Poštnina plačana v gotovini Lelo III Stev. 230. V Ljubljani, torek 11. oktobra 1938. Narodna skupščina - včeraj razpuščena Volitve so razpisane za 11. december Bivši poslanci in novi kandidati se hite z vseh strani ponujat v Belgrad Belgrad, 11. oktobra. Včerajšnji dan jc bil poln važnih in izredno pomembnih političnih dogodkov za našo državo. Uradno je bil razglašen volilni sporazum med JRZ in Hodžcrovo Jugoslovansko narodno stranko. Zaradi tega je v vlado dr. M. Stojadinoviča vstopil voditelj omenjene stranke dr. Svetoslav Hodžera. Popoldne je izšel glede tega naslednji ukaz: V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov sta bila danes, dne 10. oktobra, postavljena za ministra brez portfelja Svetislav Hodžera, advokat in bivši narodni poslanec, za ministra za telesno vzgojo naroda Ante Maštrovič, narodni poslanec. Oba ministra sta popoldne položila prisego ob navzočnosti predsednika ministrskega sveta dr. Milana Stojadinoviča ter v prisotnosti dvornega protc M. Popoviča ter župnika in dekana dr. Matije Petliča. Popoldne je imel od 17. do 18. sejo ministrski svet pod predsedstvom dr. M. Stojadinoviča. Poleg drugih zadev je ministrski svel na predlog notranjega ministra sklenil predlagati kr. namestništvu razpust narodne skupščine ler razpisati nove parlamentarne volitve za It. december letošnjega leta. Vladni seji sta že prisostvovala tudi nova ministra Svetoslav Hodžera in Ante Maštrovič. Glede razpusta narodne skupščine je bil izdan naslednji ukaz: V imenu Nj. Vel. kralja so kr. namestniki z ukazom od 10. t. m. na predlog notranjega ministra ter po zaslišanju ministrskega sveta sklenili, da se narodna skupščina, izvoljena na dan 5. maja 1935, razpusti. Volitve narodnih poslancev za štiriletno skupščinsko dobo bodo v vsej državi v nedeljo, dne It. decembra 1938, po predpisih zakona o volitvah narodnih poslancev. Narodna skupščina, izvoljena na dan 11. decembra 1938, se sklicuje na izredno zasedanje 19. januarja 1939. V smislu določb zakona o volitvah narodnih poslancev jc najvišji volilni organ državni odbor, v katerem so: predsednik in podpredsedniki senata, predsednik in podpredsednik narodne skupščine, predsednik in podpredsedniki državnega sveta, predsednik kasacijskcga sodišča v Belgradu, Stola sedmorice v Zagrebu, vrhovnega sodišča v Sarajevu, predsednik Velikega sodišča v Podgorici, ali pa namestniki vseh teh predsednikov in podpredsednikov, če bi bili ti zadržani. V državnem odboru so: dr. Zelimir Mažuranič, dr. Djuro Kotur in Stevan Jankovič iz senata, iz skupščine pa Stevan Čirič, in podpredsedniki Markovič, Jevrem Tomič in Radoslav Vučetič. Državni odbor se bo sestal najkasneje štiri dni od časa, ko jc bil podpisan ukaz o volitvah narodnih poslancev, ter bo najprej določil, koliko volišč bo v vsaki občini, oziroma koliko občin bo predstavljalo skupna volilna mesta in kdo bodo predsedniki volilnih odborov. Državni odbor bo Zaradi razpusta narodne skupščine in razpisa novih volitev je v Belgrad dospelo z današnjim jutranjim vlakom že veliko število poslancev, ki se nadejajo, da se jim bo posrečilo dobiti pristanek za kandida- turo pri bližajočih se državnozborskih volitvah. V Belgrad jc pa prišlo tudi že več novih kandidatov. Njihovo število se iz dneva v dan veča. Pričakovali je novih vstopov v JRZ. moral svoje delo končati in ga objaviti najkasneje 30 dni pred volitvami. Vse svoje sklepe bo objavil v »Službenih novinah« najkasneje do 10. novembra. Vesti 11. oktobra Italijanska prestolouasledniška dvojica bo danes odpotovala v Pariz k odkritju spomenika pokojnemu belgijskemu kralju Albertu. Odkritja spomenika se bo udeležil tudi belgijski kralj. Poljski zunanji minister Beck je včeraj obiskal Tešin, kjer sta ga poljska vojska in poljsko prebivalstvo navdušeno sprejela. Direktno zračno zvezo med Budimpešto in Varšavo so odprli včeraj. S prvini letalom so iz Varšave dopotovali državni podtajnik za letalstvo, trije letalski častniki ter še nekaj drugih osebnosti. V Budimpešti so jih slovesno sprejeli. Egiptovska vlada bo odposlancem arabskega kongresa v Kairu nocoj priredila večerjo, na kateri bo predsednik Mehined paša govoril o odno-sajih med arabskimi plemeni in o arabskih zahtevah glede Palestine. Francoski tisk še vedno obširno piše o govoru, ki ga je Hitler imel v nedeljo v Saarbriik-kenu in v katerem je izrazil svoje prepričanje, da trajnega miru v Evropi še ni pričakovati, ker je za zdaj odkritosrčno na strani Nemčije samo Italija. Nova slovaška vlada je spustila iz ječe znanega avtonomista dr. Tuka,. ki je bil pred leti obsojen zaradi avtonomistične propagande. 1 urški kmetijski minister bo na povabilo nemškega gospodarskega ministra dr. Funka kmalu obiskal Nemčijo. Listi češke agrarne stranke, najmočnejše češke politične skupine, zahtevajo, da mora Češkoslovaška takoj in odločno rešiti judovsko vprašanje, češ da Judje ne zaslužijo nobene obzirnosti, ker niso v dneh stiske državi nič pomagali, marveč so samo tlačili denar v svoje žepe in ga odnašali čez mejo. Mussolini je včeraj sprejel angleško vojaško odposlanstvo in imel pri tej priliki nagovor v angleščini. Odposlanstvo je vodil admiral Cavan. Holandska kraljica Vilhelinina je poslala državnikom, ki so si pridobili zasluge za ohranitev miru v Evropi zahvalno pismo, v katerem pravi, da morala tudi v odnošajih med narodi postati glavni načeli zaupanje in ljubezen. Pogajanja o angleškem posojilu Češkoslovaški v Londonu uspešno napredujejo. Ameriški letalski rekorder, polkovnik Lind-berg, je včeraj iz Pariza odletel v Berlin, kjer se bo udeležil znanstvenega kongresa za letalstvo. Nova italijanska radijska postaja bo začela prihodnje dni oddajati v Tripolisu. Zakon o monopolu za uvoz filmov je izdala italijanska vlada. Odbor za obrambo arabskih pravic v Palestini je poslal ultimativen poziv pt-edsedniku mednti-rodne judovske zveze profesorju Weitzniannu. V njem pravijo Arabci, da bo sedanje nastopanju judovstvu prineslo največjo nesrečo, ker Arabci za nobeno ceno ne bodo pustili, da jim kdo vzame palestinsko zemljo. Prvi prostovoljci Britanske legije so se včeraj z letali odpeljali v Prago. Svetovni pridelek bombaža je znašal letos nekaj nad 12 milijonov bal, to je za nad pet milijonov bal manj kakor lani. Boj proti tujini vohunom bo poostrila Amerika in spet uveljavila nekatere stroge odredbe iz svetovne vojne. Tako je napovedal predsednik Roosevelt. Na češkoslovaški narodni praznik 29. oktobra bo pariški kardinal Verdier imel slovesno službo božjo za Češkoslovaško. 1500 norveških razumnikov je s svojega zborovanja v Oslu poslalo brzojavni pozdrav predsedniku češkoslovaške vlade generalu Sirovemu in predsedniku slovaške vlade dr. Tisi. 16 potnikov, dva pilota in dva mehanika je zgorelo včeraj pri letalski, nesreči, ko je blizu DUsseldorfa padlo na tla veliko belgijsko potniško letalo. Do hudih demonstracij proti Angliji je prišlo ob vsearabskem kongresu v Kairu. Po spopadih s policijo je bil ranjen tudi bivši predsednik vlade Nahas paša, ki so ga vrh tega še zaprli. V Sovjetski Rusiji so po Stalinovem povelju letos zaprli in postrelili 175 ministrov iz osrednje vlade in iz vlad posameznih sovjetskih republik, 5 predsednikov republik, 16 vladnih predsednikov, 1441 visokih strankarskih odličnikov teT 65% vseh višjih častnikov v vojski in mornarici. Tako poroča pariški »Matin«. Vesti o odhodu bivšega predsednika ČSR dr. Bencša v Švico potrjuje tudi angleška agencija Reuter. Kam bo dr. Beneš odšel iz Švice, ni znano. Verjetno je, da bo potoval v Ameriko, kjer bo imel več predavanj o demokraciji. O arctaciji maršala Bliicherja, vrhovnega poveljnika sovjetske vojske na Daljnem vzhodu, poroča poljska uradna agencia Pat. Maršala so prijeli v Sveriovsku, ker je izdal proglas proti Stalinu in skušal zanetiti upor. Razen njega so po tem poročilu prijeli še 43 generalov iz vojske na Daljnem vzhodu. Demobilizacija francoske voske Pariz, tt. oktobra, o. Francoska vlada je včeraj sklenila poslati domov zadnje rezerviste, ki so bili mobilizirani zaradi češkoslovaške krize. Ministrski predsednik in vojni minister Daladier je izdal rezervnim oddelkom povelje, v katerem pravi: »Častniki, podčastniki in vojaki! Preden odidejo poslednji rezervisti domov, se vam želim zahvaliti v imenu vlade. Odzvali ste sc pozivu domovine z odločnostjo in resnostjo, ki so ju zahtevale okolnosti. S tem »te pomagali pri rešitvi države, za kar se vam zahvaljuje vsa Francija!« motociklistov, ki jih britanska vojska doslej ni poznala. Britanska suhozemska vojska bo štela skupno 18 divizij, med katerimi bo pet divizij za obrambo pred napadi iz zraka. Hoare Belisha je nadalje izjavil, da je bilo ob poslednji mobilizaciji vpoklicanih pod orožje preko 50.000 častni, kov in vojakov Napovedi nemškega tiska: Vojaška in carinska zveza med Nemčijo in novo ČSR Berlin, 11. oktobra, o. Glasilo narodnih socialistov v Gdansku »Danziger Vorposten« piše, da bodo razgovore, ki jih bo z nemško vlado v kratkem imel zunanji minister Chwalkovski, vodile želje, da se začne čim prej doba dobrega sosedstva in prijateljskih odnošajev med Nemčijo in ČSR. Gre za to, kako bi bodoče sodelovanje med obema državama organizirali in kakšno obliko mu bodo dali. Nobenega dvoma ni, da bo v novem položaju prej ali slej prišlo do vojaške zveze med Nemčijo in čehoslovaško, dalje do carinske zveze in do denarne unije. To praktično sodelovanje med Nemčijo in ČSR se bo začelo potem, ko bo izvedena razmejitev in ko bodo rešena tehnična vprašanja o bodočih prometnih zvezah med obema državama. »Deutschc Allgemeine Zeutungi docela odobrava stališče praške vlade. Zelo simpatično je, pravi list, da Praga z notranjo disciplino in doslednostjo na novo gradi svojo državo. Ker so slabi časi za sudetske Nemce že minili, lahko spremljamo napore Čehov, da si ustvarijo novo bodočnost, s spoštovanjem, kakor ga zasluži vsak tak napor v tako težkih časih, Praga se je na razne načine pogodila s Poljaki, Madžari, Slovaki in Podkarpatsko Rusijo. Vse to je pokazalo, s kolikšnim smislom za stvarnost razpolaga češki narod. Atentat na načelnika bolgarskega generalnega štaba v Sofiji General Pejev mrtev, atentator se je hudo ranil Sofija, 11. okt. m. Včeraj popoldne Je bil v Sofiji izvršen atentat na načelnika bolgarskega generalnega štaba generala Jordana Pejeva in načelnika Geografskega zavoda, majorja Dimitrija Stojanova. Načelnik generalnega štaba Pejev je, kakor navadno vsak dan, odšel tudi včeraj popoldne peš v svoj urad v generalni štab. Med potjo je srečal majorja Stojanova, s katerim sta sc nato nekaj časa sprehajala po sofijskih ulicah, nakar sta sc hotela podati v vojno ministrstvo. Blizu pravosodnega ministrstva sc je pred njima pojavil neznanec, ki je potegnil iz žepa samokres ter iz njega oddal najprej en strel na Stojanova. Za tem pa je atentator oddal nanj še tiri strele ter ga hudo ranil. Napadalec je nato vrgel samokres proč. V tem trenutku sc je general Pejev obrnil, da vidi, kaj se do,gaja. Atentator pa je tedaj potegnil iz žepa še drug samokres ter streljal tudi na generala Pe-eva. Načelnik bolgarskega generalnega štaba Pe-ev je bil zadet v vrat in se je takoj zgrudil. Aten-taor je nato sprožil vanj še štiri strele, nakar jc ie sebi nastavil samokres na sence. Zadel pa 6e ni dobro, pač pa se je samo hudo ranil. Streli atentatorja so opozoirili bližnje ljudi, ki so začeli od vseh strani prihajati na kraj atentata. Poklicali so takoj tudi sofijsko policijo in orožni-štva. Žrtvi atentata so takoj prepeljali v sanatorij. Atentatorja so oddali v bolnišnico, kjer mu je zdravnik dal več injekcij, da bi ga obdržal pri življenju. Načelnik generalnega štaba, general Pejev je umrl že med prevozom v sanatorij. Tu je zaradi poškodb preminul tudi načelnik Geografskega zavoda major Stojanov. Preiskovalna komisija je takoj začela zasliševati atentatorja, ki 6e baje piše Stojil Josipov Va-sev in je bil rojen v Čustendilu. Izpovedi atentatorja drže oblasti v najstrožji tajnosti radi nadaljnje preiskave. Radi atentata na načelnika generalnega štaba generala Pejeva in načelnika Geografskega zavoda majorja Stojanova, sc je takoj sestala na sejo bolgarska vlada ter sprejela potrebne sklepe. V znamenje žalosti za generalom Pejevom, ki ic bil eden najboljših bolgarskih generalov, sc* bile sinoči v Sofiji ustavljene vse zabave ter je tudi radio postaja prenehala oddajali vesel spored. Nemška vojska je snoči zasedla * m m m * mm Prvi italijanski prostovoljci so odšli iz Španije Gibraltar, 1,1. oktobra. AA. (Reuter.) Po nekih uaeun Uradna priključitev Tešinskega ozemlja k Poljski Praga, lt. oktobra, o. Uradno poročajo, da so nemški oddelki snoči v poznih urah končali ■ zasedbo petega pasu v sudetskem ozemlju, kakor je bilo določeno po miinchenskem sporazumu. Zasedanje jc bilo izvedeno v redu in ni nikjer prišlo do spopadov. Berlin, lt. oktobra. A A. DNB. Po ukazu kanclerja Hitlerja o upravi sudetsko-nemških pokrajin je izšla uredba, ki poleg predpisov o uveljavljenju zakonov nemškega rajha in drugih predpisov za sudetsko pokrajino, določa tudi uveljavljenje zakona o zastavah nemškega rajha, uredbe o državnih znakih in o državnem pečatu. Hitler je poslu! proglas članom sudetsko-nemških prostovoljskih oddelkov. V tem proglasu se Ilitler zahvaljuje vsem za udeležbo pri borbi za N»*ačijo in za zedinjenje ter končno objavlja, da s«l vsi oddelki razpuščajo. Varšava, It. oktobra. Predsednik poljske republike Moscicki je podpisal odlok, s katerim sc dokončno priključuje poljski državi ozemlje šleskega Tješina, katero so bile zasedle poljske čete. V teli pokrajinah se uvajajo zakoni, ki veljajo na Poljskem. Pogajanja med češkoslovaškim odposlanstvom, ki ga vodi general Hranicki ter poljsko delegacijo pod vodstvom generala Bartnovskc-ga o izpraznitvi zadnjega tješinskega pasu, se nadaljujejo v prijateljskem duhu. lijardo in pol. Češkoslovaška, Madžarska in Poljska pa približno milijardo frankov. Belgrad, 10. oktobra, m. V ulici Kraljicc Natalije jc včeraj padel v veliko prazno cisterno, ki drži 33 lil, delavec Zika Dimitrijcvič ter se zaradi strupenih plinov zadušil. Težke poškodbe sta dobila tudi še dva druga delavca, ki sta poskušala rešiti Dimitrij e viča. Napovedi angleškega vojnega ministra: Preosnova in izpopolnitev angleške vojske London, 11. oktobra. Ves angleški tisk že nekaj dni posveča vso svojo pozornost vprašanju državne obrambe, njene izpopolnitve in pospešitve. V angleški javnosti prevladuje mnenje, da je vojna nevarnost samo začasno odstranjena, o čemer priča tudi zadnji Hitlerjev govor. Anglija mora torej hiteli, da bo o pravem času pripravljena za obrambo. Vojni minister Hoare Belisha jc snoči govoril v radiu o najnovejših ukrepih za preosnovo in oborožitev britanske vojske. Napovedal je več važnih sprememb, ki naj se uvedejo v suhozem-ski vojski. Ta bo po izjavi lloarea Belishe povsem spremenjena. Pehota bo dopolnjena z bataljoni lahkih in težkih strojnih pušk. Topništvo suhozemske vojske bo organizirano po zgledu redne suhozemske vojske. Kot nove edinice bodo uvedli lahke motorizirane in konjiške brigade, ter polke za obrambo pred tanki in pred zračnimi napadi. Prvič bodo uvedli zdaj bataljone S'ovaki so pa res naredi Jutro" danes in pred šestimi dnevi ff Današnje »Jutro«, ta dostojni in v svoji politični preteklosti tako vzorno dosledni list, prinaša ginljiv uvodnik o Slovakih, v katerem tega doslednega svobodoumnega in nacionalnega glasila zasledimo celo priznanje, da so Slovaki — narod. Ta uvodniška rezanica je tako lepa, da bi se zdelo, da je SiTutro« po svoji časnikarski dolžnosti vekoviti prijatelj slovaškega ljudstva. Da pa ne Ijo pomote o nacionalni in svobodoumni doslednosti tega žurnala, moramo navesti nekaj zanimivosti iz najbližje, tako rekoč današnje preteklosti »Jutra«. 5. oktobra, pred dolgimi šestimi dnevi, lorej dan prej, preden jc sam bivši predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš prvič v življenju uradno omenil, da so v CSR ne Cehoslovaki, marveč Čehi in Slovaki, je naš napredni list prinesel uvodnik pod naslovom »Ultimat slovaških separatistov«. V tem uvodniku očita Slovakom in njihovim političnim zastopnikom takele reči: ... »klerikalna slovaška ljudska stranka 6e je pridružila taktiki Poljske in Madžarske. Izročila je svoji lastni državi ultimat, s katerim zahteva priznanje individualnosti slovaškega naroda..., kdor posluša slovaško separatistično propagando, ki ji služila dunajski in budimpeštanski radio, ne bo presenečen... zdi se, da je imel monakov-ski sestanek negativen psihološki vpliv na zadržanje slovaških separatistov... v njihovih vrstah so pričeli dobivati glavno besedo radikalnejši politiki, med katerimi je več znanih Mad-žaronov... vsekako je znak nenormalnih razmer že samo dejstvo, da se upa ena izmed slovaških strank, za katero ne stoji niti večina slovaškega Zakaj zahtevamo radijsko Nekaj let že trajajo prizadevanja, da bi se postavila v Mariboru relejna radio postaja, ki bi bila zvezana z ljubljansko ter bi omogočila na severni meji nemo.teno sprejemanje njenega programa. Tehtni razlogi, ki zahtevajo uresničenja tega načrta, so v javnosti že dovolj znani, prav tako so se razpravljali v podrobnostih tudi že načrti, vprašanje stroškov, prostora itd. Ugatovilo se je, da bi bila stvar brez vsega, z razmeroma majhnimi stroški izvedljiva, kako ogromnega pomena pa bi bila takšna postaja za našo severno mejo, pa 60 petkazali zadnji mariborski dogodki, ki so se dodajali za našimi mejami. V Mariboru in neposredni okolici je 2875 radio-aparatov. Z nestrpnostjo so njihovi lastniki z družinami in prijatelji sedeli večer za večerom poleg aparatov ter poslušali najnovejša pesročila. Navezani pa 60 bili samo na en in isti vir, na nemke postaje. Saj druge jezike redko kdo razume, ljubljanske postaje pa zvečer prebivalstva, staviti ultimat vladi... kakor da so tudi Slovaki padli Pragi v hrbet in skušajo sredi največjih ležkoč izsiliti neke zahteve, glede katerih obstoji utemeljen dvom, da bi za njimi stala večina Slovakov ... separatistična ataka ... saj so tudi v tej stranki številni razsodni ljudje, ki še odklanjajo sumljivo avtonomistično kričanje ... saj je znano, da je šele ČSR napravila iz Slovakov narod v polnem pomenu besede, čeprav ne na abstraktni osnovi »priznanja individualnosti slovaškega naroda«... za nenadno bojno akcijo slovaških separatistov so sile, ki jim ni do moči in bodočnosti češkega in slovaškega naroda...« Čez dva dni je moralo to »Jutro«, ki je vedelo povedati tako lepe reči o Slovakih, poročati, da je ^abstraktno priznanje individualnosti slovaškega naroda« postalo uradno dejstvo in v slabih šestih dneh se je »Jutro« od tega sramežljivega poročanja povzpelo do trditev, kakor: »Slovaki so zdrav narod in imajo še vedno jako močan prirodni prirastek ... njihove mlade energije ... bil bi silen in krivični udarec za slovaško narodno celoto ... hudo preizkušenemu bralskemu narodu želimo, da bi bila ta nesreča odvmjena od njega ...« Kakor kaže ta prijemljivi slovaški primer, je »Jutro« po svoji časnikarski dolžnosti nele. lažnivo, marveč hinavsko in podlo. Pričakujemo, da bo še pred volitvami priznalo abstraktno in konkretno individualnost celo slovenskemu narodu in pisalo tudi njemu poklone in želje, kakršne je doslej delalo samo — Čehom. na severno mejo postajo v' aparat ne dobiš, če pa jo K sreči ujameš, se sliši nerazločno ter je sprejem zaradi motenj zelo otež-kočen. Povrhu pa so bila ipo,ročiila iz Ljubljane še zelo skopa, samo suhoparno naštevanje raznih vesti, ki so jih prinašale agencije. Ogromen vpliv propagande po radiu se je prav sedaj pokazal v vsej nevarni luči. Kaj bo, če se taka in podabna propaganda obrne enkrat v drugo smer? Na kak način bi jo bilo mogoče paralizirati? Edina pomoč bi bila tukaj posebna postaja v Mariboru, ki bi oskrbovala severno mejo s poročili. Zaradi tega bi bilo nujno, da se začne z vsemi sredstvi delati na to, da se ta postaja čimprej zgradi, saj je mnogo polrebnejša za naš narodni in kulturni obstoj, kakor marsikatera zgradba in ustanova, za katero je država žrtvovala recimo v Ljubljani dosti milijone* rn za katero se je delala v javnosti dosti večja propaganda, kakor 6e dela za mariborsko radio postaja. Fiimi ki fih velja videti... ali ne videti Požar nad Anglijo (Kino SlogaJ. »United Artist«« sc* pripravili dovolj dober zgodovinski film iz časov Elizabete in Filipa IV. 2e večkrat se je pokazalo, da te vrsto stvari Angležem še najbolj leže. Z velikim aparatom so postavili delo, ki po-nazoruje znamenito poglavje iz angleške zgodovine, zvesto po britanski tenkoveslnosti so celo do najmanjših rekvizitov posneli časovno 'in miljejsko tipiko dobe, v kateri se je odločil boj med mlado angleško pomomko silo in med svetovno pomorsko velcmočjo Španije, dramatično je prikazan boj, v katerem je bila katastrofalno premagana Filipova »velika armada«. Veliki gledališki umetniki na čelu z najboljšo angleško tragedinjo Florence Robso-novo (kraljica Elizabeta), z mladim in simpatičnim Laturcncejem Oliverjem ter z Masseyjevo so nam ta kos zgodvine približali tako nazorno in živo, da se nam zdi koit bi oživele pred nami znamenite strani Gibbsonove knjige. V zgodovinska snov jc spretno vpletena ljubavna zgodba mladega Mihaela t®r Cintije. Film je režiral v solidni realistični maniri Howard. Prav dobre so gradnje, tempo jc nagel, skupinska igra vzgledna. Seveda zveni skozi vse delo britanski svo;jevrstni patriotizem, ki nekoliko moti s tendenco. Z veliko reklamo razbobnani orkester »150-ih godbenikov enega najboljših ameriških orkestrov, ki igra Lisztovo rapsodija« jc privabil dokaj občinstva. Stvar pa se razodene ne toliko kot resna godbena produktivnost kakor cirkuška in jazzovsko teatralična ameriška igračkarija, zelo virtuozna (edinstveno dovršena zlasti v ritmu), ipa tudi plehka. Taki orkestri pač lahko vžigajo v Ameriki. Raznoterosti iz dnevne kronike Začetna akademska služba boifa Včeraj so bila končana na ljubljanski univerzi redna vpisovanja in v kratkem se bodo na posameznih fakultetah začela redna preda-vahja. Kakor vsako leto, tako so tudi letos začeli akademiki svoje šolsko življenje s sveto mašo. Danes zjutraj ob devetih se je v stolnici zbralo zelo veliko število akademikov, tako da jc bila cerkev popolnoma polna. Začetno službo božjo je imel prevzvišeni g. škof dr. Gregorij Rožman ol) asistenci. Med slovesnim opravilom je prepeval akademski pevski zbor. Kvadratni meter 4000 din Precej bajna je ta številka celo za tako mesto, kakor je Belgrad. V Ljubljani je bilo doslej najdražje zemljišče prodano po 1000 din za kvadratni meter, pa še takrat sino se čudili. Vendar je nekdo prav v Ljubljani tam nekje na periferiji zahteval za odkup svojega zemljišča to velemestno ceno. Ko so začeli namreč graditi tramvajsko progo k Sv. Križu, je nastal problem, kako položiti tračnice onega dela proge, ki se odcepi na Masarykovi cesti in se na fimartinski priključi k svetokriški. Veliko oviro je delal vogal vrta sodavičarja Moreta. Maloželezniška družba se je odločila sporazumno z mestno občino, da odkupi del tega vrta v obsegu 15 kvadratnih metrov. Tedaj pa je nastala nepričakovana ovira: lastnik je zahteval za teh 15 kvadratnih metrov bajno vsoto 60.000 dinarjev. Na to kupovalci seveda niso mogli pristati. Vsa pogajanja pa so ostala brez uspeha in progo so morali položiti lako, da se zemljišča zaenkrat niso dotaknili. Dvotirna proga je zdaj zgrajena, vendar more tramvaj voziti samo od Masarykove ceste proti Sv. Križu, nazaj pa po drugem tiru ne more, ker je na poti vogelni steber omenjenega zemljišča% Ker jc lastnik sam videl, da so njegove zahteve neupravičene, je popustil s ceno za 10.000 din, vendar kupovalci tudi na to niso mogli pristati. Ker pa mora biti ta vogel na vsak način urejen v najkrajšem času in ker se lastnik nikakor ni hotel vdati, je bilo uvedeno iproti njemu razlastitveno postopanje. Sodni cenilci bodo ocenili dejansko vrednost tega zemljišča in toliko bo dobil lastnik Ni tako smešno! Celje, 10. oktobra. Imeli smo svoj čas lep pregovor, ki so ga navajali v spodbudo svojim nadebudnim sinčkom: Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš! Ali bi ne bilo dobro, če bi se tega pregovora včasih spomnili tisti, ki jih je sram materinega jezika, namesto, da bi bili ponosni nanj. Šla sta včeraj proti kavarni blizu kolodvora v Celju gospod in gospa. Živahno sta se razgo-\arjala. Pa pravi gospa: Es ist lacherlich, was der Primar sagte: »Wenn wir deutsch reden, sind v/ir noch nicht Deutsche*, wir sind in Jugoslavien.« Ali vidite, kam nas lahko privede naša prevelika ponižnost? Hočemo res učakati, da se črta naš jezik in narod iz seznama drugih jezikov? Zavedajmo se vendar, da nam je kot Slovencem le v ponos, da se lahko naučimo tujih jezikov, ne l>osluzujmo pa se jih, kjer ni neobhodno potrebno, rla se ne predstavimo pred tujci v napačno luč. Če bičamo javno v listih le napake, ne smatrajmo loga kot priznanje naše manjvrednosti, temveč glejmo, da jih tudi odpravimo. Pri tein pa se zavedajmo, da smo vkljub svojini maloštevilnostim in neštetim ovirani dosegli s trdim delom kulturno stopnjo, ki se nam je pred drugimi narodi ni Ireba sramovali. Bodimo ponosni, da smo na svoji zemlji svobodni gospodarji in ne ponašajmo se samo s tem, da smo tujci dobri delavci — tlačani. Gospodu primariju pa za možat nastop vse priznanje in mnogo posnemovalcev. Celjske novice potem za ta del. Seveda bo cena precej nižja kakor jo je zahteval lastnik. Koliko, bomo še poročali, ko bo razlastitev izvedena. Smrt pod vlakom Okrog poldneva je policija dobila sporočilo, da se je na progi za Mladiko pri Šubičevi ulici vrgel pod brzovlak, ki prihaja v Ljubljano ob 12.55, 25 letni zasebni uradnik Stanislav Jež, ki je bil rojen v Trstu, zdaj pa je stanoval v Ljubljani pri svoji materi. Pri njem niso našli nobenega pisma in sklepajo, da je šel v smrt zaradi bede in brezposelnosti. Komisija je odredila prevoz trupla v mrtvašnico k Sv. Križu. Policija pa jc prejela tudi brzojavno poročilo iz Novega Marofa pri Zagrebu, da sta dne 7. oktobra sporazumno napravila samomor v Novem Marofu Podobnik Franc, absolvent vojaške godbene šole, ki je bil rojen v Ljubljani dne 19. oktobra 1012 v Kladeževi ulici, in Kirinič Hinko, brivec, ki je bil prav tako rojen v Ljubljani na Sv. Jerneja cesti. Policiji zaenkrat še ni znano, kako sta ta dva mlada človeka izvršila svoje žalostno dejanje in tudi ne, kaj ju je prav za prav gnalo v smrt. Tri potrebne ureditve Slov. Konjice, 10. oktobra. Ko priteče Dravinja s Pohorja v zreško kotlino, zgubi lepo svetlo-sivo barvo, ker postane umazana. Številne žage, ki obratujejo ob njenem gornjem toku, [o uporabljajo za pogon in mečejo vanjo velike množine žagovine. Zaradi tega imajo gospodinje cesto precej sitnosti pri pranju ob potoku. Zagovina naj se podnevi ne spravlja v vodo, ampak le zvečer. Odkar zreška tovarna obratuje na motorni pogon, se od generatorja širi hud smrad po neposredni okolici. V bližini ni več prej tako dobre vode, ker jo je dušljivi dim prepojil in na ta način tudi studenčnico skvaril. Smrad postaja posebno pozimi in ob deževnem vremenu zoprn. Neznosni duh pa prihaja tudi od katrana, ki se sicer sceja v posebno v ta namen zgrajeno betonsko jamo, kar pa ne zadostuje. Na željo zainteresiranih sta zadevo preiskovali že dve komisiji — pa obakrat brez pravega rezultata; ali bojimo se, kako dolgo bo omenjeno stanje še trajalo. Ni nam znano, kako to, da komisiji nista prišli do rešitve. Kaj neki je vmes? Ko bo prišla na kraj sam tretja komisija, naj vendar to stvar že spravi s svela in jo uredi po ljudski zahtevi. Lavričeva tovarna v Slov. Konjicah pa spravlja v Dravinjo odpadke surovih kož s strojilom, lako da v potoku ni rib. Tudi to naj preneha, da bo Dravinja čista in ljudem spet uporabljiva! Številen obisk razstave „Tri leta vlade dr. Stofadlnoviča" Belgrad, 9. oktobra. AA. Tudi včeraj je obiskalo okoli 3000 ljudi razstavo »Tri leta vlade dr. Milana Stojadinoviča«. Zanimanje za to razstavo je čedalje večje. Že so pričele prihajati tudi iz notranjosti države razne skupine r. namenom, da si jo ogledajo. Včeraj so jo obiskali med drugimi tudi minister na razpoloženju Vrbanič, poslanik republike Čile, svetnik poljskega poslaništva, poljski vojaški odposlanec, danski odpravnik poslov, zastopnik madžarskega trgovinskega ministrstva, večje število narodnih poslancev in senatorjev, zastopstva iz agrarne banke s vsem osebjem, večje skupino dijakov iz raznih gimnazij ter tudi skupine kmetov iz raznih krajev. Gostovanje Narodnega gledališča v Ljubljani. Drevi ob pol 8 bo gostovala v celjskem mestnem gledališču ljubljanska drama z otvoritveno predstavo >Žene na Niskavuoriju«. Predstava je izven abonmaja. Vstopnice se dobe v predprodaji v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge, ki sprejema tudi prijave za abonma letošnjih gostovanj narodnega gledališča. Prijave sprejema do 20. t. m. knjigarna Slomškove tiskovne zadruge. Lanski abonenti lahko rezervirajo prejšnje sedeže do sobote 15. t. m. Ena s celjske ulice. Pred časnikarsko desko se ustavi mlada gospa, hoteč bežno prečitati novice. Pa ji zakliče njena spremljevalka: »Bos best do lesen, kom, gemar!« Ker je prva le še postala, ponovi druga še glasneje: »Bos best do plesen, konst ja caus oles hern, hamar ja radio.« Celjske Slovenke, ki mislite, da že res morate oznanili vsemu svetu, da znate (!) razen materinščine tudi nemško, potrudite se vsaj, da sc bo glasila dotič-na govorica iz vaših namazanih ustnic pravilno. Imejte vsaj malo obzira do svojih someščanov, ne mučite prav po nepotrebnem njihovih ušes s pro-slulini »cilavar dajče. Kje je vaša narodna zavednost in vaš ponos? Delno podaljšanje glavnega voda v Stritarjevi ulici. Celjska mestna občina razpisuje dobavo 36 m lito-železnih vroče asfaltiranih vodovodnih cevi z obojkami. Ponudbe je vložiti do 20. oktobra vključno do 11 dopoldne v vložišču mestnega poglavarstva. V Št. Jur ju ob juž žel. so v sobolo pokopali Andreja Polaka od Sv. Rozalije. Z njim je šel v grob stara koreniua, kakršnih jo vedno manj. Bil je krščanski oče v svoji družini, v javnosti pa zaveden kristjan. Blizu 50 let je bil gospodar na Stantelovem domu, ki ga je gospodarsko visoko dvignil. Bil je tudi mod ustanovitelji Hranilnico in posojilnice v Št. Jurju pri Celju in dolgoletni ključar pri podružni cerkvi sv. Rozalije. Da je cerkev tako prijazna in najlepša v šentjurski fari, je v veliki meri njegova zasluga. V njegovi hiM sta vladala mir in ljubezen. Lani pred božičem je za svojo 80 letnico življenja še zadnjikrat zbral vse otroke okrog sebe. 10 dni pred smrtjo se je po nesreči zelo opekel po vsem telesu, da so ga morali prepeljati v celjsko bolnišnico. Kakor smo že poročali, je na željo svojih domačih bil odpeljan domov, kjer je v krogu svoje družine umrl še isti dan. Naj mu je Bog plačnik za^vsa njegova dobra dela, preostalim pa iskreno sožalje! Bele nogavice na celjskih ulicah. Celjsko občinstvo se zopet vznemirja zaradi belih nogavic, ker se boji, da se bodo zopet ponovili nepotrebni izgredi na celjskih ulicah. Kar izziva in vzbuja med občinstvom ogorčenje, naj zgine s celjskih ulic! 4 Dva vloma v eni noči na Kralja Petra cesti. V noči od nedelje na ponedeljek je bilo vlomljeno v mlekarno Marije Admant in v trgovino Prve slovenske železnine na Kralja Petra cesti. Vlomilec je preplezal plot na dvoriščni strani in se priplazil na hodnik, kjer je vlomil najprej v mlekarno in odnesel 2 kg sira in 3 kg ogrske salame v vrednosti 200 din. Nato je vlomil skofci vrata na hodniku v trgovino Prve slovenske železnine. Tu je ukradel 600 din gotovine, 3 strašilne jh-štole z nekaj naboji in 5 boljših žepnih nožev Skupna škoda znaša 1770 din. Celjska policija je slorila vse potrebne korake, da izsledi storilca. Huda nesreča 72 letnega starčka. Na Sv. Emi pri Pristavi je padel v soboto popoldne, ko je Dajte delavcem redni letni dopust Celje, 10. oktobra V mestu Celju, ki je zelo važen industrijski center naše ožje domovine, obstojata dve podjetji, ki imata kaj slabe pojme o pa zatonu upravičeni zahtevi delavstva za letni dopust. V teh dveh podjetjih delajo delavci, pa tudi delavke, slednje so v pretežni večini. Večkrat se zgodi, da zaprosijo delavci za to, kar jim po zakonu gre, a podjetje ne mara o tem nič slišati Nasprotno, delavcu, ki prihaja s tako upravičeno socialno zahtevo, podjetje naravnost grozi z odpustom iz službe. »Saj lahko greste, pa za vselej!«, so stalni odgcivori na take prošnje. To se je dogajalo lansko leto, to se pa dogaja tudi letos, vkljub temu, da v tej sezoni ni toliko dela in naročil. Mnenja smo, da je delavstvo, upravičeno, da zahteva svoje pravice, ki mu tudi po zakonu gredo. Pa se znajdejo tudi podjetja, ki nočejo poznati onega zakona, ki do.loča za nadurno delo tudi 50% povišek. Ko hodi človek takole v poznih večernih urah po celjskih ulicah in se malo ozre po trgovskih lokalih, lahko apazi, da delajo tam vajenci in celo pomočniki do 11 v noč, ne da bi za to — v največ primerih — bil plačani, kot to določa zakon. Podjetniki, dajte delavcu, kar je njegovega, dajte mu to, kar določa zakon! Upoštevajte, da delavec ni stroj, ki ga lahko izkoriščate, potem pa izrabljenega viržete med staro šaro, upoštevajte, da je delavec človek, ki ima po božjem in človeškem pravu islo pravico do življenja, kot vi samil Občni zbor Zveze dekliških krožkov za lavant. škofijo Maribor, 10. oktobra. Včeraj dopoldne se jc vršili v Betnavi pri Mariboru občni zbor Zveze dekliških krožkov za Lavantinsko škofijo. Bil je to važen dogodek, ki bo imel velike posledice za razmah katoliškega mladinskega gibanja, ki je sedaj enotno. Odziv k udeležbi občnega zbora je bil izreden ter se ga je udeležilo 70 predsednic dekliških krožkov. Lavantinskega vladiko je zastopal kanonik dr. Ostre, iz Ljubljane je prispela predsednica ljubljanske zveze Marija Pogačnik, častno jc bila tudi zastopstvo celjske podzveze pod vodstvom dr. Hanželiča. Občni zbor je vodila začasna predsednica gdč. Karmela Kotnikova. Ob 10 dopoldne je bila sv. maša. Ob 11 je imel g. Žličar govo.r »Katoličanka — Sloivcnka«, nato pa )e sledil občni zbor. V škofovem imenu je pozdravil zborovalke kanonik g. dr. Ostre ter jim je raztolmačil želje lavantinskega nadpastirja, ki z živim zanimanjem spremlja napredek in razmah dekliškega katoliškega gibanja in želi, da bi 6e med dekleti vkoreninile zlasti tri lepe lastnosti: živa vera, evharistično življenj© in čistost. Na občnem zboru je bilo na sporedu najprej poročilo Zvez, ki je bilo podano v idejnem in tehničnem pravcu, sledila so po tem poročila celjske podzveze in okrožja v Murski Soboti. Občni zbor se je končal z volitvami, pri katerih je bil izvoljen šestčlanski odbo.r: po tri odbornice so iz Maribora, tri pa iz Celja. Sprejel se je tudi kratek pravilnik. Zaključno besedo je imel g, Drago Ober-žan, ki je podal smernice in poglede za bodoče delo Zveze. Obrtniška razstava v Belgradu je bila že v prvih dueli deležna velikega obiska. Obrtnikom se obeta ne samo velik moralni, temveč tudi iha-'1 terialni uspeh. Po pisanju prestolniških časopisov so se najbolj postavili mizarji iz vse države, ki so napolnili kar štirideset sob z izdelki v najbolj različnih slogih in izdelavah. Ce se ne motimo, so tam razstavili tudi naši šentviški mizarji, vendar pa tega iz pisanja belgrajskega časopisja ni moči razvideti. Tudi obrtniki drugih strok so razstavili veliko lepih izdelkov, nekaj tudi tistih, ki so bili razstavljeni že v Berlinu ob priliki nedavno mednarodne obrtniške razstave, kjer so nekateri izdelki jugoslovanskih mojstrov dobili nagrade in pohvale. Predvčerajšnjim je razstavo obiskal tudi notranji minister dr. Korošec, ki si je podrobno ogledal nekaj paviljonov, nato pa zaradi nujnih poslov odšel. Pa je dejal, da bo razstavo ponovno obiskal in si jo natančno ogledal. Včeraj pa je prišel na razstavo minister za gozdove in rudnike Bogoljub Kujundžič. vozil grozdje, pod voz 72 letni posestnik Otorepec Janez. Vož je šel preko njegovih rok in nog ter mu jih močno poškodoval. Otorepec je dobil tudi režje poškodbe na glavi. Tiskarski škrat. Pri včerajšnjem telef sporočilu o roparskem umoru v Medlogu f. 1 ju se je vrinila pomota. S komisijo z g. dr. . pečanom je šel policijski nadzornik g. Zavec, nv pa, kakor je poročalo časopisje. Še o roparskem umoru v Medlogu pri Celju. Po zadnjih vesteh smo zvedeli, da se je Špajzer Ivan oglasil v soboto v neki gostilni v Levcu, kjer je plašno zahteval žganje, ki ga pa ni dobil. Gostje, ki so bili v gostilni Majdič v Levcu, so izpovedali, da se je pokojni Tratnik hvalil proti Špaj-zerju, da ima pri sebi 16.000 din gotovine. To dejstvo še bolj potrjuje, da je možno Špajzer morilec. Prav tako sklepajo tudi oblasti, da je morilec Tratnika Špajzer Ivan. izpred obrtnega sodišča Predavanj prof. dr. Mihajla Rostoharja, in sicer o temi »Idejne osnove sodobne vzgoje v Češkoslovaški« (danes ob 20 v Delavski zbornici) in o »Češki šoli v narodni državi in vzgoji mladostnih pohabljencev v Češkoslovaški« (12. t. ra. v Frančiškanski dvorani) ne bo’ „Jaz vas bom obdržal le, če j ste sposobni'* »Jaz vas bom obdržal le, če ste sposobni.« Krojaški pomočnik je bil sprejet na delo; plača je bila dogovorjena od kosa. Po preteku 5 dni ga je mojster odslovil brez odpovedi. Po- j močnik je iz+oževal odškodnino za 14 dnevno odpovedno dobo. Mojster se je hrami! plačilu in zatrjeval, da je rekel pomočniku pni spre- ; jemu na delo: »Jaz vas bom obdržal le, če ste sposoibni.« S terni besedami je bil pomočnik sprejet le na poskusni j n, zato ga jc smel mojster v (eku prvega meseca odpustiti brez od- ; povedi. _ ! Mojster jc bil obsojen v plačilo. Razlogi: ] Če naj se službeno razmerje sklene samo na pnskušnjo, mora biti dogovor točen in jasen. Navedene besedo je smatrali kot navadno frazo, kaitere se delodajalci v občo poslužujejo, kadar sprejemajo pomočnike. Takim besedam ni pripisovali resnosti, tedaj tudi ne pravnega pomena, kajti samo ob sebi je umljivo, da bo mojster obdržali samo sposobnega pomočnika: če je sledu ji nesposoben, potem itak prej ali slej pričakuje odpoved. Razen tega pa mojster niti dokazal ni, da je bil pomočnik nesposoben; nasprotno, iz obojestranskih navedb, ki sta jih podali stranki, je sodišče ugotovilo, da jc pomočnik v 5 dneh brezhibno izgotovil primerno število oblačilnih komadov. Seveda, če bi ibil pomočnik toliko nesposoben, da sploh tie bi bil mogel vršiti svoje službe, potem hi bil odpust upravičen. To ie delo za hišnega Hlapca Kati je bila zaposlena v hotelski kuhinji kot služkinja; pomivala je posodo, čistila pribor, umivala pod, pometala hodnik pred kuhinjo, sploh opravljala podrejena dela. Hodnik je pa včasih poimel tudi hlapec, kakor je pač prilika nanesla. Ko je bil hlapec nekega dne drugje zaposlen, je šef naročil služkinji, naj hodnik pomete. Kati je vsa razburjena in ogorčena rekla šefu, da tega dela ne bo opravila, rekoč: »To je delo za hišnega hlapca!« Vendar ji je pa bilo takoj žal teh besedi: premislila se je in je takoj še v šefovi prisotnosti hodnik lepo in v redu počistila. Kati je bila zaradi navedenih besedi odpuščena, nakar je s tožbo zahtevala odškodnino za Udnevno odpovedno dobo. Hotelir je bil obsojen v plačilo. Razlogi: čiščenje hodnika je spudalo v delokrog služkinje, ker ga je ze poprej večkrat čistila: ker se je pa branila to delo izvršili, je imel šef pravico jo takoj odpustiti; toda predori se je hotelir posluzil te pravice, jc Kati zaukazano ji delo izvršila, tedaj ni v nikakšnem pogledu kršila svojih službenih dolžnosti, zato je bil odpust neupravičen in ji pripada plača za nada>linih i* dni Od tu in tam Gradbeni minister Dobrivoj Stošovič je včeraj zaključil svoje inšpekcijsko potovanje po Južni Srbiji. Včeraj se je oglasil še v Gostivaru in Debru, kjer so se ljudje zahvaljevali vladi dr. Sto-jadinoviča, da je toliko storila za te kraje. Zlasti pa v Ohridu, ki se je začel razvijati v najlepše in najbolj obiskovano letovišče v Južni Srbiji. Iz Gostivarja je minister odpotoval v Skoplje, od lam pa v Belgrad. V predvolilni dobi je bila tudi opozicija zel" agilna, v prvi vrsti seveda voditelji in podvodi-telji vseh vrst in položajev. Dr. Maček je sklical v ponedeljek ožjo konferenco prvakov svoje stranke in stranke samostojnih demokratov pod vodstvom Vilderja. Navzoči so bili dr. Šutej, dr. Per-nar, dr. šubašič in Vilder. Malo prej pa se je z drugimi prvaki sestal Vilder in jim poročal o vsebini in rezultatih svojih razgovorov, ki jih je imel v Belgradu z voditelji srbskega dela združene opozicijie. Zastopstva vseh jugoslovanskih borz so zborovala v ponedeljek v Novem Sadu. Na zasedanje, ki ga je vodil predsednik novosadske borze dr. Gedeon Djundjerski, so prišli zastopniki ljubljanske, zagrebške, belgrajske, skopljanske, novosadske in somborske borze. Delegatom je bilo sporočeno, da je prometni minister dovolil merjenje žila z decimalnimi tehtnicami, a finančni minister je spet uvedel pavšalni način odmerjanja davka ua poslovni promet. Potem so delegati izglasovali resolucijo, ki se tiče zgolj borznih poslov. S tem je bilo zborovanje tudi zaključeno. Lastniki in zastopniki jugoslovanskih elektrarn so v Sarajevu izglasovali resolucijo, v kateri predlagajo, naj se čim prej izda zakon za elektrifikacijo ter zniža državna trošarina na električni tok. Poleg tega naj se izvrši tudi reforma plačevanja teh dajatev ter se uvede plačevanje po blokovnem sistemu. Dalje hočejo, ^naj bi vlada proglasila obstoječo zvezo električnih podjetij za prisilno združenje, v katero bi se potem morala vpisati sploh vsa jugoslovanska električna podjetja. V bližini Siska je bil pred nekaj dnevi izvršen roparski napad, pri katerem je bil ranjen trgovec Anton Ilijaš, ki 6e je bil v družbi svoje žene peljal na vozu. Maskirana roparja sta s puškami v rokah zaustavila voz in ustrelila, ko je hotel trgovec obiti nevarnost s tem, da je proti roparjema pognal svoje konje. Trgovec je bil prepozen, kajti strel ga je zadel v prsa. Njegova zena je pobegnila, a ta čas sta roparja oropala trgovca. Po treh dneh pa so orožniki roparja izsledili, in sicer 22 letnega Svilokosa ter 18 letnega Radetica. Oba sta bila že dalj časa brezposelna. Starejši je že presedel nekaj let zaradi podobnega zločina. Pri zaslišanju je dejal, da se svojega zločina nič ne kesa, ker mu bo v zaporu boljše in prijetnejše kakor pa na prostem, ko se mora boriti za vsako skorjico kruha. . Volkodlak iz vasi Kneževac pri Belgradu, ki že več kakor mesec dni straši poštene in nepoštene ljudi, se je nazadnje izcimil v čisto navadni dve žabi. Kakor smo poročali, se je bujna bajka o volkodlaku razširila iz hiše kolarja Mihajla C(*W1Ča. ki je slišal v svoji hiši nekaj dni skrivnostno škrebetanje in hlastanje. Ljudje so novico z bliskovito naglico raznesli na vse konce in krftjp in sproti dodajali zgodbi najbolj neverjetne razlage. Končno so se občinski možje le opogumili in pregledali Coševičevo hišo bolj natančno. Našli so pod posteljo dve navadni žabi, ki sta slučajno zašli v hišo in nista našli poti iz nje. Občina je izjavila, da so bile vse govorice plod razbolelih možganov uekaterih alkoholikov in strahopetcev. Svojo hčerko je doma priklenil na nogo stola strojni ključavničar Tomo Majer iz Osijeka. Očetu nikakor ni bilo prav, da je dekle hodilo okrog po mestu ter sc mu zmerom izmuznilo, kadar ji je to prepovedal. Slednjič se je lotil neprimernega zdravila, da ji je roko priklenil na nogo stola in jo tako pustil dva dni. Šele orožniki, ki so dekle videli v nesrečnem stanju, so jo rešili. Sodišče pa je očetu odmerilo kar mesec dni zapora. Sliko pokojnega ruskega carja Nikolaja II. so naslikali kot fresko v cerkvi sv. Save v starodavnem samostanu 2iči v Srbiji. Sliko je izdelal ruski umetnik baro,n Maicrdorf. Freska je narejena v srbskem stilu in predstavlja eairja v vladarskem omatu z vsemi vladarskimi znaki. Kakor znano, ima srbska pravoslavna cerkev ruskega carja še vedno v lepem spominu, kajti pri njej je veljal za pokrovitelja vsega svetovnega pravoslavja. Pojavili so se tudi med pravoslavnimi vladikami glasovi, da bi bilo treba po.kojnemu carju, ki je umrl mučeniške smrti, podelili čast oltarja, to se pravi, da bi ga bilo treba zaradi svetniškega življenja in zaslug za pravoslavje proglasiti za svetnika. Zelo verjetno je, da do tega dogodka v srbski pravoslavni cerkvi že ni več daleč. Mnin pijanca je ubila v Srednji Dobrnji pri Užički Požegi Gvozdenija Krsmanovič. V hiši že leta in leta ni bilo miru. Skoraj vsak dan je prišlo do mučnih prizorov med Gvozdenijo in možem Jakobom. Vsemu temu je bilo krivo moževo pijančevanje in zapravljanje. Nedavno je bil dobil večji znesek na račun svoje invalidnine. Čim je začutil denarce v roki, jih je brez prestanka zapravljal, dokler ni vsega pngtpl po grlu. Zadnje dni ga sploh ni bilo več domov iz gostilne. Žena ga je šla iskat in ga našla popolnoma pijanega brez dinarja v žepu. Razjarjena ga jo začela biti po glavi s krepelcem in mu pri tem zadala tudi smrtonosen udarec. Pod avtomobil je zalezel v bližini Zagreba delavec Bohm, oče treh otrok. Mož se je bil v družbi petih tovarišev in tovarišic vračal iz gostilne zroti Zagrebu. Ker so vsi skupaj na široko meriti cesto, je moral avtomobil, ki je privozil nasproti, kljub vsem signalom zaviti na levo, da se ni zaletel v sredino gruče. Pri tem manevriranju pa je vseeno podrl Biihma, ki si je pri padcu razbil glavo in takoi izdihnil. Pa tudi avtomobil, v katerem so bili štirje potniki, ni obstal na robu ceste, temveč se je zvrnil v jarek. K sreči se potniki v avtomobilu niso hudo poškodovali, temveč le opraskali. Strahovit zločin nad 78 let starim očetom je izvršil posestnik Alojz Dobrotnik iz Samobora. Sin je bil prijavil orožnikom, da je našel očeta v njegovi sobi visečega na vrvi. Sprva se je zdelo, da je starec sam izvršil samomor, a raztelesenje je pokazalo, da je bil starec prej umorjen in nato obešen, da bi se zabrisala sled. Pokojni starec je bil kljub visoki starosti šc vedno gospodar, ker ni hotel dati metja v roke razsipnemu sinu. Ker mati sinove žene tega ni hotela trpeti, je nagovorila zeta, naj starca spravi s poti. Za tisti čas, ko je sin s pomočjo svoje žene zločin izvršil, pa je starka odšla k sosedom v vas. Sin je očeta pobil s kolom, da mu je zdrobil nekaj reber, nato pa ga obesil. Po raztelesenju, ko je Drišlo vse na dan, je sin priznal svoj zločin. Napačna zgovornost - razširjeno zlo Ljubljana, 11. oktobra. O tem in onem človeku pravimo, da mu teče jezik kalcor mlinska loputa, kakor bi ga imel namazanega, kakor raglja da brni, nihče da ni varen pred njim. »Zgovornost jo precej splošno zlo. V večjih človeških naselbinah se ta napaka še nekako ne more prav do kraja razbohotiti; v manjših pa je križ: ljudem je dolgčas, pa se začno obirati. To je tam govoric ali opravljanja — kakor po domače pravimo. Ne moški, ne ženski spol ni pri tem izvzet, čeprav vsak zase razvija svojo blagodejno »tvornost* pri tem na drugem poprišču in na nekoliko različen način. Zastopnicam flneinega" spola je bliže »karakteriziranjec bližnje družbe. Posebna kašta se je razvila v teku dolge prakse v preteklih stoletjih — in v hiedermeierskib časih, ko je tako imenovana »družabnost« posebno cvetela, je la kasta tu-ii dobila svoje sicer ne prav posebno hudo laskavo ime — »kofetarice«. >Nezni spol« se najrajši in najlažje razgovori, kadar si zgovornost podpira s kavo — kakor se moški razgovori, če se zbere za mizo. na kateri stoji posoda z rujno kapljico. »Kofetarice« so se zbirale tiste čase pri tej ali oni vodilni gospe, ki je uživala vsesplošno priznano, javno pomembnost — in zbirajo se dandanašnji še tudi Sicer se zdaj tudi dobi lokal, kjer se da malo pogovoriti o svojih bližnjih — kavarna, slaščičarna, tam se besede tako rade nizajo k besedam. Brez zamere, če kane kakšna malo nerodnejša, prosim! Na vrsto pridejo pri takem zanimivem in koristnem kramljanju seveda še druge reči — od natančnega opisa scene, ki je bila nedavno pri N.-ovih, do povesti o hčerki iz rodbine O., ki so jo doma držali preveč na kratkih vajetih, pa je spoznala P.-a — in, slišite, slišite, zdaj že vse mesto govori, poročila se bosta. Pri R-ovih žive strašno razkošno, saj ste že gotovo opazili; meni je zadnjič neka oseba zaupala, — — — pa ne vem, ali bi vam povedala (»kar dajte, kar dajte, pri meni je spravljena vsaka skrivnost zanesljivo kakor v grobu,« zatrdi ves »koncil«) — 8eveda, končno, Če že ni drugače (zdaj se staknejo vse glave v tesen krog, ki dela »ššš, oh. ah, glejte no, ali ste slišali, kdo bi si mislil, neverjetno, kaj takega«). V tem smislu pomalem pridejo na vrsto vsi znanci in znanke, ki nobeni članici »omizja« niso brezpogojno všeč. Sicer pa — saj za tako zgovornost ni treba javnega lokala I Saj se lahko pogovoriš kar na ulici; kolikokrat se mož, ki je prišel kakor volk lačen iz službe, krega, ker kosila še ni na mizi. V »večje« in »resnejše« stvari pa se navadno nikoli ne spuščajo. Le zadnjič, ko so moški_ toliko govorili o zapletenem mednarodnem položaju, se je govorjenje tudi njih nekoliko prijelo. Kar na cesti so se ustavljale, hodile druga k drugi na obiske in sklenile, da bo prav gotovo vojska. Dve, tri so »ustanovile« to idejo — in že jo preletela kakor električna iskra vse ženstvo od enega konca mesta prav do drugega. Kakšna zmeda je nastala čez noč! To so tekale skrbne gospodinje v špecerije po »90 kg pšenične moke«, nabaviti je bilo treba (dokler je še čas) 100 kg krompirja, toliko in toliko kiiogramov sladkorja in masti. Špeceristi so komaj še zdelovali, toliko je bilo kupcev iz gospodinjskega sveta (naj nikar ne zamerijo, če 6e malo ponorčujemo. saj skrivaj vsi hvalimo njihovo vneto skrb za naše zemeljsko dobro!). Končno se je preplah unesel — in vse je bilo spet v najlepšem redu. Zdaj so lahko spet prišli na vrsto stari, nedolžni pogovori o tem, kako se kaj imajo pri S.-ovili, kaj je rekla gospa Š. itd., itd. Moški se drse „učeneišth" tem Tudi moški svet je močno vdan napačni zgovornosti. Za bližnjo in najbližjo okolico pa se navadno mnogo ne meni (morda o priliki še razodene kakšno žensko zgodbico, toda to je le mimogrede). Ne da pa se moškim — na splošno, izjeme so sicer seveda povsod — očitati, da bi svoje bližnje opravljali v kaj opaznejši meri. Moški poznajo le eno temo, ta jim odpira zgovornost: politika. Modrost za modrostjo: ta politik ga lomi, oni je »tiger«, temu gre zaupati, oni pa »nas« vleče za nos (te trditve so često povod za hude zamere, ki so v jedru od sile otročje — kakor tudi same debate). Kakšna mastna kost so za napačno zgovornost časi, v katerih »bi se utegnilo kaj zgoditi«. »Ali si že slišal, kakšne demonstracije so bile v (tod pride zadevno ime)? Vse so razbilit«In podobno kakor: »Vlada je padla, ta pa ta je zbežal, v Pragi (ali kjerkoli pač že) so izvlekli iz hangarjev šest tisoč aerOplanov itd. V Ljubljani je ta moška napačna zgovornost razvita še prav posebno. Koliko hipotez, ugibanja, učnih traktatov je bilo slišati na ulicah v poznih nočnih urah, ko je bil svet razburjen zaradi dogodkov na Češkoslovaškem! Ta državnik (po teh ljudskih opazovanjih) ni bil nič prida, ker je »brez dvoma nameraval« nekaj slabega, oni si ni nič upal, ker »pozicija njegove stranke ni preveč trdna«; spet drugi vodilni mož je pokazal, da »se ne razume na politiko in da je predvsem slab taktik, ker se mu bo njegova bojazljivost še presneto otepala, ampak tudi takrat bo seveda že prepozno.« V gručicah ljudi, ki so z napetimi živci sledili »razpletu mednarodnega položaja«, se je vselej dobil kdo. ki je »poslušal pariški radio in izvedel, da«, dobil se je, ki je bral »Times«, in tudi tak, ki je imel znance v inozemstvu, »prav tam, kjer je žarišče sedanjih dogodkov«. Napačna zgovornost se je seveda še stopnjevala, kadar se je nabrala večja skupina ljudi, id je pretresala situacijo«. O ta politika! Ženske se drže »realne okolice pri ogovarjanju in »razmotrivanju«, moški pa morajo seči v daljino, za »višjimi« vrednotami —: napačne zgovornosti pa se ne prve ne drugi ne morejo otresti. Včeraj se je začela splošna trgatev v Slov. goricah Maribor, 10. oktobra. Včeraj so oživeli vinogradi v Slovenskih goricah, v Halozah, v Pekerskem in slovenjebistriškem vinogorju. Začela se je splošna trgu-tev, ki bo tekom tega tedna končana. Le redki so šc vinogradniki, ki hočejo imeti posebno izbrano kapljico ter so zaradi tega preložili trgatev za tedeu dni. Ze dolgo let niso imeli naši vinogradniki za trgatev tako lepih sončnih dni. ki so za kvaliteto novega vina tako pomembni. Zadnji lepi dnevi so zopet dvignili vsebino sladkorja v grozdju ter bodo vinogradniki, ki imajo vinograde v lepših legah, izhajali brez sladkorja za sladkanje mošta. Povprečno je doseglo grozdje IS stopinj sladkorja, laški in renski rizling, beli burgundec, rulandec jn muškatni silvanec bodo pa imeli tudi nekaj stopinj več. Zelo majhen je odstotek kisline, tako da je pričakovati, da bo dala letošnja trgatev sicer nekoliko lažja, zato pa zelo harmonična vina brez kisline. Kvantitativno bo letošnja trgatev srednja. Nekatere lege so trpele zaradi mraza v pomladnih mesecih, drugod je napravila zopet toča večjo škodo, pa tudi nastavek grozdja ui bil preveč obilen. Bolezni pa letos ni bilo hudih, iako da so vinogradniki v splošnem z rezultatom trgatve zadovoljni. Novi vinski mošt se že tu in tam pojavlja v trgovini, vendar pa držijo vinogradniki ceno precej visoko. Zalog starega vina skoraj ni, pa pričakujejo, da bodo dobili za svojo kapljico boljše ccne, kakor jih sedaj vinski trgovci ponujajo. Začetne težave v jadralnem letenju Dostikrat slišimo posebno od starejših ljudi pomisleke, ki govorijo proti temu, da bi se mladina bavila z jadralnim letenjem, češ da je to nevaren šport. Ce pomislimo, da je vsa leta, kar se goji v Sloveniji jadralno letalstvo, ni pripetila nobena resnejša nesreča, nam bo jasno, da je tak strah neosnovan. Sicer pa pojdimo na teren in poglejmo, kako se začne šoianjo v letenju. Pilot sede v letalo in se priveže 6 pasom čez ramena. Njegovi tovariši pritrdijo letalo na repu, na nosu pa pripnejo gumijasto vrv. Vedeti moramo namreč, da je jadralno letalo v še tako ugodnem vetru brez moči, dokler je ua tleh. Da lahko plava v zračnih višinah, ga moramo najprej dvigniti od tal. To se dela pri šolanju na ta način, da se na nos letala pripne dolga gumijasta vrv. Na znak učitelja začne šest do osem fantov napenjati vrv. Letalo je medtem na repu pritrjeno, da ga vrv ne potegne za seboj. Šele, kadar je vrv že dovolj napeta, se letalo odpne, in ga napeta gumijasta vrv potegne v višino. Kako visoko se bo letalo dvignilo je odvisno od tega, kako močno je vrv napeta. Razlika pa je tudi v tem, ali se šlart vrši visoko v pobočju hriba, ali pa v ravnini. Začetniki se začnejo učiti na kakem malo nagnjenem travniku ob vznožju hriba. Pri prvih 6tartih se vrv komaj toliko napne, da zdrsi ietalo po tleh. Pilot se mora pri tem navaditi na to, da obdrži krmilo v vedno enakem položaju kljub temu, da dobi pri odlelu sunek v trenutku, ko se letalo na ropu odpne. Šele. kadar zna pilot voditi letalo popolnoma mirno, se začnejo skoki. Pri skokih se vrv že toliko napne, da se »letalec« že dvigne od zemlje, čeprav samo za nekaj sekund. In potem gre dalje. »Skoki« postajajo vedno večji. Začnejo se »poleti«. Točka, s katere se Starta, se pomika vedno bolj v hrib. Na ta način se doseže, da pridejo letalci v tako višino nad zemljo, ki bi utegnila bitf nevarna Sele takrat, kadar že dovolj obvladajo aparat, zato je strah pred nesrečami čisto neutemeljen. Izza naših meja Težka avtomobilska nesreča sredi Gorice. Da bi se izognil nekemu kolesarju, ki je neprevidno vozil po levi strani ceste, je šofer nekega avtomobila nenadoma zuotkrenil, pa mu je pri tem spodneslo vozilo, da se je znašel nenadoma v izložbenem oknu drogerije Gero-rnet na trgu Oberdank. Posledice so bile težke. Kmalu po nesreči je umrla Amalija Krajnc, stara 44 let, iz Gabrij pri Mirpu, ki jo je avto pritisnil ob zid. Poleg nje pa je avto podrl m težje ranil še 7 oseb, ki so se takrat nahajale na pločniku. Smolo je imel 30-Ictni Josip Prinčič iz Košane pri Colu, ki je menda znan kot- divji lovec. Pretekli teden je namreč odšel s puško v gozd, pa ga je pri tem zasadil lovski čuvaj, ko le divji lovec stal sv pripravljeno puško skrit za d revesom. V ponedeljek se je v Rovinju zaključil evharistični kongres za Istro. Kongresa, ki je imel bolj lokalni značaj, se je udeležilo številno prebivalstvo^ vse Istre. Vodstvo fašističnih mladinskih organizacij, kateremu je dana naloga, da vodi predvojaške tečaje, je izdalo proglas, po katerem se morajo vsi, ki so dolžni obiskovati te tečaje, udeleževati se jih redno in točno. Tečaji so obvezni in trajajo od 20 do 25 tednov. Med lovom je zaradi razburjenja zadela kap trgovca Rajsa Aiagiča Nešiča iz Kotovaroša blizu Banjaluke. Več lovcev se je odpravilo na lov na srne. Vsak je zavzel svoje določeno mesto, nato pa izpustili svoje pse. Ko so se spet lovci zbirali za povratek, pa Rajsa Aiagiča ni bilo. Poiskali so ga in ga našli mrtvega, naslonjenega na drevo, a v rokah je držal naperjeno puško. Bržkone ga je bila presenetila srna, ki je pritekla mimo, pa je ni dobil na stre). Zaradi razburjenja pa ga je zadela srčna kat*. Kraj Barometer-1 sko stanje M Tempo« ratur« v C' C > > 3* c a ■v c. n r- S ' Veter (smer, iakost) Pada- vine , 03 83 »s co , no a « a a s vrsta Ljubljana m* 19-6 12-5 88 10 NE, «— _ Maribor 760-0 19-0 8-0 60 0 S. — — Zagreb 765-7 24-0 7-0 90 0 NNE, — — Belgrad 764-7 25-0 7-0 90 0 0 — — Sarajevo 765*9 22-0 4-0 90 mgl. 10 0 — — Vis 766-g 19-0 13-0 90 0 0 — — Split 765-y 23-0 14-0 70 0 0 — — Kumbor 764-6 22-0 120 70 0 NNE, — — Rab 766*: 20-0 16-0 90 0 SE, — Ouarovnlh 764-5 23-0 15-0 70 0 NE, — Tri domačije v Solčavi pogorele Celje, 10. oktobra. Danes ponoči o.b pol 1 je izbruhnil v Haupt-tnanovem hlevu požar, ki se je hitro razširil tudi na stanovanjsko hišo ter sosedna poslopja Polični-kovih. Požar je povzročil veliko zmedo. Prihiteli so takoj vaščani od vseh strani ter začeli z gašenjem ter reševanjem vsoga, kar se je dalo še rešiti. Ob dveh ponoči je prihitela požarna bramba najprej iz Luč, nato pa iz Ljubnega. Hiše so sicer zidane, vendar so pokrite z lesenimi strehami. Zato je bile* težko ogenj omejiti. Šele proti jutru se je gasilcem posrečilo pogasiti požar. Morda bi bilo mogoče rešiti kaj več, če ne bi gasilne priprave solčavske požarne brambe nenadoma odpovedale. Med drugim so zgotreli tudi štirje prašiči. Kdo je požar zakrivil, še ni ugotovljeno. Domnevajo pa, da so ga zanetili neki brezposelni, ki so prenočevali na Hauptmanovem hlevu. Posestniki so zelo težko prizadeti, posebno še, ker je bila zavarovalnina ma.ihna. eno poslopje pa sploh ni bilo zavarovano. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Vremenska napoved: Večinoma oblačno in spremenljivo vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo v zgodnjih jutranjih urah precej oblačno; ob 5.50 se je pričela oblačnost manjšati in se je do 7.15jkoro popolnoma zjasnilo; tako je ostalo do 10.35, le tu in tam so se pojavile manjše plasti visokih oblakov. Ob 10.40 se je naglo skoraj popolnoma pooblačilo, do 13 pa zopet zjasnilo. Ob 10 je začel pihati zmeren jugozahodnik, ki je stopnjeval in dosegel med 14 in 15 silo 6—7. Zvečer in ponoči je bilo večinoma jasno. Koledar Danes, torek, 11. oktobra: Firmin. Sreda, 12. oktobra: Maksimiljan. Obvestila Nočno službo imajo lekarne; dr. Piccoli, Tyr-ševa 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gartus, Moste-Zaloška eesta. Novodošle državne srečke prodaja menjalnica Reicher in Turk. Kratek pregled slovenske mladinske zborovsko literature z najznačilnejšimi in najboljšimi skladbami in avtorji nam bo podal koncert Trboveljskih Slavčkov pod vodstvom zborovodje Avgusta Šuligoja v ponedeljek 17. oktobra v veliki filharmonični dvorani. Sloves Trboveljskih Slavčkov je tako velik in splošen, da je vsako priporočilo zaradi obiska njihovega koncerta v resnici odveč. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Invalidi, vabite se k predavanju »O preboju solunske fronte«, katero priredi okrajna organizacija zveze vojnih prostovoljcev v Ljubljani dne 13. oktobra 1038 ob 20 v veliki dvorani Kazine. Pridite polnoštevilno. — Oblastni odbor. »Po štirih kontinentih« je naslov predavanja, ki ga bo imel dr. Konstantin Kostič iz Newyorka pod okriljem Zveze za tujski promet v Ljubljani v četrtek 13. t. m. ob 20 v frančišaknski dvorani. Dr. Kostič je eden najboljših turističnih filmskih strokovnjakov ter je v zadnjih dveh letih v tem svojstvu prepotoval fiO.OOO kin. Frančiškanska prosveta M. 0. v Ljubljani ima nocoj ob 8 skioptično predavanje j Bela opojnost, Slovenija — raj smučarjev«. Ob krasnih skioptič-nih slikah predava-Ante Gnidovec. Nad 100 naravnih posnetkov! Predprodaja vstopnic po 2 in 3 din v pisarni »Pax et bonurn« v frančiškanski pasaži. Člani imajo pousl. Če se želite seznaniti z najlepšimi smučarskimi tereni v Sloveniji in občudovali krasne zasnežene poljane ob prijetnem smučarskem predavanju, ne zamudite te prilike! Rezervne oficirje vabimo, da se udeleže javnega predavanja o preboju solunske fronte v okviru proslav 20 letnice obstoja naše države. Predavanje priredi organizacija vojnih prostovoljcev v Ljubljani v četrtek 13. oktobra t. 1. ob 20 v veliki dvorani »Zvezde« (Kongresni trg 1). Predaval bo komandant celjskega polka polkovnik g. Dargoljub Malijlovič. — Pododbor združenja rezervnih oficirjev v Ljubljani. Opozorilo telefonskim naročnikom: Vse telefonske naročnike vljudno opozarjamo, da poteče 15, oktobra rok plačila telefonske naročnine, odnosno dolžnih obrokov instalacije. — Ček. položnice so bile vsem naročnikom dostavljene prve dni mescca septembra t. 1. V slučaju, da je naročnik položnico izgubil, naj kmpi prazno položnico, ki jo dobi pri vsaki pošti, naznači na isti štev, ček. računa 10-25, Pošta Ljubljana 1, telefonske pristojbine in nam nakaže odpadajočo naročnino. Telefone, za katere naročnina ni plačana do gori omenjenega termina, se bo dne 16. oktobra začasno izključilo iz prometa, za ponovno vključitev pa bo treba plačati 100 din poleg naročnine, Združenje gledaliških igralcev, sekcija Ljubljana, bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo, 16. t. m. Ljubljansko gledališče DRAMA. — Začetek ob 20. Torek, 11. oktobra: zaprto. (Gostovanje v Celju: »Žene na Niskavuoiriju«. Sreda, 12. oktobra: »Izsiljena ženitev. Ljubezen, zdravnik«. Red Sreda. OPERA. — Začetek ob 20. Torek, 11. oktobra: »Gejša«. Premierski abonma. Mariborsko gledališče Torek, 11. okt., ob 20: »Hudičev učenec«, Red A. Sreda, 12. oktobra: Zaprto. Četrtek, 13. oktobra, otb 20: »Kar hočete«. Red A. »Boccaccio« v mariborskem gledališču. Mariborska opera pripravlja pod taktirko kapelnika Herzoga in v Skrbinškovi režiji kot prvo glasbeno predstavo te sezone opereto »Boccaccio«. V tem na svetovnih odrih znanem in tudi pri nas priljubljenem delu Dalmatinca Franceta pl. Suppeja nastopi prvi novi tenor Anatol Manoševski v naslovni vlogi. Pred zaključkom gledališkega abonmaja. Vsem, ki se do zdaj še niso prijavili za letošnji gledališki abo,nma, se tudi v njih lastnem interesu nujno priporoča, da to čim preje store, ker se kasneje novi abonenti ne bodo več sprejemali. Naročajte in širite Slovenski dom 1 Nai novi listek: ff Zadnji politični dogodki v Evropi, ki so nam vzeli precej prostora, so tudi krivi, da nismo mogli držati besede, ko smo rekli, da bomo začeli že prejšnji teden z objavljanjem našega novega listka »Sadovi zemlje«, narejenega po istoimenskem filmu. Svoje cenjene čitaitelje, ki so gotovo že sami uganili, zakaj še nismo začeli z novim listkom, pa-osimo, naj nam to našo prezgodnjo napoved oproste. Bili 60 prikrajšani le za teden dni, kajti v naslednjih dneh bomo zdaj nepreklicno začeli objavljati novi listek »Sadovi zemlje«. Tolika, da ne boste mislili, da smo vas res hoteli, no, takole — potegniti. Istoimenski film je izdelalo filmsko podjetje Warner Bros, ki si je pridobilo že mnogo zaslug tudi na polju barvastega filma. To podjetje je bilo tudi pirvo, ki je dalo pobudo za takšno filmsko snimanje in je tudi z njimi prva začelo. Dejanje filma in našega prihodnjega listka »Sadovi zemlje« se odigrava v slikoviti ameriški Sadovi zemlje ff Kaliforniji, v deželi vseh mogočih nasprotij. Poleg slik, ki prikazujejo krasne pokrajine daljne Kalifornije, se iz tega odličnega dela nazorno vidi boj med dvema silama, med zlatom in kruhom. »Sado- vi zemlje« ima seveda, kakor je to kar navada, pri vsakem filmu svoj dramski motiv, t, j. ljubavni zapletljaj, ki je osnovan na boju med čustvom in dolžnostjo, na konfliktu idej, ki se končno razjasnijo, Toda ljubezen ni tu glavna stvar. Glavni poudarek je na vrednosti zemeljskih naravnih zakladov in dela človeških rok. Film in roman »Sadovi zemlje« je kljub svoji globoki idejni vsebini od začetka do konca napet, k celotnemu učinku in užitku pa mnogo prispevajo tudi sijajne slike, ki prikazujejo izredne motive. V prihodnjih dneh se boste lahko prepričali, da za takšno dela pač ni treba bog ve kakšne reklame, ker delo samo dokazuje svojo velika vrednost. 'vs< Eno številnih utrjenih strojniških gnezd, ki so padla v nemške roke, in sicer, kakor poročajo, brez strela. Letalski napad na Ljubljano Kako naj se ravnajo ljudje v primeru takšnega napada Pa nalogu vojnega ministrstva bo prihodnedni dnevna vaja letalskega napada na Ljubljano in pasivne obrambe prebivalstva. V zvezi s tem in v sporazumu z upravo policije v Ljubljani se izdajajo sledeča navodila za ravnanje prebivalstva ob času napada na mesto: Pri vaji bodo uporabljena aktivna napadalna in obrambna sredstva, to je obrambni topovi, mitraljeze itd., a bombna sredstva bodo markirale svetlobne rakete in sicer rdeče rakete rušeče bombe, zelene rakete bojne strupe ter bele rakete požarne bombe, kakor tudi druga sredstva. Pasivna obramba bo sestavljena iz sanitejskih oddelkov za prvo pomoč ranjencem in zastrup-ljencem, oddelkov za ugotavljanje in uničevanje bojnih strupov, požarnih oddelkov in tehničnih oddelkov za odkopavanje ruševin ter popravljanje električnih, vodovodnih in plinskih naprav. Ker je ta vaja obenem tudi vežbanje prebivalstva, kako naj postopa v primeru resničnega zračnega napada in je tedaj v življenjskem interesu vsakega posameznika, poživljam vse ljubljansko prebivalstvo, da se ravna po teh navodilih: Pričetek vaje in s tem bližanje sovražnih letal bo naznanjeno z znakom »Vzbuna« (alarma) in sicer s 3 zaporednimi topovskimi streli na Gradu, z zateglim tuljenjem vseh tovarniških siren, piskanjem železniških lokomotiv, z rogovi, ki bodo nameščeni na raznih vzvišenih točkah po mestu, in z zvonjenjem vseh zvonov na Gradu, ki jim sledi zvonenje z vsemi zvonovi vseh cerkva po mestu. Ta znak bo trajal 2 minuti. Ko bo dan znak »vzbu- ne«, se mora ustaviti ves promct( tudi tramvajski, avtomobilski itd.) po vseh ulicah. »Konec nevarnosti« bo objavljen 6amo z zvonjenjem vseh zvonov na Gradu, ki mu sledi zvonjenje V6eh zvonov vseh cerkva v mestu. Ta dva znaka si mora vsakdo radi pravilnega postopanja dobra zapomniti. Ravnanje pri vaji. 1. Prebivalstvo, ki ga preseneti znak »vzbune« na ulici, v tramvaju itd., se mora skriti v najbližje hišne veže, hodnike, javne lokale itd. Avtomobili in druga prevozna sredstva (razen tramvajskih voz, ki ostanejo prazni na mestu), se morajo pa ustavitvi prometa takoj umakniti v stranske, bolj skrite, neprometne ulice in se tam razvrstiti ob desni 6trani. Ročne vozičke in podobno pa je treba spraviti v najbližja dvorišča, toda tako, da ne bodo avirali vhoda v dotične hiše. Nihče ne sme na ulici ali kje drugje opazovati kretanja aeroplanov, 2. Oni, ki bodo ob znaku alarma v javnih lokalih, uradih itd., naj ostanejo tam, ali ne v bližini oken, vrat ali cela pred vrati. 3. Stanovalci, ki bodo ob znaku napada doma, naj takaj zapro vsa okna, spuste zavese in naj 6e umaknejo v notranjost sob, najbolje v kat med debelimi zidovi, da ne bi bili izpostavljeni nevar- | nosti od razstrelkov bomb. Nikakor pa ne smejo I gledati in opazavati skozi okna. 4. Vse trgovine morajo pri znaku »vzbune« takoj zapreti lokale in spustiti roloje; nameščenci ostanejo v trgovini, istotako event. kupci, lastniki stojnic pa 6mejo ostati pri vaji na svojih mestih radi čuvanja blaga. Opozarja se javnost na to, da bodo iz letal metali v manjših količinah bojne 6tru,pe — solziv-ce in kihavce in se morajo zlasti otroci pravočasna umakniti z ulic in odprtih prostorov. Poleg tega bodo na raznih straneh mesta uporabljene vežbalne bombe, ki so pa pri eksploziji tudi nevarne 100 m okrog. 5 Na krajih, po ulicah ali delih ulic, kjer bo 6 posebnimi tablicami »Strupeni plini« označeno, da je prehod prepovedan, promet tudi po znaku »konec nevarnosti« ni dovoljen, dokler ne bodo table odstranjene. 6. Ob času napada bodo ostali na ulici poleg varnostnih organov policije, žandarmerije in štva sama reševalni oddelki, službujoči člani Odbora za zaščito mesta, ki se morajo izkazati z legitimacijo »Ozama«. Kdor 6e ne bo ravnal po teh navodilih in sc ne bo pokoraval pozivom organov javne varnosti, bo v smislu naredbe kr. banske uprave dravske banovine Pov. II. D. Z. No. 3548/1. z dne 12. oktobra 1935 kaznovan z globo 10 da 1000 din, ob neplačilu globe pa z zaporom od 1 do 20 dni. Mestno poglavarstvo v Ljubljani, II. X. 1938. Predsednik: dr. Juro Adlešič L r. Ne bo več skrbi za prehrano Kakor vse kaže, svet kmalu ne bo več v skrbeh zaradi prehrane. Dva Angleža 6ta namreč izumila postopek, ki bi utegnil povzročiti pravo revolucijo v vprašanju človeške prehrane. Iznašla sta način, kako se dasta žita in moka stisniti v zmes, pa zavzema komaj desetino prvotne prostornine. S tem seveda še ne bi bilo ničesar doseženega, če bi se ta nova 6nov prav tako hitro pokvarila kot moka in žito. Tako pa ji niti ogenj niti voda ne moreta škodovati, To snov je treba le prevleči s tanko plastjo voska in je na ta način že tudi obvarovana pred vsemi mogočimi škodljivimi vplivi otd zunaj. Rekord agencije Avale V septembrski evropski krizi se je agencija Avala kar najbolj prizadevala, da v teh kritičnih dnem čim hitreje in čim točneje in čim obsežnejc informira našo javnost. Radijska postaja agencije Avale je v septembru poslala svojim dopisništvom v državi in tujim agencijam rekordno število 424.463 besed, to je več kakor 2000 na stroj stip-kanih strani, medtem ko je dosedanji mesečni rekord znašal 394.800 besed. Tu pa niso všteta poročila po telefonu in po direktnih brzojavkah in radiogramih. V istem času je radijska postaja agencije Avale sprejela 2,150.000 besed, to-je 8600 tipkanih strani pisarniškega formata. Tudi glede radijskega sprejema v mesecu septembru t. 1. je dosežen nov mesečni rekord, ker je dosedanji znašal 1,880.000 besed. Razen poročil, ki jih dobiva lastna radijska postaja agencije Avale, je treba dodati še obsežna poročila, ki jih dobiva agencija Avala iz tujine po telefonu v direktnih in radijskih brzojavkah. Samka Greta Garbo: „Res, lepo le imeti otroke lM Ko je znana filmska igralka Greta Garbp na povratku iz Evrope prispela v Newyork, se je zbralo okoli nje na stotine časnikarjev, ki so ji postavljali najrazličnejša vprašanja. Posebna so hoteli zvedeti od nje, če se je res poročila s skladateljem Stokowskim. Greta Garbo ni hotela dati nobene določnejše izjave, pač pa je govarila le o tem, kako se je imela v Italiji in na Švedskem, kjer je, kakor pravi preživela »krasne dni«, posebno v Amalfiju v družbi s človekom, ki zasluži ljubezen. Zatem je govorila o svojih bodočih načrtih. Povedala je med drugim nazadnje tudi to, da se je z prekooceansko ladja vozila v Ameriko v družbi nekega novorojenčka. Dejala je: »Res, lepa je imeti otroke. Strašna pa je misel, da bodo ti otroci morali nekoč na vojsko.« Filmski igralec Leo Slezak v karikaturi. Sedem centimetrov velik klavir Madžari so dosegli rekord tudi v tekmi, kdo bo izdelal najmanjši klavir na svetu. Je prav tako izdelan, kakor pravi veliki klavir, le velik je vsega skupaj komaj sedem centimetrov. Pa tudi poje, toda njegav glas je tako tih, da ga je treba ojačiti z zvočnikom, če ga hoče kdo slišati. Glas pa je sicer zelo čist. Pred tem malim klavirjem postavijo mikrofon, ki ga zvežejo z zvočnikom. S pomočjo zvočnika se da doseči popolnoma enak glas kot ga ima navadni, veliki klavir. Glasovnih tipk ima ta »Liliputanec« samo za dve oktavi. Tipke 60 pa 6eveda tako majhne, da človek ne more e prsti igrati po njih, pač pa s pomočjo dveh majhnih palčic. Vsak si lahko misli, da je takšen klavir nemogoče narediti v nekaj dneh. Tisti Madžar, ki ga je naredil, je potreboval za to delo nič manj kot štiri mesece. Pa ga je prav za prav še dosti hitro naredil, če pomislimo, da ga je delal samo v prostem času. Delal pa ga ni zaradi tega, ker drugega posla ni imel. Računal je nato, da bo zanj dabil lep denar. Pa se tudi ni zmotil. Prodal ga je za tako velik denar, kolikor ne stane niti najboljši normalno veilik klavir. Vsaj tako pravijo. Kupil pa ga tudi ni kak revež, pač pa nek madžarski petičnik, in sicer ne zato, da bi nanj igral, pač pa, ker ga je hotel imeti med svajimi raznovrstnimi zanimivostmi. Radio Programi Radio L|ubl|ana Tore It, 11. oktobra: 11 Šolska ura: V čolnu po Savi v Belgrad'. opia resničnih doživljajev pomešanih z opisi krajev in pokrajin ob Savi (g. Edo Kmecl) — 12 Po daljnjih deželah (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.2u Koncert slovanske glasbe (Radij, orkester) — 14 Napovedi — 18 Komorni pihalni kvartet (gg. prof. Korošec Slavko - flavta. Lanu Vaclav - klarinet. Moravec Feliks rog in Turšič Ivan - fagot) 18.40 Naši gradovi (g. Leo Pettauer) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ur .: Plovba po Donavi in njenih pritokih (Mih. Andjelkovič) — 19.50 Zabavna kronika — 20 Orkestralni koncert (plošče) — 20.30 A. Linhart: »Veseli dan ali Matiček se ženi«, komedija v 5 dejanjih (člani radijske igralne družine) — 22 Napovedi, poročila. Drugi programi »Slovenski dom« ie edini katoliški popoldnevnik! Torek, li. oktobra: Belgrad: 20 Narodne poemi poje e. Jelica Nikolič in Rad. ork., 20.30 Koncert — Zagreb: 21 Koncert Zagrebškega tria, 22.20 Plesna glasba — Varšava: 21 Kvarteti za violine in vilonČelo — Budimpešta: 21.30 Orkestralni koncert, 23.15 Ciganski orkester — Bukarešta: 21.15 Violinski koncert — Milan: 20.30 Pester koncert, 21 Koncert godbe na pihala, 22 Orgelski koncert — Rim: 21 «Tuffolina«, opereta. »Čemu pa 6e tako jezite, Mlinarica.« »Kaj bi se ne. Pomislite, dedec je izpraznil otrokov hranilnik ter šel seveda v gostilno.« »To pa res ni bila lepo od njega.« . »In pomislite, ravno dosti je bilo za moj klobuk, ko sem včeraj preštela.« 93 Hervey Allen: Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Antonio je pogledal doli na dvorišče in videl svojega mornarja v gosti palniini senci, kako spi v viseči gugalnici. Majčken mulatek pa je podil muhe od njega. Edino šumenje^ tam spodaj je bilo brenčanje mušic na soncu. Tudi zaboji so bili že tu. Antoniov pogled se je zgubil v mrzlem zelenju datljevih in kokosovih palm. Na verandi pa so martinčki švigali in skakali kot bliski sem pa tja. Carlov parček obeh mašančkov je pritekel gori. Vlegla sta se na tla in začela spali. Mala deklica je svojo glavo položila na dečkov trebuh. Tudi Antoniu je bilo že vsega zadosti: vlegel se je nazaj na svoj stol. Nekje v daljavi so še zmeraj ropotali vozovi — nekje —■ Ob pol šestih se je zdelo, da se bo dvorišče potopilo v senci svojega zidovja. Od trenutka do trenutka je postajalo hladneje. Vstala sta in se šla okopat. V visoki sobi z bambusovo opravo in z mrežo proti moskitom, ki je pošastno visela na obroču s stropa, se je Antonio oblekel v jdatneno obleko brez madežev, ki jo je bil nek prejšnji gost zapustil v hiši. Že dotik tega blaga je pomenil zanj osveženje, ki mu je čez mero prišlo prav. Spodaj se je čul glas kapitana Jorhama, ki je robantil po svojih najboljših močeh. Zraven pa je zazvenela zvonka prijetna španščina. — To je moral biti pater Trajan. Antonio je slišal Cibov smeh in pohitel navzdol. Pravkar so se vsedli za mizo. Zdelo se je, da v tej hiši ni nič drugega kot jed in spanje, pa kljub temu se je čutil dejansko spet lačen. Kar samo po sebi se je znašel v pogovoru s patrom Trajanom in še isti hip ga je ta mož že očaral. Pogovarjala sta se o ribah. Hotel ga je vzeti s seboj na ribji lov, tako je dejal pater. Večji del njegovih »otrok«, ki jih je krstil, so bile žene ribičev. »torej kar nekako zgodnje krščansko ozračje!« je dejal Cibo in povonjal. Kapitan Elijas ni te predigre razumel. Sploh bi se dalo o tem prerekati, kdo je bil bolj zadovoljen s poslom okrog Marije, on ali duhovnik. »Jutri morate brezpogojno s patrom na lov na ribe«, je dejal Cibo zehajoče, ko je goste prekinil za poznejšo uro. »No, in kako vam ugaja prvi dan na Kubi. Prijetno, ne?« »Očaran sem«, je dejal poln prepričanja Antonio. Splazil se je v svojo posteljo in gledal skozi svojo mrežo proti moskitom, da je s svojimi očmi ujel ves lunin sij v vsem srebrnem žaru. Zunaj pa so zvenčale tu pa tam še zmerom kitare. Redko nezdravi sladki zrak, ki mu je žarkost naraščala ob luninem svitu; je prihajal skozi okno. Če bi le Florenca — ne, če bi Angela bila pri njem! Ali pa Florenca in Angela? Odkod mu vendar prihaja ta misel? Je bila to Havana, ali Cibovo vino? Dragoceni Novi Svet! TRIDESETO POGLAVJE Prvo snidenje z bratom Francoisom Dobro zavito v dragoceno prešivano odejo gospe Jorham so Marijo s steklenico rdečega vina, kakor jo je Cibo v odsotnosti patra Trajana vztrajno nazival, v zgodnji jutranji uri odpremiii skozi stranski vhod v hladno kapelico svetega Pavla v predmestju Regla. Zidar je že postavil svoj oder in se pripravljal, da bi kip postavil v obokano votlino za' oltarjem. Carlo je bil ves presenečen, kako lep in dostojanstven je bil kip. V mračini kapelice je učinkovala svetla modrina njene obleke nekričeče in dajala v gube nabrani obleki nekaj daljinskega, večernega. Pater Trajan je bil zelo ganjen nad darilom in izrekel svojemu omizniku na tiho nekaj pikrih pripomb zaradi vedno bolj naraščajočega praznoverja. V vsej Havani je niso imeli lepše Marije! Pokleknil je na kameniti tlak in v vsej tihoti zmolil kratko molitvico. Antonio in Carlo sta zapustila kapelico, se ustavila pred vrati ter se vneto na tiho pogovarjala. »Pravim vam, pustite to!« je dejal Antonio. Cibo je prikimal, a nekoliko zasmehljivo. »Čez sto let«, je rekel, »čez sto let bo kak radovedni cerkveni služitelj odkril vse pozornosti vredno rdeče vino. Želel bi, da bi mogel priti kot ta cerkovnik spet na svet.« Znotraj pa sta med tem pater Trajan in zidar pobožno dvignila Marijo in jo postavila v vdolbino. »Lahko pribiješ takoj vmesno latvo«, jo dejal pater, vrgel še en pogled na Marijo in se obrnil, da bi sledil za svojimi gosti. Kmalu so njihovi glasovi potihnili. V kapelici je bilo vse tiho in mirno. Zidar je delal skrbno in pridno. Od časa do časa je odložil svojo lopatico in si obrisal potne oči. Ob desetih je stopil s svojega odra in si v bližnji gostilni pohladil žejo. Ko se je vračal, njegovi koraki že niso bili več drug drugemu podobni. Kljub temu se je takoj lotil dela. Med tem časom je pater Trajan popeljal svoje goste po vseh mogočih prečnih in križnih stezah skozi ribiško naselbino Regle do svoje hišice ob obali. Na tem mestu se je vrival v zaliv majhen koralni pomol, a tukaj je stal pod perjaničastimi na vse strani raz-vejičenimi drevesi, ki so jih pogostokrat na vse strani majali ostri vetrovi, dom duhovnika, pogreznjen med zelenje in okrog in okrog obraščen od rož in steblik. Za zidom na polotočku je mogel Antonio videti še drugega^ duhovnika, ki^ je na vrtu trgal zelenje, suhega, na pogled lepo učinkujočega moža v obleki in sandalah frančiškanskega meniha. Z glasnimi koraki so šli skozi precej temno hišo in so prispeli na drugi strani skozi odprta modra štirikotna vrata ven na vrt patra Trajana. Samo tistega, ki je prišel semkaj na obisk, je mogla prevzeti očarujoča milina tega koščka zemlje. Zavzemal je zadnjih nekaj 100 metrov do skrajnega konca zemeljske celine, a hiša, ki je bila tik pred njim zgrajena, ga je ščitila popolnoma pred pogledom iz mesta. Tu je torej zbral pater Trajan v teku dolgih let svojega mirnega dušnopastirskega dela skoro vse vrste palm, praprotja, cvetočega grmičevja in trt, kar si jih more človek misliti, in ki so vzradostile njegovo za pomladno cvetje navdušeno oko na njegovih potih v notranjost, na posestvih in v pragozdih najlepšega otoka Antilov. Tu so bile žareče vetrnice, ki so bohotno rastle iz votlin in koralnih skal, s čudovito izoblikovanih palm so visele orhideje, ki jih človek v niti najbolj drznih sanjah še ni videl, a pred bledikasto koralno rdečo hišo so cveteli štirje bujni grmiči z rumenimi zlatimi klobuki. »Patrov raj«, je dejal Cibo in zamahnil z roko. »Oh prijatelj Carlo, ti me moraš pustiti, da se sam pohvalilo! je zaklical pater Trajan, pa je vendar'postal nekoliko rdeč zaradi veselja nad tem poklonom. »To je. moja edina nečimernost. Pridite, gospod« — obrnil se je k Antoniu —, »z obraza vam bereni, da bi me silno radi poslušali, če bi vam na široko pripovedoval o svcfjih rožah. Poleg tega pa smo se vendar zmenili, da gremo na ribji lov, — prideš tudi ti z nami,?«-’ »Kaj, jaz naj bi se pustil na soncu peči za košarico neumnih rib, ki jih lahko kupim za en sam pesos?« je zaklical Cibo v razburjenem presene.čenju: »saj. rine vendar ^poznate dobro! Zmerom' se držim svoje verande in svojega dvorišča. Sicer se pa nikar ne dajte zadrževati, dragi prijatelj! Le moj klobuk iz palmovih listov vzemite —.« Povešenega obraza je snel klobuk z glave in ga zamenjal za Antonijev livornski, ki mu je bil premajhen. »Torej veliko sreče! Opoldne bodo želve,« je zaklical med korakanjem obema nazaj, »dovolj za oba. Vendar pa brez skrbi lahko prineseta s seboj tudi vajine ribe!« »Zlato srce!« je dejal pater in zamišljeno pogledal za Ciborn. »Le škoda, da dela zlo svoji duši s svojo glavo in svojimi ostudnimi mislimi. Pardon, gospod, vi ste prav gotovo pravoverni?« »Vzgojen sem bil v samostanu,« je odgovoril Antoniov a na tihim se je izmikal. Da, kakšne vere. je prav za prav? — tega še sam ni vedel. »No, potem je dobro,« je. rekel pater Trajan, kakor da bi P«; . tegnil enostavni logični zaključek, »pridite, pokazal vam bom svoj ribnik.« »Slovenski dom« izhaja rsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. ta inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva nliea 6'1I1 Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva nlica * Za Jugoslovansko tiskarno v' Ljubljani: K. Cef. Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Jože Košiček.