N«jr«čii
n
. . •	$6.00
Za pel leta • • • • •	$3.00
Za New York celo leto -	»7.00
Za i»««nitfo colo leto	$7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The hisest Slovcmui Dally in the United States.
ImiwT every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—3878
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CHelsea 3—3871
No. 99. — Stev. 99.
NEW YORK, TUESDAY, APRIL 28, 1936 —TOREK, 28. APRILA, 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV.
ADDIS ABABA BO V SLUČAJU ODPORA UNIČENA
"Abesinija mora biti zasedena v službi civilizacije!
yj
ENAKA PRAVICA _ZA NASELJENCE
Boljše prepovedati naseljevanje, kot zapostavljanje.— Profesor Mac-Kenzie se poteguje za pravice naseljencev.
WASHINGTON, I>. C., 27. aprila. — V svojem govoru1 pred American Society of International Law je profesor X. MaeKenzie iz Toronto nastopil proti zapostavljanju gotovih slojev v tujini rojenih ljudi in se je zavzemal za popolno enakost in pravico vseh naseljencev.
MaeKenzie je izjavil, <1* je boljše naseljevanje gotov i h plemen in narodnosti omejiti ali pa popolnoma prepovedati, kar pa se mora zgoditi -anio na podlagi določenega sporazuma. Vsem naseljencem, ki so pri-puščeni v deželo, naj bo dana popolna enakost v postopanju in enake pravice, kolikor je mogoče po obstoječih postavali.
Pri tem je imel MaeKenzie pred očmi j>ostave glede nase-
STARHEMBERG
JE POSVARIL NASPROTNIKE
<<
Pot za razpust heim-wehra vodi samo čez moje truplo." — Govoril je o obnovitvi krvave vstaje.
DUNAJ, Avstrija, 27. apr. — Avstrijski podkancler, knez Ernst Rued iger 'Starliemberg je vpričo 12.<K>0 oboroženih heimwehrovcev v Iloruu na Nižje Avstrijskem vrgel politično bombo, ko je rekel, da heiimvehr ne bo razpuščen.
44Le čez moje truplo vodi pot do razpusta heiimvehra," je rekel Starheniberg.
Zaradi njegovega govora so kancler dr. Sehuscimigg in njegovi politični prijatelji zelo vznemirjeni.
Nič manj pa niso vznemirjeni zaradi Starhembergove na-daljue izjave na njegove politične sovražnike, katere je posvaril, da ga naj ne jeze, ker more drugače priti do ponovitve h'ta 1!K54". S tem je ja-
VELIK VIHAR V ANGLEŠKEM PARLAMENTU
Baldwinovo ministrstvo v veliki zadregi. — Anglija bo delovala v o-k vir ju Lige narodov.— Abesinija bo puščena na cedilu.
FRANC. STRAŽA PROTI NEMČIJI
Ijevanja Kitajcev in Japoncev. sno namignil na kratko, pa krvavo državljansko vojno, v kateri je heiimvehr zadal smrtni udarec socijalizniu v Avstriji.
44Po mojem mnenju je mnogo boljše naseljevanje takih plemen popolnoma prepovedati, kakor pa da bi zaradi njih prišlo do kakih sporov, ker jim postave ne dajejo enakih pravic, ko mj že enkrat prišli v deželo.*'
MaeKenzie pravi, da je pošiljanje donarja tujcev v njihovo domovino za obe deželi velikega pomena, ker pospešuje trgovino in izboljšuje gospodarske razmere. Vendar pa, če je deželam dana pravica, da pošilja prebitek svojega prebivalstva v druge dežele, naj bi se naseljenci na vmešavali v politične in vladne zadeve teli dežel.
44Avstrija ni Italija—in Avstrijci niso Italijani," je rekel sam kancler dr. Sehuscimigg v svojem političnem govoru v Badenu Starhembergu, ki je nekaj ur poprej zagotovil lieim well ni: 4 4 Demokracija v Avstriji je veleizdaja!"
44 Viharni oblaki vise nad našo deželo," je rekel Sehuseh-ni^g v svojem govoru v Bade-nu ob priliki odkritja spomenika dr. K n <re I be rtu Dollfussu.
"Ravno tako izgleda, kot bi pripravljali splošni napad v namenu, da pretresejo to deželo do njenega temelja in bi jo hoteli oropati njene svobode."
" Avstrija je prinesla mno-Igo viharjev," je nadaljeval
POD 45 IMENI JE SLEPARHA kancler, prenesla bo tudi vi-
har, katerega je povzročil pro-
LONDON, Anglija, 27. apr. — Vsled nara-ščujoče javne ne-volje, ker vlada vedno zahteva večje zneske za armado, pri tem pa vedno omahuje v svojih zahtevah proti Italiji, je prišlo Baldwinovo ministrstvo v veliko zadrego.
Vihar je dosegel svoj vitek, ko so voditelji liberalne in iaboritske (/pozicije zahtevali od zunanjega ministra Edena, da Anglija prekine diplomatske zveze z Italijo in da naj bo Italija izključena iz .Lige narodov.
Liberalci in laboriti so nasprotovali proračunu, ker vlada zatrjuje, da je oborožitev potrebna za kolektivno varnost.
Opozicija pravi, da Anglija v Ženevi Abesinijo vedno bolj zapušča in da vsled tega vladna zahteva ni opravičena.
Eden je odgovoril, da hoče Anglija skupno z drugimi članicami Lijjjje narodov nastopati proti Italiji.
Na to izjavo je Edena labo-rit Seymour Cooks vprašal:
"Ali to pomeni, da angleška vlada ne more prekiniti .diplomatskih odnošajev z drugo državo brez dovoljenja Lige?"
"Pomeni, kar sem rekel," je trdno odgovoril Eden. 44 Delati hočemo v okvirju Lige."
Sto tisoč izvežbanih vojakov bo stalo na straži ob Reni. — Poslanska zbornica bo o tem razpravi ja!a .
PARIZ, Francija, 27. aprila. — Vplivni poslanec Paul Rev-naud, ki je bil že večkrat minister, je v poslanski zbornici stavil predlogo, ki ima namen na nemško mejo postaviti stalno stražo 100,000 vojakov. V tem vidi Revnaud edino možnost, da se Francija zavaruje proti oboroženi Nemčiji, ki i-liia mnogo več prebivalcev kot Francija.
Revnaud je mnenja, da je treba vojski 11S,<MM> vojakov, ki se že nahajajo na meji, dodati še 25,000 vojakov, da morejo odbiti nemški napad in morejo celo preiti v ofenzivo.
Po Revnaudovi predlogi bi armada na vzhodni meji obstojala iz 6 divizij, katerim bi bila še dodana ena lahka divizija pionirjev in artilerijskih bataljonov, kakor tudi armada delavcev, da bi bila ta obmejna armada popolnoma samostojna in bi mogla tudi sama nastopati.
Sedanja vojaška doba traja dve leti. Leta 1!>40 naj bi bila na nemško mejo postavljena stalna armada in more nato biti vpeljana enoletna vojaška služba.
FRANCIJA SE NAGIBLJE K KOMUNIZMU
V Parizu in v industrijskih krajih večina komunističnih glaisov. — Stranka levice dobila 62 poslancev.
PARIZ, Francija, 27. aprila. — Pri volitvah v poslansko
LEPAKI, KI JIH MEČEJO LETALCI NA ADDIS ABABO, VSEBUJEJO HUDE GROŽNJEJNLEPEOBLJUBE
Za posest Saša Baneh se vrše vroči boji- — Prodiranje proti glavnemu mestu se i je pričelo. — Vojaški izvedenci s d prepričani, da se abesinska armada ne bo mogla dolgo ustavljati. — Addis Ababo utegne rešiti edinole hitra kapitulacija.
ADDIS ABABA, Abesinija, 27. aprila. — Nad zbornico v nedeljo se je poka- glavnim mestom so se danes pojavili italijanski ležalo, da >e Francija nagiblje talci ter vrgli prebivalcem velike množine letakov.
BOSTON, Mass., 27. aprila. — Tukaj so aretirali 48-letno Mabel le Perry, ki je pod 43 i-meni uganjala razne sleparije. Izdajala se je za potomko stare ameriške družine ter izvabljala denar od lahkovernih bogatinov. Aretirana je bila, ko je hotela izmenjati potvorjeu ček za $3.
pad zavarovalne družbe Phoenix."
GRKI UTRJUJEJO OTOKE
MOLLISON PRIPRAVLJA NOV POLET OKOLU SVETA.
PARIZ, Francija, 26. aprila. — Francoska Havasova agen-tura poroča iz zanesljivega vira, da je sklenil grški general-štab utrditi grška otoka Lem-nos in Samothrake. Otoka ležita ob .vzhodu v Dardanele.
Znani angleški rekordni letalec Mollison pripravlja nov polet okoli sveta. Dvignil se bo že v bližnjem času v Londona. Letel bo najprvo v Avstralijo, ki jo misli doseči v šes-
DVAJSET POTNIKOV NA ZEPPELINU
FRIEDRICHSHAFEN, 27 a>prila. — Nocoj je odletel proti Južni Ameriki "Graf Zeppelin" na katerem se nahaja 20
REVOLUCI JON AR JI ČAKAJO CARDENASOVEGA PADCA
RUSIJA ZNIŽALA IZVOZ MANGANA
MEXICO CITY, Mehika, 27. aprila. — Tukaj se vrši velik kongres mehiške revolucionarne mladine. Govorniki napovedujejo skorajšnji padec predsednika Lazara Cardenasa.
TRISTO ŠTUDENTOV ARETIRANIH
BERLIN, Nemčija, 28. apr. — Tukajšnja "Morgenpost" poroča, da je bilo v Bratislavi (Pressburgu) na Oehoslova-škem aretiranih tristo študentov zaradi protižidovskih nemirov. Nemiri so izbruhnili po predavanju židovskega filma "Golem".
tih dneh, od tam se usmeri pre-1 potnikov. Ker mu francoske ko Pacifika v San Francisco,I oblasti niso dovolile leteti predal je čez Združene države injko Francije, je odletel preko Atlantik nazaj v London. Jlolandske.
Ali ste že naročili Slo-v e n 8 k o - Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centov.
MOSKVA, Rusija, 2<i. apr. — Prva dva meseca tega leta Rusija ni v Nemčijo poslala nobenega mangana, dasi je zadnje leto sovjetska Rusija zalagala Nemčijo z velikimi zalogami te kovine.
Zadnje čase je časopisje vseh evropskih držav dolžilo Rusijo, da pošilja velike množine mangana v Nemčijo in ji s tem pomaga pri oboroževanju, medtem ko je Rusija na raznih konferencami zahtevala pomoč proti pretečemu nemškemu vojaškemu stroju.
Mangan rabijo za izdelovanje posebno trdega jekla, ki pride prav posebno v pošte v pri topovih. Ako je Rusija za-r a d i naraščajoče napetosti med Rusijo in Nemčijo prenehala v Nemčijo pošiljati mangan, ni znano. V splošnem pa je le malo zveze med ruskim uvozom in izvozom ter notranjo politiko.
Po zadnjih podatkih ruskega carinskega urada je lansko leto Rusija prodala Nemčiji 235 tisoč osem sto ton mangana.
Združenim državam ga je pa prodala 138,000 ton, Angliji pa 14,000 ton. Tekom prvih dveh mesecev.
h komunizmu.
Ker pa v dveh trctinali G18 okrajev kandidati niso dobili zadostne večine, se bo pravi politični položaj pokazal šele pri ožjih volitvah prihodnjo nedeljo.
Vsa znamenja pa kažejo, da bo stranka levice izšla iz ožjih volitev zmagoslavna. Skoro gotovo bodo z veliko večino izvoljeni komunisti "narodne frontesocijalisti in radikalni socijalisti najmočnejša stranka.
Po poročilih iz 605 izmed 618 volilnih okrajev je bilo izvoljenih 179 poslancev; pri ožjih volitvah je še treba izvoliti 426 poslancev. Stranka levice je dobila 62 sedežev, med njimi i) komunistov, stranka desnice 56, centrum pa 61 sedežev.
Kot so pri nedeljskih volitvah pokazali komunisti svojo moč, je mogoče pričakovati, da bodo pri ožjih volitvah v nedeljo dosegli, da bodo imeli v zbornici okoli 40 poslancev.
Za 618 mest v parlamentu gse je potegovalo 4807 kandidatov.
Izmed 1J ministrov jc bilo poleg zunanjega ministra Flan-dina izvoljenih še 7 drugih ministrov, štirje pa se morajo še podvreči ožjim volitvam.
Bivši ministrski predsednik Edouard Daladier, ki je tudi predsednik radikalnih socijali-stov, je bil izvoljen in bo naj-brže postal ministrski predsednik, ako bo njegova stranka pri ožjih volitvah dobila zadostno število poslancev.
MEHIŠKI KATOLIČANI ZA-HTEVAJO CERKVE
MEXICO CITY, Mehika, 25. aprila. — Predsednik Cardenas se bavi s prošnjo, ki jo je podpisalo 11,000 katoličanov v državi Queretaro in ki zahtevajo, naj vlada takoj otvo-ri cerkve.
lanskega* leta je Rusija poslala v Nemčijo 15,000 ton mangana. V istem času ga Združenim državam sploh ni prodala, Angliji pa samo 7,000 ton. Letos .pa ga je v prvih dveh mesecih poslala v Združene države 15,000 ton, Angliji pa 6,000 ton.
-gli prebivalcem velike množine letakov, j ki vsebujejo svarilo, naj Abesinci ne skušajo braniti ceste med Dessye in Addis Ababo, češ, da bi v tem slučaju letalske bombe mesto neusmiljeni uničile.
— Naše poslanfstvo obstoji v tem, — je rečeno v letakih, — da zasedemo v službi civilizacije Addis Ababo in vso Abesinijo. Ce se bo glavno mesto u-dalo brez odpora, ga ne bomo bombarlirali. Ce se bo količkaj upiralo, ne bo v Addis Ababi ostal kamen na kamnu. Abesinci, obrnite hrbet svojemu cesarju in prisezite Italiji zvestobo. Vsak odpor je- -brezupen, kajti Italijani so zasedli že ves severni del dežele. Cesarjeve armade smo uničili in zavzeli Dessye. Vkratkem bo tudi Harar padel. Mi smo vaši prijatelji.
RIM, Italija, 27. aprila. — Za posest Saša Baneh v Ogadenu so v teku najljutejši boji sedanje vojne. Italijani sicer napredujejo, toda njihove velike izgube kažejo na močan odpor Abesincev.
Abes:nci so pod poveljstvom bivšega turškega^ generala Wehib paše cesto med Hamanlej in Daga Bur izpremenili v močno obrambo ter se bore za vsako ped zemlje z največjo hrabrostjo.
Vojaški izvedenci v Rimu so mnenja, da se Abesinci ne bodo mogli .dolgo zdržati in se morajo umakniti, ali pa bodo uničeni. Njihove postojanke napadajo Italijani s,treh strani in je nevarnost, da bodo Abesinci obkoljeni.
Na celi črti se Abesinci opirajo na reki Fafan in Glarer, ki sta njihova najmočnejša obramba. Na nekaterih krajih so Italijani prebredli reke in prodirajo proti Saša Baneh. Cesto do Džižige in do Ha-rarja so Abesinci zelo utrdili in generalu Graziani-ju bo zelo težko prebiti to obrambno črto.
Italijani upajo, da bodo Abesince pognali v beg, nato pa jih bodo naglo zasledovali s tanki in oklop-nimi avtomobili, da se ne bodo več mogli zbrati in postaviti bojno črto. Sedanje iskušnje kažejo, da je Abesince zelo težko pregovoriti, da se zopet bo-[ ju jejo, ko so bili enkrat poraženi.
DESSYE, Abesinija, 27. aprila. — Velikanska motorizirana kolona, ki je največja, ki je še bila kdaj zbrana za vojno ali za manevre, se je zgodaj jutraj odpravila iz Dessye proti jugu. Kolona je sestavljena iz italijanskih in eritrejskih čet ter je preskrbljena z vsem potrebnim.
Italijanski častniki so si gotovi zmage in smatrajo pohod na Addis Ababo za zadnje poglavje abe-sinske vojne.
RIM, Italija, 27. aprila. — Vojno ministrstvo na-, znanja, da je bilo v krvavi bitki južno od Dega Modo, 30 milj vzhodno od Saša Baneh ubitih ali ranjenih okoli 800 Italijanov in 1000 Abesincev.
To so do sedaj največje italijanske izgube v eni sami bitki.	.	.j
04 OL A S NARODA "
New York, Tuesday, April 28, 1936
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.A.
"Glas Naroda"
(▲ Corporation) >	Owned and Published by
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
Frank Sakaer, President
L. Benedlk, Treas.
Place of busftneos of the corporation and addresses of above officers: SIC Wert lath Street. Borongfc of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA <V*iee of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays
Ea celo leto velja sa Ameriko in
Kanado .....................$0.00
Za pol lets....................$3.00
Ea četrt leta ..................$1.S0
Za New York za celo leto......$7.00
Za pol leta....................$3.50
Za inozemstvo za celo leto......$7.00
Za pol leta....................$3.50
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobCujejo. Denar naj se blagovoli po«lJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da «e nam tudi prejfinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"Glas Naroda** Izhaja vsaki dan lzvzemSi nedelj in praznikov
"GLAS NARODA**, 216 W. 18th Street. New York, N. Y. Telephone: CHelsea 3—3878
LIGA NARODOV BREZ MOCl
Svet Lige narodov so je po neuspešni seji glede abesin-ske zadeve dne L'0. aprila odgodil do 11. maja.
To se pravi, da je pravno zastopstvo Lige narodov zopet doživelo obraten poraz. Ni mu namreč uspelo, da bi velesile skupno nastopile proti italijanskemu diktatorju, ki je bil označen in razglašen za kalilea miru. Baš nasprotno. Vse kaže, da bo dobil zločinec bogato nagrado: če ne vse, pa že vsaj dobršen del Abesinije.
Vzroki te Litine polomijade so oči vidni. Njena pomanjkljiva organizacija je že takrat odpovedala, ko je začelo japonsko vojaštvo osvajati Mandžurijo.
Anglija, ki je najl>olj glasno zahtevala, naj Liga narodov nastopi proti Mussoliniju, se je grdo uračunala. Xjeni vojaški izvedenci so se zmotili, ko so neneliotiia zatrjevali angleški vladi, da je vojaška zas<nlba Abesinije nemogoča.
Nadalje so >e Angleži zmotili o Franciji. Baldwin in Eden bi morala vedeti, da bosta zadala -mrtni udarec svoji lastni sank cijski inditiki proti Italiji, kakorhitro ne dovolita Franciji odrediti sankcije proti verolomni Nemčiji.
Francija si je vsledtcga zajamčila prijateljstvo Italije proti morebitnemu Hitlerjevemu na pa < lu.
Akcija Lige narodov proti Mussolini je vi nasilni politiki je oh romila francosko-anjrleški razkol, in Duce se lahko zmaga vito vrne domov s svojim afriškim plenom.
Italija jo zmairala s ]tomo<'jo nazijske Nemčije. Musso !ji» ima dovolj \-zmka biti hvaležen svojemu tovarišu Hitlerju, ki mu jo z zasedbo Porenja izkazal uepre<-eidjivo uslugo.
Za izjalovljcnjem Lige narodov je namreč preteča senca bojevite Nemčije, in edinole Nemčija je rešila Italijo pr«il pretečim diplomatskim porazom.
ALC AL A ZAMORA
Iz Slovenije»
UBOJ PRI VRANSKEM
strašno smrt. Nepojasnjeno je samo to, kako je prišla na gospodarsko poslopje, ker niso na-CEIiJE, 14 apr. — Nu veliko šli nikjer lestve, po kateri bi soboto sta se vračala 30-letni bila splezala na podstrešje. ()-Jurij Lešnik, hlapec pri posest- rožni št v o vrši z vso vnemo po-niku Ocvirku v Zaliomcih pri izvedbe, da bi dognalo vzrok Vranskem, in posestnikov sin strašne nesreče. Jože U'kman z Ločice pri Vranskem iz neke gostilne domov. AVTOMOBILSKA NE-
Spotoma sta se sprla. Ukman SRECA GASILCEV je izvlekel iz žepa noz, ter zabodel Lešnika dvakrat v vrat,' MARIBOR, 13. apr. — Gasil-pri čemer nm je prerezal žilo ska (X<>ta v Kamilici je dobila odvodnico, in enkrat v desnico. nov gasilski avto, katerega so Lešnika so prepeljali v celjsko danes dopoldne preizkusili gaje
in sicer
lika so prepeljali v celjsko danes dopoldne preizkusili g* bolnišnico, kjer je na veliko- j šilci. Za poskusuo vožnjo so j nočno nedeljo ob 9.45 podlegel! prijavilo S gasilcev.
Nepričakovano od parlamenta odstavljeni }»rvi preti sednik španske republike, Niceto Aleala Zamora. je star sedaj 70 let in je po rodu iz Andaluzije. Po vsenčiliškem študiju se je posvetil advokaturi in se politično pridružil liberalni monarhistični stranki. V parlament je bil prvič izvoljen leta 1900 in je kot sijajen in 'pameten govornik 'kmalu postal zaupnik vodje liberalne stranke grofa Romanonesa, v čegar vladah je bil dvakrat vojni minister. Med svetovno vojno je prišlo med obema voditeljema do hudega nasprotstva. Romaiio-ne>s je bil namreč za to, da se &panija pridruži antanti, Zamora pa je zahteval brezpogojno nevtralnost.
V ča,su diktature generala Prima de Rivere je bil Zamora neprestano preganjan. V hudem političnem boju je bil tudi proti Berenguerjevi vladi. V jeseni 1. 1930 se je Zamora končno pridružil republikancem in postal vodja njihove stranke. Kot tak je še pred ponesrečenim decemberslkiin prevratom 1. 1930 oibjavil kot "predsednik španske republike'* manifest, v katerem je pozival narod k uničenju monarhije. Po zadušitvi upora 'So Zamoro in ostale voditelje republikancev zaprli in ga 23. marca 1931 obsodili zaradi veleizdaje na 6 mesecev zapora. Nenavadno mila obsodba Je že tedaj jasno pokazala slabost vlade napram početju revolucionarjev.
Odločilen udarec monarhiji so zadale "končno znane občinske volitve 14. aprila 1931, pri katerih so dobili protimo-narhisti tričetrtinsko večino in je bila proglašena republika. Kralj je zapustil Španijo, nakar je Zamora 15. aprila 1931 sestavil provizorično vlado.
Koza rešila pastirja.
poškodbam. Po obdukciji so danes prepeljali truplo na Vransko.
SMRTNI SKOK NA ULICO
TjJUBJjJANA, 14. apr. — <>-krog poldne so bili pasanti na Tvrševi cestu priča groznega prizora: z okna drugega nadstropja, tik nad kavarno Kvro-po se je z glasnim krikom |w»-gnala v globino neka mladenka in nepremična obležala na tlaku. Počim je bila popreje Rozika Brandlova — tako se namreč nesrečnica pis«' — še pri zavesti še je kmalu po prevozu v bolnišnico umrla.
SMRT V PLAMENIH GOREČEGA HLEVA
MARIBOR, 13. apr. — Pri posestniku Škrabotu na Zgornji Polskavi je izbruhnil okoli fKildneva požar, ki je uničil hišo in gospodarsko poslopje. Od raznih strani so prišli ljudje gasit, vendar niso uspeli proti razlx*snelcmu ognju, ki je povzročil nad 40/100 Din škode. Med | k »žarom nihče ni pogrešal domaiV go«j»odinje in tudi potem, ko j«- bil ojjenj /.*■ zada^-n, ni v razburjenosti niliče opazil, da tM»s«-stni<'«' Ane Skrabot ni nikjer. Kn so pa gasilci po požaru nizkopavali ožgano slamo in zogljenelo tramov je na zidovih gospodarsk«»gn ]ioslopja, -o naleteli na grozotno najdbo. M. d ostanki žarečili tramov so zaghslali kup ožganega iiu-sa ter z jrrozo ugotovili, da j«* to človeško truplo, kateremu so zgorele noge do kolen, roke in glava in le trup je še ostal ves črno ožgan. Bili so to ostanki domače gospodinje, ki je našla strašno smrt v plalmenih na gorečem hlevu. Njen mož je bil v času požara odsoten. Bila je sama doma, ko so izbruhnil požar na hlevu in je gotovo hotela sama pogasiti grozečo nevarnost, pa je našla v ognju
so se odpeljali proti sosedni Selnici. Ko so se vozili na slemenu pred gostilno Golob na po v rat k u proti Kamilici, j«' avto na ostrem ovinku za vozil z vso močjo v strmino, kar je bilo usodno. Na ovinku ga je prevelika brzina na mokri cesti vrgla vstran in avto je s prvini kol«-sdm zadel v obcestni kamen tor je zaradi udarca eksplodirala pneumatika, kar je zopet avto pognalo na drugo stran ceste. Ponovni udarec pa je povzročil, da so eksplodirale vse tri pneumatike in avto je vrglo kakor pri eksploziji v zrak tako, d«» se je obrnil ter pokopal vse gasilce pod seboj. Prizor je bil strahoten, ker se ponerečenci niso moirli izkopati izpod vozila. Morali so priti ljudje ter jih rešiti. Štirje gasilci so dobili pri tem zelo nevarne poškodbe in so jih mariborski reševalci morali prepeljati s svojim avtomobilom v bolnišnico. Najbolj se je ponesrečil poveljnik kamniških gasilcev, 31-letni gostilničar Maks JSiker, ki si je zlomil desno nogo. Poškodovani so >e 40 letni železničar Gašper Kajzer, ki je dobil poškodbe na irlavi in |k> rokah t^r desni noiri. 41* letni železničar Tlinko Zuuko, ki je |M»škodovan na glavi in na desni roki, ter 31 letni delavw K rane Glazer. ki -i je moeno |x>šk<»doval o1h» roki. < Mali po so odnesli precej strahu. Skoda na avtomobilu j«- znatna. ker je novi avto skoraj |»oj»olnoma razbit.
NA KREDARICI SE JE SMRTNO PONESREČIL
LJUBLJANA, 13. apr. — Na velikonočno nedeljo je moral v objemu planin žrtvovati svoje življenje 23-letni pasa rs k i pomočnik Stane Dolhar iz Ljubljane. Stane Dolhar se je odpravil na veliko soboto zjutraj na pot. V njegovi družbi so bili njegov nekoliko starejši brat, akademik Štefan, dalje
Knjigo "NASI NAJLEPŠI KRAJI" smo
vsem, ki so bili do nje u-pravičeni, odposlali.
V zalogi imamo še nekaj izvodov. Izvod sta-
ne
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
-Iti \V. 18 ST., NEW YORK
knjigov<*ški pomočnik Ivan Masle, krojaški mojster Afilnn Drnovšek in bakrotiskar Mirko Pukl, vsi iz Ljubljane. Namenjeni so bili v triglavsko pogorje. Odšli so že do Kredarice toda po poli jih je zajel snežni vihar, ki je nastopil v soboto zvečer. Skupina je tavala skozi vihar ter iskala zavetja in rešitve. Že proti jutru je Stane omahnil nad in ko skalo ter padel v globino. Dobil lažje nine, ni se pa mogel več dvigniti ter tudi njegovi spremljevalci niso mogli do njega. Sporočili so mu, da gredo po reševalno cks|N»dicijo v dolino. Po napornem tavanju so spremljevalci dospeli v Mojstrano ter takoj sklicali reševalno ek-pedicijo. Ko je ta eksjiedicija med največjim neurjem v nedeljo popol dne prispeta do ponesrečenca, je bil ta že mrtev. V mrazu in viharju so mu omagale zadnje moči ter je izdihnil. Truplo so prepeljali v Ljubljano.
Naši v Ameriki
SOJAKE PROSIMO, NAJ NAM NA&AATKO N A DOPISNICI SPOftOCE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
Peter Zgaga
HARRY HOPKINS
Kako ima včasih žival do človeka, ki z živaljo lepo ravna, nekako hvaležno nagnenje, je znano. Najbolj pa dokazuje to tale zgodba, ki se je zgodila v dolini Aosta v severni Italiji. Tamkaj je 70-letni ovčar Cham-purney pasel na planinah svoje koee in ovce. Na strmem pro-dn pa je starčka spod neslo, da je pkdel ter precej ranjen in nezavesten obležal na neki skalni polici. Krvavel je iz več ran na glavi. Ko bi se ne bil pravočasno 'Jbodil iz omedlevice, bi feilo gotovo ubilo, ker je
kmalu nato zdrčal nov plaz proda v dolino. K sreči pa ga je rešila stara koza, ki mu je bila zelo naklonjena. Videč, da ni pastirja, se je ločila od Črede in šla po prodn za starčkom ter mu začela lizati kri z glave. Potem ga je s svojimi nogami toliko časa suvala, dokler se ni zavedel. Bil je že skrajni čas, ker je v tistem hipu začel dr-čati proti polici nov plaz proda. Mož se je v zadnjem hipu lahko umaknil in bil tako rešen. Kosila ga je stara koza.
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO
Za $ 2.75...................Din.	10«
$ C.13 ..................Din.	200
$ 7.25 __________________ Din.	300
$11.75___________Din.	500
$23.50 _________Din.	1000
$47.00__Ml	2000
V ITALIJO
Za $ 0.25________________ IJr 100
$ 18.20 _________________ Lir 200
$ 44.00 _____________ Lir 500
$ 87.50 _____________Ur 1000
$174.00 _________Ur 2000
$200.00 _______Lir
KER 8E CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE 8PREMEMBI GOBI ALI DOLI
Sa laptatUo rečjlU sneakor sot tfforaj navedeno, bodla t dinar] ali Urah dovoljujemo te bolje pogoje.
ISTLA&LA f imilllB BOLABJU
11 ****** Jitz "Mr*tC1 P'" tn........11 01* 00
011— - - ... 010.—
$20.— " - ..... ....121—
$40— - - ..........$41.20
$$$.— " " ..........$SLM
Prejemnik dob! ▼ starem kraju liplaSlt ▼ dolarjih.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1__
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda"
II« WE8T ltth STREET	NEW TORS. N.
upravitelj zveznega reliefa, ki je izjavil pred zborničnim (Mlborom, tla je nezaposlenost še vedno najbolj pereč ameriški problem.
V	Clevelandu je umrl John Palčič, star 40 let. Doma je bil iz Vrhnilke pri Ložu, v Clevelandu pa je bival 23 let.
•»S
Martin Ocepek v Coaltona, Okla., ki je 10. aprila prišel semkaj s svojo družino na obisk k svojemu svaku Martinu Kru-šiču, je nalilo zbolel na pljučnici in 18. aprila je umrl v bolnišnici v Pittsbur^hu. Njegovo truplo je bilo odpeljano v Oklahomo, kjer je bil pokopan 20. aprila. Pokojnik je bil star r-{0 let in doma iz Tirne pri Litiji.	*
V	Milwaukee, Wis., bodo prihodnji mesec imeli dve slovenski konvenciji, in sicer konvencijo Slov. Žen. Zvezo, ki se prične 2.3. maja, in konvencijo Slov. Svobodomiselne Podporne Zveze, ki se bo pričela 1K. maja v
S. S. Turn dvorani.
*
V	soboto je prišel v Chicago jugoslovanski poslanik Konšt. Fotie. Xjeifova misija je, da spremi truplo dr. Antona Bian-kinija, ki je lani umrl, na potu v Jusroslavijo, kjer bo za stalno pokopano v njegovem rojstnem kraju na otoku livarn ob Dalmaciji.
Krsta z zemeljskimi ostanki 7>okojnika bo poslana dne 2. maja s parni kom "Vuleania" do G niža. Spomin pokojnika poraste priseljenci z otoka TTvara v petek 1. maja na pomolu ob 57. cesti v New Yorku. *
Za srčno kapjo je umrl v Willock. Pa., rojak Frank V-tlovič, star -M» let, doma iz Ki-lovič na Notranjskem. Zapu-šea ženo in tri nedorasle otroke. v starem kraju pa brata in se>tro. V i-tem mestn je družino Anton Maeka za<leh> ne-^re<";t. ko avtobus povozil !>-
letnega -ina Artliurja. Težko ' b<t -e nahaja v bolnišnici v Pitt*d»nrirliu.
*
V	d rž; i vi Oliio Immia dn»- 12. maja. to je dnr_'i tor»-k v maju tih -« en. n.rl v>e važne primnr-ne volitv*'. K;utdi«!nt za senat-~ko državno zbornico j»* William Bov<l, sedanji državni po slanec. TTrvat. ki je bil vedno eden najbolj aktivnih državnih poslancev v postavoda ji. Bovd-Boič kandidira za senatorja. Za poslansko zbornico pa kandidira Joseph Oirrin, slovenski odvetnik, ki je že sedaj član državne postavodaje in Mr. W. Kennick, bivši councilman.
— Včeraj sem praznovala 35 letnico rojstva, — je dejala
zenica.
— No, saj skrajni eas.
je bil tudi že
Važno za potovanje.
Kdor j« namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgo« letne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške.
Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker prrdno se dobi iz Washlngtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo'Vam, da boste poceni in udobno potovali
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street New York, N. Y.
—	Kdor ga zmerno srka, bo dolgo živel, — je naslov poročilu, ki sem ga čital te dni. In poročilo pravi:
Ko je bil italijanski zidar Giovanni Al a seal i pred SO leti zidar v Syracuse v državi New-York, mu je napovedal zdravnik predčasno smrt, če ne bo opustil vina.
Mladenič je sporočil svojo usodo ženi in materi. Vsa družina j<» prisegla, da ne bo imela v hi>i niti kapljice vina.
Mascali je ostal živ, napredoval za polirja in hišnega lastnika ter letos obhaja 105-rojstni dan.
Poročevalci, ki so ga prišli pozdravljat, so hoteli spisati članek o koristnosti brezalkoholnega življenja, a doživeli so presenečenje.
Slavljenec jim je v zadregi izdal svojo skrivnost.
—	Odkar je ostala na«a hiša brez vina, — je povedal, — sem vtihotapljal vino dnevno v uto na vrtu, kjer leži moje zidarsko orodje. Dnevno sem tja zahajal sedem de osemkrat tako da nisem nikoli bil žejen.
Tako ne ve nihče, iz katerih vzrokov je bilo Mascaliju naklonjeno dolgo življenje. *
Prej se je reklo: — t'e hočeš, da bodo Ijmlje slabo govorili o tebi, se poroči.
Dandanes je pa J»olje rečeno:
—	Če hočeš izvedeti vse .i^re-he, ki si jih napravil v življenju. in ti-te grehe, ki jih nisi napravil, se proglasi za politi-čnei»a kandidata. Koj i»rvi dan
ti jih bodo našteli.
*
Modrijan je ho-lil ve- zamišljen po |w»kopališčii. Po-gle»l mu je ob-tal na -pomeni-I kn. na katerem je bilo vklesano, da počiva v grobu velik politik in mož - poštenjak.
—	Velik politik in mož - poštenjak.' — se je začudil. — PrexMieto vendar, čemu so pa
dva pokopali v eu grob! ★
Nihče ni tako pameten, da bi se ne mogel s pametjo skrega" ti.
—	Ce bi poslušal nasvete svojega zdravnika, bi ne smel tri leta jesti mesa, nikamor bi ne smel na počitnice, ne mogel bi si kupiti nove obleke in tudi v kino bi ne smel lioditi, — je tarnal rojak.
—	Kaj ti je pa rekv,i?
—	Naj mu plačam, kar sem mu dolžan.
★
—	Obtoženec, povejte nam, kakšno orožje ste rabili, ko ste pobili svojega nasprotnika na tla?
—	Nobenega, gospod sodnik. To je bilo čisto ročno delo.
★
Ženskam ničesar ne očitamo, saj imamo ženske radi.
Nedavno sem čital, da se l>o vršila v Washingtonu velika konferenca, katero bodo sklicale zastopnice desetih velikih narodnih organizacij. Te ženske organizacije imajo vsega skupaj deset milijonov članic.
Namen konference bo po-gruntati kak način, da bi na svetu zavladal trajen mir.
Nič ne rečem, — namen je blag in plemenit.
Toda oprostite, prosim. Deset milijonov žensk in mir. . .
Ali ni to nasprotje, da si človek večjega misliti ne more?
—..... - —--1 --------- - .........
---■--.-;___rto.,.

____.... ". ;
I-..':	-
. L ■. •. i :
GLAS NARODA"
New York, Tuesday, April 28, (936
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S3
A. ČECHOV:
NAD VRTNAR JEVA ZGODBA.
V rastlinjaku grofov N. je bi la razprodaja cvetja. Prišlo j< malo kupcev: jaz, moj sosed — graščaJt in mladi gozdni trgo voe. M < »d1 tem ko so odnašal hlapci zdaj našo nakupijeno, si jajno lepoto in jo natovorili n; vozove, tfnio posedali ob vhodu v rastlinjak in se pomenkoval o različnih malenkostih. Izred 110 prijetno je sedeti topleg; aprilskega jutra na vrtu, poslu sati ptiče in gledati kako rož« uživajo sonce.
Nakladanje cvetk je vodil vrtnar Mihajil Karlovič osebno. To je bil častitljiv starec z rojenim obritim obrazom in v telovniku s kožuhovino podloženim — suknjo je slekel. čeprav jo vos čas molčal, je pri slu skoval našemu razgovoru v pričakovanju, da bomo mogo če povedali karkoli novega Vrtnar je bil razumen, jako do ber, spoštovan mož. Ljudje sc ga kot tujca — bogve zakaj — imeli za Nemca, čeprav je bil S ved po očetu in Rus po materi ter j«» hodil v pravoslavno cerkev. Govoril je ruščino, šved-ščino in nemčino. Veliko je či-tal, v teh jezikih. Nihče mu ni imosrel storiti večjega ve-sel.ia, kakor oni, ki mu je posodil novo knjigo ali se z njim potnonil na primer o Tbsonu.
Tmel je napake a prav nedolžno. Tako si jo nadel naslov nadvrtnarja, čeprav mu ni l>il podrejen noben vrtnar. Vedno jo imel izredno važen in nadut obraz. Xi prenesel nobenega ugovora in je rad videl, da so ga resno in pazno poslušali.
"Poglejte no, tegale fanta, prav posebno vanuga priporočani, to je prava sodrga," je rekel moj sosed in pokazal hlapca z zagorelim ciganskim obrazom, ki se je vozil mimo s sodom za vodo. Oni teden je stal v mestu pred sodniki radi roparskega napada in so ga oprostili. Dognali so. da greša um. A poglejte njegov gobec — zdrav je kakor riba v vodi! Sploh pa prečesto o-prostijo zločince, ker vse tolmačijo z bolohnostjo in razburjenjem. A te oprostilne sodbe so vendarle očitna popustljivost in orizanesljivost; ne bodo obrodile ničesar dobrega. Izpridijo ljustvo. Vsi so nedo-vzetnejši za občutok pravičnosti, ker so se navadili, da jo pregreha nekaznovana. Po mojem mnenju-bomo mogli označi ti to dol »o s Shaitospearjovimi besedami: "So č«sdnost mora v našem razuzdanem, hudobnem času prositi izprijenost odpu-
V v _ • , ,
seanja.
"Res, prav ros j«' tako," je
>ritrdil trgovec. "Zdaj imamo ieprimerno več umorov in po-.igov, ker sodišča tako oprošča-o. Le vprašajte na kmetih!"
Vrtnar Miliiijil Karlovič se e ozrl na nas in rekel:
"Kar se pa mene tiče, gos->odje, vedno navdušeno po-tlravljam oprostilne razsodbe, 'e rečejo sodniki: "Ni kriv," e nič ne bojim za pravstve-iost in pravico, temveč vprav »■soljo občutim. Celo takrat, :o mi govori vest, da so zagro-•ili porotniki napako z oprosti-vijo zločinca, pa kljub temu »roslavljam zmago. Le pomis-ite, goapodjo: Če se zanašajo odniki in porotniki na človeka »olj kakor na varljive znake, .tvarne dokaze, krivde in be-■ed; mar ni ta vera v človeka 'o <lragocenojša ko vso drugo? Ulične vere so zmožni le oni 'erjamojo in doživljajo Kristu-

POZOR!
Pri nas se je oglasil rojak iz države Oklajiome, ki 'bo v kratkem odpotoval nazaj s svojo karo. Prilika se nudi rojaku, ki ima željo z malimi stroški potovati na Za.pad, da se oglasi v našem uredništvu.
"Dobra misel," sem rekel jaz.
"A to ni nobena nova misel! Spominjam so celo, da sem nekoč. pred več leti, slišal o toni legendo. To je jako ljubka legenda," je rekel vrtnar in se nasmehnil. "Pripovedovala mi jo je rajna babien, mati mojo-sra očeta, izvrstna, stara ženica. Pripovedovala jo jo po švedsko, a po rusko to no hi donelo tako ubrano in klasično."
Toda mi smo ga prosili, naj pripoveduje in se no zmeni za okornost ruskega jezika. Vrtnar je bil jako zadovoljen. Počasi si jo prižgal kratko pipo, jezno pogledal delavce in začel*
"V neko majhno mesto se je naselil prileten osamljien >n grd gospod, Thomson ali Wilson po imenu, saj je to vseeno, ime nima nobenega pomena. Tmel je plemenit poklic: zdravil je ljudi. Vedno je bil mrk, redkobeseden in je govoril samo, če je bilo potrebno pri strokovnih opravkih. Nikamor ni hodil na obisk, omejil je sleherno znanost na molčeč pozdrav pri srečanju in živel j<* samotar->ko in skromno. Pripomniti je, da je bil znanstvenik, in a* onih časih niso bili znanstveniki -lični navadnim meščanom. Noč in dan so premišl jevali, čitali knjige In zdravili bolnike. Vso drugo so smatrali za nizkotno malenkosti ter niso utegnili po nepotrebrnim klepetati. Meščani so to prav dobro razumeli in -o pazili, da no bi nadlegovali zdravnika z obiski in praznimi razirovori. Bili so z<»lo veseli, la jim je Bog po dolgem času naklonil zdravljenja, veščega moža. BHi so ponosni, da biva
v njili mestu tako pomemben mož. On pozna vse, so govoril o njem. A tega je bilo premalo. Treba je bilo še dostaviti. On, ljubi vse! V prsih tega znanstvenika je utripalo čudovito, angelsko srce. Meščani so mu kljub vsemu vendar bili popolnoma tuji, pa jih je imel rad kakor lastne otroke in je za njih celo žrtvoval življenje. Bil je jetičen in je po-kašljeval. A ko so ga klicali k bolniku, je pozabil na svojo bolezen in se ni zmenil za napore. (Vprav ga jo mučila naduha, se je vapenjal v hribe, če so bili še tako visoki. Nikoli ni sprejoftnal denarja. — In — čudna reč — ko mu je umiral bolnik, je kora.kal s sorodniki vred za krsto in se je jokal.
Kmalu je bil bako zelo potreben kraju, da so se čudili meščani, kako so mogli poprej prebiti brez tega človeka. Njih hvaležnost je bila brezmejna. Odrasli in otroci, dobri in hudobni. pošteni in sleparji, krat-kotmalo: vsi so ira spoštovali in cenili. V mestecu in okolici m bilo nobenega človeka, ki bi bil prizadejal zdravniku kako neprijetnost; še več, kaj takega mu niti ni šlo v glavo. Ko jer zapuščal zdravnik stanovanje, ni nikoli zaprl vrat in oken, ker je bil trdno prepričan, da ni nobenesra tatu, ki bi se ga upal oškodovati. Kot zdravniku mu je večkrat nalagala dolžnost pešhojo po beli cesti čez gozde in hribe, kjer se je potikalo neštevilo sestradanih potepuhov, a nikoli se ni bal. Ko se je nekoč ponoči vračal od bolnika, so ga v gozdu napadli razbojniki. A čim so ga spoznali, so se pred njim spoštljivo odkrili in ga vprašali, ali ni lačen. Ko jim je rekel, da je sit, so mu dali plašč ter ga spremili prav do mesta. Bili so srečni, da so imeli priliko, da so vsaj na ta način izkazali hvaležnost velikodušnemu človeku. No, in tako, seveda, še mno^o sli-čnoga. BaVica je pripovedovala, da so zdravnika poznali in so se ga razveselili celo konji, kraAre in psi.
In tega moža, čigar svetost bi ga dozdevno morala varovati sleherne nesreče, in ki so mu bili naklonjeni celo razbojniki in bos noži, so našli nekega lepega jutra umorjenega. Okrvavljen. s prebito lobanjo je ležal v neki globeli, in njegov bledi obraz jo izražal začudenje. Da, no groza, temveč začudenje je ostalo v njegovih no-prdmičnili potezah od onega trenutka, v katerem je zagledal
(Nadaljevanje na 4. strani)
ZAKON ALI JEČA
Mlati Dunajčan, ki se je podal na majhno potovanje po svetu, je doživel tragikomedijo. V Južni Ameriki je prišel v Rio de Janeiro. Krasno mesto s svojim pestrim življenjem ga je očaralo, bil bi tu popolnoma srečen, če bi še poznal stroge moralne zakone, ki so tam v veljavi.
Lepega predpoldne je mladenič šetal sikozi krasen park. Po poti je srečal mlado, lepo damo. Menil je, da se je mogoče v Riu seznanjati z damami prav tako kakor na Dunaju, sledil ji je in jo nagovoril. Mlada dama ni imela nič proti temu, da jo jo spremil, brez na-daljnega jo tudi sedla fc njim na samotno klopico v parku. Nič ni čudnega, če so je mladi Dunajčan kmalu do ušes zaljubil v lepotico, in jo na zadnje tudi poljubil.
Kmalu potem sta šla naprej. Ko pa sta prišla na cesto, je stopila dama do najbližjega policista in mu dejala: "Ta gospod me pravkar poljubil." Policist je Dunajčana strogo pogledal in ga vprašal: "Ali je to res?" Mladi mož se jo glasno zasmejal nad "šalo" svoje prijateljice in je pritrdil: "Ali ste pripravljeni, da se z damo poročite?" je vprašal policist dalje. Tedaj mlademu možu stvar že ni več tako ugajala. 4'Kdo bi se pa zavoljo eneara samega poljuba kar oženil!" je dejal začudeno. Toda lam imajo pač drugačne nazore. Spravili so ga v najbližjo ječo, kjer je prebil nekoliko dni ob kruhu in vodi. Imel je časa dovolj za premišljanje. En sam poljub pa čeprav v takšnih .okoliščinah, te stane v Riu nekoliko mesecev ječo. In ker mu je dekle vendarle ugajalo, jo privolil v poroko. Zaročenka si ga je vzela iz ječo in nekoliko ur pozneje sta so poročila.
Toda zakon je trajal en sam dan. Naslednje jutro je mlada Brazilka namreč izginila in z njo vsa gotovina, ki jo je imel Dunajčan pri sobi. Zdi se, da v tem pogledu v Braziliji moralno niso tako strogi.
PO ZRAKOPLOVNI NESREČI
ALI IMA ČLOVEK OBČUTEK ZA ČAS?
Ta'ksnega okrutnega poskusa seveda še niso napravili, da bi človeka dali v ječo zato, da bi ga preizkušali, ali občuti časovno mero ali ne. Bržkone bi pa v takem slučaju dognali, da največ ljudi le malokdaj pravilno določi dolžino časa, da ne zna občutiti pravilne časovne more. Tako se človek 400 krat bolj zmoti ko ura in milijon-krat bolj pogreši ko kronoftne-ter — najnatančnejša ura.—So pa tudi ljudje, ki imajo poseben občutek za čas. Zlasti ponoči se ljudje zavedajo ure bolj ko podnevi. Saj je znano, da se nekateri ljudje lahko zbudijo kadar hočejo ali kadar si zve-^ čer določijo, da se bodo zjutraj zbudili. Odkod in kako imajo ljudje to lastnost, pa znanost navzlic preiskavam le še ni mogla dognati.
Ostanki razbitega letala pri Monterey Park, California. Leta lo je padlo na zemljo, in dva mlada ameriška časttni ka sta se smrtno ponesrečila.
NAROČITE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V 7DR DRŽAVAH.
KNJIGARNA
216 WEST I8th STREET
NARODA"
NEW YORK. N. Y.
in . • . . Poučni Spisi
AHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. — NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Trda vez. 279 strani. Cena ..............1.40 308 strani. Cena ..........................l-a0
Učna knjiga za Nemce in za one, ki so nem-	To je najpopolnejša sanjska knjiga, sestav-
ščine zmožni.	ljena po najboljših arabskih in egiptovskih
virih. S slikami.
amerika in amerikanci. Spisal Rev. j.	t	» t. v ur \
M. Trunk. «OS strani. Trda vez. Cena......5.— VELIKA SANJSKA KN.JJ«>A
Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev ; njihova društva in druxs rv.rodne ustanove. Bogato ilustrirano.
angleško slovensko berilo. Sestavil dr.
F. J. Kern. Vezano. Cena ................2.—
S slik.aiii. 25G.
strani. Cena .............................90
SANJSKA KNJIGA. S slikami. 1<>0 strain. Cena .60
.40
BURSKA VOJSKA. 95 strani. Cena ...........
BALKANSKO TURŠKA VOJNA. 1S1 str. Ceua
BONTON. 2S0 strani. Cena ....................1.50
Knjiga o lepem vedenju, govorjenju in oblačenju v zasebnem življenju.
BODOČI DRŽAVLJANI naj naroče knjižico — " "How to become a citizen of ibe United States".
.50
.80
states. V tej knjigi so vsa pojasnila in zakoni za naseljence. Ona ..................
brezposelnosti in problemi skrbstva za brezposelne. 75 strani. Cena ....
cerkniško jezero in okolica. Spisal
M. Kabaj. Trda vez. 75 strani. Cena ......
V knjigi je 21 slik in en zemljevid. Zgodovina in pripovedke o naravnem čudu, kakršnih je le malo na svetu.
denar. Spisal dr. Kari Engliš.
230 strani. Cena ........................
Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki jt^znan češki narodnogospodarski strokovnjak, je razširil svoje delo tako, da bo služilo slehernemu kot orientačni spis o denarju.
domaČi VRT. Spisal m. Humek. 234 str. Cena 1.30
Splošno vrtnarstvo; posebno vrtnarstvo; sadno drevje: kako vrt krasimo; navodila za sobne rastline. 102 sliki.
do orhida do bitolja. lna -*ranl. Cena .70
Zanimiv potopis s slikami tistin krnjev naše
stare domovine, ki so Slovencem le malo znani.
GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 strani.
S slikami. Cena ..........................1J>0
gospodinjstvo. Spisala S. M. Purgaj. s slikami. 29G strani. Cena ....................1.20
Knjiga se-odlikuje po svoji izbrani vsebini in veliki koristi, ki jo nudi ženam in dekletom v vseh vprašanjih gospodinjstva.
gostilne v stari ljubljani
51 strani. Cena ...........................60
Pod roben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodovina slovenske prestoliee.
grška mitologija. 311 strani. Cena ......l—
Opis božanstev, v katera so verovali stari Grki.
iz tajnosti prirode. 8."- strani. Cena ____
Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-stvu.
izbrani spisi za mladino. Spisal Franc
Levstik. 220 strani. Cena ................
• Levstik. 220 strani. Csna broš. ...90 ve*. 1.10
jugoslavija. Spisal Anton Melik. Prvi in drugi del obsegata 321 strani.
Cena: i. Del.....80....ii. Del
Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu. gorah, rekah, poljedelstvu.
kratka srbska gramatika. 08 strani...
kratk "zgodovina slovencev, hrvatov in srbov. 95 strani. Cena ........
knjiga o lepem vedenju. (Urbani.) Vez. 1.25
knjiga o dostojnem vedenju. 111 str.
kubična računica. Trda vez. 144 str. Cena Navodila za izračunanje okroglega, rezanega in tesanega lesa.
levstikovi izbram spisi, poezije. A>6 str.
vCflll ••••••
.50 .60
.80
.75
.65
.70
OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA —
94 strani. Cena .......................... —5
Napisano v spomin možu. ki je prvi med nami uspešno propagiral veliko idejo jugo-slovanstva.
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 25S strani. Vez... 2.50 •80 Knjiga je namenjena v prvi vrsti va stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter žele-zolivarstvo.
ODKRITJE AMERIKE, spisal II. MAJAR. Trije deli: 102, 141, 133 strani. Cena mebko vez.
Cena vezane
Poljuden in natančen opis odkritja novega sveta. Spis se čita kakor zanimiva povost ter je sestavljen po najboljših virih. PO GORAH IN DOLINAH. Spisal Pave! Knnaver 1!»7 strani, ("ena ........................
V	knjigi so opisane lepote naše slovenske domovine. Krase jo krasne slike nasiti naj-
.35 lepših krajev.
PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda vez. 2."1 str... 1.20 Priročna knjižica, ki vsebuje vse,'kar Je pri nakupu in prodaji *>otrebno.
PRAVILA ZA OLIKO. 142 strani. Cena ......
Nasveti in navodila, kako se je treba obnašati v družbi.
PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE
Spisal dr. F. VcI.lt. :H1 strani. Cena .... Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se hoče seznaniti z glavnimi črtami sodobne filozofije.
RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj.
413 strani. Cena ..........................j 59
V	knjlfrf so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje.
RADIO. 244 strani. Cena ....................1.75
Kdor so zanima za radio aparate, ne rnore te knjisre pogrešati. Spisal jo je strokovnjak, profesor Amlree. S slikami. RAČUNAR. 26G strani. Vezano. Cena .........75
S pomočjo te knjiere vam je mogoče na^lo izračunati obresti od pol odstotka do dvanajstih odstotkov. Vsebuje tudi dodatek o meri In teži.
SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. Kr.linŠek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA. 72S strani, lepo trdo vezana. Cena ..................6.—
STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Cena.......50
Doživljaji slavnega raziskovalca, ki je prvi raziskal "črni kontinent".
SPOMINI. (Spisal Jože Lavtižar.) 243 strani.
Cena......1.50
V	tej knj'.^i «V.;;ja naš znani potopisec župnik Lavtižar spomine na svoja brezštevilna potovanja.
SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 799 in 233 strani. Tnla vez. Cena 3.— SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN-
SLOVAR. 14S strani. Cena ..............
SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Cena Druna polovica knjige vsebuje nemško-slo-venski slovar in kratko slovnico slovenskega in nemškeea jezika. SPRETNA KUHARICA. 248 strani. Vezana. Cena 1.45
V	knjigi je nad šeststo najvažnejših kuharskih navodil.
SPOL, LJUBEZEN, MATERINSTVO. Cena ... .30 Knjižico je spisal prof. dr. Zalior ter je namenjena deklicam v starosti štirinajstih let.
/j0 SPOLNA NEVARNOST. Cena ................
Na šestnajstih straneh je dr. Franc Dergane nakratko pojasnil nalezljive spolne bolezni.
.50
.90
.80
.90 .40
I FVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani Cena L V teh treh knjigah je zbrano vse Književno delo našega velikega kritika, pesnika, pisatelja in jezikoslo\ ea.
UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber.
-70 352 strani. Cena ........................1.50
VGŠČILNA KNJIŽICA. 93 strani. Cena ...... .50
Zbirka voščilnih listov in pesmic k codovom, novemu letu in drugim prilikam.
LIBERAI^ZEm" "Špisal V. Hobhouse. 126 str. .50 VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... .50
P^itična študija, ki nazorno prikazuje smer- VALENTINA VODNIKA IZBRANI SP1SL —
nice nekoč tako važne angleške politične	100 strani. Cena ........................
stranke.	VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. —
MICTFRU DUŠE SDisal dr. Franc Goestl. —	48 strani. Cena ..........................
o?5 "rani C^na .......................V prvi knjigi so ,»esini in basni, dočim ga nam
Razprava o blaznosti in posledicah pijanče-	je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan
Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govc~nika, glasbenika in časnikarja.
melj."s sl"ikamL~190 strani. Cena..........1.25 vodnikova pratika za leta 1927. 128 str.
Nauk o atomih, molekulih in elektronih. Po-
vanja.
materija in fnergija. Spisal dr. Lavo Cer-
.50
.25
UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60 •75 Knjiga vsebuje tudi slovnico in kratek slovar. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. - Slovni-
niča in slovar. 205 strani. Cena broš.......1.Z5
Vezano......1.50
JS9 .25
.60
Cena.........50
Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena.
VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena .... Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož, ki so s svojim delom privedli slovenski narod iz suženjstva
NASVETI ZA HIŠO IN DOM.41«.strun! Cena I,-	KN.Ili!NICA, 78	o^,..
ljudno pisana razprava o izsleu^Ih moderne znanosti.
MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. 9 slikami.
168 strani. Cena ........................—
Knjiga za mlekarje ln ljubitelje mlekarstva sploh.
Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raz nih vprašanjih in neprilikah, ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gospodarja in gospodinje In je torej vest svetw%lec v vsakem domu.
NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Cena ----
Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu, niegove Sege ln navade.
NAJVEČJI SPISOVNTK. 150 strani. Cena____
Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubavnih in ženitnih pisem.
NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel inere. 60
strani. Trda vez. Cena .................. «75
To je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzorcu ameriških učnih knjig. S slikami. Primerno ta. otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa.
.35
Zanimivosti iz ruske zgodovine in natančen opis vojaške republike zaporoških kozakov.
ZDRAVILNA ŽELIŠČA. 62 strani. Cena.......40
V knjižici najdeš v lepem redu omenjeno vse, kar potrebuješ, da si ohraniš in popraviS svo-je zdravje.	_
ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH,
SRBIH IN HRVATIH. 137 strani. Cena----1.90
.75 Znamenito delo našega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V kzjigi je 67 krasnih slik.
ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........129
Higijena doma in v šoli. Opis bolezni pri mladini.
ZDRAVJE IN BOLEZNI V DOMAČI EIŠL spisal
dr. Just BaCar. Cena......................1.25
Sestav, delovanje in nega človeškega telesa.
i- ......
If .. T ■ S
39UK

"GL'AB NAROVJ."
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V.S7A.
Kje je Eva?
45
ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
Eva jo prišla s svojim očetom v Berlin in na postaji ju je pozdravil Mr. Brown. Za svojegra gospodarja je že tudi naročil avtomobil iu rakal s šoferjem pred postajo.
Vila, katero je Mr. Brown najel, je stala v Grunewaldu. Oče in hči sta bila navajena, da je Mr. Brown vedno izvršil naročila v največjo zadovoljstvo, sedaj pa je celo prekosil samega sebe. Sicer je imel na razpolago dovolj denarja, pa vendar je napravil nekaj velikega. Vila ni bila velika, toda dovolj pro&tforna. Bila je z«-lo okusno opremljena in je bila last nekega nekdaj zelo bogatega moža, ki je imel ver posestev in je bil sedaj primoran nekaj prodati ali pa oddati v najem. Oče in liri sta se počutila izredno dobro v lepih sobah iu Eva se očetu oklene okoli vratu in pravi
<4Kako lepo je to, tla bova sedaj mogla nekaj mesecev tukaj ostati."
"Poglavitna stvar je, da ti je všeč, Eva."
"Ali tebi ni všeč! Saj je vendar krasna hiša!"
Oče ji smeje boža lase.
"Seveda; prijetno je tukaj in nekaj mesecev si moreva to privoščiti; če bi pa hotela vedno tukaj ostati, bi bilo treba marsikaj prenarediti."
Eva ga začudeno gleda.
"Pa ne še lepše, oče?"
"Najbrže. Toda sedaj poglojva, katere sobe je za tebe določil Mr. Brown."
Mr. Brown vodi očeta 111 hčer po hiši in pojasnjuje, kako m je mislil razdelitev sob in tudi tukaj je zadel pravo. Za Evo je določil d ve mični, svetlo pobarvani sobi. Poleg ste bili dve sobi namenjeni za očeta. Poleg tega pa so bile v tem nadstropju še sobe za Mr. Browna in Johna in ena soba za goste. V pritličju ji* bila velika obednica, katero so široka vrata ločila od ravno tako velike sobe za glazbo. Ako so bila vrata odprta, je bila ena sainia velika dvorana. Poleg tega je bila Še ena soba za dame.
V tej hiši tedaj stanujeta oče in hči ter se kmalu počutita popolnoma domača.
Nekaj dni živita popolnoma tiho sama za sebe in so veselita mirne udobnosti. In takoj prve večere že oba igrata gosli. Oba sta tudi znala igrati klavir, da sta se medsebojno spremljevala.
To so bile za oba užitka polne ure in ko bi bilo po Evini volji, bi moglo vedno tako ostati. Misli si, da bi mogla v tej hiši zadovoljno živeti.
Mr. Brown je tudi poskrbel za potrebne uslužbence. V kuhinji je gospodaril kuhar, ker je Mr. Brown vedel, da je za to delo njegov gospodar imel najrajši moškega. Ker je bil John osebni sluga gospodarja, je Mr. Brown najel še enega slugo, šoferja in dve služkinji, katerih ena je bila za Evino •postržbo. Henrik Mantel je že mod potovanjem hotel za Evo vzeti služkinjo, toda hči ga je prosila, naj to rajši opusti. Vedno je bila navajena sama sebi streri in služkinja bi ji bila .;amo v nadlego. Rada pa je vzela služkinjo, da je urejevala njeno obleko. Eva s«* je sa'nia česala, kajti njeni lasje so v naravnih valovih tako mično obkrožali njen lepi obraz, da je potrebovala brivca samo, kadar jih jo bilo treba postriči. Najspretnejši brivec ji ne bi mogel lepše urediti las, kot jih je sama, to jo videl tudi oče in ji jo to skrbo rad prepustil.
Z isto spretnostjo in isto lahkoto, kot na elegantno hotelsko življenje, se je Eva navadila na domačo življenje. < )če je to z veseljem opazil in ko jo v tem pohvali, mu pravi Eva veselo:
"Toda, oče. saj vendar 111 prav nič težavno privaditi so prijetnemu, brezskrbnem uživljenju. Samo treba je biti tukaj. Kar potrebujem, je tukaj in vsakemu je vse tako lahko."
"Vendar pa j«* mnogo mladih deklet, ki se ne morejo na izprenittmbo tako naglo privaditi. Ne, da so v vse vdaš, temveč, karkoli napraviš, te moram občudovati."
"Saj bom Še postala ošabna, če 1111 boš vodno izkazoval toliko ljubeznivosti."
4tXo, za to ni nikake nevarnosti. Ako bi bila ošabna in nečim urna, te ne bi hvalil. Toda ravno to je najlepše pri tebi, da ti je vsaka nečimumost tuja. Vedno ostaneš ponižna 1 m naravna. In to me tako zelo veseli. Nočimurnosti mora' vsaka ženska imeti le toliko, da jo ne opazimo. Imeti je mora le toliko, da skrbno gleda na svojo zunanjost. Kar je več, jo slabo. S<ilaj pa povej, Eva, ali liočeva danes obiskati mojega prijatelja Traberja! Saj še niti ne ve, če sva že prišla; hotel sem ti samo pustiti časa, da si se malo privadila na razmere. Sedaj pa je že čas."
"Dobro, oče, som pripravljena."
44 Dobro, pot<*m mu bom pa še danes telefoniral 111 mu boni povedal, tla «?a jutri dopoldne obiščeva."
To se je zgini ilo in Traber je bil zelo vesel, da je slednjič videl prijatelja in njegovo hčer.
Naslednjega jutra se pripeljeta oče in hči pred Traberje-vo hišo, do katere sta prišla v desetih minutah z avtomobilom. Traber iu njegova žena sta ju sprejela zelo prijazno in skoro eno uro se veselo razgovarjajo. Mantel svojemu prijatelju razloži svojo načrte za bodočnost in Traber jo bil zelo vesel, da bosta nekaj mesecev ostala v Berlinu.
"Upam, da boš za vedno tukaj ostal. V splošnem je v Berlinu zelo 1o|h> živeti, ker je tukaj središče duševnega življenja, ko pa pride vroče poletje, pa greš lahko 11a potovanje. Saj vaju nič ne zadržuje,"
Mantel se smeje.
"O tem naj odloči moja hči, ko bova enkrat v Argentini."
"Potem pa bomo storili vso, d-a gospici Evi pokažemo tukajšnje življenje z najprijetnejše strani. Pred vsem jo bomo kmalu v)>eljali v berlinsko družbo," pravi Traberjeva žena, prijazna, prikupi j i va goapa blizu petdesetih let.
"To nam bo samo prijetno, milostljiva gospa; ako se nekoliko za vzamete za mojo hčer, vam bom zelo hvaležen."
"S tem na]jraviš moji ženi/veliko veselje. Vesela je fcko irietre krimu biti mati. Saj veš, našega edinca smo izgubili."
(Dalje prihodnjič.)
PREDSEDNIKOVA JAHTA
' - •''
Na parnikih, Id so debelo tiskani, w vrše v domovino izleti pod v* Istvom izkušenega spremljevalca.
Jahta "Potomac", 11a kateri jo preživel predsednik Rooseveit par tednov v južnem morju
111 ves čas vztrajno ribaril.
NADVRTNARJEVA ZGODBA
Nadaljevanj* s 3. strani.
svojega morilca. Lahko si zdaj mislite žalost, ki jo obšla mostno in okoliško prebivalstvo. Vsi v obupu niso verjeli lastnim očem in so izpraševali, kdo vendar mogel ubiti tega moža! Sodniki, ki so vodili preiskavo, in ogledovali zdravnikovo telo, so sklenili: Imamo v tem primeru vso zamenja za umor, toda ni 11a svetu nobenega človeka, ki bi bil zmožen umoriti našega zdravnika. Zato jo o-čitno, da so ni dogodil umor, tdmver je povzročilo vso dokaze skupaj samo slučajno naključje. Misliti moramo, da je padel zdravnik sam v temi v globel, se potolkel in umrl za poškodbami.
Vse mesto se jo strinjalo * tem sklepom. Zdravnika so pokopali in nihče ni govoril več o nasilni smrti. Nihče ni mogel verjeti, da bi bil kje toliko nizkoten in podel človek, ki bi bil mogel umoriti zdravnika. Saj ima tudi podlost svojo moje. Ali ni res?
A pomislite, morilca so slučajno razkrinkali. V mestu so imeli nekega večkrat predkaz-nova nega zločinca, ki je bil znan radi razuzdanega življenja. Ljudje so nekoč videli, kako je v krčmi zapil tobačnieo in uro, zdravnikovo lastnino. Ko so 11111 oblasti dokazovale krivdo, jo zašel v zadrego in bleknil je neko očitno laž. Priredili so preiskavo pa našli v njegovi postelji srajco z okrvavljenimi rokavi 111 zdravnikovo lanceto z zlato opravo. Kateri dokazi so še bili potrebni? Zločinca so vtaknili v ječo. Meščani so bili ogorčeni, a za-eno so govorili i
"Neverjetno! Nemogoče! Pazite, da ne bo pomote! Saj se včasih dogaja, da govorijo tudi dokazi neresnico!"
Morilec je trdovratno tajil pred sodniki svojo krivdo. Vse je govorilo proti njemu. Prepričati se, da je samo 011 zakrivil umor, bi bilo prav tako lahko, kakor ugotoviti, da je črna ta prst tukaj. A zdelo se je, da so sodniki zblazneli. Po desetkrat so pretehtali vsak dokaz, nezaupno gledali priče, zardevali, pili vodo . . _ Pravda se je začela zgodaj dopoldne in se je končala šele zvečer.
"Obtoženec!" je nagovoril glavni sodnik morilca. Sodišče je priznalo, da si kriv. ker si umoril zdravnika, in to je obsodilo . .
Glavni sodnik je hotel reci "na smrt" a pola z obsodbo 11111 je padla iz rok. Obrisal je mrzli pot in zaklical:
"No! Naj me kaznuje Bog, če nisem pravilno sodil, a prise-gaitn, da ni kriv! Ne morem in 110 morem si misliti, tla bi bil kak tak človek, ki bi se 111 »al umoriti našega zdravnika! Človek ne more pasti tako irlo-boko!"
"Res ni ga na svetu takega človeka," so pritrdili drugi sodniki.
"Ni ga!" je ponovila množica. "Odpustite ga!"
Morilcu so dali prostost, in živ krst ni sodnikom očital krivičnosti. Bog pa, je pripovedovala moja babica, je radi to vero v človeka odpustil mostnim prebivalcem vse grehe.. Bog so veseli, če verujejo lju-' d je, da je ustvaril On človeka' po svojem zgledu in podobi. Žalosti se pa, če vidi, da pozabimo na človeško dostojanstvo in mislimo o ljudeh slabšo kakor o psih. Recimo, da je ifcne-la oprostilna sodba za meščane slabe posledice. A pomislite zato, koliko blagodejnega vpliva je imena na nje ta vera
v človeka! Saj vera ne ostane mrtva. Privzgoji nam velikodušna čuvstva, nas vedno uči ljubiti in spoštovati slehernega človeka. Slehernega! I11 to je važno."
Mihajil Karlovič je končal. Moj sosed 11111 je nekaj hotel pripomniti, a nadvrtnar je odgovoril s kretnjo, ki je pomeni-la, da ne mara prerekanja. Stopil je nato k vozovom in z istim resnim obrazom nadaljeval svoj opravek, nalaganje cvetk.
UČENI MESARSKI PO MOČNIK
ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA

DOMAČE ŽIVALI. TJ strani. Cena .......... itO
GODfEVSKI KATEKIZEM. 61 strani. Cena .25 HUMORESKE IN GROTESKE. ISO strani. Ona .80
Tnla rez. Cena 1.— 12 KRATKOf ASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena ii
PO STRANI KLOBUK. 139 strani. Cena ____ iO
POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel, 136 str. .CO PREDTRŽANI. PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. .25
SANJSKA KNJIGA .......................... .60
SANJSKA KNJIGA .......................... .90
SLOVENSKI ŠAL.IIVEC. «0 strani. Cena.......40
SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ........ .90
TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena...........70
TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena .30 TRENUTEK ODDIHA
<Knjiga vsebuje tudi saloigro "Vse naše").
18!» strani. Cena ........................ jj
VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......1.30
VESELE POVESTI. 7» strani. Cena .......... .35
ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45
TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI:

KNJIGARNA "GLAS NARODA
21« WEST lftth STREET
NEW YORK, N. S.
V Lausanni na Švicarskem so pokopali to dni nekega Ch. Dopaulisa, ki je bil mesar in lastnik gostilne za italijanske specialitete. Bil jo spodoben obrtnik kakor tisoči drugih in nič posebnega a vendar se bo njegovo ime ohranil«,.
Leta 1905 je imel Depaulis v tem mestu majhno obrt za izdelovanje makaronov in prodajo salam ter m o rt a dele. Bil je takrat vnet socialist in ni manjkal na nobenem slipdu svoje stranke. -Nekoč mu je s od rug priporočil mladega moža, ki so ga bili pravkar izgnali iz Ženeve in je sedaj brez vsega potrebnega Iskal pomoči v Lausanni. Ta 20 letni mladenič ni lilil nihče drug nego Benito Mussolini, ki je s svojimi črnimi žarečimi očmi v Lepaulsu zbujal najprvo bojazen.
Depaulis pa je bil dobrodušen človek in tako ga jo nastavil za .'»0 frankov mesečne plače poleg prostega stanovanja, hrane in perila za pomočniika v svoje malo podjetje. Na ta način je Mussoliniju omogočil nadaljevanje študij v Švici. Kajti jo Mussolini je obiskoval v svojih prostih urah z veliko vnemo predavanja na lausan-skem vseučilišču. Cefo v delavnico je nosil knjige s seboj. Kadar je moral obiskati kakšne ga kupca je držal v eni roki klobase, jetrca ali karkoli podobnega, v dragi roki pa odprto knjigo. Postal je kot Mučeni pomočnik" kmalu zelo znana osebnost. Ze takrat je pisaril v neki švicarski socialistični list.
Z Depaulisom sta imela če»sto vroče debate, pri katerih jo bil Mussolini vedno radikalnejši nego njegov deloelajalec. Leta 1906 je Mussolini presedlal k nekemu drugemu italijanskemu obrtniku v Lausanni, a tedaj so mu bili že pripravili tudi povelje za izgon zavoljo njegovih ekstremističnili naukov. Z Depaulisom so nista več srečala, dokler ni nekdanji mesarski pomočnik in socialist kot vodja italijanskega fašizma in italijanski ministrski predsednik 1. 1922 pršel na lausann«ko konferenco. Takrat ga je Depau-
2. maja : Cliampiain v H»*re Europa v Bremen Vulcan i a t Trst
H.	maja : Washington t Havre
8. maja: Berengaria v Cherbourg
11. maja: Kremen v Bremen Paris v Havre Rex v Genua
12.	maja :
Norman die v Havro
19. maja:
Europa v Bremen *?0. maja:
Manhattan v Havre
21. maja:
Aquitauia v Cherbourg
23. maja:
Champlain v Ha*re Conte di Savola v Genoa
I.6.	maja: Noraiandle v Havre
128. maja:
< Berengaria v Cherbourg
29. maja:
Rex v Genoa Bremen v Bremen
3. junija:
Washington v Havre 5. junija: Queen Mary v Cherbourg Europa v Bremen G. junija: Paris v Ha vrt Saturnia ▼ Trfct 11. jnnlja:
lie de France v Havre Aquitania v Cherbourg
13.	Junija: Bremen v Bremen Conte di Savoia v Genoa
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 \V. 18th St., New York
IMRlte nam za cene voznih listov. reservarijo kabin in pojasnila za potovanje.
10. junija :
Normandie v Havre 17. junija:
Berengaria v Cherbourg
Manhattan v Havro 2U. junija:
Europa v Bremen Vu'cania v Vrst Champlain v Havre
24.	junija: Queen Mary v Cherbourg
27. junija:
Lafayette v Havre Rex v Genoa Aquitania ▼ Cherboure 30. junija:
Kormaoille v flavr
1.	julija: Washington v Havre
2.	julija:
Berengaria v etheroourg
3.	julija:
lie de France v Havre CJonte di Savoia v Genoa 8. julija:
Queen Mary v Cherbourg 11. julija:
Saturnia v Trst Cftamplaln v Havre
14.	julija: Normandie v navre
15.	julija: Manhattan v Havre
16.	julija:
Aquitania v Cherbourg Bremen v Bremen 18. julija: Rex v Genoa
julija: Europa v Bremen lie de France v Havre Berengaria v Cherlwmrg
25.	Julija: Vulcan ia v Trst
29. julija:
Queen Mary v Cherbourg Washineton » Havrr
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova razvidno do 'daj iu'^te plačano <haročnlno. Prva Številka pomeni mesec, d runa dan in tretja v" leto. I>a nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu Izmed zastopikov. kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj uaših rojakov naseljenih.
CALIFORNIA:
San F ranči »-o, Jacob Laushin COLORADO:
Pueblo, Peter Culig, A. Saftlč Walsenhurg, M. J. Bayuk INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zupančič. ILLINOIS:
Chicago, J. Bevčič, J. Lukauich Cicero. J. Fabian (Chicago, Cicero
iu Illinois) Joliet, Mary Banibirli La Salle, J. Si>elieh Mascoutah, Frank Augustiu North Chicago, doe Zelene
KANSAS:
Girard. Agnes Močnik
Kansas City, Frank Žagar MARYLAND:
Kltzniillcr. Fr. Vodopivec Steyer, J. Cerne (Za Pennsylvania, W. Va. in Maryland)
MICHIGAN:
Detroit, Frank Stular
MINNESOTA:
Chisholin. Frank Gouže Ely. Jos. J. Peshel Eveleth. Louis Gonže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virgina. Frank Hrvatieh MONTANA: Roundup. M. M. Puuian
Washoe, L. Champa
NEBRASKA:
eimaha. P. Broderick NEW YORK: Gowanda, Karl Strnisha Little Falls. Frank Masle
Cleveland. Anton Bobek, Chas. Karl-linger, Jacob Resnik, John Slapnik
OHIO:
Girard, Anton Nagode
Lorain. Louis Balant, John Kuis^e
Youngstow n. Anton KikelJ
OREGON:
Oregon City, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA:
Broughton, Anton Ipavec
Conemaugh, <9. Brezovee
Coverdale in okolica, M. Rupnik
Export, Louis Supanfii
Farrel, Jerry Okorn
Forest City, Math Kamln iu Frank
Hlodnikar
Greensburg, Frank Novak Barlierton. Frank Troha Johnstown. John I'olantz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Midway. John Žust Pittsburgh. J. Pogačar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan
WISCONSIN: Milwaukee, West Allis, Fr. Skok ' Sheboygan, Joseph Kakei
.VYOMING: Rock Springs, Louis Taurhar Diamondville. Joe RoUeh
Vsak zastopnik izda potrdilo za svo-o, katero je prejel. Zastopnike toplo iri poročamo.
UPRAVA "GLAS NARODA**
lis pričakal na postaji in oba moža sta si prisrčno stisnila roke. O socializmu se menda nista pogovarjala. Sedaj pa je nekdanji Mussolinijev deloda-ialee, kakor rečeno, v starosti 67 let umrl.
Rojaki v Kanadi! Seznanite se s Slovensko-Ame-rikanskim Koledar jem, Ze 42 let izhaja. — Gotovo je vreden 50 centov.
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori« — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.