KATQUSK CKRKVEN LIST. ..Danica" izhaja vsak petek na celi poli. in velja po pošli za celo leto 4 gl. 2(» kr . za pol l. ta J d. 2«» kr.. /a vo-rt l-'a 1 iti. -•> kr. V tiskarnici sprejeuiana za celo leto 3 gl. 60 kr.,za pol leta 1 si. 80 kr., za 1 4 leta 90 kr.. ako zadene na ta .lan praznik, i/i-l" I>.ini«-.r •ian poprej. Tečaj XLIV. V Ljubljani, 10. mal. travna 1891. List 15. Jezus s križa grešiliku, ki še ni velikonočne spovedi opravil. Glej. ves sem tvoj — ne beži ne od todi! Solze igrajo svetle ti v očeh: Trenotek še postoj. pri meni bodi, Zaupaj, izpovej storjeni greh! Glej, ves sem tvoj, to pričajo ti rane. Ki meni, ki te ljubim, so zavdane. — V ljubezni, glej. rok'' so razprosterte, Pribite so na križ v prevroč objem; Na križ noge še moje so operte, Oj. pridi grešnik, pridi bliže sem! V ljubezni vroči hočem te objeti. I smiljenje s teboj, moj brat, imeti! Bolest mi truplo grozna razorava, To moje storil je ljubezni plam; V poljub prevroč mi nagnjena je glava. Pristopi, sprejmi sladki sprave znam! V odperto serce hiti se zateči. In vgasnil ogenj bode vest moreči. Povej, kam hočeš revež se podati Iskati si ločila kje in kod? — Za te življenje z volil sem na križu dati: Mar nisi moj — in ne jaz tvoj Gospod? — Poglej, kar rana vsaka ti obeta: Ljubezen večna — moja je osveta! — Povzdignjen sem. pribit na lesu križa. Pet ran - studencev sreče prave pet Odpertih je. da vsak. ki se približa V naročje moje — smerti bo otet: I zate hotel sem tvoj Bog terpeti. Zlih spon pregrešnih s križem te otj'li. Tak pridi sem na Sem» kervavečo. Ki le po tebi vročo hrepeni; — Pozabljene so rane preskeleče. V tolažbo teče z njih rešilna kri; V ljubezni večni hočem Te objeti — I)a le odločiš Se za-tne živeti' Glej. ves sem tv«'j — v nezmernih boler-jnah Tolažbe ne za s«' je iščem le za te Da z mano svoj dan v rajskih visočinah Živiš, od peri ti svoje sem Sere! O daj se grešnik revni omečifi. Prepozno zna. prepozno kedaj bi*i' Da. ves sem tvoj -- ne dvomi, da te ljubim. Sprejeti te želim v svoj naročaj — Skrivnostno, bližaj se. da te poljubim. Ljubimee zvesti bodi mi od zdaj! Lastnina ti če hočeš biti moja. Jaz mir bom. večna slast in sreča tvoja. S. 1/. lioitarfnt. Modroversko kermilo zdrave omike. ( l>:«Ij<».| III. K d i 11 ost prave vere. 44. Kerščanska vera ni nikakor neka izumljena resnica, ktera bi se smela razsojevati pred sodnico uma. teinuč je resnica zgodovinska, do ktere imajo le svedoštva. priče razsodno pravo. Kaj je po pravem ta vera tudi druzega. ko zbira nebeških naukov, ktere so oznanovali ljudem služabniki živega Boga. in ktere je p » njegovi volji razodeval in učil sani Sin Božji, spremljan od 1*2 svedokov. prič. Vsled te dogodbe je torej razodenje božje. In »češ-nočeš, neoveržljiv dokaz za resničnost te vere. Na to božje svedoštvo se imamo tedaj tudi opirati in ne časa tratiti s praznim tuhtanjem, ktero nikakor ni na svojem mestu, kadar gre za dogodbe. Zato se vpraš .le Ii Bog k ljudem «rov«»ril? ako je Bog k ljudem govoril, so kristjani zmagali: kajti na to božjo besedo so postavili svojo cerkev. To si razvidnim v nasledju. IV. Poglavje. O razo d e 11 j i. 1. Boga. ki je začetnik in konce vseli reči. zainorc sieer človeški um s svojo naravno lučjo gotovo spoznavati iz stvarjenili reči: ..kajti kar je nevidnega na njem. se že ml stvarjenja sveta po tem. kar je stvarjencga. spoznava in vidi. tudi njegova večna moč 1110 božestvo. tako da nimajo izgovora.1' Lini. 1. ». Vendar pa je Bog blagovolil se po drugi in sieer nadnaravni poti človeštvu razodevati sebe in večne sklepe svoje volje, kakor uči sv. Pavel j: ..Velikokrat in različno je nekdaj Bog govoril očakom po prerokih, poslednje dni govoril nam je po svojem Sinil." Ilcbr. 1. l.i Temu razodetju gre hvala, «hi zmore človeški um tudi v svojem sedanjem stanju brez ovire in pomote prcgotovo spoznati to. kar mu je vedeti o božjih rečeh, liazodcnje kaže. kako je Bog v svoji neskončni dobroti človeku nadnaraven konec odmeril, namreč, da se vdeležuje njegove božje dobrotuosti. ktera sc umu ne da razumeti. Kajti „oko ni videlo, uho ni slišalo, in \ serce človekovo ni prišlo, kar je Bog pripravil Tem. kteri ga ljubijo." I. Kor. 2. !>.» To razodetje se hrani v pisani in v nepisani besedi božji, to je. v svetem pismu in v izročilu. • *. /asiran razodetja nas uči sv. Cerkev v zadnjem Vatikanskem zboru: ..Kdor reče. da sc edini in pravi Bog. nas Stvarnik in (iospod. ne da potem, kar je stvarjencga. z naravno lučjo našega uma gotovo spoznati: kdor reče. da je iiemogiM-e ali brez prida, da bi božje razodenje človeka podučilo o Bogu iu o časti njemu dolžni: kdor reče. da nas Bog ne umre povzdigniti k s poz na v i in popolnosti, ktera bi presegala na-imvin» popolnost, temiič da more in mora človek do vsega pravega in dobrega priti in dospeti, kcdar vedno napreduje sani po sebi: kdor ne pri p« »zna vseli knjig sv. pisma in vseh njihovih delov, kakor jih sv. < Vrkv. Tridentinski zbor našteva za svete, ali taji. da so od Boga navdihnjene: bodi izobčen. I. liazodcnje so nauki, ktere je sam Bog človeštvu oznanil po zunanje in očitno, da nam razjasnuje naravno postavo in določuje naravna pravila. Z razodetimi nauki nam tudi nalaga čeznaravne dolžnosti in priobčuje čeznaravno pomoč, da jih moremo spolnovati: veleva verovati nerazumljive ali večne resnice, postavim, enega Boga v treh osebah, ali podane positivne — postavim, včlovečenje božje Besede, vstanje umerlih itd., resnice, kteri 111 se mora spoštljivo uklanjati duh in serce človeško, ker so postavljene na resničnost samega Boga. kteri jih je razodel. (Dalje nasl.j Le naprej! V nekem Vcstfaliskem mestu, v kterem je stanovalo več protestantov kakor katoličanov, so okoli leta šestdesetega 00. jezuiti sv. misijon obhajali. Prihrumi pa že pervi večer velika tolpa možakov pred hišo. v kteri so se bili vsta-novili trije misijonarji, in eden izmed teh pri-rogovili v sobo. v kteri je stanoval eden očetov in zarezi nad njim: „Kaj imate pri nas opraviti? Ali hočete tudi tukaj luč čistega evangelija spremeniti v naj černejši temo in trositi strupeno seme nemira? Nismo vas klicali in vas ne potrebujemo! Le proč od tod! Če se precej ne vernete v peklensko gnjezdo. iz katerega ste prilezli, bo slabo z vami? To vam poročam v imenu tisočerih, kteri isto mislijo kakor jaz." Pater je v začetku ostermel nad tem čudnim pozdravi jen jem: vendar ni zgubil serca ter ga mirno poslušal: in ko je ta mislil, da je patra že zmagal in je torej obmolknil, rekel ni druzega z glavo prikimajo ko: „Naprej !" „Kako?" vpil je ..zastopnik tisuč ljudi": „Ali še ne skezate? Tedaj vam bom naštel vaše grehe. Kar koli slabega in za verziji vega se je kedaj godilo na vzhodu in zahodu, na severu in jugu. na kneževskih dvorih in po meščanskih hišah: to ste vi jezuitje povzročili s svojim 1110-drasovim očesom in s svojo preklicano roko. Vi ne mislite na druzega. razun da vse dežele ¡11 narode spravite pod jarem antikristov! Toda le počakajte! V pretečenem stoletji so kralji in vlade nad vami palice lomile: zdaj vas pa bo doraslo ljudstvo k smerti obsodilo!" Po tej drugi besedi moral se je govornik odsopsti. Pater pa je le zopet prikimal z glavi» in rekel, kakor poprej: ..Naprej!" Napadnik zamogel je le še na pol razumljive besede od ..mraka in noči" jecljati, toda pater silil ga je neprizanašljivo: „Naprej, naprej!" Poslednjič prijel je zmaganega govornika za ramo. rekoč: ..\ašc serce morebiti ni tako hudobno: vendar ni na pravem mestu. Moram vas malo potresti, rugi dan derznil sem se iti k pridigi in tudi pozneje sem bil pri pridigali. Te so me tako pretresle, da je moje serre. kakor menim, res prišlo na pravo mesto. Oglasil sem se že pri g. župniku ter hočem po vsaki eeni postati katoličan." — ,, Le naprej, ljubi prijatelj!" djal je zopet pater: ali zdaj z milejšim glasom. „Srečno doveršite. kar ste pričeli!" Mož je postal potem res sin katol. ( erkve, s tem pa tudi srečen in zadovoljen. i,.l\ath. \Vahrheitsfreund" št. 1). lsin.i Govor velikega prednika frančiškanskega reda, dne 25. oktobra 1890 v samostanu sv. arhangelja Mihaela pri Asisu, ko so se endi slovesno podelile učeniške diplome nekterim frančiškanom. I>alje. > In to bodejo storili učeniki zlasti v svojih razpravah. govorih in družili učiteljskih opravilih, ako bodo ponižnega duha. volje in serea. ako bodejo imeli vedno pred očmi. da ničesar ne vedo. razun kar so se od druzih naučili, zlasti pa. da se ne Hiiejo radi svoj»' učenosti ali nadarjenosti prevzeti, ako hočejo |{ogu dopasti. katerega je vse. kar bode kateri dobrega imel na sebi. niti naj se kdo d« mneva. boljšega od druzih. da ne bode kje morebiti 'oliko manjši pred Bogom kateri ve. kaj je na človku. <01 : .Moja za Kristusom", knjiga I.. 7. pogl.i Sedemstoletna zgodovina frančiškanska naj vam. cenjeni učeniki. dopove, kako ponižni so bili pre-sloveči oni učenjaki našega reda, ki so z akademijskih stolio razširjali čudovito svetlobo nad vsemi s*.rokami znanosti, ter so nam zapustili predragoceno zakladnico učenosti in pobožnosti v n«številnih knji- gah. katere se bodej«» vse čase občudovale, .ledi bil morebiti kdo modrejši od sv. B«>na vntura. od Aleksandra Malleškega. Biharda Mediavillskega. Janeza de Kupella. liogerija Bakona. . s«*pt«min . v ta dan morejo dobiti udje Yin«-«-nj<'ve .Iružb- popolnoma odpustek. Centralni sv-'-t ima pod sabo v Ljubljani k«»nf«'r»'nci. vzgoj«valn»' in dobrodelni* zavo«!«*. p««t«*m pa konferenco v T«ržiči. ki s«- j«* začela veselo raz • •vitati 1. IsM». So pi še nekateri kraji, v kat.-rih bi bilo zel«, želeti takih konferenc. tudi njih vsTan — vitev ne bila bi odveč težavna, da bi se I«* nekateii rodoljubi, katere oživlja pravi duh kerščansk«*ga usmiljenja. hoteli postaviti na čelo takim početjem. K- : si družba ceni za svoj«, dolžnost, pomagati p«»vs«'d. kjer s«i kaže potreba, ni mogla s hladnim s« r< « m gleda t i revščine in pomanjkanja, ki je zadela letos našo ubogo Dolenjsko, zlasti prebivalce v Radovici iri Brezovem dolu. tedaj j<- družben«» vodstvo prosilo z oklicem «lo Ljubljanskih prebivalcev milodarov. Mila prošnja j«.* našla odmev pri blagih sercih; gld. d>alie nasl.t Peš-potovanje z .luira skoz Slovenijo v Rini 11 »ali.-.» i!redč iz Rima |>r«»ti si voljno križ za Kristusom, sej iinaš netinurljivo dušo in za plačilo upanje boljšega življenja po smerti telesa. „Verujem v vstanje živ«»ta in v ven«» življenje." Ne p«»gubi duše in telesa' I Maj p. «kop» z bridkostmi tega življenja, — n.*dolžn«> živali pa nikar ne muči. nepreobkladaj, ne pretepaj ; o«l tega boš m »ral odgovor dajati pri sodbi* * *\ oktobra gre»I«' navzdol prišla sva v mesto Spolen», ki stoji n.» griču «»b kraju te gorske dolin.-. Spodej s«- razširja krasna ravnina na vzhodu in severu V spoleški « erkvi bila sva ob sili pri peti sv maši g;j. kanonikov, ki je bila z leviti. Ker sem si pr»za«leval romanje prav obračati, sem «. prilikah tudi nazaj gre«lé ppj'-mal ss. zakramente. tak«» tudi v Spo|. tu Dalje gr»'«lé sva prišla 'isti dan v mesto Foligno. "k*, sva začela iti navzgor p«» umetni in lepi «e^ri ki voli «•••/ visoke Apenin»* pr«»ti Loreti. I/ nasl- dnjega popisa naj čitateljj {»«»vzamej«». kak«»šne > ' A p- nin« pa tu«Ii. kak«, pridnost in umetn«»st »-elo i'u-t*• kraj« v* in zna prijetno in k«»ristno vravnati in ob«l» !«.vati K«. >e .I«»j.!»• «i . pervega «l«-la višav»-, razppjstrč s«- éudovi* ]»riz«.r. M« 1 dvema visokima g«»rama je »terma «I«.lin;». kt«-r.» >.• p«, orjaških naravnih skalnih >**»|»ni«-ah vzvišiije; na vsaki stopnici j«' različnih «»bitk ravnica tu in tam z lepimi v- rtiči in sa»leži. 1 .-•;..- h>e ,n I -tišča. vil * s»» razpostavljene po romantičnih skal..vi*ih vzviških. ««bdane z drevjem in umet- nimi vertiči. Naravni in umno napravljeni mostiči sklepajo čudovito izražene planice in ravnice, gričke in berdine čez prepade skupaj. V prepadih in tokavah šumijo potoki bistre vode. Iz skalovja in raz njega se valijo peneči vodeni slapovi in slapiči. mnogo-brojni večji in man ji vodopadi. Tu in tam curijo. kapljajo raznoverstne oblike kristalne vode. livki in curki raz skalovja Sem ter tje teko vode v skalnate votline in prerove. pa zopet se v raznoverstnih podobah. »»vinkih. slapovih in padi h razlivajo na nižje naravne stopnice, katarakte. Prijetno vodice bučijo. šumljajo. žuborijo in cinkljajo. kakor bi napravljale neprenehljive godbene slavnostne glasove. Visok«» gori nad to velekrasno naravno, romantično panoramo, pri sred in ji skal« »vite in sterme gore j«> k votljini v goro pritisnjena cerkvica s puščav-niškim stanovanjem, kakor lastovično gnjezdo. Večerno stran t«j ču»lovite stopniške doline ob gorovju se vije umetna, lepa in velika cesta, raz ktere vedno gledaš «»ni zanimivi prizor pod seboj in pred seboj. Sedaj vodi «vsta v gorski dol na kraju, kjer se poslednja naravna romantična stopniško vzviševana dolina skonča v visoko, ravno, gorsko dolinico, Sostino imenovano. V tej dolini je mnogo sel. gradičev in hiš. Sedaj se vije cesta v višavo, na kteri stoji terg Sostino. obiskala sva lepo župnijsko cerkev Device Marije v nebo vzete in bila pri sv. maši. Od tod se dojde v drugo in višjo gorsko dolino proti vzhodu. Začeli so pihati močni vetrovi in padati silni dež. Koncu te doline začne se viti umetno speljana nova velika cesta na skalo vite gorske verhove. Šla sva po stari bolj stermi, a mnogo bližji in krajši cesti, ter došla visoko v tretjo obširno nagorsko ravno dolino z malim jezerom, vsa premočena. Tu je mala kerčma: dobri ljudje napravili so nama velik ogenj, da se osušiva in skuhal sem trapistovski veliki obed. Grede preko spomenute ravnice prosiva sv. Antona Pad., da bi spro&il vedro vreme na teh višavah. Med tem dojdeva v lep gorski terg na vzvišenem berdu. Vihar in deževje je popolno prenehalo in nebo se je zvedrilo. Od terga malo višje razprostre se velika okrogla ravnina visoko na apeninskih gorah: to krasno ravnino zopet krog in krog obdajajo skrajni verhovi silno visokih gora. Nikdo bi si ne mislil na orjaških oblakotičnih g«jra tako lepe. obširne in prijetne ravnine brez kake berdine najti. Ravnina okrogla, bi se okolo težko v »i ur hoda obšla. Po nji so lepi travniki. veliki pašniki, pa tudi polje. Velike čede ovac. inul, osl»»v in g«»ved se po nji pase. Na južnem kraju ravnine so italijanske deržavn»; konjerejnioe Na tej visoki ravnini se poleti vježbajo vojaki. Tisučerih ovac če«le g«»nili so odraščeni pastirji jezdeči na oslih in j»es hod«' z gorskih planin na' „rimske planjave" na zimsko pašo; kajti tam je topleje in v zimi naj lepša zelena paša. Smilili so se mi mla-li jagnjiči. ki s»» trudno za materami skakljali in je vsaki izmed tisučih poznal svojo mater. Veliki ovčarski psi so. kakor zvesti čuvaji, cede spremljevali. V«ilika cesta vodi pri kraju ravnice, pri severni strani, v polkrogu, od zahoda proti vzhodu. (Dalje nasi Kaj so pisali papež Malteškemu nadškofu? Ljubljanski škofijski list št. III. ls;n je prinesel pismo papeža Leona XIII do nadškofa na Rodu in Malti. Malta, starodavna Melita. je otok Srednjega morja, z blizu 2OO.0<»0 prebivavci, zdaj v angleški oblasti. Sv. Oče so z angleško vlado vterdili neki potreben dogovor v duhovskih zadevah. Proti tej vravnavi pa so hudobni ljudje s pomočjo sužnjih časnikov ljudi na Malti šuntali zoper nadškofa in zoper papeža samega ter zdražbe delali. I/, te prilike tedaj izvira papeževo pismo do nadškofa na Rodu (Rhodusi in ob enem škofa na Malti. Sv. Oče pravijo: „Prav hudo in neprijetno nam je déla pre-derznost nekterih malteških časnikarjev, kteri so se lotili Tebe. svojega višega pastirja z nespodobnim psovanjem napadati in enako krivično v apostoljski Sedež sam se zaletavati." Namestnik Kristusov dalje bolj obširno poznamnuje. kako hudo početje je to, da se ljudstvo zarad nekih dogovorov hujska. in se sovraštvo vžiga do tacih oseb, kterim so ljudje spoštovanje dolžni; ljudje pa se toliko bolj in ložej dajo podpihati, kolikor bolj lisičji in prekanjeni so hudobneži, ki to počenjajo. To draženje in hujskanje meri pa na to, da bi se okužilo, kar je najboljšega, in raztergalo, kar je terdo zedinjeno. to je. da bi se dobro ljudstvo škofu in papežu zneverilo. Zakaj papež noznajo Mal-teze, kako mirni in prijazni so sicer, poznajo njihovo vnemo za katoliško vero. ktero je sv. Pavel onrlod zasadil; poznajo njihovo preteklost, vdanost, zvestob o do naj višega Sedeža resnice. To so Maltezi pokazali tudi. ko sv. Oče nedavno svojo maš-niško áOletnico obhajali. Tako dobro ljudstvo tedaj iščejo sovražniki nadražiti zoper papeža: kakošni obre ki j i vci in goljufi pa da so ti zaverženci, skazujejo sv. Oče s tem. da se mirno sklicujejo na navado rimskih papežev pri politiških obravnavah s svetnimi vladami, in torej posebej pojasnijo obravnavo, ki se je nedavno godila med sv. Stolom in veliko britansko vlado. Zgodovina je namreč priča, da papeži so pri dogovorih, sklepih in dogodbah z deželsko oblastjo imeli vselej pred očmi blagor in korist ljudstva, narodov; zarad tega so si pa dostikrat nakopali zamer«» in sovraštvo mogočnikov. Kolikor krat je vprašanje za reči. ki zadevajo vero, ktero po Božji naredbi sv. Stol mora braniti, in za njene pravice se potegovati, si Rim ne dá z nikakoršno pohlepnostjo ali človeškim ozirom kaliti jasnega pogleda, temveč ima zgoli in edino le to pred očmi. kar bolj pospešil je s p 1 o š n j i blag o r. m i r in p o k «> j narodov, m k temu pristavljajo sv. Oče Leon XIII: -To smo imeli tudi Mi pred očmi pri sklepanji «1«»-govora z velikobritansko vlado, pri čemur niso bile nobene pravice in prostosti Cerkve vtesnjene, marveč bile so terdnejše zavarovane in določene. Bila so saino neka poglavja cerkvenega reda (discipline», ki s«» bila že tako v rabi. po soglasji obestranskih naj višjih oblastnij po tem dogovoru bolj natanko določena .....sklenili smo namreč pri teh razmerah za to poskerbeti. da naj se bogoslovci z obširnišo in bolj djansko (praktično» omiko »»kovarijo. da bodo Tvoji (nadškofovii duhovni zamogli bolj zložno in izdatno opravljati svojo službo, in da njihovo dušno pastirstvo ravn<» tako Maltczem kakor Angležem služi v blagor, pa da bode duhovski stan spoštovan m to tako zarad inašniške časti, kakor iz ozira učenosti. To pa nikakor ne zaderžuje nauka domovinskega jezika in drugih učnih strokov, ki >•• spodobijo duhovnom in jim v čast služijo." K sklepu sv. Oče opominjajo vernike, naj bodo edini, zvesti v veri in pokorščini. Pozdrav pomladi. Pozdravljena bodi, premila pomlad. O doba veselja in sreče' Pas cvetja, čas blagi najserčniših nad. Pozdravljam te pomlad goreče' Povsodi mi kaž«-š svoj svetni obraz. Po vertih. po dolih, planjavah: obiščeš gorovje, v sneženi greš plaz. P«» žalostnih hodiš puščavah. Pozdravlja veselo, čuj! tičic te zbor, Puhteče svetličje, nevesto; Kjer vladalo zimsko je spanje, razpor. — Budi vse, pozdravlja te zvesto. Naravo vso kinča t v« »j miljeni cvet. Zavijaš v obleko jo zalo; Pozdravlja človeštva ves verni te svet. In Stvarniku peva zahvalo. še tamkaj, kjer svojci preljubi nam sp«'. Po holmcih vsim milega dvora, Ti s cvetom navdajaš — oj nade sladké. Zašije vstajenja da zora. 0 pomlad, o pomlad, ti radosti vir. Kak blažiš serce mi otožno' Pozdravljena bodi. daj serce m vsim mir. In z mirom pa dobo spet rožno' l:»ln|o in ne volijo samih možatih, vernih, vse sk««/.i /.»nesljivih poslancev. Morajo pa s" naro«li sami spi«-«»limiti potem še le bodo dol^li večino vernih in zanesljivih poslancev. Zato je ena pervih potr*'h. da bi ljudstvo molilo za dobre vspehe. med tem k«» poslaic i (»ost.iv« delajo in z.i dežele pripravljajo p«»tr«*bne nap- li»-- m vravnave. Tudi poslanci večinoma sv«»je «i«-/-In«- in deržavne zbore pričenjajo s sv. mašo; to I« k.ik • >•■ moli za blagoslov z nebes j»ri tacih mašah in k• .lik«• se jih vdeleži te molitve, to je preveč znano* S tudi zdaj bližnji križev teden bi mora « >r« njska načelstva r ižjitn dajati dober izgled in v«I«'leževat i se obhodov in opravil za dobro l«*tino: k.ik«« pri tem vd«dežujejo V Tega popisovati pač ne ka/«- sej marsikt«ri gospodje so šo no odkrijejo. k<» obhode srečujejo, kteri za njo. za njihove družino, in hiše molijo, da hi Bog vso obvaroval ognja, neznanih boloz«-n in družili n«'sr«'č. ter žalostnih, revnih časov. Knako šolo. ločeno od Cerkve, ki sn so sicer v dolgih verstah s svoj», mladine v«leleževalo opravil za dobro letin««, š.' sv mašo nimajo v omenjeni namen' Ros. k B«»gn se m««ra občinstvo oberniti in v«Tniti: brez tega n" moremo sreče pričakovati, soj že pregovor pravi: Z Bogom začni vsako delo. In bo dober tek imelo Judovski listi, pravi „Vaterland,- so začeli vero oznanovati. časniki, v r* •• 1 n i k i. rabini, politikarji kli-čejo kristjanom _ Pr««tisemiti iprotijudh ne smete biti. kajti splošnja k«rščanska zapoved jo.- rljubi vse brez izjeme1- Toda. a ko moram nasprotnika ljubiti, zato nisem zavezan «>«1 njega na milost in nemil«»st dati se oskubsti in ožuliti •lud v Boga terdno veruje. Sinu I božjega je pa križal. .Ju.l n«- mara za ponižnega in vse ljudi Ijubi-jočega Odreš.-nika. on pričakuje taeega. ki l»i jude nar«-«lil gospod«»vavro ves«.Ijnega sveta, da bi jim vse druge narode p««dvorg«*l. da bi jih tudi po duhovno imel v oblasti. kak««r ima Kotšild. djal bi. ves denar v rokah Taki pa .lozus ni bil. Zato so judje na .Jezusa bili hudi. so ga sniert.no sovražili. obrek«»vali. preganjali n««ben nauk. nobena dobrota. n««bon čudež ni mogel ut««lažiti njih jeze in razdra-ženost.i. tudi tako prepričavno Gospodovo od smerti vstajenje in očiten njegov vnebohod jih ni spreobrnil ! To smertno j«>zo zoper Kristusa in njegovo Cerkev s«« judje podedovali za svojimi nesrečnimi ««četi. Borit«» dogodbe aposteljnov. berite zgodovino sv. bili lotili, da bi le ker-ščanstvu škodvali. Na Spanjskem so se relo hlinili za kristjan«', d di s.- za «luh<»vn«» posvetiti, pospeli so na šk« •{'' v s k <' prost-.|e ter so tak«« spodkopavali sv. Cerkev. Pr»'«l tako imenovano „reformacijo" tlute-ranstv«»m» se j., godilo divjaško hujskanje zoper nekoga jn«la. ki se j«» bi) spreobernil. in zoper oo. d"ininikane. ki s«« ga branili in to so počenjali nemški -humanisti- v zv«izi / učenimi judi. To hujskanje ;«• «I««sti pomagalo k na>le«lnji cerkveni revo-lneiji In kj«*r i" bila v poslednjem stoletji Cerkev preganjana, s«» nahajaj«. po«lpihova vri judje. piše ..VatrM.": lramas«»nstv«» je čisto v rokah judov. In k«l" jo «!an»lan«'s veliki preganjavee in zatiravec sv. Cerkve? Poj»li v kavano. l«.kan»l«'. gostivne. tudi vsakdanje kerčm«'. v veri del či:»lni<-; povsod najdeš judovske li-:«'. kt«-ri tr«>ani z ju«lovskimi rokami. Komaj najdeš kt« i. številk««, «la bi bila brez psovanja. za-sram«.vanja kar «lišk»» v«-re. kar.-ga škofa, duhovna, ali «••■I.« pajKŽa. S«. Ii t«, kristjani, poštenjaki, ki s 'akini blagom ljudi k sebi vabijo V! Katoličani, ter-gov« i. obertniki idr. tako {««čenjanj»' podpirat»', vi ste vre«lni. da judje z vami tako delajo! • ,(i teli s.. >«» naučili tu«ii slovanski in slovenski liberalni listi pometati s svojimi lastnimi ljudmi. Kar se bere v prostomišljaških časnikih, to se sliši potem iz ust njihovih čitateljev. Ostrupili so judovski listi tujo inteligencijo. tuje slovstvo, in to se zanaša po tujeih. po časnikih med nas. Prosto-rnišljaki sklicujejo shode za pogovore o volitvah ali druzih zadevah, in čudo bi bilo. ako ne vstane kak širokousten krehač. ki se znosi na«l duhovni, cerkvenimi zadevami, vero itd. Ne pomislijo pa. da so sužnji in revni strožeti judov in framasonov! Mnogo dogodbe pričajo, kako silno popačeni so mnogi tudi že izmed vsakdanjikov, kakor da bi satan imel povsod pomagare. iz kterih ust on sam govori. Nedavno je neki zanikarnež gerdo preklinjal katoliško ven» in očital neki osebi, zakaj da je prestopila k tej veri. naj bi ž»' bila raji postala luteranka!.. V naj poslednjišom času sta dv.1 gosposka človeka v cerkvi mod sv. mašo celi čas g«bezdala čez duhovna. ki jo maševal. dokler ju ni neki priprost človek pošteno zavernil in osramotil. Pred več loti je nekak luriforjev služabnik dobil šolskega dečka, ki j«> bil novokerščenec. in nesrainnež j»i začel gerdo zabavljati čez katoliško vero. In ti ljudje so govorili slovensko, tedaj so menda izmeri našega naroda, ali pa so je bil satan zvergel v človeško podobo' Kj«» more vender človek, ki je sam kerščen. tak«» globoko zabresti v hudobiji? Slovenci, varite se ljudi, ki so se iz frainasonskih knjig ali umazanih časnikov nalezli tolikega sovraštva. Znamnje vam bodi to: ako kdo začne zoper duhovne gerdo govoriti, ali jih relo z znanim ostudnim imenom pitati: temu nič n«' zaupajte, on jo sovražnik vaše v«*ro. antikristov sad. varite se ga! Sv. Pavel se je veči dol zastonj trudil spačene jude spreoberniti. rekel jo: ..Serce tega ljudstva je zakorknjeno: z ušesi nerodno slišijo in oči imajo zaperte/ Tako j«» tudi s tistimi kerščenimi ljudmi, ki so s»> po ju«l»»vskem vpljivu navz«li sovraštva sv. Cerkve in duhovstva. Da pa ta premislek zveršimo. bodi rečeno: Ljubimo vse ljudi, tudi jude. molimo za njih spre-obornjonjo. kakor Cerkev moli včliki petek; varimo pa se njihovega vpljivu — bodi si iz njihovih časnikov. ali od njihovih jezikov: varimo so tuli tistih, ki so se po judih in framasonih zv.-rgli in s«4 navz«-li njihov»'ga sovraštva do sv. Cerkve. Virtemberg. «Nekaj šolskega, kar je tudi drugod potrebno.) Poslane«- Kggrnann j«1 17. marca v zbor-ni«-i kultusministru |»1 Sar\vey u predložil prošnjo: „naj bi s«' sprejelo v provdar«*k. da naj bi s«» za mla«lino zopet postavno naložila dolžnost, hoditi ob nedeljah h keršča n skern u nauku: sej verouk jo tudi v ljudski šoli dolžnostna tvarina in kerščanski nauk jo en «l«'l ne«l« ljske šol«»J Ta času primerni opomin j«? pri «luhovstvu in pri vernem ljudstvu povsod na Virtemberšk«'in sprejet z naj gorkejšim priznanjem. Mož«'m. ki so mod ljudstvom, j«4 n«*za popadljivo. kako «la o«l l«»ta Is;! so v oziru na to tako silo potrebno vprašanje ni nič storilo. Mladina, zlasti po mestih. posebej po tovarnah. brez strahu opušča kerščanski nauk. oskrunuje nedeljske popoldneve in prezira spoštovanje do vsaktere oblasti. Ne župniki in ne sv«'tn«i oblasti nimajo nobenih pomočkov. razun nravnih i za, kakoršno pa se divjaška mla-lina malo zmenil, da bi jih nagnili k obiskovanju korščanskega nauka Žalostni nasl"«lki t«» zanemarjenosti so znani. MI:C dina. ki odrašča brez reda in strahu, prihaja merzlove rs ka, potem pa brez verska, in pripraven r<>p za socialdemokrate (rudečkarje). Verski nauk ljudske šole je potem zgubljen. Katoliški in konservativni kerščansko misleči poslanci bi morali z vso krepkostjo to vprašanje poprijeti in predlog postaviti, da zamude kerščanskega nauka ob nedeljah naj bi se ravno tako kaznovale, kakor zamude nedeljske šole. -- Tako piše virtemberški „Sonntagsblatt ~ o tej reči. Kako potrebno bi bilo vstanovljenje reda v tej reči tudi drugod, je čisto jasno. Rokodelska in drugotna mladina, ki kerščanski nauk opušča, je zmiraj bolj divja in se ne zmeni za nobeno veljavo in oblast, kakor na Virtemberškem Na Dunaju, kakor časniki naznanjajo so že večkrat zasačili cele trope med seboj zvezane tatinske druhali 10—lGletnih zanikarnežev, kterih opravilo je bilo: krasti, slepariti. izmikati, pa tudi že s silo napadati in ropati. Da taki paglavci tudi nobene lepe šege ne poznajo, se ne zmenijo ne za duhovne in ne za druge dostojni ke. je znano več kot dosti. Lepa šega. spoštovanje vikših ter olika se pri mladini raznih verst pogosto pogreša. Velika dobrota bi bila. ako bi se o jubileju sv. Alojzija tudi v tem oziru dalo kaj pomagati k boljšemu. I. Bratovske zadeve m o 1 i t v e n e g a a p o s t o lj s t v a Nameni za mesec april (mali traven». a) Glavni nameni: I\ t v a sv. Jožeta. Preiiovljeiije človeške družbe v duhu sv. Družine. Velike >kerbi glede zaslužka. Delavski stan. 20. S. Su 1 pi<-i j. Duhovski stan. Velike zmešnjave na Frain-oskein in Laškem. Mnogo dulio- in uinobohiih. 21. S. A ii z e lin. Visoke šole. Znanstveno podvzetje. 1'overnitev časti in premoženja. Počasna vredba poslednje volje. 22. Ss. Soter in Kaj. Naredbe proti nravstvenim in verskim nevarnostim od strani tuj«-ev. Pridobitev zanesljivih prijateljev. 23. S -Inri j. Združenje plemstva po mišljenji s plemstvom po rojstvu Zavodi za plemenitnike. Velike in-varnosti življenja po vojašnieali. .letniki. 2* S. Fidel. Kapinini. Duhovni in obhajanei." Pazjasnjenje ljudstva o svojih pravili sovražnikih. Združenje ločenih pv»ročelleeV. ( Kouee naši. 1 II. Bratovske zadeve N. lj. Gospč presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. «i. presv. Jezusovega Serea, sv. Jožeta, sv. Nikolaja, ss. Ilermagora in Fortunata naših angeljev varhov in vsili naših patronov Rog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo. prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesr.-č.- --liolehna družinska mati za pomoč. — brezbožen človek za spreobernj«Miie. — Starši priporočajo iierodu»-ga sina za spi obernjenje. Oseba za zdravje — oče ¡.ri poroča svoj.» /.• delj časa bolno h«V-r za pomor in zdravje. Zahvale. Ker sem obljubila, zato se očitno zahvalim Na-i ljub «iospej za čudovito pomoč v dolgi in nevarni bol.-zni v k »t«: i se je hrezvspešua pokazala vsaka zdravniška pomoč Kodi izrečena tisočera hvala dobri nebeški Materi za t • •! i k«* ie-zaslu/.eiio miliist! Moste pri Komendi s. aprila I so I. I . K. Listek za raznoterosti. Novosti. Pomladni glasi, posvečeni slovenski mladini. Lično delce s 120 stranmi obsega raznoter»-spiske v pesniški in prosti obliki, med drugimi «•■! 1. do 22. strani življenje sv. Alojzija Cena knjiži« i je 30 kr. Početje, ki se bodo menda nadaljevalo, bodi občinstvu gorko priporočeno. Dvajset Marijinih pesem. Za mešani zbor uglasil Ign. Illadnik. kapiteljski organist v Uud-dl .vem V Blaznikovi tiskarni. Cena 00 kr. Prodaja . katoliška bukvama." — Pesmi so prav lepe in spodbudne večinoma iz ,.Zgod. Danice." Kakor smo pa že o drugi priliki omenili, moralo I »i vse. kar sv v cerkvi poje. imeti škofijsko poterdilo na čelu. tako lit bila cerkvena postava spolnjena in vsako dotično d»-l<> bi imelo večjo veljavo. To velja sploh brez «/.in na omenjeno delo pridnega gosp. Illadnika. Zgodi sc namreč lahko, da marsiktera pesem je prav lepa in spodbudna za domače petje, manj pripravna pa za v cerkev. Tako je brez dvoma tudi /. nape vi. |\. j. slehernemu jasno in ni potrebno obširno p .p snovat i Der internazionale Socialismus von l^o i.i- i>'.»o Von L. Winterer. Iz Francoskega. To d-I ». I strani, je važno za taki. ki se žel*'* podučiti •• bistvu cilu. osnovah sooijalizmovih. ter si pridobiti jasnost o tem počenjanji. Drugo je delavsko, m či>t«» drugo so c i j a 1 is t i š k o gibanje. Mnoguu j" p-stanu, zmožnosti, poklicu dan danes koristno, rudi potrebno v teh zadevah imeti čiste zau u»-ae. tako duhovnom, učiteljem in vradnikom: ta knjiga j;m bode v tem postregla. V nedeljo (12. t. m.; ima družba sv. Y'iv ueija Pavljanskega popoldne ob šestih pmpisani č. t.-rtletni občni shod v Marijanišči. K obilni vdele/.itvi vabljeni so udje in drugi prijatelji društva. Jubilej sv. Alojzija. Nadškof Stadler in škof Strosmajer sta ukazala, da naj vsa mlade/, obhaja jubilej sv. Alojzija po vsili duhovnijah 21. rožnika. — še posebej pa šolska mladina. Pred praznikom naj se vravnâ tridnevnica. h kteri naj se povabijo tudi starši otr«*»k V teh dnevih naj vsi otroci obojega spola prejmejo ss. zakramente, v god sv. Alojzija po slovesni božji službi pa naj kerstno obljubo obnov«'» Sv OrV papež în li žel«', da naj s«r po vsih farah zbirajo podpisi staršev in otrôk. ki naj se s posebno ljub» *zn ij» » in češčenjem darujejo sv. Alojziju T«* imena na j s«! pišejo na |>osebne pôle ; zbrali jih bodo v |k»s»'bno spomenico z napisom: _ Il e r v a š k a m 1 a «1 i n a s v A 1 o j z i j u ~ v V Eepnjah j" um.-rl t. m. ob 3 , 12 č. g. Kr. Arhar. duhoven v pokoju. Uoj.m je bil 1. 1*12, posvečen 1 s.'îîi. — Blagemu prijatelju, izgleilnemu «luhovnu zlatomašniku Bog daj večni mir! Preč g Martin Skubic, častni kanonik in dekan Ribniški, vitez Frane-.Jožefovega reda. s«» davi (U. t. m.) ob treh po komaj «lva«lnevni bolezni prevideni s ss. zakramenti za umirajoče v U os podil zaspali. Pogreb liode v sobot«» dopoldn«? «»b 'Jih. Bodi goreči duhovni pastir in velikodušni rodoljub vsem mnogim prijateljem in znancem v molitev priporočen! Naj v miru počiva ! C. P. Atanazij i bivši gimnaz. proi«»s. Vonbank — tudi v Ljubljani) je v ponedelji - večer v mestni Keduti pre«l obilnimi odličnimi poslušavci zanimivo poročal o sred nji Afriki, njenem obnebji. živalih, rastlinstvu, prebivalcih in o t ra p isto vskem mi-sijonu. čegar ud je tudi sam že več h't. Sliši se, da v kratkem pride v Ljubljano tudi njegov rnariann-hillski opat. pr«'č. P. Frane. Česa še manjka?! Z Gorenjskega piše nekdo v „Slovenca" med drugim : rše kaeega Lutrovega pridigarja nam manjka tu !" — Toda ne manjka jih, n«'. Vsi tisti, ki katoliške pridigarje gerdijo. smeši j« » in z nespodobnimi p r i m k i pitajo, so hujši kot Lutrovi pridigarji in plačilo za ta posel jim ne bo odšlo. Kteri bodo še kaj poživeli. naj pomnijo, kaj utegni-jo d««živeti : da marsikteri n«\sramnežev, ki du-hovne zasramuj«'. bode pri njih š«* na vrata terkal in soldov prosil, pa to je š«; le malo proti temu, kar jih čaka v večnosti. „I tinam sap«*r«ïnt et ultima providerent !" V severno Ameriko v misijon je 7. t. m. s svojo sestro odšel č. g Fr. Šušteršič, bivši kaplan v Smartinem pri Litiji. Bog daj srečo! (j. Jož. Kušar je bil o. t m. izvoljen za deržav-n«*ga jHislan«a s :vxi od glasov. Celovec. Prečast. g«»sp. dr. Val. Millier, stoljni prost, j«« postal pr«»t«»notar „ad intar Participantium" N j Svetosti : pr«*č gos p. kanonik And r A1 i j an č i č pa pap«'ž«*v d«»inači pndat. 1/. serea čestitamo* Tretji splošnji katoliški shod, kakor naznanja grof Ant. P«Tgen. s«' b«»«le obhajal 1. 1802 v Lincu. V Bim o pnlovM t«-ga mesca odrine solnograški knez-nadškof in več «lruzih škofov. najb« rž tudi naš Ljubljanski. Iz Monakorega j«' 7. t. m. odrinila družba romarjev v Rim. v Kgipt. Palestino, v Orecijo, Carigrad itd. Kapucinski misijonski red ima v Filipopolu v Bulgariji serafiško semenišče z enajsterimi bogoslovci in 1!) gimnazijalnimi gojenci; pri sv. Štefanu blizo Carigrada ima novicijat; v Sofiji teologijo, v Budji pri Smirni pa bogoslovsko in rnodroslovsko učilišče. V teh hišah imajo sploh s s klerikov. 1 novince laike. 12 patrov lektorjev (učenikovj in vodnikov za novince. pa 22 bratov laikov. Dobrotni daroTi. Za opravo ubožnih «-«»rkev našo škofije: I/. Keteč pri Skolji L..ki 7 gl.l 40 kr. — I/, Ribni«-«. 43 gld. — Iz Černin- 24 gld. — Z Moz-ljna pri Koeevji 1'» gld — Iz Vipave 22 gld 40 kr. — <».| št. L<»r«'ii«a ob 'IVineiii«i 2S gld. — Iz L«'s«c 24 gld. 20 kr. — Iz Dol pri Litiji 20 «Id. — S Save 11 gld. 50 kr. — Iz Černomlja 34 gld. — Z Dražgoš 20 gld. IT, kr. — S Poljani«e 12 gld. — Bo «V;, gg I ršulinarieah v Ljubljani 10 gld. 38 kr. — S Struir 32 gld. — Iz Star«? Loko 42 gld. Za dijaško mizo: J. 20 kr. — Drugi noimen. 20 kr. — d. V. Oman 50 kr. — Čast. g. župnik Mart. Narobe a gld. (Drugo naročeno posl. v Sarajevo kan. «lr, A. J. I — Čast. g. župnik L. Krištofi«; 1 gld. — čast. gosp. kapi. J. Šlakar 3 gld. — Č. g župnik Alojzij Staiv 1 gld. 50 kr. — <'ast. g. župnik Fr. Eržen 1 gld. — rast. g. župnik Avg. Turk 3 gld. Za v a r li o Božjega groba: Kovor po čast. gosp. župniku 1 gld. 10 kr. — Fara Rova in «vast. g. duhovni pastir 2 gld. 50 kr. — Iz Zali loga po «. g. župniku 2 gld. — Po proeast. Starološki «l«*kaniji: iz Stare Lok«» 0 gld., s Trate 5 gld., z Reteo 5 gld., iz Poljan 3 gld., od sv. Lenarta 3 gl»l , z Dražgoš 2 gld . iz Železnikov 2 gld., z Javorji 2 gld. — Kspozitura Žabniea po «\ g. L. Rožmanu 4 gld. Za Marijanišee: V. f- g. prof«*sor Miha Lazar 5 gld. — Fara Rova in e. g. duhovni pastir 3 gld. Za sv. Detinstvo: Č. g. Štefan Jenko, vikanj v Podgrajah v Istri 7 gld. Za afrikanski misijon: čast gosp. J. šlakar 2 gld. — Čast. g. V. Matijan v Dekani 5 gld. — Po <*• P. Kfremn 0. S F. od F. S. 13 gld. Za k a t o 1 i š k «» r o k o d o I s k o društvo: Fara Rova in «\ g. duhovni pastir 3 gld. Za zatirano redovni ee na Italijanskem: <'ast. g. kaplan Jan. Šlakar 1 gld. Z a m i s i j o n e u a J u t r •> v e m : Poljska fara po ■"•ast g. župniku 7 gld. 40 kr. Za n a j p «»trebn i ši mi s i jo ne: čast. gosp. župnik M. Narobe 5 gld. Za «»d k u pova uj za m ur škili otr«»k: Po prečast.