štev. i
V Trsta«, imcMIo
S* iMiuvarfa 191S«
Letnik XXXX,
iz ni}* vuk dan, tudi ob ne<Uljah praznikih, ob 5 zjutraj, ot ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Uredništvo: Ulic« Sv. PranttJk*	« « 20, L Mdstr. — V«l
naj « froHlJ*}© uredniitvn lista. Nefranklran* piMU se nt sprejemajo in rokopisi se ae vračajo, udaiateli te odgovorni urednik Štefan Godfru. Lastnik komordf Usta .Edinosti- — Tisk tiskarne .Edinosti-, vpisane udruge a omejenim poroštvom v Trstu, uBca Sv. Franitfka Asiikega £ 20.
Tel^ion uredniStva In uprave U-57. Naročnina znaSa: Zm ceio leto . .	. . . Kar-
le^
za pol
ti i——------------
Zt nedeljsko Izdajo za celo teto • • tt pol ieta

J>
I2-—
5-» 3«)
Potflmtiae Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele ttevtlke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širok osti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vio.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarni!] zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v teksta lista do pet vrst.........K 5'—
vsaka nadaljna vrsta............. —
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pe 40 vinarjev.
Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti'. Naročnina ln reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti*. — Pla£a In toM se v Trstu. Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv Frančiški Aslškega št 20. — PoštnohranllnlCni ratun 3t 841.652.
Ho rusko - pollskem bolittu le položni u splošnem neizpremenjen.
o zapadni Galiciji In v srednjih Karpatih začasno mir. -
Napredovanje Nemcev ob Bzurl In RauKI.
Na belgijsko-francosiieni in alzoiko-Iotulnikem^ bojišču se nadaljujejo napadi in protinapadi.
Z avstrljsKo-rusbega bojKfo.
DUNAJ 2. (Kor.) L radno se objavlja: 2. januarja opoldne.
Splošni položaj Je neizpremenjen.
Po srditih bojih v zadnjih dneh, v ozemlju južno od Tarnowa in v srednjih Karpatih, je nastopil provizorično mir.
Na Užoškera prelazu bojujoča se skupina je bila v sled premoči sovražnih sil umaknjena z bojnih višin nekoliko naza|.
Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fml.
Kovsletne čestitke vrbovnemu onnadnema poveljniku nadvojvodi Frideriku.
DUNAJ 1- (Kor.) Iz stana vojnih poročevalcev javljajo:
Povodom novega leta je prejel Nj. c. in kr. visokost feldmaršal nadvojvoda Friderik nastopne brzojavke:
Od Nj. c. in kr. visokosti nadvojvode Evgena:
Za novo leto prosim Vašo c. in kr. visokost, da blagovolite sprejeti moje najto-pleje čestitke, kakor tudi one podrejenih mi bojnih sil. Naj bi bilo v tem letu našim hrabrim četam usojeno, da po zrušenju sovražnika dovedejo vojno do častnega konca.	Nadvojvoda Evgen, g. k.«
Nadvojvoda Friderik je odgovoril:
>Iz vsega srca se zahvaljujem Tebi in Tvojim hrabrim četam na dobrih željah za i .vo leto, ki so me zelo razveselile. Tudi jaz prosim obilice božjega blagoslova za-te in za orožje podrejenih Ti bojnih sil, da se nam posreji priboriti polno zmago nad našimi sovražniki.
Feidmaršal nadvojvoda Friderik.«
Od poveljnika trdnjave v Przemyslu: V najzvesteji udanosti prosi posadka v Przemyslu Vašo c. in kr. visokost, da povodom novega leta sprejmete najmilost-ijiveje tudi nje globoko spoštljive želje in čestitke.	Kusmanek, gen. pehote.«
Nadvojvoda Friderik je brzojavil: S ponosom in radostjo občutim čestitke Vaše ckscelence, brzojavno sporočene tni v imenu junaške posadke trdnjave Prženi vsi. Blesteči izgled strogega izpolnjevanja dolžnosti, moškega reda in požrtvovalne hrabrosti stanovitne posadke v Pr-zemvslu bo nam vsem zvezda - vodnica, do bomo z neporušno vnemo zastavljali vse svoje najbolje za svojega najvišjega vojnega gospoda in za slavo in čast domovine. Čestitam Vaši ekscelenci in Vaši hrabri posadki najprisrčneje tudi v imenu vseh tovarišev za novo leto ter Vam pošiljam svoje najbolje pozdrave.
Feldmaršal nadvojvoda Friderik.«
Od poveljnika 5. armadnega zbora: zvesti udanosti in trdnem zaupanju zre 5. zbor povodom novega leta k svojemu ljubljenemu voditelju in feldmaršalu Naj narn prihodnje leto i božjo pomočjo prinese vojaške sreče in končnega vspeha. Prosim Vašo c. in kr. visokost, da sprejmete moje in mojega zbora najzvesteje i:dane čestitke za 1915.
Puhallo, F. Z. M.«
Nadvojvoda Friderik je odgovoril: Najtoplejo zahvalo, da ste se me zvesto spomnili in za čestitke k novemu letu. S posebnim veseljem zasledujem slavne čine petega armadnega zbora, ki je tako blizo mojemu srcu, in sem gotov, da se mu bo tudi nadalje posrečalo, pridobivati si popolno zadovoljstvo našega najvišjega vojnega gospoda. V to pomozi Bog! Z najboljim pozdravom!
Nadvojvoda Friderik, feldmaršal.
Od c. kr. ministra za deželno d ram bo:
»Vaša c. in kr. Visokost! Prežeta od najzvestejega, hvaležnega spoštovanja in udanosti, zre c. kr. deželna bramba k svojemu dolgoletnemu preskrbnemu višjemu poveljniku deželne brambe. Prosim, da milostno sprejmete za novo leto zveste najpokorneje čestitke vseh priDadnikov c. kr. ministrstva za dežeirto brambo in Vaši c. in kr. Visokosti nespremenljivo udane c. kr. deželne brambe.
Georgi, gen. peli., minister za dež. brambo.«
Od kralj, ogrskega ministra za deželno brambo ministra barona Hazaya:
»Na pragu novega leta, porojenega v bojih, si dovoljujem, da Vaši c. in kr. visokosti v svojem in v imenu ogrske deželne brambe predložim najspoštljiveje čestitke. Naj bi novo leto naši junaško se boreči sc armadi doneslo zaželjenega na-(iatjaega uspeha.
Hazav, kr. odrski minister za deželno brambo,«
Nadvojvoda Friderik je odgovoril:
»Za sporočene mi dobre želje Vaše eks-celence za novo leto se zahvaljujem, srčno razveseljen. Kraljeva ogrska dež. bramba se je s svojo sijajno in odlično hrabrostjo že ovekovečila z zlatimi črkami v zgodovini sedanjega našega junaškega boja. Vsemožnega najobilejši blagoslov naj jo spremlja tudi nadalje na nje poti v čast in slavo za našega najvišjega vojnega gospoda in za domovino.
Nadvojvoda Friderik, feldmaršal.«
Vpokojitvt !i imenovaiM v visiki Kieralitetl.
DUNAJ 2. (Kor.) Armadni naredbeni list
poroča:
Cesar je odredil vpokojitev generala Li-borija viteza Franka iz zdravstvenih ozi-rov na njegovo lastno prošnjo in vpokojitev fml. Arturja Przyborskega; dalje gm. Rudolfa pl. Biirkla na njegovo prošnjo; dalje imenovanje gm. Alojzija Pod-haiskega, poveljnika 42. domobranske in-fanterijske brigade, za poveljnika 21. domobranske infanterijske divizije.
Cesar je imenoval nadvojvodo Huberta Salvatorja za praporščaka v dragonskem polku št. 4, fml. Štefana Sarkotića, poveljujočega generala v Bosni in Hercegovini za generala pehote in ga je imenoval za tajnega svetnika.
l nemšbo-rusKesa bojišča.
BERLIN 2. (Kot.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 2. januarja.
Vzhodno bojišče.
Na vzhodno-pruski meji je položaj neizpremenjen.
Vzhodno od Bzure in Rawke so naši napadi pri deloma ugodnem vremenu napredovali.
Na Poljskem, vzhodno od Pilice, nobene izpremembe.
Vrhovno armadno vodstvo.
Car na fronti.
PETROGRAD, 2. (Kor.) Car je medtem, ko se je mudil na rronti, obiskal veliki glavni stan generalisima in vsprejel poročila o vojnih operacijah. Podal se je nato k četam, kjer je onim vojakom, ki so se posebno izkazali- podelil častna znamenja.
Car se je posameznim vojnim enotam zahvalil za storjene vojne uspehe, Vsprejel je še poročilo poveljujočega generala severozapadne armade, generalnega ad-jutanta Ruskija in zapustil fronto.
Z nenriko-froneosKega bojišča.
BERLIN 2. (Kor.) WoHfov urad poroča: Veliki slavni stan, 2. januarja.
Zapadno bojišče.
Sovražni napadi na naše pozicije na sipinah in ob sipinah severno od Nieuporta so bili odbiti
V Argouih so naše čete napredovale na vsej fronti.
Siloviti francoski napadi severno od Ver-duna kakor tudi proti fronti Ailly-Apre-mant, severno od Commercy, so bili odbiti s težkimi izgubami za Francoze. Trije oficirji in 100 Francozov le bilo ujetih pri tej priliki.
Našim četam se ie pri tej priliki posrečilo zavzeti Bois Brale, za katerega se Je vršil jako hud bol, popolnoma.
Manjši boji jugozapadno od Saarburga so imeli uspeh, kakršnega smo želeli.
Francozi obstreljujejo v zadnjem časa sistematično kraje za aašo fronto. V stanov ališčih ene naših divizij se jim je posrečilo, ubiti 50 prebivalcev.
Francoska uradna poročila so poročala, da napredujejo Francozi v vasi Sidia-j bach korak za korakom. V Steinbachu nismo izgubili niti ene hiše. Vsi francoski napadi na Steinbach so bili odbiti.
Vrhovno armadno vodstvo.
Ingleiki vojna ladji jtraMaMe" potopljeni.
BEROLIN 1. (Kor.) Iz Londona javljajo uradno: Angleška linijska ladja »Forml-dable« se le danes v Kanalu pogreznila. Edeninsedemdeset nož posadke Je rešila neka mala križarka. ~ Možno je, da je še drugih rešenih, ki so Jih sprejele drage i ladje.
Angleški tiskovni urad dostavlja, da ni še gotovo^ aH le vz**ok mina, ali pa strel torpeda.
Linijska ladja »Formidable« je starejša linijska ladja iz leta 1898, s 15.000 ton vsebine. Posadke Je bilo na njej 769 mož.
LONDON, 2. (Kor.) Baje so ribiški par-niki rešili nadaijnih 80 mož potopljene kri-žarke »Formidable.« Rešilno akcijo je slabo vreme zelo otežkočilo.
Kemiki otok Bomainville zasedli Angleži
MELBOURNE 1. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Avstralske čete so zasedle Bou-gaimvilie, največji otok Salomonske skupine in razobesile tamkaj angleško zastavo.
Sest nova ansieikih armad.
LONDON 2. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Formiranih Je bilo šest novih armad, vsaka po tri armadne zbore. Poveljniki bodo: poveljnik prve armade general Haig, drage general Smith - Dorrien, tretje general iliinter, četrte general Jan Hamil-ton, pete general Leslie Rundle in šeste general Bruce Hamilton.
Angleško hidroplansko brodovje.
PARIZ 2. (Kor.) »Temps« objavlja poročilo o angleškem hidroplanskem bro-dovju, katerega organizacija je razmeroma nova in obstoja šele par mesecev. Po nastopu Churchilla pri mornariškem proračunu za zračno brodovje, se je isto začelo živahno razvijati.
Po »Tempsu« razpolaga Anglija s 103 letali, od teh 62 povod aih letal in z več ko 120 stalnimi letali kakor tudi z 206 izvež-banimi oficirji. Po obrežju je 5 postaj za hidroplane. Odrejeno je, da bo znašalo angleško zračno brodovje koncem leta 180 oficirjev in 1500 mož. Za izvežbanje letalcev je bilo izdanih 5 milijonov frankov, za vzdrževanje letal 9 milijonov.
Žrtve min.
LONDON 2. (Kor.) Neki torpedni ru-šilec je izkrcal ponoči 14 mož norveškega parnika »Obedienoe«. Ladja je najbrže popolnoma izgubljena. Odšla je zjutraj iz Rotterdama, da odide v Nieuport. Vreme je bilo izvanredno slabo.
Francosko letalo padlo pri Koblencu na tla.
FRANKOBROD OB MENI, 2. (Kor.) List »Frankfuter Zeitung« poroča iz Ko-bleca: Včeraj zvečer se je pri Kruftu spustil na tla francoski balon. Razven letala so se našli potem tamkaj francoski zemljevidi, inštrumenti, rog za dajanje signalov in pa po ena nemška in francoska zastava.
Okrajno poveljništvo, ki je bilo takoj obveščeno o tem, je odposlalo 200 mož, ki so odpeljali letalo v Koblenc. Letalo je približno 18—20 metrov dolgo ter rneri v premerju 4—5 metrov. Čolniča nima.
Ameriški konzuli v Belgiji In Nemčija.
BERLIN 1. (Kor.) »Norddeutsche All-gemeine Zeitung« piše:
Reuterjev urad razširja vest, da je Nemčija državnemu departmaju v Washingto-nu naznanila uradno, da je pripustitev amerikanskih konzulov v Belgiji odvisna sedaj od dovoljenja vojaške oblasti in da bi bilo umestno^ če bi bili nekateri konzuli vsaj za nekaj časa odpoklicani.
Ta vest je napačna. Nemška vlada je ne samo ameriški, ampak tudi vladam vseh nevtralnih in zavezniških držav naznanila, da je exeQuatur bivših konzulov v ozemljih, zasedenih od Nemcev, torej ne samo v Belgiji, zanjo neobvezen. Vladam pa je bilo istočasno naznanjeno, da bi se njihovim željam glede eventualne pripustitve konzulov, rado ugodila Izključiti je tozadevno le kraje, kjer se vrše še vojaške operacije. Tudi se prosi, da se imenujejo le germanofilske ali vsaj osebe nevtralnega mišljenja. Faktično deluje tudi v Belgiji še sedaj veliko število konzulov.
Občinske nakaznice pariške.
PARIZ 2. (Kor.) Mesto Pariz je vsled izostanka večjih dohodkov, na drugi strani vsled večjih izdatkov v znesku 140 milijonov, izdalo občinske nakaznice po 5
Konfiscirano angleško blago.
VVASHINGTON 1. (Kor.) Senator Walsh je v nekem govoru v Montani izjavil, da je bilo od začetka vojne 31 ameriških ladij z 19.331 tonami ameriškega bakra u-sta vi jenih in blago zaplenjeno, dočim je bilo 9000 ton pridržanih. Izrazil je prepričanje, da bo izmenjava mnenja odstranila vse diference.
Razsvetljava mostov in luke v Lyonu od 9. zvečer naprej prepovedana.
LYON, 2. (Kor.) Kakor poročajo tukajšnji listi, je sklenila mestna uprava sporazumno z vojaškimi oblastmi, da prepove v prihodnje razsvetljavo mostov in pristaniških naprav od 9. ure zvečer naprej. Zupan je izjavil, da se prebivalstvu vsled tega ni treba vznemirjati. Ker je Lyon vojaško pomembna točka, se je moralo tako odrediti, da se ščiti prebivalstvo.
Uolna v koloniji).
Vrvenje med Buri.
PRETORIA 1. (Poročilo Reuterjevega urada.) V neki proklamaciji, ki poživlja moštva na boj proti Nemško-Južnozapadni Afriki, je rečeno: Ravnokar se nahajajo čete Burov, ki jih je nedavno mogel mal oddelek zveznih čet napasti in premagati, in sicer s pomočjo nemške artiljerije na tej strani Unije. Prvotna bojazen, da bi se mogla Nemško - južnozapadna Afrika porabljati kot baza za napade proti Uniji, je s tem opravičena. Jasno je, da bi mogel položaj postati zopet nevaren, ako bi sc voditelji Burov prebili v Nemško - južno-zapadno Afriko. Vspričo nevarnosti vpada utegne biti potrebna poraba veliko večje bojne sile, nego je bila prvotno nameravana. Vlada meni, da bremena ne morejo nositi izključno le dobrovoljci.
Nadaljen razlog je ta, da se velik del holandski govorečega prebivalstva, ki ima izvrstne militaristične sposobnosti in je povsem pripravljeno za službo, brani služiti dobrovoljno. Njihovo stališče je, da jim vlada, če potrebuje njihove službe, mora to zapovedati.
KAPSTADT 1. (Kor.) Ritski zaliv je zasedel o Božiču močen oddelek južno-afri-kanskih vojakov. Do kakega odpora ni prišlo.
Juaniikcj dosmrtni predsednik kitajske republike-
LONDON 2. (Kor.) »Daily Telegraph« poroča iz Pekinga: Juanšikaj je izsilil zakon, ki mu zagotavlja predsedstvo do smrti in mu dovoljuje tudi pravico izvolitve svojega naslednika.
Mobilizacija v Transvaia.
PRETORIJA 1. (Kor.) Posebna proklamacija vpoklicuje I. in II. razred nacijo-nalne rezerve vsega Transvaia, izvzemši okraj White-Watersrand in severozapad-no Kaplandsko do nemške meje.
(lojna s Turčijo.
Izjava generalnega feldmaršala pl. Goltza paše.
CARIGRAD, 2. (Kor.) »Tanin« priob-čuje izjavo pobočnega adjutanta generalnega feldmaršala pl. Goltza paše, ki je rekel med drugim:
Kar nas Nemce najbolj veseli, je to, da lahko izkazujemo Otomanom, ki so nam priskočili na pomoč s tako vnemo, prijateljske usluge. Vsled skupnih prizadevanj, se obe armadi vedno bolj pobratita in kakor se trdno nadejamo, tudi zmagata. Ozke vojaške vezi med evropskimi centralnimi velesilami in Turčijo predstavljajo pomembno jamstvo za mir.
Stanje nemške armade je izvrstno. Kljub številni premoči Rusov napredujejo Nemci in Avstrijci ter Ogri sicer počasi toda vedno. Ne bojimo se francoske ofenzive, o kateri se toliko govori.
Slednjič pl. Goltz izjavlja: Mi Nemci bomo vzdržali do zadnjega vzdiha v zvestobi, ki je vredna vojnega bratstva z zvesto zaveznico, otomansko armado.
Ogrski ministrski predsednik grof Tisza na Dunaju.
BUDIMPEŠTA, 2. (Kor.) Ministrski predsednik grof Tisza je dospel danes zjutraj v spremstvu ministerijalnega tajnika dr. Latinovicha na Dunaj ter se nastanil v ogrski palači.
Zjutraj je bil ministrski predsednik od cesarja vsprejet v privatni avdijenci ter je sporočil cesarju novoletna voščila ogrskega kabineta.
Odlikovanja.
DUNAJ, 2. (Kor.) Cesar je podelil v priznanje izbornega službovanja pred sovražnikom kontreadmiralu Ervinu Raispu pl. Caliga viteški križec Leopoldovega reda z vojno dekoracijo.
Nadalje je podelil cesar linijskemu poročniku Egonu Lerchu v priznanje hrabrega in uspešnega vodstva podmorskega čolna »XII.« ored sovražnikom red že-
lezne krone III. reda z vojno dekoracijo, fregatnemu lajtnantu Ernestu Zaccaria in ostali posadki podmorskega čolna deloma zlato, deloma srebrno hrabrostno svetinjo I. reda.
Novoletno voščilo predsednika nemške državne zbornice cesarju Viljemu.
BERLIN, 2. (Kor.) Predsednik državne zbornice dr. Kaempf je naslovil na cesarja Viljema naslednjo brzojavko: Vašo c. in kr. Veličanstvo rposim najponižneje, da blagovoli vsprejeti najprisrčejša novoletna voščila državne zbornice. Naj bi vsemogočni bog vzel pod svoje okrilje Vašo c. in kr. Veličanstvo, celo cesarsko in kraljevo hišo in našo preljubljeno domovino. Naj bi dosegli trajen mir, za katerega tvega celokupni nemški narod z navdušenjem imetje in življenje, da bi Nemčija lahko Izvršila svojo kulturelno nalogo.
Na to brzojavko je odgovoril cesar:
Zvesta novoletna voščila državne zbornice so me zelo vzradostila in prisrčno se zahvaljujem zanje. Trdno upam, da se u-resničijo voščila, ki v očigled še meglenega novega leta vznemirjajo v teh težkih dneh srca nemškega nar<kla.
Komponist Karel Goldmarck umrl.
DUNAJ 2. (Kor.) Komponist Karel Oold^ marek le umrl danes popoldne v starosti 85 let.
Novoletni vsprejem na italijanskem dvoru.
RIM, 1. (Kor.) Danes je bil v kraljevi palači novoletni vsprejem, katerega so se udeležili zastopniki oblasti. Kakor poročajo listi, je kralj v svojem nagovoru opozarjal na to, da umrljivost v sedanji vojni nadkriijuje vse one v dosedanjih vojnah. Poudarjal je tudi veliko razsežnost vojnih črt.
Listi povdarjajo, da sta vsprejetnu prisostvovala rimska občinska svetnika Giove-nale in Benucci, ki oba pripadata klerikalni stranki. To se jc zgodilo prvič od leta 1870. sem. List »Giornale d'Italia« rnisli da je Vatikan v to dal svoje dovoljenje.
RIM 2. (Kor.) Kralj Viktor Emanuel je vsprejel danes v Kvirinalu diplomatski zbor, čegar Člani so po starosti izražali kralju novoletna voščila. Kakor je na italijanskem dvoru navada, ni bilo nagovorov.
Kraljice ni bilo pri sprejemu.
Žrebanje srečk.
DUNAJ 2. (Kor.) (Žrebanje srečk Rdečega križa.) Glavni dobitek 60.000 K je zadela serija 11.009, št. 27.
(Avstrijske kreditne srečke iz I. 1858.) Glavni dobitek 300.000 K je zadela serija 3975 št. 80, 60.000 K serija 943 št. 37, 30.000 K serija 1267 št. 16.
(Žrebanje 5% donavskih regulacijskih srečk.) Glavni dobitek 120.000 K je zadela št. 140.100, 48.000 K št. 37.481.
(Žrebanje brunšviških srečk.) Glavni dobitek 40.000 mark je zadela serija 8717 št. 38.
(Žrebanje srečk mesta Ljubljane.) Glavni dobitek 50.000 K št. 30.611.
Žitni trg.
DUNAJ, 2. (Kor.) Kupcev zelo veliko, a ni se jim moglo ustreči, ker je bilo ponudnikov samo za nekaj vagonov pšenice in rži. Glede ječmena je prišlo do zaključkov manjših kvantitet. Tudi glede koruze je bilo precej kupčije in ravno tako glede ovsa češke provenijence. Letošnja romunska koruza 10.75—11.60.
BUDIMPEŠTA, 2. (Kor.) Glede pšenice in rži nobene kupčije.) Ječmen 14.—, oves in koruza brez kupčije.
| f Dr. Andrej Sosič."""|
V globoko žalost je pahnila včeraj celo našo vas tužna uradna vest, da je preminul junaške smrti na južnem bojnem polju naš ožji rojak, dr. Andrej Sosič, rezervni poročnik, star 32 let (in ne 37, kakor je bilo včeraj v „Edinosti- po pomoti objavljeno.) Kteri naš vaščan, bodisi od najnižjega do najvišjega, kateri okoličan In Trzačan ter marsikateri sin celokupne Slovenije nI poznal našega „Drejčka", kakor je hotel v svoji skromnosti, da ga nazivljamo. V normalnih razmerah bi se tujec, ki bi posetn danes, drugače toli veselo vas, čudil splošni potrtosti in žalosti, ki je zavladala nad pokojnikovim rojstnim krajem, ln Če bi vprašal po vzroku tega, bi mu lahko vsak otrok povedal z bridkimi solzami v očeh, da smo izgubili svojega največjega	u
r
.tDlNObT- fttev. s.
V Trstu, dne 3, januarja 1915.
moža v pr«vem pomenu besede. In kako bi tudi ne napolnila ta tužna vest naša srca s pregloboko žalostjo!
Rad je občeval tudi z najbolj preprostim ▼aščanom in mu prihitel na pomoč, kjer je le mogel; če ne drugače, pa vsaj z dobrim nasvetom. S tem si je pridobil seveda neomajno vdanost in zaupanje slehernega in marsikaterega oko se rosi, odkar je izvedelo, da je izgubilo za vselej svojega najboljšega prijatelja in svetovalca.
Najbolj pa ga bodo pogrešala vsa open-ska društva, pri kater h je deloval s tako veliko vnemo, da se imajo le njemu zahvaliti za svoj razvoj, o čemer so vsi prepričani.
Pri našem vrlem .Zvonu" je bil ne le častni član, ampak pozneje tudi neumoren n priden pevovodja, ki je vsikdar stremel za tem, da bi pripravil svoj zbor do kolikor mogoče vis ke umetniške popolnosti.
Komu se imamo zahvaliti za ustanovitev in krasen pro. vit našega Sokola ? Kdo si je najbolj prizadeval, da bi prišlo naše .Telovadno društvo" pod Svojo lastno streho s tem, da je ustanovil društvo „Sokolski Dom", či^ar predsednik je bil ?
Pozabil pa tudi ni naš ljubljeni, dragi Drejče, kake velike važnosti je narodno in vza emno gospodar stvo. To nam dokazuje po njem ustanovljena „Posojilnica in hranilnica na Op inah", pri kateri je sodeloval kot n čelnik nadzorstva.
Zlasti se je toplo zanimal za koristi open-sk h upravičenih posestnikov. Intenzivno je n mreč deloval pri * Za drugi upravičenih posestnikov na Opčinah- kakor tudi kot predsednik zveze vseh enakih zadrug v okolici.
Kako je cenilo tudi širše slovensko občinstvo njegove zmožnosti, priča dejstvo, da je bil predsednik jako razsežne N. D. O, katere razvoj mu je ležal posebno na srcu,
Ce je le kazalo v kakem kraju ustanoviti kako podružnico N. D. O., je bil on prvi, ki je, neglede na materijalne in druge žrtve, pohitel v dotični kraj in tam bodril in navduševal navzoče k nje ustanovitvi. Člani „Zavarovalnice goveje živine" in Konsum-nega društva" na Opčinah so si v svesti, da so izgubili z dr. Sosičem svojo zelo močno oporo.
Kaj je bil pokojnik družini, staršem, bratom in sestricama, o tem naj sodi tisti, ki vidi in opazuje njihovo neutolažljivo bol. — Da si padel, dragi Drejče na srbskem bojišču kot pravi junak, to vemo in smo prepričani o tem vsi, «e bi tudi ne imeli pred seb j uradnega zagotovila, ki Te proslavlja kot res zelo hrabrega in umnega branitelja svoje domovine, tako da si bil predlagan par dni pred smrtjo v Najvišje odlikovanje.
Edina tolažba v tej naši tugi in boli pa so sveti in nauki, ki si jih nam ostavil, Ti dragi, nepozabni Drtjček, po katerih dosežemo one vzvišene cilje, katere doseči si si vedno iskreno želel. — Lahka Ti zemljica tam doli na jugu!
Slava, trikratna slava Tvojemu spominu! Tako Ti kliče vsa Openska vas.
OPĆINE, 2. dne januvarja meseca 1915. leta.
takoj izslediti. Zader, 16. decembra 1914. C. kr. namestništveni svetovalec: Simone Ili.«
Odpust kazni za žaljenje veličanstva.
Kakor poroča »Arbeiter Zeitung«, je urednik socijalno demokratskega stankinega glasila v Harburgu na Nemškem, Schu-bert, prejel od prvega državnega pravd-nika sledeče obvestilo: »Z razsodbo kraljevega deželnega sodišča v Stade z dne 17. aprila L 1914 ste bili zaradi žaljenja veličanstva obsojen v dvamesečno ječo in plačilo stroškov. Obveščam Vas z le-
Rune politične vesti.
Talci v Dalmaciji C. kr. namestništvo v Zadru je izdalo pred kratkim sledeči raz-flas: »Po odredbi c. in kr. vojaškega po-veljmitva v Mostarju je okrajna oblast smatrala za potrebno, da ponovno sporoči prebivalstvu sledeče: Vsak vojaški poveljnik ima pravico jemati talce. Talci se takoj usmrte v sledečih slučajih: prvič, če izkušajo pobegniti in drugič, če bi se astavljali, da bi jih ne vzeli za talce. V slučaju napadov na vojaštvo, na vojaške transportne vlake, na vojaške in erarične predmete Je treba prositi posredovanja Mižnjega Štabnega Častnika, ki Je edini kompetenten v stvari usmrtitve talcev, ko bi se povzročitelji takih atentatov ne dali
PODLISTEK
24 linijskih ladij s skupaj 382.000 tonami, od teh pa ima samo 15 ladij bojno vrednost in 10 jih je mogoče prišteti razredu velikih vojnih ladij. Najnovejše, so 4 Udje tipa „Jean Bart" s 23.500 tonami in po 12 topovi kalibra 30 5 cm, z 22 topovi kalibra 14 cm in 4 topovi kalibra 4 7 cm. (K temu tipu spada tudi francoska ladja, ki jo Je dvakrat lansira! v Otrantski ožini avstro ogrski podmorski čoln U XII.) Med dreadnoughte je šteti tudi 6 ladij tipa „Danton" z 18.400 tonami, 4 topovi kalibra 30*05 cm, ki Jih je tudi mogoče porabiti pri velikih odločitvah na morju. S temi 10 bojnimi ladjami ki niso
]e francoska vlada že leta 1910 predložila nov grogram, glasom katerega naj bi se preorganiziralo francosko brodovje do leta 1919 s stroški 1120 milijoni, tako da bi obsegalo 28 linijskih ladij, 10 križark, 52 torpedovk za odprto morje, 94 podmorskih čolnov, 4 minonosce in večje število pomožnih ladij. Na izve<ftf tega programa dela francoska mornariška uprava že delj časa in upravičeno je misliti, da je svoje delo od početka vojne še podvojila. V prvi vrsti gre tudi tu za linijske ladje. Od teh je sedaj v delu 8 Morda so celo že 3 ladje tipa „Bre-tagne", ki so bile spuščene v morje pred */4 leti, oziroma pred poldrugim letom, danes že oborožene. To so prvi naddreadnoughti, ki imajo po 23.550 ton in 29.200 konjskih sil ter hitrost 20 vozlov. Te ladje so močno oborožene z 10 topovi kalibra 34 cm v dvojnih stolpih. Še ne tako daleč uspela je gradba linijskih ladij tipa „Normandie", ki so jih začeli graditi spomladi ali jeseni 1913. Teh ladij je 5 in ni verjetno, da bi bile gotove pred koncem 1915. Karakteristično za te ladje bo, da bodo imele po 12 topov kalibra 34 cm v posebnih stolpih po 4 skupal, kar je določeno tudi za ladje tipa „Lyonw, ki so jih začeli graditi oktobra t. 1. ter naj dobe celo 15 taldh topov. Razen linijskih ladij ima francosko mornariško vodstvo na razpolago še 19 oklopnih križark, ki pa niso velike bojne vrednosti. Prišteti je še 8 varovanih križark, 10 topničark, 87 rušilcev, 14 torpedovk za odprto morje, 145 torpedovk 1. razreda in 76 podmorskih čolnov.
tem, da Vam je na podlagi najvišjega p^^ enaJkovred bi se "francosko brodovje
oblastila po odloku državnega ministr-	. spuščati v dolge operacije. Zato
stva od 3. decembra 1914. L na moj pred-	6 f-^« log milostno odpuščena kazen in stroški.«
Ravno preveč lepo to ni! V današnjih vojnih časih prihajajo na dan marsikatere
stvari, ki one takoimenovane »boljše« družbe ne kažejo ravno v najlepši luči. Nič ni zopernejšega, nego samohvala, a tein zopernejše je pa sedaj bahanje s hrabrostjo, ki je vendar pravzaprav razumljiva sama ob sebi. Koliko sto tisoč in sto tisoč mož se bori danes na raznih bojiščih in vrši svojo dolžnost z največjo požrtvovalnostjo in samozatajevanjem, in ti rodbinski očetje, ti možje iz ljudstva, iz tako imenovanih »nižjih«(!) slojev, se ne baha-jo s svojimi žrtvami in svojim junaštvom. Zato pa je tem ogabnejše, če se tuintam po časopisju vihte in vihte kadilnice v čast temu in onemu, ki največkrat komaj zaslužuje, da bi bil kje omenjen, ali pa celo tudi tega ne. Kako čudno se vendar čita okrožnica nekega koncertnega podjetja, kjer se za znamenitega avstrijskega goslača Kreislerja izrablja kot reklamno sredstvo dejstvo, da je bil pri Lvovu ranjen na nogi. Rana mu ne preprečuje prireditve cele vrste koncertov. Zatrjuje se pa v oni okrožnici, da umetnik komaj čaka, da bi zopet mogel nazaj na bojišče. Hm, kaj pa bo potem s koncerti, ko vendar zatrjuje ono koncertno podjetje, da »bo njegova privlačnost zaradi one ranitve še tem večja«. In če bo res sodeloval pri onih koncertih, ali bo sviral na gosli ali na svojo — rano? V avstrijskem nemškem svetu znani pesnik Rihard Dehmel je vstopil kot prostovoljec v armado in časopisje mu je pelo tako čast in slavo, da je moralo že vsakomur biti preveč, kdor ima le količkaj soli v glavi. In trdi se, da je celo sam pomagal pri tej proslavi, saj se je celo tudi javno poslovil od svojih otrok v podlistku nekega Časopisa s spisom »Svojim o-trokom«. Ker se jej prva reklama ni posrečila posebno dobro, se je umetnica Thi-la Durieux vrgla na bolniško postrežbo in se jej je vendar posrečilo, da je časopisje priobčilo njeno sliko bolniške strežnice ob težko ranjenem vojaku. Ali se mora res raztrobiti po vsej javnosti, če kak umetnik stori kaj v korist splošnosti? StotisoČ žena dela sedaj v korist splošnosti in milijoni žrtvujejo vse, kar imajo, svoji domovini, ne da bi vedela levica, kaj dela desnica. Zato je pa tako zelo mučno, toda vsekakor zelo značilno in poučno, da imajo nekateri umetniki in tudi drugi od-ličnjaki tako malo smisla za pravo Človekoljubnost. — Tako nekako piše »Arbeiter Zeitung« in dostavlja: Kot donesek k dunajski »človekoljubnosti« naj še zabeležimo, da so razpošiljali po Dunaju vabila k popoldanski predstavi v nekem gledališču, v katerih so naznanjali kot posebno privlačnost malo Rozo Zenochovo (ono ubogo dekletce, ki je v svoji nežni mladosti bilo ranjeno na severnem bojišču in izgubilo nogo). In res so izpostavili ubogega prestrašenega otroka razuzdani radovednosti občinstva in poročevalskih Šmokov! In prirejevalci takih stvari še mislijo, da so storili dobro delo!
Francosko brodovje. Neki inozemski izvedenec piše v „Pol. Kor." : Glede kraja, kjer se mudi sedaj francosko brodovje in kako je pripravljeno, je v nasprotju z drugačnimi vestmi konstatirati, da je v skladu s pogodbami iz leta 1912 z Anglijo glavna moč francoskega brodovja v Sredozemskem morju. Le manjši deli, obstoječi iz 6 starejših oklopnih križark in nekaj torpedovk in podmorskih Čolnov so sedaj zbrani v Kanalu in v varstvo pristanišč v Atlantskem oceanu. Neresnična je torej trditev, da je na severu tudi nekaj linijskih ladij, da podpirajo operacijo angleškega brodovja. Nasprotno Je z vso gotovostjo računati s tem, da bo stopilo vse, kar ima Francoska razpoložljivih ladij, v akcijo v Sredozemskem morju. Na papirju Ima francosko brodovje
Madame Bovary
Pti teh besedah se je Rudolf zgrudil pred njo na kolena; toda v hipu Je začul zunaj v kuhinji ropot cokelj in je opazil, da vrata sobe niso bila dobro zaprta.
»Oh, vi boste imeli usmiljenj« z menoj!« le nadaljeval in zopet vstal, »in izpolnili mi boste edino željo.«
Izrazil ji je željo, da bi ga kdaj obiskala. Gospa Bovary ni videla v tem nič nespodobnega. da bi mu izpolnila to Željo, in dočtm sta o tem govorila, Je stopil v Sobo Karel
»Dober dan, gospod doktor!« ga )e pozdravil Rudolf.
Zdravnik, ki se je čutil zelo počaščenega s tem pozdravom, je odgovoril z množico uljudnih besed, tako da se je Rudolf kmalu izvlekel iz zadrege.
»Milostljiva mi fe ravnokar pripovedovala o vašem šibkem zdravju,« Je dejal.
Karel ga le takoj prekinil rekoč, da je
Bolgarski kralj In njegovi ministri.
Pod naslovom »Kralj in večina« je priobčil Gešovljev »Mir« ta-ie članek:
Cele pripovedke so se pripovedovale o nedavnem obisku deputacije večine narodnega sobranja na dvoru. Kakor nikdar dosedaj so udeležniki te deputacije iz vsega, kar se je godilo ob tej priliki, ustvarjali vse možne zaključke in so na vse možne načine tolmačili različne geste kraljeve. S kolikor oseb smo govorili, toliko različnih utisov nam je bilo priobčenih. Kralj je rekel enemu navzočih: »Vlada sestoji iz treh strank in vse te stranke imajo povsem različne nazore o najusodnejih vprašanjih za državo. Opozicija je mnogo bolj edinstvena v tem pogledu.«
Opetujemo, da smo govorili z desetimi Členi deputacije in čuli smo od njih, ne tri, ampak deset mišljenj o kralju in njegovih nazorih glede državne uprave. Da se danes toliko govori o sprejemu na dvoru; da se naglasa tisto, kar je dosedaj veljalo kakor nekaj povsem nenavadnega — temu vzrok je brez dvoma važna doba, ki jo preživljamo skupno z balkanskim polotokom in z vso Evropo. Nikdo ne ve, kaj nam prinese jutršnji dan in vsi smo nenavadno vznemirjeni. Ob taki razburjenosti je naravno, da se v tem, kar se je v normalnih časih smatralo za samo ob sebi razumljivo, vidi nekaj izrednega. Zato je večina iz dejstva, da nje deputacija ni bila pogoščena na dvoru, sklepala, da jej bo skoro odvzeta vlada. Zato se je po tem, da je bil Genadijev zadržan pri kralju, sklepalo, da kralj bolj simpatizira z narodnimi liberali, nego z liberali. Iz besedi, ki jih je kralj rekel enemu podpredsednikov sobranja, so sodili, da je kralj naklonjen avstrijsko-nemški dvozvezi. Iz besed, ki jih je rekel nekemu drugemu podpredsedniku, so pa sklepali nasprotno. V politiki, posebno, če se jo vodi v času, kakršen je današnji, je ni zgrešeneje stvari, nego je, ako govoriš, kaj in kako hoče delati, če pa nisi popolnoma pripravljen, da storiš to ali to. Ni dvoma, da je desetero mnenj o carju in njegovih nazorih glede vlade, s katerimi so poslanci večinoma odhajali z dvora, le deset mmk, ki skrivalo pravo stanje kraljeve drate. Istotako le tudi kraljeva opazka, da je, kolikor strank v vladi,
tudi on zelo v skrbeh radi Eminega stanja. Živčni napadi se ponavljajo vedno gosteje in on da ne ve, kaj mu je storiti. Rudolf ga je vprašal, dali bi ne pomagalo morda jahanje kot zelo zdrav Šport.
»Da, gotovo!« je vzkliknil zdravnik, »to je zelo dobra misel Jahati bi morala, Ema!«
Ker mu je ugovarjala. Češ, da nima konja, je Rudolf omenil, da fa preskrbi 2e on. Toda odbila je njegovo ponudbo, vsled česar ni silil dalje v njo. Da bi utemeljil svoj obisk, je le dejal, da njegovemu voe-niku, ki mu ie tedaj zdravnik odprl žilo, le vedno ni odleglo.
»Obiičem ga enkrat,« le dejal Bovary.
»Saj vam ni treba, pridem že tam enkrat ž nJim k vam.«
»Tndi prav, hvala vam!«
Nato se je Rudolf poslovil. Ko sta bila sama, je vprašal Karel Emor »Zakaj nisi vendar sprejela prijazne ponudbe gospoda Boulangerja?«
Namrdnila je obraz* navajala vzroke in je slednjič izjavila, da bi to vzbujalo preveliko pozornost.
»Saj je meni to vseeno!« je odvrnil Kft-rei in se je zavrtel na lastni peti »Zdravje je prva stvar. Nisi prav storila.«
»Kako pa naj jaham, ko nimam jahalne obleke!«
»No, daj si |o vendar urezati f« je odvrnil.
Jahalna obleka je odločila.
Ko Je bil kostim izgotovljen, je Karel pisal gospodu Boulaigerju, da sprejema njegovo prijazno ponudbo in da ga njegova soproga pričakuje.
Prihodnjega dne Je stal Rudolf pred vrati z dvema jezdnima konjema.
Nadel si je bil dolge mehke jezdne čevlje. Mislil si feda ni Ema «e nikoli videla takih Čevljev, In bila je res vsa očarana, ko ga je opazovala v njegovi žametasti jopi in v belih jezdnih hlačah. Bila je že napravljena in ga je pričakovala.
Justin je prihitel Iz lekarne, da bi fo vide!, In tudi lekartar se je pojavil na vratih. Priporočal je gospodu Boulangerju največjo previdnost.
»Nesreča ae kmalu sfddif Le pazite! Sai se vam toonfe ne plašita tako lahko?«
Ema je začula ium nad seboj. BiU je rattdta. k* je stala pri oknu a malo Ber-to, trkajočo po lipah. Otrok je po&ljal svof materi poljubčke, a Ema mu je mahala s palčleo.
»Mnogo zabave!« ie vzkliknil lekarnar, •in bodite zelo
toliko nazorov o aktuelnih vprašanjih, le maskiranje sltuvaclje. Z ozirom na to vsi vtisi, ki so jih odposlanci-dobili tega dne na dvoru, pomenjajo samo eno: da dvor ne želi, da bi se sploh vedelo, kako je njegovo mnenje. Razume se, da s tem Še ni rečeno, da ima kralj v tej stvari že svoj končno ugotovljen sklep In da bo postopal v soglasju s tem sklepom. Nasprotno: možno je, da je kralj na razpotju svojih poznanih simpatij in želja.
Pa naj kakorkoli mislimo o razmerju med dvorom in vlado, moremo v teh važnih časih povdariti eno stvar, da je ne pozabimo. Nikdar še ni bilo na Bolgarskem vlade, kl bi bila manje samostojna napram dvoru. Brez pretiravanja se more reči, da se vsikdar,^ko je kralj kaj odredil, kmalu pokazuje, da so bili ministri istega nazora. Ako bi sodili po imenu, morali bi pričakovati, da bo »liberalna« ali »narod-noliberalna« stranka samostojneja napram kralju, kajti prava »liberalnost« bi morala iti bolj na levo in bi morala biti opozici-jonalneje razpoložena. Kratka zgodovina od našega osvobojenja po kaže, da se pri nas dogaja nasprotno, in posebno, da so se nasproti kralju samostojneje vedli elementi, ki v očeh javnosti veljajo kot konservativci in ki so jih njihovi nasprotniki žalili kot nazadnjake, nego pa se vedejo takozvani liberalci. Ob takem razmerju med kraljem in vlado, si ne moremo domnevati, da bi imeli naši vladni krogi o katerem-koli vprašanju več nego eno mnenje, ki je — kraljevo.
Razume se, da bodo za vse, kar se zgodi, odgovarjali ministri, ki so pripravljeni podpisati, da se strinjajo z vsemi mnenji in sklepi kralja že poprej, nego so jim poznani! Ali pri vsem tem bodo vendar vsi vedeli, da to pot pade moralna odgovornost popolnoma na kralja, ker bodo vsi uvaževali, da je kralj delal svoje odločitve v popolni svobodi, brez svojih ministrov ter da so ministri samo izvršili te sklepe.
Strelski Jarki v vojni.
V današnji vojni so najbolj znamenito bojno sredstvo strelski jarki, ki se grade povsod na bojiščih in služijo vojakom kot stanovanje na bojni fronti. To je edino sredstvo, ki se ga poslužujejo vse vojskujoče se države. Kakor je znano, so zlasti Rusi v tem oziru pravi mojstri; zaščitne jame izkopljejo z neznansko hitrostio in izginejo potem v njih kakor kafra. To je, kar so se naučili v japonski vojni in kar sedaj mojstrsko izrabljajo. Vse druge države so se morale te vojne tehnike šele naučiti. Strelski jarki, ki so zadobili v modernem vojevanju toliko važnost in o katerih se misli, da so delo najnovejšega časa, so se pravzaprav uporabljali že v 18. stoletju kot sredstvo za zatočišče proti sovražnemu ognju. O tem nas uči ruski vojni maršal Karel Josip Ligne. Dne 13. decembra 1914 je bila stoletnica njegove smrti. Ko je ruska carica Katarina 1. 1787 napovedala Turčiji vojno, se je stavil knez Ligne carici na razpolago in mu je bilo faktično poverjeno poveljstvo nad veliko rusko vojsko. V začetku je proti njemu močno spletkaril knez Potemkin, a tekom vojne si je pridobil veliko zaupanje carice. Zlasti pri osvojitvi Belgrada je našel priliko, da se je odlikoval. Knez Ligne, ki je znal, kakor znano, izvrstno operirati tudi s peresom, je neprestano poročal o svojih doživljajih in izkušnjah v turški vojni grofu de Selour. Ta pismo zavzemajo med mnogimi literarnimi deli glasovitega kneza častno mesto. V šestem pismu, ki je bilo pisano v taborišču Očakuva dne 1. marca 1788, se nahaja sledeče interesantno mesto: Turki razpolagajo z dvema izvrstnima taktičnima sredstvoma. Interesantno je zlasti, da izkopujejo jame v zemlji in v utrjenih pozicijah, da se tako zavarujejo proti krogi jam sovražnih topov. Vsak človek ima svojo luknjo, kjer se skrije, dokler traja grmenje topov. — Vidimo torej, da to izvrstno boino sredstvo ni bilo iznajdeno šele danes, ampak že pred stoletji in se uporablja še dandanes z velikim uspehom. _
rtu le vmi previdni.«
Sličice iz volne.
Pogreb ruskega ujetnika. O pogrebu nekega ruskega ujetnika, ki je za jetiko u-mrl v ujetniškem taboru pri Freistadtu na Gornjem Avstrijskem, poroča »Arbeiter Zeitung«: Samotno, žalostno je bilo umi-
Mahal jima je še nekoliko časa s časopisom, ki ga je imel ravno pri roki.
Kmalu sta začela konja dirjati. Rudolf je jahal venomer tesno ob Emini strani. Od časa do časa sta izpregovorila besedico. S povešinimi očmi in z nekoliko iztegnjeno desnico se Je Ema udajala ziba-Jočemu se gibanju v mehkem sedlu. Ob vznožju griča je Rudolf pognal konja, ki sta jela nato naglo dirjati.
Ko sta dospela na vrb, sta se naenkrat ustavila in Emi je pri tem njen modri paj-čolan zdrsnil čez <*braz.
Bilo je prve dni oktobra. Pokrajina Je bila zavita v tanko meglo, ki se je vlekla med gričevjem, se dvigala kvišku in zopet padala. Tupatam so se videle skozi meglene pajčolane, obsevane od hipnih sotačnih žarkov, v daljavi yonvillske strehe, vrtiči ob vodi, dvorišča in zvonik. Se nikoli se ji ni zdela vas, v kateri je bivala, tako majhna m revna. Z višine, kjer sta se nahajala, ie zrla pred seboj vso dolino, podobno velikemu jezeru, polagoma izhlapevajočemu v zraku. Od časa do časa se je prikazala skupina dreves, dolgi obrisi topolov, moleči iz megle kakor gorovje, zibajoče se v vetru. Ob strani na travniku med smrekami Je trepetala v o-vlažaem zračiu ruiava aorka svetloba-
ranje, ki je bilo sojeno temu štiridesetletnemu kmetu iz okolice Kijeva. Daleč od domovine, od žene, ki jo je zapustil s petimi otroki najnežnejše starosti; samo dva tudi ujeta ruska sanitetna vojaka sta bila navzoča v bolniški baraki, ko je v temni noči izdihnil svojo dušo. Njegovi tovariši so dobili od stavbnega mojstra, ki je zgradil barake, nekaj desk, iz katerih sta zbU la preprosto, neostruženo krsto. Drugi so napravili iz dveh drogov preprost križ. Občina Je posodila pregrinjalo za krsto. Tako so bile gotove vse priprave za pogreb ujetega, sedaj vseh težav rešenega Rusa. V nedeljo, 21. decembra, ob 10 dopoldne so pokopali tujega vojaka. Vojaki stražnega bataljona so prinesli smrečja iz gozda in so si izposodili ročni vozič, ki je rabil potein za mrtvaški voz. Pokopališče, na katerem je bil pokojnik pokopan, leži na visokem hribu. V tem je profos zbral pogrebce: iz vsake batake po dva moža, ki so tudi dobili smrečje, da so ga podarili namesto vencev umrlemu tovarišu. Na južnem Ruskem je namreč navada, da pred pogrebnim izprevodom potroša-jo od deset do dvajset korakov smrečje na pot. Ko so naložili krsto z mrličem na voz, so ujetniki zapeli otožne korale, ki so jih vsi navzoči, tudi kmetje iz okolice, ki so prišli v cerkev ali pa na trg v Freistadt, poslušali odkritih glav. Vse je bilo globoko ginjeno, tudi stražno moštvo. Nato se je začel izprevod pomikati. Spredaj je hodilo šest mož s smrečjem, potem mlad, visok Rus, ki je nosil križ, potem dvajset pevcev, krsta in končno o-stali pogrebci, sami soujeti tovariši, ki so prišli skupaj z umrlim pod orožje in so bili tudi ž njim vred ujeti. Bil je zelo žalosten pogled. Izprevod se je pomikal pojoč mimo taborišča na pokopališče pri Sv. Petru. Ob grobu je neki ujetnik" izprego-voril par besedi, oglasil se je nato Še otožen slovanski zbor in potem je zaropotala zmrznjena prst na krsto. Preprosti križ, ki so ga nosili pred izprevodom, so zataknili v zemljo in kratek napis na njem pravi, da tamkaj počiva Andrej Le-ško, kmet iz I. v Rusiji, rojen leta 1874. Tam gori na samotnem bregu, na pokopališču, ki obdaja romarsko cerkev, zgrajeno v trinajstem stoletju, je sedaj našel svoj mir, on, kmet iz daljnje Rusije.
Nenavaden dvoboj na bojišču. Neki dopisnik s severnega bojišča piše: Dobili smo povelje: Naskoki Stotnija je naskočila. Bili smo kakih tristo metrov oddaljeni od ruskih zakopov, ko je začela središče stotnije obsipati toča krogelj iz ruske strojne puške. Morali smo se zakriti v zakopu. Toda strojna puška nas je našla tudi tam, ker so kroglje letele tako blizu nas, da so nam metale pesek v oči. Kdor je le vzdignil glavo ali roko, je padel, zadet, v jarek. Položaj je bil obupen. Zaradi ene strojne puške ni mogoče dalje. In vendar, dokler ne preneha streljati ta strojna puška, bi bil vsak poizkus naskoka zastonj. Z nami v zakopu Je ležal neki narednik, ki je v civilnem življenju izvrsten lovec in strelec. Vzel je nekemu vojaku puško, vzdignil glavo in začel streljati. Ustrelil je štirikrat. Naenkrat je strojna puška nehala streljati. Očividno je zadela onega, ki je upravljal strojno puško. Čez nekaj časa je strojna puška zopet začela ragljati in si je vzela za cilj narednika. Razvil se je strašen dvoboj. Strojna puška je izstrelila do 360 krogelj, narednik pa le kake tri ali štiri, pa je strojna pulka zopet ornolknila. Narednikova kro-glja je zopet zadela. Po daljšem odmoru jc strojna puška zopet začela streljati iu narednik je zopet nadaljeval dvoboj. Vstal je, pomeril, sprožil in zopet počepnil v za-kop. Kmalu je strojna puška zopet omolk-nila. Čakamo. Nič. Streljamo, in zopet nič. Strojna puška molči. Opustila je dvoboj irl se je očividno preselila s tega nevarnega mesta. V tem pa je skočila naša stotnija iz zakopa in naskočila. Seveda je bil narednik odlikovan.
Trpljenje pijonirjev. Neki nemški dopisnik opisuje strašno in mukepolno delo pijonirjev v vojni. -»S krvavim naskokom smo pregnali sovražnika iz S ... in tvorili najsevernejši del nekega bojnega krila Hindenburgove armade. Nato smo na potu med S. in B. naleteli na mnogo večjo sovražno armado, vsled česar smo pričeli svojo fronto razširjati in iskati zveze z enim oddelkom v naši bližini. Zakopali smo se skupno ž njim. Mi pijonirji smo prehodili v strahoviti plohi celih 35 kilometrov in ko smo srečno dospeli do fron-
Podkve konjev so se udirale v rdečkasta, mehka tla, poraščena vsenaokoli s sinre-čevjem.
Rudolf in Ema sta jezdila ob parobku gozda. Od časa do Časa se je ozirala v stran, da se je izogibala njegovim pogledom, in je potem videla samo mimobeže-ča drevesna debla, kar ji je povzročal*-nekoliko omotice. Konja sta sopihala, us-njata sedla so prasketala.
V trenutku, ko sta dospela v gozd, ie prodrlo solnce skozi oblake.
»Nebo se nam smeji,« je dejal Rudolf.
»Ali menite?« je vprašala.
»Naprej, naprej!« Tlesknil je z jezikom in obe živali sta veselo dirjali dalje. Praprot ob poti se je zapletal v Emina stremena, Rudolf se je sklanjal naprej, ne da bi se ustavil in ga odstranil. Kmalu je zopet jezdil tesno poleg Eme, da jo je branil vej, in Čutila je, kako se je njegovo koleno dotikalo njene noge. Na nebu ni bilo nobenega oblačka. Drevesa niso šu« mela. Jahala sta dlje časa po cvetočem vresju; male vijolične gredice so se menjavale z drevjem in grmičevjem. Tupatam je zafrfotalo v grmovju, bila je vra-jna, leteča med hrasti.
'^alje.)...
»ctfimjsr« st. d.
Stran nT.
te, ...	a^cu ogenj. Spravili
smo taiMij svoje topove na varno mesto. Med tem je sovrainik iz izvrstne pozicije neprestano bljuvaJ na nas granate in Srapneie. Toda človek se privadi tudi temu. Mo? verni pes, ki je sodeloval v vojni kot prostovoljce, se ni mogel privaditi grmenju topov. Kar je nastaJ na fronti strašen bojni hrup. Topovi so sipali granate in šrapnele, ko so se Rusi umaknili vsled našega ognja. Dvajset ur nismo za-vžili ničesar; naš obed je bil že napol go-tav. toda morali smo ga razliti v pesek, ker je pri*ei ukaz, da moramo slediti Rusom. Konečno je bilo vendar dovoljeno, da obstanemo in se spocijemo. Dnevi so minevali med neprestanimi napadi koza-kov in ruskih čet. Komaj je napočilo jutro, že so pričele z vseh strani pokati puške: poroldne je operiralo rusko lahko topništvo, ponoči pa so nas napadali kozaki, ki so nam odrezali izza ledja telefonsko zvezo, streljali na naše straže in se zopet umaknili, vzevši s seboj svoje mrtve in ranjene. Naši ljudje so med tem neprestano gradili mostove. Na reki S. je bilo treba zgraditi več mostov, a pod vsakim mostom so bile nameščene eksplozivne stvari, da se za slučaj potrebe mostovi lahko takoj poženejo v zrak. Vsa pota smo morali napraviti neprehodna, drugi so zopet sekali po gozdovih, da ima infanteri-ja svoboden pogled na sovražnika, na drugem mestu zopet pa so pijonirji kopali in gradili strelske jarke. Neko noč se nam ie javilo, da stojite proti nam dve ruski konjeniški diviziji. Noč in dan smo delali neprestano. Naši pijonirji so za nami podirali vse mostove in zažgali vsa skladišča drv. Vsa zemlja se je tresla od eksplozij in mi smo se umaknili v naše pozicije. Morali smo ostati med dvema jezeroma, da zadržujemo sovražnika toliko časa, da spravimo tren na sigurno mesto. Varovale so nas strojne puške. Razvil se je strašen boj s topovi in šrapneli. Nas, ki smo imeli posla z gradnjo in uničevanjem mostov, je sovražnik odrezal od naše čete. Preganjal nas je notri do meje in nam prizadejal strašne izgube. Bili smo tudi uradno že proglašni za mrtve, a se nas je k sreči nekoliko rešilo.
Iz božičnih dni naših vojakov. „Slov.
Narod" priobčuje sledeče pism *, ki opisuje, kako so praznovali božič enoletni prosto voljci trdnjavske artilerije v neki trdnjavi na jugu : Dragi domači Danes ie božični dan. Zjutraj smo šli k maši, pa smo imeli smolo in smo prikorakali v cerkev ravno, ko se je maša korčala. Pa so nas potolažili, bog da je itak videl našo dobro voljo. Oba vaša paketa sem prejel že včeraj opoldne. Prišla sta zelo hitro. Prav lepo se zahvaljujem za vse. Ne vem, kaj je bilo najbolje, ampak najprej sem končal s tem, kar je bilo ped čokolado. Rum tudi vidno pojema. Zanj imam vedno mnogo gostov. Celo Iz druge vojašnice so prišli včeraj stari znanci na požirek, ko so izvedeli, da imam rum iz Kranjske. Kranjski rum je namreč že od zadnjič na glasu. Viržinke so s; že snoči izpremenile v dim, tobak pa počasi puham, sem ga pa zelo vesel, ker je ta tobak za pipo najboljši, pa se ga tukaj ne dobi. Bosanski tobak je sicer finejši, ampak v pipi je kisel, t rami tobak je pa, resnici na ljubo bodi povedano, nekoliko drven. Sicer pa sedaj dobivamo namesto tobaka po 4 vin. dnevno v gotovini. Snoči smo imeli božićnico. Dobili smo smreko in jo okrasili. Potem smo povabili svoje učitelje, poročnike n nadporočnike in pa majorja, komandanta našega bataljona. Vsi so prišli ob a/A na 6. Ker sem med tovariši po rangu prvi, sem jih moral jaz po/draviti. Zahvalil sem se jim za prihod in sem jih povabil, da bi bili z nami pri lomljenju božičnega kruha. Gosp. major je držal znamenit patriotičen govor, ki ga je zaključil s trikratnim slava klicem, Nadp ročni k, naš šolski vodja je bil zelo vesel, ker se je vse tako v redu in po načrtu izvršilo in je bi!o vse tako dobro avan-žirano. Trikrat mi je rekel, naj povem tovarišem, da je božičnica napravila na vse najboljši vtisk in me je potrepljal po rami. Major se je tudi za vse zanimal. Bil je ži vahen večer, zastopani so bili skoro vsi avstrijski narodi, največ Čehov, jaz sem bil edini Slovenec. Tisti tovariš, ki je z menoj na fotografiji, je Rusin iz Bukovine, od ru ske meje. 15. avgusta je dobil zadnje pismo od doma, od takrat ni več nobenega glasu. Zato d lim z njim Vašo božićnico. Jutri je sv. Štefan, rajnega očeta god. Popoldne bom šel pogledat, ali Je nekdanji moj profesor L. še tukaj v bolnici. Slabo vreme in gozdi so precej vzeli tega korenjaka... Se enkrat se Vam zahva'im za božićnico bi vse prav iskreno pozdravljam Vaš Jože. 25. decembra I. 1914.
DomaČe vesti.
Poroka. Poročil se je včeraj g. Franc Rus, uradnik .Splošne hranilnice- v Trstu, z gospico Maro Urankarjevo. Mladi dvojici naše najprisrčnejše čestitke!
2ltni trg. Na žitnem trgu v Budimpešti je kupčija zaustavljena. Pa tudi na Dunaju ni znatno bolje. Kar se ni v Budimpešti dogodilo, odkar stoji žitna borza, dogodilo se je minulega tedna: bilo je dni, ko se ni sklenila niti ena kupčija, a v vsem minulem tednu je bil prodan samo en vagon pšenice. To je rezultat maksimalnih žitnih cen, radi kate.-ih toliko producenti kolikor veliki trgovci enostavno Štrajkajo. Producenti ne dajajo na trg blaga, a trgovci nič ne kupujejo, dočim mlini, ki bi morali kupovati, da morejo delati, nimajo na razpolago žita, ki ga je — o tem so prepričani — razmerno mnogo, ali ga a-erami špekulanti drže v zalogah, pričakujoč »boljših Časov« — zase!
Ako se temu abnormalnemu stanju ne napravi hitro konca, zastanejo za konsu-nente hudi časi, ker ne bo moke. Zato
zahteva »Pester Lk>yd«, naj se stori eno ali drugo: ali naj se preide k oblastvenemu rekviriranju žita, ali pa naj se z novo vladno naredbo določi, da se imajo maksimalne cene vsakega meseca za 1 krono zmanjšati. V tem poslednjem slučaju bi producenti tudi brez rekviriranja hiteli s svojimi zalogami na tržišče, ker bi videli, da iz zaieljenega povišanja maksimalnih cen ne bo nič, in da — nasprotno — še izgube, ako se bodo še nadalje branili prodati svoje žito. Vsekako pa je kalamiteta zelo velika in čim hitreja remedura hitro potrebna.
Na dobrodelnem koncertu, katerega priredi naia ženska podružnica CMD na praznik, v sredo, 6. t m., sodeluje Iz posebne naklonjenosti gdč. Cirila Medvedova iz znane narodne rodbine trgovca Medveda v Gorici. Gdč. Medvedova obiskuje sedaj drugo leto glasbeno akademijo na Dunaju, ima krasen alt, Id jej obeta še krasno bodočnost v njenem poklicu. Pov-sodi, kjer je dosedaj nastopila, na Dunaju, Gorici .... si je s svojim globo .o občutnim prednašanjem na mah osvojila srca poslušalcev. Na našem koncertu bo pela tri najnovejše Adamičeve pesmi za mladino: Molitev", „Slanico" in „Tepežno pesem". Kot drugo točko pa znana krasna samospeva : P. H. Sattnerjevega »Zaostalega ptiča in Ipavčevo „Ciganko Marijo". Krasne pesmi dajejo pevki vso priliko, da pokaže vso lepoto in moč svojega glasu,
Kot drugi solist nastopi gosp. Josip R i j a v e c, tudi gojenec dunajske glasbene akademije, kjer je končal tri letnike. Našemu občinstvu je znan s koncerta „Glasbene Matice, kjer je pel o „Mrtvaškem Ženinu" veliko ulogo ženina. Od takrat Je njegov glas na moči in sijaju le pridobil. O njem in o samospevih pa jutri.
Ogleduštvo po ženskih osebah. C. kr. namestništveni svetnik v Trstu nam javlja: Poizvedelo se je, da se poslužuje sovražno inozemstvo za službo ogleduštva na železnicah potujočih, dozdevno čisto nedolžnih žensk. Te ogleduhinje, ki so po navadi mlade, lepe, elegantno oblečene ženske, se med vožnjo na železnici približujejo vojaštvu, skušajo poizvedeti, od kod prihaja in kam odhaja vojaštvo, ugotoviti vrste vojaštva, iz-poznati strokovno izobrazbo nadomestnega moštva, prisluškovati pogovorom, kratkomalo nabirati vsakovrstne vojaške informacije, ki ki bi, izdane sovražniku, zamogle pouzročiti najškodljivejše posledice. S tem se opozarja občinstvo na poslovanje teh ogleduhinj in se prepoveduje v ogib kazenskih posledic izdajanje poljubnih vojaških informacij nepoklicanim osebam, svari pred neprevidnim govorjenjem v navzočnosti nepoznanih oseb, in se obvezuje brezpogojno vsakogar, naj si je vojak ali ne, da sumljive osebe takoj ovadi (vojaškemu poveljništvu na kolodvoru, železniškemu osobju, orožnlštvu, policijskim organom) in ako bi hotele take ženske ubežati, da jim beg zabrani ter jih izroči najbližjemu civilnemu ali vojaškemu oblastvu.
O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. V
pomožno bolnišnico v zavodu »Austro-A-merikane« so bili sprejeti Avgust Krastič od 7. pešpolka, Anton Cerkvenik od 5. domobranskega pešpolka, Alojzij Mazutto od 5. domobranskega pešpolka, Josip Vo-uk od 5. domobranskega pešpolka, Gverin Degrassi od 97. pešpolka, Avgust Pado-van od 97. pešpolka. Ivan Menou od 27. pešpolka, Josip Lušič od 7. pešpolka, Pa-skval Toffetti od 7. pešpolka, Gvidon Ca-nolettti od 4. domobranskega pešpolka, Peter Crnač od 22. havbiškega oddelka, Anton Sibelja od 97. pešpolka, Josip Srdoč od 17. pešpolka, Anton Pertot od 97. pešpolka in Ferdinand Zappola od 97. pešpolka. Odpuščeni so pa bili iz te pomožne bolnišnice Janos (?) od 29. domobranskega pešpolka, Jurij Kramer od 6. domobranskega pešpolka, Agimir Umek od 5. domobranskega pešpolka, Pavel Lutar od 29. domobranskega pešpolka, Mihael Mandl od 20. pešpolka in Josip Karlik od 93. pešpolka, ti so bili vsi premeščeni v bolnišnico pri Sv. Mariji Magdaleni. — V pomožno bolnišnico v prostorih nemškega telovadnega društva »Eintracht« je bil sprejet Kajetan Tofiani od 97. pešpolka.
10 kron srebrnega dnenarja. Bnssolinijeva ni niti zavarovana proti tatvini z vlomom.
Pazite na žepne tatove. Frančiška He-tzeU ki stanuje v ulici del Ponzanino štev. 9, je prijavila včeraj predpoldne na policijskem komisarijati v ulici dei Bacchi, da ji je neznan uzmovič na vogalu ulic della Barriera vecchia in Pondares, ko je gledala voz nekega krošnjarja, izmaknil iz žepa novčarko, v kateri je imela 12 kron denarja in dva zlata prstana, vredna oba skupaj 20 kron.
Umrli so: Prijavljeni dne 2. t m. na mestnem fizikatu: Zolli Kormela, 5 mesecev, ulica Tor Cucherna štev. 6; Cerovac Štefan, 5 dni. Sv. Marija Magdalena zgornja štev. 271; Rupnik Ana, 6 mesecev- ulica E. Manuzio štev. 8.
Vekoslav Švagel - Trst m, ciuiia n
Slovensko glednlttfe o Trsta.
KRONSKA PREDSTAVA.
Danes, dne 3. januarja ob 4. popoldne se uprizori burka s petjem v 3 dejanjih (6 slikah)
„BREZ DENARJA".
(Spisala L Kremi in K. Lin dan.) Uglasbil L. Kuhn. Režijo vodi g. Daneš-Gradii CSEBE:
Marica pL TihodoLska ,,,,,, gč. Kavčičeva
•	. g. Mihajlovič
•	• gč. Maruš« va
•	• g. Gabršček
•	• g. Kovič
•	mg- Gruden
•	. gč. Kovačiče va
•	• g. Rado vič
•	. g. Terčič g. Vetko
Karel Cekin, xyen Stric • Serafina, njegova hči . • Bruno, baron Weggfe • • Dr. Slak, notar . . . • • Avgust, streiaj . , < • • Tja kuharica pri Cekinu
Martin Megla......
Grapar, vaški učitelj . .
Trebušnik..........____
Miha Skok, umivalee izložben, oken g. GRADIŠ Mmijetica Glavačeva, perica . . . gč. LE PUŠE VA Jaka Glavač, qjen oče	g. Kralj
Alfred Prismodin I.	Oelik
Vetrnjak, Člani 'kluba samcev • • . g Hreščak Dolgun	•• •
Bo ž dar pL Gornik .	g. Terčič
Jesihovka	gč- LiČenova
Ogrizovka . .........gč. Oblakova
Potreba	g. Fischer
Valentin Zadnik, trgovecz modnim
blagom............g. RUMPELJ
Gospa Zadnikova...... • . gč. Cinkova
Rudolf pL Gornik, polkovnik v pok. g. Gabriček Gostje, pevci, komiji Ltd.
Kapelnik g. PREMRTT.
Cene : Sedeži 1 K. — Stojišča 50 vin. • • •
Današnja predstava se ponovi zadnjikrat v tej gledališki sezoni, in sicer kot kronska predstava. Predstava je dosedaj vsem obiskovalcem gledališča ugajala že z ozirom na to, da je igra dobro naštudirana in pa tudi, ker je v resnici igra polna humorja in pristnih dovtipov. Upamo, da si bodo predstavo ogledali tudi naši okoličani iz spodnje in gornje okolice, saj vendar tudi oni potrebujejo v teh resnih časih veselja in zabave.
Vstopnice so ves dan v predprodaji pri g. Bičkovi, vratarid Narodnega doma.
Leopold Kuret
trgovina jestvin. Trst, Sv. Marija Magdalena Zgornja 5tv. 79
vošči srečno novo leto
vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem In znancem.
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA
(Bosako va uzorna Češka gostilna v Trstu) se nahaja nlici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Gaiatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
Delniški kapital In rezervni Tai Dr fln m ne zakladi K 27.000.000.— iH- w n"*3
mm »idu m muc
Via Poortrosso it. 5 - Mrežnica i Trsti - Via Itoata št 15
se peča z vsemi bančnimi pošli, posebno nakupom In prodajo tujih volu«.
gfve vlogi n knjftict m blagajniške nakaznice obrestuj« po
«11 01 vloge na tekočem raČTuru po dogovora |2 |0 so iste, neglede na določila obstoječega, moratorija, vlagateljem vedno na nupolhgo. iavek plača banka iz listnega. - Pialiln n!ogt m vsa idi = uurkije izvrtajo promptno ii z oajrcanjiimi stroški. =====
priporoča dovaoon občinstvu srojo dobroanano
trgovino Jestvin in kolonijalnoga blaga
Ta trgovina — dobro poznana Slovencem v Trato, v okolici in na deieli ie pod vodstvom g. Jakoba BambiČa — poetreže enako dobro slavnemu občinatvu ■ blagom prve vrat« po smernih cenah. - ZALOOA OTROBOV, KORUZE in MOKE.
MNi ■ Mm k fckii. - M*n& M n* jm h fin turin fetiii v m Fanti fln. II.
PODRUŽNICA DRUŠTVA „PRAVNIK" v TRSTU naznanja, da je njen član, gospod
Dr. Andrej Sosič
odvotnlikl kandidat v Trstu In c. kr. nadporotnlk pri 32. paSpolku
dne 29. novembra 1914 na južnem bojišču podlegel težkim ranam.
Slovenski pravniki ohranijo odličnega tovariša trajno v spominu! TRST, dne 2. januvarja 1915.
Sporočamo žalostnega srca narodnemu jugoslovanskemu delavstvu, da je naš tovariš in bivši predsednik
Dr. Andrej Sosič
odvetnliki kandidat v Trstu
padel dne 29. novembra 1914 junaške smrti na srbskih tleh. Slava mu!
TRST, dne 2. januvarja 1915.
Narodna delavska organizacija
za Koroško, Štajersko, Kranjsko, Primorsko in Dalmacijo.
4\- - y: -
Javljamo slovenskemu narodu tužno vest, da je naš preljubi tovariš, zaslužni starešina in bivši predsednik
Dr. Andrei Sosič
odvetniški kandidat v Trstu
dne 29. novembra 1914 padel junaške smrti v Srbiji, južno od Valjeva. Dne 30. nov. 1914 so pokopali na srbskih tleh mladega častnika, naš ponos in našo nado. Čast njegovemu spominu!
Slov. okod. fer. Mtvo Juta".
TRST, dne 2. januvarja 1915.
feosko podružnica družbe sv. C. in M. v Trstu
priredi
na praznik, v sredo, 6. Januvarja 1915
dobrodelen koncert
v veliki dvorani
- Narodnega Doma v Trstu.
Pri koncertu sodelujejo: gdč. Cirila Medvedova — alt, g. Josip Rljavec — tenor, g. Ciril Erien — klavir, vsi iz Gorice in me-?an oktet. — Začetek točno ob 8 zvečer. Predprodaja vstopnic pri vratarici Narodnega doma v Trstu.

Zimska tatvina. Fran Lampe, ki stanuje v ulici dei Conti štev. 15, je bil še pred-snočnjim šel na polič vina v gostilno, ki se nahaja v hiši štev. 40 v ulici Q. Car-ducci. Frišedši v gostilno je slekel suknjo in jo obesil na klin. Ko Je pa popil svoje vino in hotel oditi, ni bilo njegove suknje — ki je vredna 40 kron — nikjer več: neznan uzmovič jo je pobasal in odnesel. Lampetu ni preostajalo drugo, nego da je Šel na policijski komisarijat v ulici dei Bacchi in tam prijavil neljubi dogodek.
Tatvina z vlomom. Ana vdova Bussoli-nijeva je včeraj prijavila na policijskem komisarijatu v ulici dei Bacchi, da je na dan sv. Silvestra med polpeto in osmo uro zvečer, ko je bila ona odšla iz svoje trgovine v ulici del Solitario, kjer prodaja ponošeno obleko in obuvalo, neznan tat vlomil v trgovino in ukradel 30 parov starih čevljev, vrednih 60 kron, 7 pletenic 1 maj) in dve črni suknji, vredni 40 kron in
+
Potrtim srcem javljamo podpisani vsem prijateljem in znancem britko vest da je naš preljubljeni
Dr. Andrei Sosič
odvetniški kandidat v Trstu
dne 29. novembra 1914 padel junaške smrti na bojišču pri Čačkom v Srbiji in da je bil pokopan dne 30. istega meseca pri Kamenici. Maša zadušnica se vrši dne 14. t m. ob 8. zjutraj na Opčinah.
OPČINE, dne 1. januvaija 1915.
Druilna Sosič.
i«
— K
Sv. CM. - Posojilnica drultvo na Opflnah
Oll AU I T«
»oiinuan »k
v trstu, one januarja iyio.
Denes, neflello, specijaliteta u restronnHHmtem BflLKflH: pečena gos s tirolskimi cmoki n
:: MALI OGLASI ss
□□
QC □□
M nfoujo po M Mino ti>kaa« osjo enkrat ti
: pristojbina coafta
Pertot urar.
ulica Stadion U. 26!!
1209
Antonlo Corrado
co nurmorji Sprejem« tajal po
22—53 bi»
ulio* Pieti »tv. 19 »roća svojo delsvni-po pravila. Telefon *t-
1107
Heblouana sobo naj ena gospodu ali §°9Pj®?
t ulici Oommerciale Jtv 11. HI. nadst.	4000
y..1A	zajamčeno pnre vrst« in kuhano,
liUSIO SVEZČ ter furlanska sveža jajca se prodajajo v zalogi Via Rnggero Manna štev. 2. Cene
zmerne	1
Krompir ltoT M -pro^J- ^
Chi"zza t«t 7, desno
brez vreče. Zaloga ulica
nHm|nnn kolesa, skoraj nova, znamki Neu-ItUftJlJcHU mann. Adler. Empire, prodajo ee po
nizkih cenah- TOMADES&O nL Caprin 2.	3
uAUaN in motorna kolesa, zajamčene poprave
IlOltSO izvrže po zmernih cenah TOMADESSO
avt. »neha ik. Caprin 2.	__*
Mlekarno Hruiico,
sveže mleko, manlo in drugo ter voSći sretno novo leto.	®
ilfitnlii^N podučuje slovenščino in nemščino UllIBIJIlO v vseh predmetih. Podnudbe .Učiteljica ca ns. odd. Edinosti.	6
«22* se delavec čevljar za popravljati čevlje. — lSlE Ulica Farneto &L 7*6 pritličje, čevljarnica
Krischiach.
Ifl/ilfAdll babica sprejme noseče na dom. XJS. iZnUjCIlU Chiozza 50, pritličje.	S
9nn Cftft iitrov dobro pasteliziranega mleka LUU~3UU imam proti pogodbi takoj za oddati. Ve pove Ivan Vidmar, črni vrh nad Idrijo. <9
V^imlAMA Šivilje iščejo deta, tudi irven hiSe. izurjene Čarbola zgornja 1%. J. Trebže. tU'
Odda se
solnčna soba z dvema jKj-teljama v uli'i Eelvedere 12, ^ rata 15. 4015
Habllrnna soba 3
Alfi t. 7. vrata 5, prvo nadstropje.
iletni ženi. — Ulica 401 r.
Gostilno T	Warco 35. toč! kratki
|«av~ka
teran prve vrste po kron 1 04 ter vi-i-trska vina,	1229
? HllOildf najfinejše vrste, posebno priporočljiv ■JllllJtlvlJl proti kužnim boleznim, se dob pri <>*br< elu Eržen. Zapuie, poŠta Begunje pri Lescah Kranj-ko. Za pristn< nt se jamči. Cene zmerne. 2569
ro «1
f!2 29
PRIPOROČLJIVE TCRUKE
M BH
BB
rn slavnemu občinstvu hi-
FrSPOFOtU 12 :::: gijenićna BRIVNICA B. IIARAŠTA, Via Carducci 9 (prej Ant.
Šebek). Pranje glave, vsakovrstna lasuljars»ca dela. Na'boljši trž damski salon. Zmerne cene.
M
Fotografi.
pomini so artistiine fotografije ca 51 kristalu, jrorcelanu itd. za priveske, ?L=r-ob.te kamne in slično. — Za-fopnik veiikejja odktj* za reprodukcijo artističnih fotograiij je I^VAKKI PFLIZZAuI, urar. Trst, ulica Nuo^a t. 41 kp»li>ča Salem'.	1495
GosMlne.
OMfnijsHo društvo o BarKouljah
(bi iu cerkve) toči izborna v;na n j ostreze * fino kuhinjo Drebeijevo pivo. — Prostorna dvorana. Senčnat vrt. Krogljišč*. Cene zmerne.	2330
MrfiHff Dlllifi priporoča cenj občta»tvu svojo HUltjll DUIlC gostilno .Ai buoni amici- v Trstu tiiicj. lielvedere štev. 39, točilnico vina in piva v Tr-tu v ulici Bonvenuto Cellini Štev. 1, gostilno .Al buon A.missan4' v Rojanu, ulica Montorsino bt. 3, t Cilnico vin« v Barkovljah Bovedo), ulica Perario št 342 ihiša »čuka). Toči se prvovrstno dalmatinsko Črno, belo in opolo vino iz Om ša i a pivo.
Kleparji.
Lozer luon, klepar
s prodajo vsakovrstnih kleparskih izdelkov. Izvršuje vsako naročilo in popravo v delavnici aU izven po zmernih cenah. Ulica Sette Fontane Štev. 34. __ Svoji k svojim!	2443
MM»H»>M0Mf>M»M#MMH
{* sprejema od vsakega tudi če ni ud zsdruge, J J in jih obre- M II M ve$e zneske pe do-
*	► stuje po ^ |1 |# govoru Tr|lffCM
*	► otvaija čekovne račune z dnevnim obreeto-
Vlaga m lahko po eno krono.
im 75171 TELMIHi
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦j
Posojila	♦
daje na osebni kredit in na sastave
proti plačilu po dogovora.
# Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 dopoldne In od 3 do 5 popoldne.
Priporoča male hranilne škrlnjtce, ki so posebno primerne za družine.
čistilo za čevlje li A Comp. Via
Carpison 2. Telefon 13-03. Odlikovana tržaSka tovarna.	2114
Šivilje.
Slovenska Mo 1 RIEdER ^
della Borsa št v. 3, vrata 9. — Damska krojačnica. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem lcoju, plesne obleke za poroke, bluze za
pledišče itcL Cene zmerne.
Tapetarske delavnice.
Rudolf Bonnes ITonffJ:
17, priporoča cenjenemu občinstvu svojo TAPECARSKO DELAVNICO. Izvršuje vsakovrstna fina in navadna dela, ki spadajo v to stroko. — Delo solidno. — Cene zmerne.
1803
Trgovina s manifakturami.
MmvHn IffllrfoHf Trat, ulica Giuliani it, 19 nunju JUHSCUl priporoča svojo trgovino manufakturnoga blaga in izgotovljeuih Ženskih oblek. Sprejem dela po meri.	2232
VoSčarne.
Jernej Kopač - Gorica
in med.	292
Veljavno za eno povečanje.
Fotografični zavod
TRST — Ulica Acquedotto št. 27 — TRST
da tekom meseca januarja vsakemu, ki se slika v goriimenovanem zavodu ln prinese ta-le odrezek, povečanje popolnoma zastonj.
12 razglednic od kron 3 naprej - IZ slik (oislt) kron 5 - IZ kabinet Kron 9
HIIHHIIIII IIHilllll
Žrebanj* to v nedeljo 9. decembra 1915.
Žganjarne.
ionnfrtrnn UnigiaPogore]z, Trst, ulica Giulia t^UUJUrilU 507, se priporoča za obilen obisk. Pijače prve vrste.	~
1882
i i
GLAVNI DOBITEK kron 200.000. Skupni dobitki K 479.
1 glavni dobitek . .
SREtKA STANE KRON 4.
. kron
v gotovini.
kron 30000
1 m	ft	•••••	v* 20000
......... 10000
1 „ w ..... - 5000
5 dobitkov po 1000 K • • • ** 5000
5 „ n 500 „ . . . #f 2500 _
14885 dobitkov	Skupno . kron 475000
Žrebanje so vrli nepreklicno dne 9- januvarja 1915. -- Srčika stane 4
krene. Srečke se dobivajo pri c. kr dohodarstve em loterijskem ravnateljstvu v Budun-
10 dobitkov po	K 250
20	„	„	„ 200
40	n	it	tt 150
100	„	„	„ 100
200	„	„	„ 50
2500	„	„	„ 20
12000	m	„	„ 10
2500 4000 6000 10000 10000 50000 120000
Krfmiirji ln gostilničarji!!!
Kupujte za prodajo
grenko vino
Autusto deiratnoio
oblastveno dovoljeno in edino sredstvo pripravljeno iz zelišč, ki ohranja zdravje in varuje pred kolero. Tovarna Trst-Barkovlje.
■■ 81 L
in pri c. kr. loterijskem ravnateljstvu na 'Dunaju. Vrhu tega se dobijo oštnih in carinskih uradih, ka«or tudi na vseh železniških postajah, v
peSti (Hau
srečke pri davčni-, - —-----------,------------------- -x,.
menjalnicah in tobakarnah Ogrske, kakor tudi avstrijskih kronovin. Na željo se dopnšljejo ačrti zastonj in poštnine prosto. Kr. ogr. redarstveno loterijsko ravnateljstvo
B
|
i
i
i
TVRDKA d BMG61H1 - TRST
je nakupila večjo množino
pečene kave
ln jo vsled tega prodaja po K 3 60 kg na dom.
Zaloga suhega grozdja, orehov, fig,
in sveiih sliv.
III IIIIIII
Gostilna „Novega delavskega kon-sumneta društva" nsZns
se toplo priporoča cenj. občinstvu, znancem in prijateljem. Toči vina I. vrste n. pr. istrsko in vipavsko ter dobro kapljico kraškega terana. Za dobro postrežbo jamči In se priporoča za obilen obisk Šuber Fran, gostilničar.

VELIKA ZALOO A
žito, Rioiie, riža, m
otreDou, fižola, cusfl ter Koruze, in koruzne moke
Po ugodni ceni se vdohi
Kcronse 13 - TRST - Via toraaeo 13
Se toplo priporočam
R. GAMBEL
I
Dr. H0RVATH
TRST, CORSO ŠT. 17
Specijalist za KOŽNE in SPOLNE BOLEZNI ŠIBKOST In NERVOZNOST se BOLEZNI v NOGAH In SKLEPIH. Sprejema od 11 - 1 pop. in 3-5 zveter.
Hermangild Trocca
TRST, ulica Barriera veccbia 8
ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
Venci iz porcelane in biserov, vezanih z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd. Najnižje konkurenčne cena.
Specijalist za sifillstične in kožno bolezni
Ima svoj ambulaforlj J
v Trstu, v ul. S. Lazzaro št.
- iPolazzo Diana) Za cerkvijo Sv. Antor a novega. 4 Sprejema od 12. do 1: In od 6 do 7 pop. .	ženske od 5 do 6 popoldne.
"J O
L 17,1. |

n'r> If.Va ii^ii \ r—^
Lekarnarja A. THiEURV
edino pristni Mm
olajšuje kašelj, krč in bolečine te; okrepčuje tek in prebavo ter raz t vaija s i iz. — 11,—6, ali pa velik, steklenica Kron 5-CO. Edine pristni balzam Iz stolis;nic
Telefon 24-03.
lastnik.
jiaisuje bolečine, hladi, očisfti in omehča vs..» »odiai tudi staro rano. — Dve dozi kron 3*6 »nevne pošilja t ve !---Dnevoe pošiljat v t
Lekarnar A. v. THIERRY
JrejnJi pri ivin ii Ukini J«, i. Tarali i EBdinpeili.
Liiina [>riiriori'vj tuvarnji dvokoles .TR1BUNA-Oorlca, Trtaika ul. 28 prej pivovarna Gariup). Zaloga dvokoles. šivalnih ln kmetijskih strojev.gra-mofonov, orke«;trr>n. itd,
F. BATJEL
Oorlca, Stolna ul. 2—4
Plačuje sc na obroke.
Ceniki franko.
Min po najvišji m\
V o
r.
Dr. PETSCHiNiOG
TRST, m S. CfiTERItlA ŠTE'J. 1,
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in specijalist za kožne ln vodne (spolne)	n1^—i in 7—7V6

bodisi oprano ali neoprano.
Kdor jo ima. naj jo takoj ponudi Ml
J. MEDVED, GORICA.
%>t
Sil lahke pejkodb« (rane), bezaceljme rane irv opeklino. Doia K — 80
Sidro -ThymoI-niazifo
idro-Liniment. Spi0.'
Nadomestilo ta clilro-Paln-Expellcr.
SslAilat ofajiujoii mazilo aa prehla^enjA, rtiUtnaU«erC trganje po adih. itd. Sfekl.nica K - BO. < 40. 7 -.
Sldro-Aibuin!s?al-žslszsa-tiBktera
Za malokrvnost in liledieo.
fileklanlsa X 1-40-
Dabi «• »koro v v»aki apotskl ali pa direktno
Br, SicJittr-Javl ajetski .^ri zlatan levu",
Praga t. Elizabethstraase 5
Krojači.
VuniM^nlrn IVAK GORUČAN, Trst. ulica Tas-lirujulflliu qnale Rcvoltella ali Chiadino in Monte št. 27, L nad., se priporoča cenj. občinstvu xa vsakovrstna dela. Solidna po tretba. velika izber najnovejših angleških vzorcev. Izdeluje po dunajskem kroja.	7213
Mizarji.
H HUM DMVlirrM mizarska delavnica za vsako-
Anton BDlUlCD vrstno delo Trst ulica S.
Fraacesco d' Assisi 2. dvorišče.	1*095
„Tržaška posojilnica in hranSSnica"
i
■
____ c. d i geseaeco»^aBeS3t i s j e ^'^vc^đc^ n 3 n j >
reglstrovana zadruga * omelenlra porollvoni
TRST« Piazza della Caserma 5t- 8. nad (v lastni palafl) vhod po glavnih slopnjlcah.
POSOJILA DAJE
vknjižbo 5Vi*/« na menice po 6*/o
na sastave in amortizacijo za daljšo dob« p« dogofoi^
ESKOMPTUJE TRGOVSKE MENICE.
HRANILNE VLOGE
od vtakega, če tndi ni nd in jih obreetaje po
4'Ulo
Večj« stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovora.
Rento)	plafuja aavod ura. - VI a g« w iahko po enokrono. - ODDAJA DO-
MACE NABIRALNIKE (HRANILNE PUSICE).
PoStn -hranilnični račun 16 004.	TELEFON St 952.
Ima varnostno celico (safe <lepo«ite) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma Varno proti vlomu in požaru, urejeno po najnovejšem načina ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah. Stanj« vlog nad 10 milijonov kron.
Uradue ur«;: od 9 do 12 dopoldne In od 3 do 5 popoldne. - IzplaEaJe ae v*ak delavnfk ob uradnih urah._
en;
III l»5SSSFqizSB»S5t3E Rf
Papir.
za ovitke, papirna tih VTečic, prodaja po zmerom cenan na aro Dno in debelo tvrtka GASTONE DOLLLNAli, VLa lei Gelsi Ste v. Iti ,ex Marangoni*. TVlefon tt 27-81.
Velika zalo$a papirja
po zmernih cenah na drobno
Pohištvo.
TltlO postelji vzmeti, nove žimnice K 86.— Po-UVl polna s. alna soba z žimninami K 290.— V. Fonderia 12, I	2318
Pekarne.
JOSIP AiMAlffl	rri
KffPfll tli vir Trst- nlic*	Revoltella
KlUIUI Jllall St. 62 pr poroča cenj. občinstvu svojo pekarno in sLadčičarno, v kateri se dobi večkrat na dan svež kruh in sladćioe. Vino in likeiji v steklenicah.	22e6
Prodajalne jestvin.
Mltri Mlllol Trst' Piazz* Pontero^so VUa niilcj Tr-ovina jestvin in kolonjal ne^a blaga, specijaliteta: pristno čajno maslo kranjske klobase in ilirske testenine. — Za ob-len obisk se priporoča vdani Ivan Bidovec vodja.	500
Razni.
Dvflflflilt T ern e dajo razne gostilne, rlUUSiJU kararne. mleka ne in drugi obrtni obrati, h še, vile itd. Pojasnila daje KolariiČ, kavarn* Cor« > od fl—11. 3—6 telefon št. 82» 41
I
ttssssn
IIADRANSK^ BA
♦♦♦♦♦♦♦t ♦♦♦♦♦♦♦♦
Trst, Via Cassa di Rlsparmio štev. 5 (Lastno poslopje)
KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke Itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papir e in blago
ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS.	PROMESE.
Brzojavi: JADRANSKA.
MENJALNICA
4
TLOGE NA KNJIŽICE %
od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka ia
obrest^JSJE VLOG na tekočem in iiro-računu po
rotoru.
FILIJALKE:
DUBROVNIK
KOTOR UUBLJANA METKOVIĆ OPATIJA
SPLIT ŠIBENIK ZADAR
na teKOcemdom ziro-racuuu ^__RAZREDNE LOTE1
URADNE URE: od 9 do 12% POP* in od 21/, do 5
------—
AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA.
Živahna zveza z AMERIKO.
REMBOURSNI KREDITL
PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE.
pop
ESKOMPTUJE : srečke, devize In papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITI
Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA.	1NKASO.
Telefoni: 1463, 1793 in 2676.
♦m ESKOMPT MENIC
■ i
i
i
CENTRALA
V PRAGI
Ustanovile na L 1668
20 podružnic 17 ekspozitur Delniška giavnica
K 80,000.000
Rezervni in varnostni
zaklad :
K 2S.000.000
Živnostenska bankapodruinica v Trstu
GRADEŽ otvor}«.»ekspoziture redno posiovanje OPATIJA
Izvršuje vse banine In menjalnlčne posle.
TELEFON: 2157—107«.
Borzna naročila. telefon: 2157—1078.
III l!9Hllllli
VLOGE NA KNJIŽICE
Rentni davek plačuje banka iz svojega.
Ptožiici bmplačiB bi Tizplip.
11SSEFI8 IIOBIIHSIII^III