojni aparat. Človek se vzgaja za zužnja, za orodje, za del mase. Vsaka totalitarna država je sama sebi bog, najvišje dobro. Zato se otrok od nežne mladosti uči malikovati državne predstavnike, verovati samo v nosilce političnega režima in zmotne nauke dotičnega sistema. Totalitarna država preprečuje, da bi otrok zvedel resnico o vzroku in namenu svojega življenja, o svoji poslednji in končni sreči. Otrok totalitarne države sme vedeti samo za državo, sme oboževati samo njo. Nič ne de, če je vse neresnica, kar ve, samo da tako ve, da bo prepričan, da česa drugega sploh misliti ne sme kot, da mu je državni poglavar najvišji gospod, ki mu mora biti sužensko vdan. Zato mora v totalitarnem sistemu pred vsem izginiti vsaka vzgoja o duhovnem življenju, ves nauk o Bogu in posmrtnosti. Pa to še ni dovolj. Izginiti mora tudi vse spoštovanje do staršev ubita mora biti vsaka zasebna ini-cijativa, zaupanje vase, vsak smisel za svobodno udejstvovanje. Totalitarni državi je podrejena vsa znanost in umetnost. Resnica ni več resnica, če totalitarnemu sistemu ni všeč in laž ni več laž, če mu služi in se zdi uporabna. V totalitarnem sistemu je samo ena šola, samo ena vzgoja. Tam je samo en gospodar nad otrokovo dušo in glavo, ker samo ena sme biti otrokva bodočnost: da bo dober in poslušen služabnik države. ( Slabo sliko totalitarne vzgoje je skušal napraviti Mussolini, ki pa je že bistveno okrnil svobodo staršev, mnogo popolnejšo diktaturo je v tem oziru uganjal Hitler, najpopolnejši pa so v tem oziru komunistični režimi. Komunistična šola je šola za železnim zastorom. Preko tega zastora ne prodira druga zgodovina, kot tista, ki se začne in neha s komunizmom, za to zaveso ne sme otrok nič sli-žati o nekomunistični poeziji in glasbi, da o nekomunistični državi, družbi in politiki sploh ne govorimo. Otrok ne sliši nobene besede iz svobodnega sveta, ne čita nobene knjige, ki je ni odobril komisar. Namenjeno mu je, da ne sme postati svobodno misleči človek in zato se njegova duhovnost in njegov razum sme razvijati samo v toliko, koklikor ta razvoj more služiti totalitarni državi. Po Mussoliniju naj bi vsak otrok bil rojen fašist, po Hitlerju nacist, po komunizmu komunist. Pa to še ni dovolj. Otrok mora biti vzgojen tako enostransko, da fanatično in slepo zametuje vse kar se dogaja, kar dela in živi izven totalitarnega sistema. Otrok mora sovražiti drugi svet. Zato je vzgoja v sovraštvu in lit: Pte - -- ----------- ^ to je “meščane.” V začetku novega veka in pozneje je bilo Turnišče “svobodno mesto” z lastnimi mestnimi privilegiji. Naselje je prastaro. Našli so se kamni “gromske strele” iz kamene dobe. V 13. stoletju je bilo Turnišče lastnin« rodbine Banffy (Baniči) )v Lendavi. Mnogo je trpelo za časa turških naipadov. Leta 1587 so ga Turki izropali. Leta 1671 so Turki požgali tudi cerkev. Vso slavo so Turnišču pridobili turniški obrtniki. Predvsem je cvetelo platnarstvo. Obrtniki so bili organizirani v cehih. Najštarejjši ohranjeni turniški privilegij (izredna pravica) je iz leta 1548. Tega lete sta lendavska grofa Ladislav in Stefan Banffi potrdila prejšnje privilegije, ki so se )»ili izgubili. Te pravice so'bile: svobodna voltov mestnih sodnikov, osebna svoboda, varnost imovine, oprostitev od tlake v vinogradih (grofovskih). Dovoljen jim je bil vsako nedeljo sejem brez plačila mitnine. Morali so pa blago, ki so ga nakupovali v Radgoni in Ptuju, v (iziti tudi v Lendavo in dolžni so bili popravljati utrdbe pri lendavskem in beltinskem gradu. Ohranjeni so tudi poznejši privilegiji iz leta 1770 in 1772, ki jih hranijo v občinskih arhivih. Vse omenjene izredne turniške pravice so pa prišle že v drugi polovici prejšnjega stoletja iz veljave. Prvo šolo so imeli v Turnišču že pred 300 leti. V stari cerkvi še danes kažejo prižnico, raz katere so pridigali luteranski in okoli lete 1631 celo kalvinski predikant Andrej Hidegkuti. člča je pa počasi začnolo izginjati. Zdaj bi «e opet radi malo pokazali. Prvo obletnico smrti velkoga voditelja prekmurskij Slovencov — preč. g. Jožefa Klekla bomo obhajali z mešov pri Sv. Stevani dneva 30. majuša ob 8. HJžo so kupili Vsakši se na svojem domi najbole počuti. Naši rojaki jako kupujejo hiže. Zdaj sta kupila hižo Mr. i Mrs. Frank Horvath z lepim zelenim škednjom bluzi 56 i Archer Ave. Par blokov od njij ste pa kupila našiva mladiva rojaka Mr. i Mrs. Edward Foys tudi lepo hižo. — Tisti, ka že duže imajo svoje hiže, v tej dnevaj snažijo, farbajo i predelavljejo. Vse naj bo v najlepšem redi. — Lani so si kupili domove Mr. i Mre. Frank Possdi i Mr. i Mrs. John Pinterič. Pintaričoviva ste kupila novo napravo za centralno segrevanje svoje trinadstropne hiže i za menjšo hižo odzadaj. Težko bi bilo našteti vse prekmurske družine, ki so si v Chieagi že kupili svoje hiže. Rože okoli hiže i splošna čistoča razodevajo slovenske lastnike hiž. BRIDGEPORT Sv. misijon. V našoj cerkvi Sv. Križa mo imeli zadnji tije-den majuša sv. misijon. Za vodstvo misijona i za povzdigodu-hovnoga življenja so nam naš Father M. J. Golob naprosili Prevzvišenoga škofa 1 j ubijanja Rožmana. Le- zamere. CLEVELAND Betežnike imamo izda tri, liki vsem ide na bolje. Betežni so izda Mr. Gyuran v Mentori. Ležijo doma. Mr. Kavaš Tjaš, je ešče v špitali od nesreče, štero je imeo pred 10 dnevi ga cesti s svojim motornim bajkom. Vdarjeni je bio tudi po čeljusti. Doktori so jemi pravili, naj proba fučkati. Pa nemre. Kda de lehko fučkao, te de šo iz Spitala. — Mr. John škafar si je pred tremi tijedni pri znaženju šip močno porezao prste. Izda nemre na delo. V Lemont. Pri zadnjoj seji Društva Srca Jezušovoga se je priporočilo članstvi romanje v Lemont na 10. julija letos. To de prekmursko romanje, štero or-ganizerajo naši rojaki v Chica gi. Tisti, šteri do v tisti dnevaj imeli prosto (vacation), do se Ofarji v “paradna” Koroški ofarji (pristaši Osvobodilne fronte) so napravili izlet v Jugoslavijo, da bi prisostvovali smuškim tekmam v Planici. Zelo so se že veselili, da bodo lahko v ".vzorni in demokratični” državi videli na svoje oči uspehe vladanja komunistične partije, katero tako “krivično” klevetajo reakcionarni zapadni elementi. Pa joj, kakšno razočaranje! Že na Jesenicah so prišit pod nadzorstvo policije, z nikomur niso smeli govoriti in tudi v Planici so pod — stalnim nadzorstvom gledali smuške tekme. Tako so se tudi vrnili in navdušenje za “ljudsko demokracijo” je padlo na O stopinj. Nekaterim ofarjem pa se je le posrečilo, da so, se sestali s svojimi sorodniki. In kaj so zvedeli od njih? Da je večina prebivalstva že zaradi tega nezadovoljna, ker je po štirih letih komusistične vlade še tako pomanjkanje najpotrebnejšega blaga. Bele moke ni, samo koruzno moko in črno moko razdeljujejo. Kmete silijo v kolhoze, za vsako malenkost jih kaznujejo; teko so že veliko posestev podržavili. Brat nekega ofarja je povedal, da so mu poslali sporočilo, da bo njegovo posestvo, ki meri manj kot 30 ha, podržavljeno, če ne privoli, ga bodo razlastili. Rečeno pa je bilo, da posestev s pod 30 ha ne bodo podržavili. Enako je tudi z obrtniki, hoze hočejo spremeniti: obrodi lepe sadove. Obednim mo pa tudi mi imeli priliko videti i pozdraviti Prevzvišenoga škofa Dr. Gregorija Rožmana. --------------o------ Koncert Mlad. zbora fare sv. Lovrenca Cleveland, O. — Mam pa majheno kajžo pa malo polja, — boš pa v senci sedela, ti dekle moja. _ Se še taki ne vda-jio, ki tavžente majo, — kak bomo >pa mi, ko še rajni ša ni — Je pa lampco prižgala, le malo je spala, je dejala tako, kdaj bo sonce gor šlo. — Saj ni lušt-nejšga kraja ko tam ka vasjo, — kjer zelena je gmajna, kjer ptički pojo . .. Nekam prevzeta so mi čustva v tem času blažene vesne, da se bo pa naša zavest zopet bolj okrepila in utrdila do naše le- imeli prosto (vacation), do se Pe slovenske pesmi, nam bodo mogli vabili odzvati brezi težave daši mladi pevci priredili kra- . - L ___' • QAn lrnnrP.H: v nftdfrlin TTODOldlVe. zaničevanju bistven del vzgojnega dela v totalitarni državi. Otrok naj sovraži i Boga i Cerkev i starše i narode, zametuje naj vsak drugi red, vsako drugo spoznanje, zaničuje naj vse kar je' s totalitarnim sistemom, ki mu bo služil, v nasprotju. Totalitarna šola mora ubiti v mladem V človeku vsak smisel in čut za svobodo. Ni mogoče popisati škode, ki nastaja iz take vzgoje. Zato je samo prav in dobro, da vsi, ki imajo/opravka z vzgojo naših otrok, skrbno pazijo, da nam tu pri korenini hijenski oznanjevalci totalitarizma ne uničijo sadov svobode, in najdragocenejšega med njimi, svobodne šole. Katoliški slovenski starši pa moramo skrbno uporabljati svoje pravice in skrbeti, da bodo naši otroci dobili izmed dobre vzgoje, res najboljšo. Kot ■ katoličani smo dolžni po svoji vesti poskrbeti, da bodo otorci naši vzgojeni v veri, ki je temelj vsega moralnega držanja, pa tudi temelj sreče in uspeha. Slovenci imamo skoro povsod svoje župnijske osnovne šole in katoličani v Ameriki imamo dovolj dobrih srednjih in visokih šol, na katerih morejo otroci dobiti poleg najpopolnejšega znanja tudi najboljšo vzgojo značaja. Čuvajmo te naše šole, kot punčico očesa kot srčiko našega napredka. Pošiljajmo otroke pred vsem v katoliške šole kjerkoli je to mogoče. Tega kar otrok v katoliški šoli dobi, ni nikjer mo#>če popolnoma ----- - -—-•——— --nadomestiti. V javnem življenju nastopajmo za popolno simi Slovenci zgodilo. Zdaj samo enakopravnost teh naših šol in za nedotakljivo svobodo Jako spevljemo, ka se pripravlja- i brezi zgube delovni j dni j. S.D.Z. naj ima svojo konvencijo letos v Slovenskem na-rodnom domi na W. 130. Za to so glasovali vsi člani društva št 55 na zadnji društveni seji. Nenadoma je zbetežala dnes tijeden Korenova Ančika. V sredo je ešče delala, v četrtek je je pa mogla doma ostati. Včasi zajtra so pozvali doktora. Malo pred 10 jo je poslao v bolnišnico i malo. pred 11 je bila že opererana. Vzeli so ji slepič. Eden tijeden že leži med rožami, štere ji pošiljajo i prinašajo pajdašice, dnes eli vjutro jo pa pripelajo domov. Do lemont-skoga romanja de že popunoma zdrava. Jo ji tudi vsi želemo. CHICAGO Spevljemo. Nikaj posebnega se ge v zadnjem tijedni med na' staršev pri vzgoji otrok. , V tem oziru bodo morda prišle nad nas še hude preizkušnje, ki bodo zahtevale, da vsak odločno nastopi za katoliško vzgojo in šol. mo na .naše romanje v Lemont 10. julija letos. Cjkaščani smo nekda bili poznani zavolo našega spevanja. Po odhodi Mr. JU 1 sen koncert v nedeljo popoldne. Saj ne vem, če je kateri letni-čas bolj prikladen za lepo in veselo petje, kto je pomlad. “V pismi išče si neveste .. nam poje naš domači modri-jam. Vsa božja narava je povezana v en sam čudovit koncert večne mladosti, čarobno se razlegajo po širnem gaju glasovi raznovrstnih ptic, toda še vse lepše in popolnejše vam bodo ■zapeli naši mladi pevci. S tako bogatim programom niso bili naši mali pevci še nikdar pripravljeni; zato pa le pridite vsi stari in mladi, ker vem, da boste vsi zadiovoljni in veseli. Koncert se prične točno Ob štirih popoldne; zvečer bo pa ples. V imenu slovenske pesmi vas vse lepo vabim in prosim, da pridete in napolnite dlvorano. Naš pesnik in pevovodja si veliko prizadeva. Pa kaj bi vam raokladal sedaj, saj boste sami videli in slišali, namreč to, da sem <0 vsem premalo povedal. Po koncertu bo prosta za- prebivalstvo nima zadosti 1___ Obleke in drugih potrebnih predmetov sploh ne dobite, če pa država kaj razdeli, je tako blago silno drago, da ga malokdo more kupiti. Sukanec šivanke, volna, glavniki itd. so zelo' zaželeni, toda tega blaga ne dobite v-trgo-vinah in tudi ne pod roko. Ko so se ofarji vrnili v Pod-rožico, so jo tako hitro ucvrli domov, da so celo pozabili, se posloviti od svojih “zaščitnikov.” šele tu so se oddahnili in rekli: “Doma je le doma!” To, kar smo mi že vedeli pred leti, pa nam niso hoteli verjeti, to sedaj uvidevajo celo najbolj goreči zagovorniki “rdečega raja.” Kdor je resnicoljuben in pošten, se bo odvrnil od te pogubne ideje, drugi pa bodo še drveli za njo, ker imajo dobiček. In zaradi tega dobička zatajijo v sebi še tisti trohico poštenosti, resnicoljubnosti in pravičnosti, ki jo še imajo. Glas Amerike. Tu pridno poslušamo Glas Amerike, le škoda, da to oddajo tako motijo sovjetske postaje. Med vojno so nemške postaje motile poročila zaveznikov, da ne bi nemško ljudstvo zvedelo resnice, sedaj se poslužujejo iste metode “antifašistični borci.” Pri nas so rekli: gliha skup štriha. Pa bo kar držalo, le to moramo reči, da je komunizem nacizem in fašizem še prekosil, in ti ljudje se še upajo govoriti o fašizmu in nacizmu 1 Nekako v istem času, ko poslušamo Glas Amerike, oddaja tudi Moskva antititovsko propagando. Te postaje pa nihče ne moti, najbrž jo pa tudi malo ljudi posluša, ker moskovsikh vesti so že vsi precej siti. (Iz Kellerberga.) Vrhovčan. 'J — Mesto New Orleans je bilo ustanovljeno po francoskih naseljencih, ki so ae tam naselili lete 1718. Družba (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena ». Bowmkni Ml*. *Wee Juliet. UL t*Z$F»Sa* (W* setao: «Vee » zero, do* Ip npnd; W » «l*i » *»•" GLAVNI ODBOK: rsassssBBasBSiMftafe.«*- 1 ANN JERI8HA, S58 Ho. Broadway 8t„ Joliet, UL « FHANK J. gltata. SKUZMA, SaNo.1 Chicago »Joliet UL ZALAR. Ul N. Chicago at, Joliet. UL SS^a Duh. vodja: REV. OBOI ftp. adravnik: JOSEPH moža nego mlada deklica.” “Nikdar, — raji! umirjeni,” sem vzkipel baten, “radii urarjem na mestu, kakor da bi jo prepustil Švabriau 1 . . .” “A tako . . No, no, no!” je | dejal starec, "sedaj žele razu-r.iem: tl si v Marjo Ivanovna iiuljuben. — O, potem je pa druga! Ubogi mladenič! -Vendar ti kljub temu ne morem nnnum DOHCVgtt. May 26, 1949 Fino prekajeno meso Pri nas dobite ta teden izvrstne domače suhe klobase, že-,»kij«, voiuu »s iuuiwu lodce, domače prekajene šun-datl kompanije vojakov in pol- ke in plečeta, sveže vampe 22c strtimi o 'VateofarMir Tnlro alkami«- V.,«! Un« bnlrnii; i« ni stotnije kazakav. Taka etape-'funt, lepe očiščene 'kokoši in pi-dicija bi bila naravnost neum- Kance po 60c funt. Se vljudno no • tnlilra nrt/rmrAfnmti na mit. sssSKSsbt ANDREW aiAV AKNA----- na; tolike odgovornosti ne morem vzeti nase.” Povesil sem glavo. Loteval se me je obup .. mahoma mi je šinila v glavo neka misel. Kaj je bilo, zve čitatelj iz prihodnjega poglavja, kakor so imeli navado rakati stari romanopisci. XL Predsednik AtleUčnegn odseka: JOSEPH L. DRAŠLER. No. Chicago, UL URADNO GLASILO: AIOBI&KA DOMOVINA, sin St. Clair Ave, Cleveland 3. Ohio Do l. jan. IMS je DSD Ipplaiala svojim članom in članicam in ne m^tot°S aaSSm) moškega ali Jenskega spota v starosti od 16 do 90 let. v mladinski oddelek na od rolstva do 16. leta. Zavaruje se za »250.00. »600.00 ali »lflOO.OO. Ildajalo ae rashčnl certifikati kakor: Whole Ule, Twenty Payment Ule In Twenty Tear Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto Poleg smrtnlne izplačuje DSD svojim članom(lcam) tudi bolniško podporo la svoje centralne blagajne, kakor tudi M ramo operacije ta potkodntae. Mesečna plačila (asesments) so urejena po American Experience DSD Je nad 100% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuars). Uradni Julk Je slovenski ta anglettl hn|.em In rojakinjam k DSD priporoča, da pristopijo v njeno Za vsa morebitna pojaanlla in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na gl. tajnika: FRANK J. WED1C. Ml Ume St, Joliet, UL ni, ostalo ohrani v ibjelogrosko trdnjavo.” “Dragi ‘moj Peter Andrejič,” u je, ca pocaKtt »e u» u«,, « »o« » -----------------7’ ■-* je vzkliknil dobri sluga z drh- e ga tudi potem ne bom ma- ne odklonite mi moje prošnje: teiim giasom| ^ vendar ala, pravi da mi me prizanese gre za srečo Vsega mojega živ- Boga, Kam ailii z iti za hip. več.— Ob, ljubi moj ijenja.” Obljubil« kliknil, “zateka™ se ik vam, ka u je, da počaka še tri dni, a j kor k rodnemu očetu; za Boga, ’ . v. _ ______ K«.«« mo. Ln /^VlrvTvifa mi moia nrošnie: eter Andrejič, Yi ste moje edi-i zaščitnik, potegnite se zame iroto. Prosite generala in vse oveljnike, da nam kakor hi-:o mogoče pošljejo pomoč, in e morete, pridite sami. Ostalin Vam vdana uboga sirota Marja Mironova.” Ko sem prečital to pismo, toko, da nisem izgubil razuma, pustil sem se v mesto iji brez rilosti zbadal svojega konja v ok. Med potjo sem prihajal daj na to, zdaj na ono ipisel, »ko bi bilo mogoče rešiti ubo-:o deklico, a ničesar si nisem Mgel izmisliti. Prišedši v meto, sem se odpravil naravnost i generalu in meni nič, tebi nič em planil v njegovo sobo. General je korakal gorindol jo sobi in kadil iz svoje pipe od Zagledaivši me, je obstal. vej!” “Vaša ; , armada in polovi te lopove, ro- mi kompanijo vojakov in pol tem pojdi> če hočeS> na vse štiri stotnije kazakov in pustite me, strani.. da grem ž njimi in osvobodim • - Bjelogorsk.” General .me je pozorno gledal, po vsej verjetnosti misleč, vi. Jahal ime v skok. Savelj ič mi je težko sladil in neprenehoma kričal: (Dalje prihodnjič) HALI OGLASI Slovenec star 41 let, zaposlen na železnici, se želi spoznati v svrho ženitve s Slovenko. Pismene ponudbe je poslati pod šifro; “Da bi posijalo sonce — M” na uredništvo tega lista. priporoča Ogrinc’s Market 6414 St Clair Ave. Med mteši. Harmonika naprodaj Labusovega izdelka, triglas-na, 4 vrste na greben. Dobro o-hranjena se proda po zelo u-godni cen.i Vprašajte ali pišite na; 1423 So. Barclay St. Milwaukee, Wisconsin. Ta čas je lev bil sit, čeprav je krvolok. “Cernu izvolil ti si priti v moj brlog?” ga vpraša laskavo. Delikatesna trgovina Dobroidoča delikatesna trgo- .. .... ....— —— — vina se radi bolehni proda. Za čeiga nimaž gam "Kaj lettko storim zate? Po- g 8eboj Kam hože&? Cernu? Počakaj še nekoliko, da pride ekscelanca, dovolite anaada jj, poi^i te lopove. Po- P® 4-oim na Tl St VSP ŠitlTI A moja namera je bila ne-omahljiva. “Za preudarjanje je že pre-Jaz moram iti, in ne ctai, po vsej verjemi*™ J™.«*-,, ^o. jaz moram iti, in ne da sem izgubil pamet (v čemer morem ^ tujkaj Ne ,bodi se skoraj ni motil). ... « nu. žalosten, Saveljič! Bog je "Kako? Bjelogorsk osvobo- usmiljen, morda se še vidiva! diti?” je vprašal naposled. “Za uspeh sem vam porok” sem pristavil ognjevito. “Samo dovolite mi!” — “Ne, nikakor ne, mladenič,” je rekel majaje z glavo. Pri tako veliki razdalji bi vam sovražnik lehko odrezal kumuni-kacijo z glavno strategiško to- ve. ^agieuaivoi'AiMJ, jc ih.auiju z giavmi/ restno ga je presentil pogled Uko in vam zadal popolen pome; Skrbno me je vprašal, raz. Ako je pretrgana zveza.” j pomeni moj silni prihod. “Hči kapetana Mironova mi je ekscelenca!” sem vz- pkala; v pismu prosi pomoči; Švabrin jo sili, da bi postala njegova žena.” “Kaj poveste! . . O, ta Švabrin vam je prafti ‘šelm’, če mi pride v roke, ga ukažem v 24. urah obsoditi in ustreliti na ob. zidju tndnljavp! A moramo potrepeti . “Kaj, potrpeti?” sem vzkliknil ves iz sebe. “A med tem prisili Marjo Ivanovno, da ga bo morala vzeti! . . .” “O-o!” se je zavzel general. “To še ni taka nesreča; bo1 j še je zanjo, da postane za ta čas Glej; ne delaj si vesti in ne skopari. Kupi si, kar boš potreboval, če bi tudi moral trikrat preplačati. Ta denar ti darujem. In če se črez tri dni ne vrnem . . .” ‘Kaj 'govoriš, gospod?” mi je segel v besedo Saveljič “Da bi te pustil samega! Kaj takega še v sanjah ne zahtevaj! Alko si se že odločil iti, tedaj grem s teboj raagari peš; a zapustim te ne. Da bi jaz brez tebe sedel za 'kamenito steno? Meniš, da sem izgubil pamet? Ne, gospod, stori, kar hočeš, ampak jaz se ne premaknem od tebe.” ------..Vedel sem, da bi se s Savelji- do tedaj čem zastonj prepiral, zato sem mu dovolil, naj se pripravi na pot. Črez .pol ure sem zajahal svojega dobrega konja, a Saveljič svoje mršavo, kruljevo kljuse, katero mu je bil zastonj prepustil nek mdeščan, ko mu je bilo zmanjkalo krme. Jezdila sva k mestnim vratom. Stra- Saj bi bilo tudi Vas presenetilo. Vidite, ta Mr. Jones ml le rekel, ko je stopU ls kare: “Oglasi se na Sohio postaji taco doli... Mej tajnik jim bo povedat kaj naredi«.” Oti so ml kar Izstopile, ko sem pogledal v karo... žive dule ni bUo notri, prav nikogar ne! Pa vsakovrstni ljudje pridejo v hotele, zato sem zapeljal karo na oekrbovalno postajo. Poosebljena postrežba za akrbne lastnike kar! Nič wč ugibanja! Nič več knjigovodstva! Ko Vaš Sohio postreinik pregloda Vat zapisnik pod pokrovom, takoj ve, četa potrebujete- za sedaj zaščitnika; a kadar ga ukažem ustreliti, no, potem se že debi s pomočjo božjo tudi za njo pripraven ženin. Lepa vdo- je zanj u, ua z« “ ........— . . .... . ' Švabrinova žepa: imela bo vsaj žniki so naju izpustili, o stavila sva Orenburg. Začelo se je mračiti. Pot uav y.v g- -----. . _ naju je vedla mimo vasi Berde, kjer je stal Pugačov. Ravna vica navdno ne ostane dolgo cesta je bila zametena, toua po devica - reči hočem, da najde vsej stepi so se videli prejšnji mlada vdovica veliko hitreje [dan obnovljeni konjski sledo- TedsJ sem videl, da Je sapisnik Sohio tajnika" pod pokrovom. Sedaj ga imam tudi sam v svoji kari, in verjemite mi, da mi ni treba več računati, kadar vozim! NI sl treta mučiti spomina ... ni tnha, da ta morel Vsi Sohio postreinik kaj spraSevati, ko noaite “Sohio tajnika” pod pokrovom. En sam pogled pove vso. «*sa treba . . . česa potrebujete ta česa ne. To Je najboljie varstvo za Vato karo ta Vato bančno knjižico ... potni list, ki Vam povsod^ Ohio zagotovi boljšo postrežbo pri kari m Prijetnejšo vožnjo. Naj Vam učne “Jubio tajnik" sliiflti i VaS« spomladansko spremenil# J AMERIŠKA DOMOVINA, May 21,1949 Stara mama (POVEST) Ko ji je Dawson jemala klobuk in površnik, je Luiza sama pri sebi mislila, da je že čas, da si nabavi novih, čez nekaj časa bi šla v Pariz za nekaj dni in si kupila obleko tam. Zakaj pa ne? “Se vam res zdim boljša? Siama tudi tako čutim. Sprememba je res 'bila zelo prijetna, lastna 'družina pa svojega človeka kajpada tudi ceni. Je, kakor da bi spet postala dekle.” “Kakšno narejeno govorjenje!’ si je mislila gospa Klara. TRINAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE HČERKE IN SESTRE Alice Pioculič ki Je za vedno zatisnila tvoje mlade oči dne 26. mej* 1936 v staroetl 1 let. Mirno »»vaj iwd gomilo “Luiza ima nekaj za bregom.” Potem ipa je glasno rekla: “Je kar v zabavno slišati, da si spet postala dekle. Koliko pa si stara? Moj spomin; je za take reči strašno zanikaren. Pet in trideset? Smešno mlada. Vedno imam ta vtis, da plremalo ižkalbljaš svojo mladost in čedno lice.” Luiza si jemalo popravila lase pred zrcalom in se usedla na drugo stran k ognjišču. Nekaj tako pokojnega je bilo v tejle sobi gospe Klare. In njena tašča je žena brez predsodkov, celo v rečeh, ki njene otroke zadevajo, čutila je, da je prav naredila, ko je prišla k nji, da se razgovori. “Ali se iboste čudili, če vam pravim, da bom obrnila nov list v knjigi življenja? Čutim, da sem bila v mnogih rečeh vredna velike graje. Dosti dolgo časa sem se zadovoljevala z zadnjo vlogo." “Dobro!” je dejala gospa Klara. “In kaj še?” “Še to,” je rekla mlada žena nekako izzivalnim glasom, “da ne bom več malikovala Erika.” “Malikovala Erika?” se je zasmejala gospa Klara. “Draga Luiza, tega pa res nisi nikoli delala.” “Prav, a je vedno nekaj podobnega pričakoval od mene. Mnogo sem razmišljala o tem, kar ste mi povedali, ko sem bila zadnjikrat pri vaš. Deloma ste imeli prav. Menim, da sem se res kuj ala. Pa se ne bom nič Sr^krijTsanijtai. mm Prosi za nas da združili enkrat bomo se prav všl, skupno bomo spet veseli gori tam nad zvezdami. ' ' Žalujotl ostali: ANA in MIKE, starti; SESTRA ln BRAT.; ■, • i , Cleveland, Ohio, 26. mala 18$. /i ' več. Erik ni polbog. Zdaj vem, da pod milim Bogom ni razloga, zakaj naj bi ga gledala od »podaj gor in občudovala. Je tak kakor vsi drugi moški.” “To bi ti bila tudi jaz lako povedala kadar koli teh zadnjih osem let!” je viknila gospa Klara, bolj začudena ko vesela. “Zraven tega pa si menda tudi ti dobro poznala njegove po-manjkijvosti. že sem bila mnenja, da drugega na njem sploh ne vidiš.” “Zato ker sem se dolgočasila ob njegovih popolnostih.” “Popolnostih! Draga moja, prisegla bi ti bila, da Erik nikoli ni bil angel!” “No, zdelo se je, da nikoli ne dela napak kakor drugi ljudje. In bilo je, kakor da od mene vedno zahteva reči, ki jih nisem mogla storiti. Šlo mi je na živce.” “To je čisto naravno.” “Vedno mi je dajal čutiti, da sem ga razočarala. To pa ni posebnio prijetno. Zdaj pa,” je rekla Luiza in prišla reči do jedra, “zdaj pa je on razočaral mene. Tako sva nazadnje bot.” “Ah”, je dajala gospa Klara, še vedno v temi. “Gotovo ti je zelo odleglo.” “Čudno se sliši, res je pa le: zno upira. Toda odleglo mi je. Daši je stvar sem kdaj bila trda naš malik ilovnate noge." Zagrenjenost in zmagoslavje sta donela iz njenega glasu. Gospa Klara je zgrabila za naslonilo svojega sedeža in skušala ostati resna. Kaj naj stori? Izvedela je, da je iz zlega prišlo dobro. Ali naj ona in Erik Luizo pustita v veri — da je njena misel resnična? Na vsak način ji je bilo nadvse potrebno, da je Erik kriv. Ali naj jo pustita v tej veri? “Ne bom trdila, da to zame ni bil hud udarec,” je nadaljevala Luiza. “Ker hud udarec je res bil. Slišal sem o tem, ko sem bila v. Mistiey. In vem, da je stvar resnična’.’ Gospa Klara je razmišljala: “Gotovo bo morala zvedeti resnico prej ali slej, potem pa bo čutila, da se je osmešila — kar pa morejo samo svetniki odpustiti. Kakšna nizkotna zadeva!” “Vzemimo, da je stvar resnična, Luiza,” je rekla na glas. “Jaz zdaj ne pravim niti da je resnična, niti da ni. Pa vzemimo, da je resnična. Kako bo to vplivalo na tvoja čustva do Erika?” njega najbolj.” O tej reči ni marala slišati nobene besede' več. Nekaj nespodobnega je bil v Luizini pripravljenosti, da odpusti. Ko sta govorila o drugih rečeh, je njena nejevolja še naraščala. Erikova žena je na vsak način hotela o njem verjeti najhujše. Ko se je obiskovalka pripravljala na odhod, je gospa le stežka ostala vljudna. “Vesela sem, da toliko bolje izgledaš in si mnogo veselejša,” ji je dejala, ko sta se poslavljali. “Če bi se izkazalo, da na vsej zgodbi nič ni, pa le ne smeš izgubiti poguma. Ne smeš dopustiti, da bi ti vsako razočaranje vzelo pogum.” Luiza se je vpraševala, kaj naj bi te besede pomenile, in jo je mehanično poljubila. “Zbogom. Čez nekaj dni bom spet prišla, če smem.” “Le pridi. In pričakujem, da mi boš tedaj povedala kaj takega, kar bo res dobro.” Ko so se vrata za njo zaprla, je gospa Klara sedla in gledala v ogenj IB zardelimi lici. Zdaj pa je vzela iz sklede na mizi poleg sebe nekaj vijolic, je nekoč občudoval, in oblekla nost, bi bil« kar ljubka, je de-sinjo obleko za malico, ki jo je'jal sam pri sebi. Če bi se bila bil imenoval ljubko. Skratka; I poročila s kom drugim, pa bi mnogo več se je trudila za svo- jmorda ne bila ne hladna ne sit-jo novo vlogo užaljene žene ko na trpela največ. Med večerjo kadarkoli prej. Pa se ji niti sta govorila o vsakdanjih re-emešno ni zdelo. [ceh; ko pa sta hila sama v knjiž- Erik je bil mnenja, da še ni- niči, ga je Luiza napadla vsa koli ni tako dobro izgledala. Če [žareča, da je komaj mogla vla-bi izvzel njeno hladnost in sit- dati svoj glas. “Kot dobro ženo — in upam, jim obrisala stebelca in si jih da taka sem — se ml stvar gro- zataknila v obleko. morda I “Zaslužila si šopek,” je deja-morda la sama sebi, “ker nisi bila bolj tako strašna, sem je jaz —sko- je na meni našel kako napako ostra. Bojim se, da bodo tam raj vesela.” | . . Skoraj bi rekla, da jo je gori zapisali v dvojo 'knjigo: “Zmiotila sem,” si je rekla go- . . O!” je na enkrat vzkliknila 30. januarja. Gospa Klara je spa Klara, ko se je spomnila svojega pogovora z Judito. "Končno se je Erik le začel zanimati za druge ženske.” “In v čem je tista strašna stvar?” je glasno vprašala. “Saj vam lahko kar povem,” je rekla Luiza brezbrižno. “Če morem prenašati jaz, boste gotovo mogli tudi vi. Ko sem bila jaz od hiše, mi je Erik brzojavil, da odide za nekaj dni iz mesta. Ni povedal kam, Zdaj pa vem. Videli so ga v nekem majhnem hotelu v Parizu v družbi — neke ženske dvomlji- resnično iz srca, “moram mu bila danes precej malo prija-odipustiti! Rada mu bom od-zna do svoje neznosne sinahe. pustila.” Pa naj le.” Gospa Klara je čutila, da po- Luiza je šla domov in se ob-sluša nekaj, česar ne bi smela, lekla za večerjo, a ji je bilo ka-To zadevo mora pustiti Eriku, kor vojaku na večer pred bitko. Pomota je res kar se da ne- Doživela je v tej hiši mnogo umna, ajbi’le utegnila zjasniti hladnih dni, a ne enega spopa-oaračje. Ona pa s tem noče da, kolikor daleč nazaj se je imeti opravka. spom&nijaia. Večerja je bila ob “Draga moja,” je rekla, "jazlpol devetih, a je tudi bilo mož-bom skušala pozabiti, kar si mi no, da se bo Erik zakasnil. Napovedala. Pozneje boš že sa-jvadno sta večerjala ob osmih, ma spoznala zakaj. Po mojih nocoj pa ga bo teadriall Plu-mislih se stvar more lepo po- mage Bill — ali pa je morda jasn-itj, Š rajši vidim, če to bil Divorce Reform Bill? Poče-ve vrednosti. Tako ima torej opraviš s Erikom. Saj se tiče'sala si je lase na način, ki ga 1 V--' ■ " v. ' — -— p* *3 s\l m Sfer hi * Pridružite se Sure-lo-Please Klubu . Dajte električna darila! Lepo je dati darila, ki so upoštevana vrsto let— zato so električna darila vedno bolj popularna kot še kdaj. Naj bo Toaster za mater, bralna svetilka za očeta, radio za otroke, vedno boste videli, da električna darila prilagode vašim potrebam in vaši denarnici. Torej pridružite se “Sure-to-Please Klubu” letos. Dajte električna darila za poroke, rojstne dneve, graduacije, obletnice in druge važne - rrj ALWAYS AT JOI)» fill V I C I f “TEN O’CLOCK TUNES” VSE ZNANE MELODIJE VSI NAJBOLJŠI GLASOVI Pet dni t tedna—od pondeljkn do petim ZiotreJ ob 10—WGAR in W1CA »refer ob 1» WHK JV oznanilo in Zahvala Žalostnega ter zelo globoko potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminula naša draga soproga in ljubljena mati 1884 matija Kopač 1949 ki je previdena s sv. zakramenti zaspala v Gospodu dne 26. aprila 1949. Naša draga pokojnica je bila rojena v Četnicah, župnija Moravče na Gorenjskem dne 11. aprila 1864. Pogreb te je vršil dne 29. aprila 1949 iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi v cerkev sv. Vida. Pogrebno sv. mašo zadušnico je daroval č. g. Rev. Francis Baraga. Po pogrebni sv. mali je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarijo ter ondi položeno v družinsko grobnico. Na tem mestu se želimo prav iskreno zahvaliti č. g. Rev. Francis M. Baragi, ki je pokojno previdel s tv. zakramenti, opravil potem zanjo pogrebno sv. mašo m druge pogrebne molitve, kakor tudi pokojnico spremil iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi v cerkev sv. Vida in od Um na pokopališče Kalvarijo, vse do njenega groba. Prav tako je Rev. Baraga prišel molit ob krsti pokojne. Za vse to Rev. Baragi naša najpritrčnejša zahvala in pa ukreni: Bog plačaj stotero za vse. Dalje se tudi iskreno zahvalimo Rev. Victor N. Tomcu, ki je prišel ob krsti pokojne molit. Tudi njemu naš iskren: Bog pla-čaj. Iskreno te zahvalimo vsem številnim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so poklonili pokojnici toliko lepih vencev ter jo ozaljšali, ko je počivala na mrtvaškem odru in ji tako izkazali zadnjo čast. Enako se iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj njene duše. Dalje te enako zahvalimo vsem, ki to na dan pogreba dali na razpolago svoje avtomobile brezplačno. Naša iskrena zahvala društvom sv. Ane št. 4 SDZ, Srca Marije (staro) in podružnic št. 25 SŽZ za vso pomoč in naklonje- pokojne sv. rožni venec in jo potem spremile na njeni zadnji poti. Dalje se zahvalimo vsem tako številnim, ki so prišli pokojnico kropit ter molit za mir in pokoj njene duše. Prav Uko vtem, ki so »e udeležili pogreba, zlasti sv. maše ter potem pokojnico spremili vse do njenega groba. Prav iskrena zahvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za tako prvovrstno postrežbo in pa zelo lepo vodstvo pogreba. Zahvala tudi za izraze sožalja bodisi ustmeno ali pismeno. In končno zahvala vsem, ki so nam kaj pomagali ob uri naše žalosti na en ali drugi način. nost in pa ker so članice vseh treh društev prišle molit ob krsti A Ti draga soproga in ljubljena mati, počivaj v miru in lahka naj Ti bo gruda te nove domovine. Duši Tvoji blegi pa prav iz vsega srca želimo večni mir in srečno večnost ▼ nebesih, katere Ti naj podeli dobri Bog za vse Tvoje delo, trpljenje in skrbi, ki si jih imele za nas, enkrat pa veselo snidenje v nebesih, saj Kratki so dnevi na »vetu za nat, hitro nsun mine odločeni čas. Blagor njim, ki v Gospodu zatpe, ker ▼ slavi nebeški »e Um prebude. JOHN KOPAČ, soprog ANTHONY, JOHN, Jr., ih ADOLF, sinovi MARY poročena JENC, STELLA poročena DELY, hčere Pokojna zapušča tu v Clevelandu sestro JENNIE KLOPČIČ Tvoji žalujoči: Cleveland, Ohio, 26. maja 1949.