KRŠČANSKA KULTURA-NE KLERIKAJLIZEM Marksizem kot Izključni nauk o družbenem razvoju je bil zavrnjeni z mnogimi argumenti —filozofskimi, sociološkimi, političnimi, gospo-darskmii in zgodovinskimi, a najbolj korenito ga je odklonil Karel Capek ko je spoznal, da v marksistični dialektiki ld sledu ne mesta ljubezni kot odrešita! dimenziji medčloveških odnosov. "... ko bi Imel preroštvo ta ... vso vednost In.... vso vero ... ljubezni pa bi ne imel, nisem nič... ljubezen je potrpljiva, je dobrotijlva... se ne da razdraMti. ne misli hudega; se nc veseli krivice, veseli se pa resnicc.... Ljubezen nikoli ne mine. .." Sveti Pavel ... sLovensKA FOR A. FREE SLOVENI A SLOVENSKA BIT - NE ŠOVINIZEM Čeprav je v zgodovinsko-političnem kontekstu prve svetovne vojne bil za državno zv ezo enakopravnih južnoslovanskih narodov in bi morda bil za poizkus federacije enakopravnih južno-slovanskih držav v sklopu političnih silnic druge svetovne vojne, je Ivan Cankar kateforično odklonil sleherno jugoslovanstvo ker ga je našel v nasprotju s stvarnostjo slovenske narodne biti: "Kakšno jugoslovansko vprašanje v kulturnem ali celo jezikovnem smislu zame sploh ne obstoja po kulturi, ki je sad večstoletne separatne vzgoje, . . . smo si med seboj veliko bolj tuji, nego je naš gorenjski, kmet tirolskemu, ali pa goriški vtaičar furlanskemu". Ivan Cankar LETNIK XVIII — VOLUME XVIII 1. JULIJ - 1. AVGUST 1967 Published monthly by: Slovenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada. ŠTEVILKA 7-8 — NUMBER 7-8 kanadski slovani zborujejo v ottawi The Centennial year is con-sidered by many leaders of the Ethnic groups as a proper time to give the 2696 of population of r other than British and 'French1 background better representa-1 tion in the Senate of Canada. j The Polish and Italian papers j expressed aiready their opinion j in this respect and so did some other representatives of the | Ethnic Press. Tiie $lovenians are a small group and if vve join tlie other papers, it is not for claiming a senator of the Slovenian origin. We feel that this issue is very serioiis for Canada as a oountry and that it can be solved if the presen t government paid more attention to the interests of the country and less to party poli-""" ■ ' - •—r-An tirih-. L. 1965 ustanovljeni meduniverzitetni odbor kanadskih Slovanov j je sklenil na prvem kongresu v Banffu praznovati 100-letnico Kanade z drugim kongresom v Ottavvi. Zastopanih je bilo 21 vseučilišč s 75 profesorji, vseh udeležencev tridnevnega kongresa (9—11. junija) pa je bilo nad 200. Poleg nekaterih bolj specializiranih predavanj kot npr. politična mobilnost Slovanov v kanadskih pt-ovinclainih in federalnih volitvah je podala vsaka narodnostna skupina kratek pregled svojega doprinosa sodobni Kanadi. Slovence so zastopali na programu Vladimir Mauko z referatom o Slovencih v Kanadi in Rudolf Cuješ z referatom o slovenskem doprinosu kanadskim Indijancem. Komentiral je M. T. Ben-nett. iz Ottavve. Ker je bil g. Mauko nenadno zadržan, je prebral njegov referat R. Cuješ. Nenadna zadržanost g. Romana, ki bi moral predsedovati sedmi sekciji, je povzročila, da je pripadla tudi ta funkcija Slovencem. V tej sekciji so predavali dr. J. Kirsch- baurn za Slovake. 'N. Pavcškovič za Hrvate in dr. Zuk-Hryškievič za Beloruse. Komentatorja sta bila F. Fundareik za Slovake in M. Mostovac za Hrvate in Belo ruse. Na poslovnem zborovanju so bile poleg običajnih resolucij sprejete tudi naslednje: a) da še pov abi Immigrant Ar-ohives Cornmittee of the Univer-sitv of Minnesota za pomožnega člana ; b) da Se naslovi poziv na federalno v-Jado da upošteva v statističnih podatkih (čensus in vse-Ijevanje) vse slovanske narodnosti; c) da se imenuje posebni pododbor, ki bo preučil vprašanje ohranjevanja in zbiranje dokumentov v zvezi s priseljenci slovanskega pOkoicnja; č) da se izdajo referati tega kongresa v knjigi. Na zborovanju je bila prebrana tudi izjava, da so ustanovili znanstveni Zavbcli' slovanskih etničnih' skupin v ^Kanadi posebno fcdpracijo. Prihodnja' konferenca bo leta 1969 v Torontu ali Hamiltonu ali ■morda celo Guelphu, kar bo daio 'Slovencem priložnost za večje zastopstvo kot smo ga imeli letos. (Prvega kongresa v Banffu se ni nihče udeležil.) Zlasti bo da na možnost da se pridružimo tudi Slovenci slovanskemu večeru, 'ki je vedno del kongresa, s kako točko in predstavimo ostalim Slovanom svojo pesem, nošo in morda plese. V izvršilni odbor za dobo 1967-1969 so bili izvoljeni: Predsednik prof. J. A. \Vojcie chovvski (Ottavva); prejšnji predsednik: prol. B. R. Bociurkivv (Alberta); 1. podpredsednik: prof. C. Bida (Ottavva); 2. podpredsednik: prof. R. Cuješ (An-tigonish); in tajnik-blagajnik: knjižničar A. Gregorovich (Toronto). ■ V krajevnem odboru za pripravo kongresa v Ottavvi je bila tudi Slovenka ga. Tina Creber, banketa pa se je udeležil tudi dr. Tone štuikelj iz Ottavve. slovenske žene so zborovale Konec maja je bila v Washing-tonu 14. redna konvencija Slovenske ženske zveze, organizacije slovenskih žena v Združenih državah. Organizacija združuje 14 tisoč članic v 103 podružnicah v 14 zveznih državah. Deluje že 40 let. Konvencija v I lil ton' hotelu field j« bila odlično organizirana. Med zborovanja in izleta skupno palo žile velik šopek rdečih nageljnov s slovenskim trakom na grot predsednika Kennedvja na Ai tlingtonu. Štiridnevno zborovanje, je Žer ,ska zveza zaključila s slav.nos nhn banketom v hotelu Hiltbt Spominski dan profesorja Ehrlich v Buenos Airesu Krog nekdanjih učencev rajne-1 Proslava se je pričela s konce-ga profesorja Ehrlicha je prire- j lebrirano sveto mašo, ki so jo dil pod predsedstvom posebnega i darovali čč. gg. msgr. A. Orehar, za to priliko sestavljenega čast- j dr. F. Gnidovec in p. L. Lenček, nega odbora v nedeljo 28. maja j CM. Že v mašni pridigi je msgr. Orehar pokazal rajnega Ehrlicha zlasti kot svetniškega duhovnika, ki je vse svoje bogato življenje posvetil delu za katoliško vero in svoj narod. 1967 slovesno spominsko svečanost za 25. obletnico Ehrlichove smrti. Proslava je bila v veliki dvorani nove Slovenske hiše v Buenos Airesu. V sestavi častnega odbora so hoteli prireditelji zajeti vsa področja, na katerih je rajni profe V drugem delu svečanosti je nad odrom visela velika Ehrii-chova slika, odlično delo g. Ho sor Ehrlich v svojem življenju; timirja Gorazda, z lovorjevim največ deloval, obenem pa so ho-j vencem Slovenskega državnega teli poudariti dejstvo, da profe- To je bila dozdaj največja am either m the economio m ^ s6 ddcgatilije razprav , . . .. . '(for instance tlie mdustnahst; q ^ tekli;h treh lct in! riskoslovenska prireditev v pre-Stcphen B. Roman) or m other j ^ — e za bodočc> ^ okoli stolnici Združenih držav. Banke fields p rove d their ability and; ^ ^ ^ izlctni,kov imelo raz. great acliievements. So far only p.r<>grame za ogkd mesta the Ukraimas vvere the fortun-1 ate ones vvho under the Govern- poscftni ogkd Belc hiže ter SRre. jetrn v Predstavniškem domu ame- . riškega Kongresa. Organizacija Should vve 'believe that m/the j • Polish, German, Italian and ment of Mr. Diefenbaker obtain-ed a senator of their origin even in smaller groups there are not sui table people for the job? It is hard to believe Mr. fearson and his . government vvoukl do just-ice to the ethnic groups if in this Centennial year vve could say that the etlinic groups • are vveU represented in the Senate and that there are no second class citizens in Canada. Sporočilo uredništva ta uprave Pričujoča številka SD je zaradi počitnic dvojna številka za julij in avgust. Prihodnja številka bo izšla 1. septembra. konvencije in vseh programov je ■bila seveda združena z velikimi In zahtevnimi nalogami, ki sta jih odlično rešili ga. Corinne Leskovar iz Chicaga in gdč. Irena ■Planinšck li Washingtona. Delegatinjc so zaupale vodstvo organizacije za naslednja tri leta dosedanjim glavnim odborni-cam: predsednici Antoniji Turek, glavni tajnici Albini Novak in urednici zveziliega glasila Zarja Corinne Leskovar. Konvencija se je začela in končala s slovensko sv. mašo v kripti narodnega Marijinega svetišča. Pred zaključkom so udeleženke ta se je udeležilo nad 500 delega-tinj, članic in gostov iz vseh predelov Amerike. Prireditev so počastili tudi Američani slovenskega porekla, ki zavzemajo visoke položaje v ameriškem javnem življenju: zvezni senator Frank hunen. Posvetovanja ministrov so bila za zaprtimi rvati in so bili časnikarji bolj ali manj navezani zgolj na uradna sporočila, ki so jih dobili po konferencah. Kriza Srednjega vzhoda je še poostrila zavest, da je mir na svetu na zelo J. Laushe, zvezni poslanec iz Min- -šibkih nogah in da je zato vzajemnost in sodelovanje držav in narodov v okviru NATO izrednega pomena. Poleg poudarka na nesote John. A. Blatnik, zvezni komisar za državne uslužbence Ludvvig J. Andolsek ter velik pri-j jatelj Slovencev Franck Ahnuri-; pomembnost reševanja proble-?io, zvezni poslanec iz Iiiinoisa.. mov z razgov ori in nc z orožjem Med častnimi gosti sta bila tudi jc bilo doseženo tudi soglasje, Rev. Klavdij Okorn, duhovni vod-| da je večanje razlik med gospo ja ter ga. Marie Prisland, uslano- darško naprednimi in igospodar-'v itedjica in častna predsednica | sko zaostalimi državami zelo ne-organizacije.. Spored banketa je mrno 2a :mir> pričakovati je, da bil zelo obširen in pester. Vodila ga je zelo spretno Corinne Leskovar. S petjem so sodelovaali otro- bodo dale članice več poudarka raznim programom, ki bodo skušali izravnati to nesorazmerje in ci Slovencev iz \Vashingtona &»! fakb ublažiti nasprotja. We ouote: •j.. -iMb it m • m (Air. Nixon, I^ader of the Oppositlon, ta Ontario Lcgislature on May 24, 1967) "... There is one other aspect of language tastruetion vvhich okolice (v narodnih nošah), solistka Marija Kranjc-Fishinger ter za to priliko sestaviljeni mešani Oktet vvaShingtonskih Slo- 'Po mnenju g. Tenhunena je bilo očitno, da jc igrala pri posvetovanjih kanadska delegacija pod vodstvom zunanjega mini- vcncetv. Glaivna tajnica ga. Albina i stra Pavla Martina važno vlogo, Novak je ponovno potrdila ve- j ki omogoča tako njena važ-like zasluge pri delu organizacije I nost kot tudi njen svojski polo ter posebno govorniško sposob-: -aj_ nost. Poslanec Blatnik je z do-; mačim pripovedovanjem vzbudil j je ;poslala resoiucij:o, da bi x iada med navzočimi prijetno razpolo- j ^^ y Ljubljani# prestolnici ženje. Zelo je presenetil posflanec slovenije> ameriški konzulat. Po-Annunzio iz Illinotsa, ki je v ,; itnemu ministrstvu j0 bila posla- vvouhl really come under the purvievv of the Provhicial Secretary dalj^n govoru dokazal, da se ^^oS da bi L^a Po *t>„»_l_\ ____..../Inv ilia tfinict^r u hacA ACillUUUV« \l'P • i i .1_____ _______ _____ * J ' 1 (Mr. Welch) as much as under the Minister whose estiinates we:zanima in zelo dobro pozna zgo štna uprava izdala posebno spo- are discussing right novv. In the debates ta the last fevv days., it | dovino in kulturni razvoj Slaven- mins,ko znamk0 ob 1200-letnici has been brought home to us very clearly that fully one-third of j cev. Višek bariketa je bil seveda pdkristjanjellja Slovencev; Infor-the citizens of this province have ethnic extractions different from | govor 72-letnega senatorja Fran- macijski agenci-ji pa, da bi bile the Anglo-Saxon and French. These people have brought to Ontario, j ka iLovšeta. V slovenskem delu gloveinsrke oddajc Glasa Amerike not only their culture, but along vvith this a knovvledge of many j svojega govora je razvijal globo- j prestavj|cne s sedanje ure zopet languages vvhich vvould be of great value and vvhich certataly should ^ misli o slovenski materi, slo- ....... not be lost in this province. I vvould say to the hon. Minister that it is the feeltag of many people that The Department of Education has overlooked one of the great resources that is available ta this province and is neglecting to participate in its development. It is a fact that most ethnic groups composed of nevv Canadianš sor Ehrlich nikdar ni bil ukie- njen v okvir določene zaključene skupine, ki so bile karakteristične za slovensko kulturno in politično življenje med dvema vojnama, saj je bil dolgo časa duhovni vodja osrednje slovenske katoliške akademske organizacije, Akademske zveze, ki je združevala vsa katoliška akademska društva Bit je tudi duhovni vodja Mihaelove skupine 'Katoliške akcije, ki se je pozneje preorga-nizirala v Akademski klub »Straža", katerega prvi cilj je bil vzgojiti zavednega slovenskega katoliškega izobraženca, drugi pa, zavreti prodor komunizma v slovensko kulturo v obliki kulturnega boljševizma. Tako je msgr. Anton Orehar kot direktor slovenskih dušnih pastirjev v Argentini zastopal vso slovensko duhovščino v zdom-stvu in domovini; dr. Franc Gnidovec teološko fakulteto, kjer je profesor Ehrlich dolga leta predaval primerjalno veroslovje in apologetiko; p. Lado Lenček, CM slovensko misijonstvo, katerega ustanovitelj je bil prav profesor Ehrlich; dr. Filip Žakelj je bil duhovni vodja Akad. kluba »Straža" takoj po Ehrlichovi smrti; p. Ivan Caserman je sedanji duhovni vodja Akademske Marijine kongregacije Kraljice Aposto- gibanja ter slovenskim šopkom Jahriiehovili učencev v podnožju; Takoj po zaključku službe božje je g. Frido Beznik recitiral pesem MI — KA — EL, Kdo kakor Bog, ki jo je pod vtisom Ehrlichove smrti v onih krvavih dneh napisal pesnik in pisatelj Vinko Beličič. Isti recitator je potem prebral odstavek, iz Sira-hove knjige kot slavospev Bhrli: cliovemu duhovništvu, saj vedo vsi, ki so Ehrlicha poznali, da je-vedno in povsod nastopal predvsem kot duhovnik in je vse svoje uspehe, zlasti v številnih posredovanjih pri italijanskih okupacijskih oblasteh y korist Slovencem brez razlike prepričanja, ■pripisoval izključno svojemu duhovništvu. Pevski zbor »Gallus" je zapel pod vodstvom svojega dirigenta dr. Julija Savellija v koroškem narečju R. Hrovatina bridko in nežno koroško pesem N' mav čez izaro, kot drugo pa mogočen zaključni spev iz kaantate M. Tom-ca Marija Slovencev Kraljica, prošnjo h Gospe Sveti, Materi božji v nekdanjem slovenskem svetišču na Gosposvetskem polju. Ehrlichovo mučeniško smrt ter mučeništivo vseh desettisočev v letih komunistične -revolucije pomor j enih Slovencev je bilo prikazano v lepi recitaciji pesnitve Hvalnica Kraljici Mučencev, ki Govor-i g. T. Duh. danji čas. Predavatelj je Ebrii-oha pokazal kot neprestanega in neutrudnega buditelja življenja, v vsem svojem delu aktualnega za sedanji čas, saj je bil zlasti človek vere, živel je iz vere, ki v našem času peša. Bil je velik molivec, romar, asket in revež, ,;ki je zadnjo srajco dal ubožcu". Zaradi te svoje z vsem bitjem živete vere je tudi tako ostro prodrl v vprašanje slovenstva in njegovih naporov za obstoj. V svoji ožji domovini, na Koroškem, je mogel na otipljivih primerih spoznati, kako važen element so v strukturi človeške osebnosti verske in narodne tradicije. Življenje in napredek naroda nista mogoča brez pravih izročil. V dvorani je bila svečanost zaključena z mogočno himno Kristus Kralj vseh večnih časov, ki so jo zapeli vsi udeleženci. Pred spomenikom padlim Slovencem, na dvorišču je nato bil zaključek slovesnosti. Tu sta najprej dekle in fant v narodni noši položila pred spomenik lovorjev venec s posvetilom: lov; g. 'Miloš Stare je zastopal jo je napisal dr. Tine Debeljak, krščansko demokracijo; g. Vule Rupnik slovensko državno gibanje in slovensko domobranstvo; g. Tine Duh pa Ehrlichove učence. recitirala pa gdč. Marjeta Ro-žanec. Jedro vse proslave je bil govor univ. prof. dr Milana Komarja o pomenu Ehrlicha za se- i na večerni čas s srednjo valovno nanizal lepe misli o svobodni deželi Ameriki. S to konvencijo je Slovenska and those born in Canada of other than French or British stock, have constanlly vvorked to support evening and Saturday schools for their cliildren lo learn their inother tongues, traditions and culture. They liave done his vvith great sacrifice and vvith no help from the province or from The Department of Education. This is an arca vvhich should liave provincial encouragment. I vvould say to the hon. Minister that, vvhile it is obviously ' ,mi organizacijami (KSKJ, SNPJ, responsibilitj' of these families themselves to pass on the language SDZ> ABZ) najbolj slovensko ču-and culture as they see fit, I vvould say to him that there are teča in delavna. Letos je spre-manv other families ta this area vvho vvould certataly benefit from i jela za Slovence nekaj važnih re-an expansion of their language faclllty....'' | solucij. Zunanjemu ministrstvu venski pesmi in jeziku. Izvajanja ddžino konvencija je tudi skle-, je'podkrepil z izbranimi odlomki; ni(la> ^ bo prevz0la a:kcijo za : iz Gregoreičm-ili in Zonnanovihjp0slav.tev slovenbkc kapele v pesmi, ki jih je ddklamiral in, ^^ Brezmadež,nega Spočetja, nato razlagal v angleščini. V an- M narodno STctišče vseh ame-; gjleškem delu govora je prav tako ^^ katoličanov. Slovenski ženski zvezi čestitamo k dosedanjemu delu ter želimo mnogo uspehov v bodoče, ženska zveza ponovno dokazala, j Akcija za postavitev slovenske ka-■da je med vsemi ameriško-slo- pele v ameriškem narodnem sve-venskimi podpornimi in bratski- tišču zasluži široko podporo vseh ' ljudi slovenskega porekla. Ameriški Slovenci bodo s tem postavili trajni in najlepši spomenik svoji novi domovini in domovini svojih prednikov — za vse čase! Društvo Slovencev "Baraga" Vas vabi da se udeležite VIII SLOVENSKEGA DNE, na slovenskem cerkvenem letovišču v Bol tonu, ki ga bomo posvetili STOLETNICI KANADE ta 50 LETNICI MAJNTŠKE DEKLARACIJE. Letos bomo praznovali slovenski dan v nedeljo 30 julija. Ob pol dvanajstih bo sv. maša za vse Slovence, nato kosilo in ob 2h popoldne glavne slovesnosti: Pozdrav Kanadi, pozdrav Sloveniji, pozdravi gostov, slovenska pesem, nastop STZ in rajanja mladine. Kličemo Vam na veselo snidenje! IVAN MARN — Predsednik Na Ehrlicliovem spominskem dnevu v Buenos Airesu. „V ČAST IN SLAVO NEPREMA-GANIM, SLOVENCI, KI HOČEMO ZMAGATI!" G. Tine Duh je nato v imenu 'Ehrlichovih učencev položil na spomenik šopek nageljnov in rožmarina s slovenskim trakom. V kratkih in zgoščenih besedah je poudaril pomen Ehrlichovega mučeništva ter žrtev vseh padlih Slovencev, duhovnikov in laikov, za bodočnost slovenskega naroda. Na koncu se je po dvorišču razlegla še himna: »Hej Slovenci!" Vsak udeleženec proslave je ■prejel estetsko izdelan program z reprodukcijo Ehrlichove slike, ki je visela na odru, s kratkim orisom Ehrlichovega življenja in dela. Programom je dal umetniško obliko stud. arch. g. Andrej 'Duh, vso svečanost pa je režiral in v odil g. Jože Rožanec. Za častno stražo ob odru in na dvorišču pred spomenikom je bilo dvanajst narodnih noš iz La-nusa in San Justa.. —dt— SLOVENSKA DRŽAVA For a free Slovenia Published monthly by* Slovenian National Federation of Canada, Edited by: Editorial Board Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada Subscription rates: $4 per year, 30? per copy Advertising 1 column x 1" :olumn $180 m\ CANADlL VAŽNO SPOROČILO: Vsem onim, ki se mislijo udeležiti predstave "Nation Builders" na velikem stadionu torontskega "CJSI.E." sporočamo, > da smo sprejeli v prodajo vstopnice za to važno prireditev. Predstava bo na dan otvoritve. Dosled je bila vedno zvečer na dan delavskega praznika (labour day). Letos so tudi nrvič uvedli vstopnice za kritje stroškov. Nastopile bodo številne etnične skupine iz Toronta in drugih krajev Kanade. (Pevske, glasbene plesne točke itd.) Vstopnice so po: $1.—, $1.50, $2.00. Pošljite denar, poštno nakaznico ali "certified" ček na: "Slovenska Država", 646 Euclid Ave. Toronto, nakar vam s povratno pošto pošljemo vstopnice. Priporočamo, da se po možnost ogibljete pošiljanja denarja v pismih. Predstava bo 18. avgusta ob 8.15 uri zvečer. Pridite! Uredništvo: "S.D." • PRIPOROČAMO Vsem novonaseljencem, da ne zamude prilike ki jo nudijo šolske institucije za učenje angleščine. Tečaji so zvečer v Toronta, Central Technlcal School, 275 Lippincott St. ln v Hamiltonu v Hamilton's Secondary School na 192. Wentworth St. N. (Tor. tel. 365 2855 in Ham. 527-5092. Zavedaiite se. da vam znanje jezika pomaga do boljših služb, napredovanja in sprejetja v družbo, ki nas obdaja. Toronto • V soboto 1. julija je Kanada praznovala veliki dan, stoletnico svojega obstoja. Mesto Toronto je praznično odelo jutranje sonce in s tem pripravilo meščanstvu veselja in zadovoljstva, ki je v pestrosti barv plapujo-čih zastav, doseglo višek ob paradi. Skoraj dve in pol ure se je vil po ulicah sprevod vseh narodnosti. Tudi Slovenci smo sodelovali. Slovenski voz, okrašen z Vinsko trto in s pristnim štajerskim klopotcem, je ob slikovitih narodnih nošah ter narodno pesmijo in plesom vzbujal veliko pozornost. Trideset tisoč ljudi je čulo našo slovensko pesem, ki je odmevala od visokih nebotičnikov po glavnih cestah Toronta. Mladost je dihala iz te parade, mladina, — bodočnost Kanade — ki je navdušena, tudi slovenska je pokazala ljubezen in spoštovanje do nje, ki ji daje dom in kruh. S ponosom je tudi zapela ....O, Kanada, slavna in svobodna, stojimo na straži zate!.... Na harmoniko sta ves čas spremljali gdč. Ovčjakova in gdč. Baoičeva. Folklorna skupina »Nagelj" pa je sodelovala s plesom Zvečer ob novicah na televiziji, so poleg japonskega in kitajskega pokazali tudi slovenski voz. Za slovensko sodelovanje pri paradi so pripomogli: Slov. gledališče, SAVA, folklorna skupina »Nagelj" ter uredništvo Slovenske države v Torontu. • »Katoliški dan" Naslednji dan 2. julija sta slovensko farno občestvo ter Slovenci iz južnega Ontaria pripravila istočasno s stoletnico Kanade, tudi proslavu 1200-letnico pokristjanjenja Slovencev. Sodelovali sta obe župniji. Vreme zjutraj ni bilo naklonjeno, vendar je množica prisostvovala slovesni koncelebrirani maši, katere gost je bil msgr. Ignacij Kunstelj iz Anglije. C. g. Zrnec je v prekrasnem govoru med sv. mašo nanizal pomen slavja 1200-letnice pokristjanjenja Slovencev. Medtem se je nebo zvedrilo in i sonce je dajalo prijetno toplino' in razpoloženje za drugi del slav-, ja, ki je bil popoldne, pred fiovo postavljeno kapelico. Pod košatimi drevesi po bregu so še zvrstili odrasli ž najmlajšimi in pri- j sdstvovali točki za točko. Uvodni govor je imel učitelj slovenske šole pri Mariji Portiagaj g. F. Pajk. Posegel je daleč nazaj v zgodovino in vse do danes. Zahvala naj gre našim prednikom misijonarjem, ki so prinesli BlagOvest v našem jeziku, v katerem še danes častimo in prosimo Boga, naj ohrani ves slovenski narod. Vprizoritev Turnškovega "Krst Karantanskih knezov" je bil dobro podan v režiji g .S. Brunška. Zelo vlito je zapel dve umetni slovenski pesmi »Oktet" župnije Marije Pomagaj. Nastopila je tudi mladina obeh župnij. Mladinski zbor slov. šole Marije Pomagaj je pod veščo taktirko č. g. Zrneca zapel dve staroslovenski pesmi, mladenke župnije Brezmadežne pa so zarajale po motivih slovenskih narodnih pesmi. Vse točke je povezoval v prijetni besedi g. V. Cekuta. Celodnevno praznovanje je še posebej počastila godba višje šole »De La Salle", kateri je navdušeno občinstvo nagradilo z aplavzom. • V času praznovanja stoletnice Kanade in ob 60-letnici kronanja Marijine podobe na Brezjah, se je tema jubilejema poklonila slovenska srenja v Torontu. Farani so se temu oddolžili s tem, da so postavili v čast Brezjanski Materi božji kapelico na slovenskem letovišču pri Boltonu, katera je bila blagoslovljena in izročena svojemu namenu 18. junija. Superior slovenskih lazaristov v Kanadi č. g. A. Prebil je v govoru poudaril, da je kapelica najlepši dar kanadskih Slovencev Brezjanski Mariji in novo prizorišče verskega ter kulturnega življenja naše skupnosti. Načrt za zidavo lične kapelice je napravil g. Vilko Cekuta, zgradil pa jo je g. Jože Ka-stellc. V stranskih prostorih za oltaifjem so spovednica, zakristija in soba za duhovnika in ministrante. Nad oltarjem kralju- V vseh pravnih zadevah se lahko z zaupanjem obmele na novega slovenskega odvetnika tn notarja. Naslov: ANTONY AMBROŽIČ Barrister, Notarv Public 861 College St., Toronto, Ont. Teleton: LE. I-U719 je na sinji steni podoba Marije Pomagaj. ANTIGONISH privlačnih • Ena najbolj stvari na svetovni razstavi v Montrealu je produkcija Walt Disneva »Canada 1967" — filmski prikaz Kanade od vzhoda do zahoda na cilindričnem platnu Ta tehnika vzbuja občutek, kakor da so gledalci v gondolil ce-pelina. V filmu pokažejo tudi Antigonish — znane Highland •games, ki jih bo letos odprla kraljica — mati, ter graduacijo ob odprtju nove knjižnice, ko je dobil častni doktorat ministrski predsednik Lester B. Pearson. • Predavanje R. Cuješa o Baragi in njegovem vplivu na Indijance je vzbudilo živahno zanimanje ne samo na kongresu kanadskih Slovanov, marveč tudi na univerzi v Antigonishu. Četrtletni časopis univerze »Contem-porarv and Alumni Ncvvs" bo objavil v septembrski številki predavanje v nekoliko skrajšani obliki ter sliko Barage. • Število Slovencev v Antigonishu se je povečalo s prihodom gdč. Danice Požun iz Slovenije. • Prof. R. Cuješ bo zastopal univerzo na mednarodni konferenci o družini koncem avgusta v Ouebec City. VVASHINGTON Chicago RIM ITALIJA HOTEL 'BLED' Via S. Crece In Gerusalemme 40 ROMA — (Tel, 777-102) Rojaki ali potujete v Rim? Sprejem na letališču ali železnici, ogled Rima, prenočišče, domača hrana itd., Vse te skrbi bodo odveč če se boste obrnili na: Vinko A. LEVSTIK - lastnik • Med Slovenci v Franciji.; V Ameriko je prišel slovenski ka»pu-cin p. Jakob Vučina, ki že n^kaj let dela med slovenskimi in hrvaškimi priseljenci v Franci/i. So to po večini ljudje ki zbežijo preko meje in obupno tavajo sem in tja, da bi našli razumevanje in zaščito. Mladi ljudje, ki so ušli iz rdečega raja, ljudje, katerim je komunizem načrtno trgal vero iz njihovih src. Tem se je posvetil p. Jakob. Njegov delokrog je Niča in še vsepovsod drugod. Pod vodstvom dr. Načeta Cretnika dela 6 slovenskih duhovnikov — garačev, da rešujejo predvsem duše, pa so preobloženi še z materialno skrbjo za te uboge ljudi. P. Jakob je predaval v Chicagu v soboto 3. junija v veliki farni dvorani. Pa je bila tako majhna udeležba. Zdi se, da mi. CARL VIPAVEC obrnite be z zaupanje« v vseh nepremičninskih, družinskih SLOVENSKI ODVETNIK in pravnih zadevah na: in NOTAR 278 Bathurst St.. Room 4. Toronto. Ont. _ EMpire 4-4004 gotovo dosežen. Kar zabolelo me je, ko je eden od sodelavcev pri cerkvi rekel na glas: »Pozabite, da ste v stari 'kontri'. Sedaj ste v Ameriki...." • Samo 16 gradulrancev ima letos naša farna šola Diplome so prejeli pri sv. maši v nedeljo dne 11. junija. • Dr. Jože Bernik je bil sprejet v vodstvo poznane Abbot Laboratories. Čestitamo! Cleveland • Spominska slovesnost Zveza slovenskih protikomuni-stičnih borcev »Tabor" je tudi letos pripravila lepo spominsko ki živimo v udobju, izgublja- j slovesnost za žrtve (komunistične mo smisel za bližnjega, ki je v potrebi. P. Jakob je tako nazorno prikazal prilike, v katerih žive ti izseljenci, ki nimajo razumevanja pri oblasteh. Edino duhovnik je tisti, ki mora postati vse: oče in mati, branilec in odvetnik. Kjer vse odpove, je duhovnik tisti, ki mora od oblasti do oblasti in pomagati.... Kdor je slišal predavatelja, ni mogel ostati ravnodušen. Tudi slike, katere je kazal po predavanju so bile prav lepe. Bog daj, da bi njegova pot v Ameriko med Slovence našla odprta srca! • Kako napreduje v naši slovenski fari »Projeet Renevval"? Fara mora zbrati 30 tisoč dolarjev. Doslej je obljubljenih 18.900. 73 oseb odnosno družin se je odzvalo. Kaj pa drugi? Ce bi vsak, ki je doslej stal ob strani obljubil in seveda tudi dal svoj doprinos, bi bil cilj skoro in vetrinjske trage- revolucije dije. Slovesnost se je začela v soboto zvečer 10. junija ob spominski kapelici na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi. Na sobotnem sporedu je bilo odkritje bronaste spominske plošče na spominski | kapelici, ki v slovenščini in angleščini izpričuje komu je kapelica posvečena. Pred odkritjem plošče je nagovoril navzoče g. ing. France Grum, predsednik ZSPB »Tabor". Po odkritju plošče pa je vodil molitveno uro duhovni vodja Zveze č. g. Franc Gaber. Po večerni slovesnosti je bilo spovedovanje, na travniku pod Orlovim vrhom pa so zažgali velik kresni ogenj. Kapelica in Orlov vrh sta bila ves večer razsvetljena z lepo urejeno električno barvno razsvetljavo. V nedeljo dopoldne 11. junija pa je bila_ob pol desetih sv. m a- ■ ša, ki jo je duhovni vodja Zveze č. g. Gaber daroval za vse žrtve komunizma na Slovenskem. C. g. Gaber je imel lepo priložnostno pridigo. Sv. maše se je udeležila velika množica Slovencev iz Clevelanda in Okolice. Velika večina je prejela sv. obhajilo. Slovenci iz Clevelanda so se pripeljali na Slovensko pristavo k spominski sv. maši v dolgem avtomobilskem sprevodu. Spominsko slovesnost so zaključile pete litanije ob spominski kapelici. • Ostale prireditve na Slovenski pristavi V nedeljo popoldne 18. junija je odbor Slovenske pristave priredil začetni piknik letošnje sezone, ki se ga je udeležilo veliko ■ljudi navkljub hladnemu vremenu. V nedeljo popoldne 25. junija pa je imela svoj letni piknik na Slovenski pristavi Slovenska Šola pri sv. Vidu. Kanadske oborožene sile bpPP HlSisSijt^!14^''" 1 \ H&f^fSsK* •: g ^jSKV:::;:.-:-:^ vtis ||||gj|i - , Riju r T j; ; •, i % A % . V:'*'" ...•..•■[ . vj SILA BODOČNOSTI Služi svetu za mir KANADSKE OBOROŽENE SILE MISLITE 0 NJIH ONTARIO PROVINCE OF OPPORTUNIT* (ioveriiiiieiit Iiiformal ion IZ ODDELKA ZA DELO Career Consutant Centre Ženski oddelek | The Career Consultant Centre (Posvetovalno središče za bodočnost) nova uslužnost ženskega oddelka, ki je bil ustanovljen nedavno da nudi središče za posvetovanje o bodočnosti za ženske, ki se žele povrniti v delovno silo. Je urejen tako, da nudi pomoč ženskam na dveh področjih: 1) onim, ki se žele vrniti na delo takoj. To se nanaša na žen-fke, katerih družine odraščajo, ali one, katerih gospodinjske odgovornosti izginjajo in zato iščejo možnosti, kjer bi lahko svojo nekdanjo izobrazbo ali izurjenost za bodočnost uporabile pri delu 2) onim, ki se žele vrniti na delo v prihodnosti. To se nanaša na ženske, ki predpostavljajo dan. ko bodo družinske zahteve zmanjšane in se žele pripraviti sedaj z nadaljnjim študijem za uspešno delo v bodočnosti. Usposobljeni nastavljenci bodo nudili nasvet in posvetovalno možnost za ugotovitev zanimanja za gotovo delo, ugotoviti cilj bodočnosti, pregledali zmožnosti, ki so na razpolago ter svetovali o načinu usposabljanja ali preusmeritve usposobljenosti. Središče ne bo uslužnost za iskanje službe; njegove uslužno sti so brezplačne. Posvetovalno središče za bo dočnost (The Career Consulltant Centre) ima svoje prostore na 74 Victoria Street, Toronto. Razgovore lahko uredite po telefonu (3654537) NA SVETOVNI RAZSTAVI V PARIZU JE UGAJAL, ZAKAJ NEBI VAM! 7.A POROKE IN BANKETE TER VSE DRUGE PRILIKE "MUŠKATNI SILVANEC" S SONČNIH POBOČIJ — SLOVENSKIH GORIC — Imported by Ontario Liquor Control Board jt>qutt. s-pnpi.vtpui sdnoaS otjl SuOtrn? mu aiotn inp pj ospj o.vv ma •siABire-uJ sirerpEUTO otjt 3icur>s Olji ITt 33S oi niste več zavarovani preko strašev. Sami se morate zavarovati v teku 30 dni. Tiskovine za prijavo dobite v banki v bolnici ali pa od "Commission". the Hon. John Robarts Prime Minister of Ontario brezposelno zavarovanje je sedaj na razpolago za večino uslužbencev pri KMETIJAH, PRI ŽIVINOREJSKIH KMETIJAH, PRI NASADIH MLADIK, PRI POKRITIH VRTOVIH, PRI CVETLIČNJAKIH TER GOJILCIH SADJA, ZELENJAVE IN CVETLIC delojemalci: V tvojem interesu je, da ugotoviš, če imaš pravico do brezposelnega zavarovanja, ki je sedaj v veljavi za delavce v poljedelski in živinorejski stroki, delodajalci : Ce imate ljudi, ki delajo za vas, morate sedaj vedeti, da so novi zakoni, ki jih morate upoštevati. V vašem interesu je, da se seznanite s vsemi posebnostmi o brezposelnem zavarovanju za vaše delavce. Dobite si popolne informacije sedaj v najbližjem uradu: UNEMPLOYMENT INSURANCE COMMISSION GOVERNMENT OF CANADA 7383(C) fcp. NOVO DELO? Da ostanete zavarovani, se drži ti navodil ki so na vašem bolniškem "Cerfic-ate of iPayment — Form 104", ki vam ga mora dati vaš sedanji delodajalec, ko ga zapustite. NOVOPORO-ČENCI? Družinska ("Fam-ilv") bolniška premija mora biti sedaj plačana, da krije moža in ženo. Obvestite vašo skupino ("Group") takaj, ALI, če oba plačujeta direktno, obvestita "Commission". Your ONTARIO HOSPITAL INSURANCE Plan Ontario Hospital Services Commission, Toronto 7, Ontario. 10VLNIJ/V 9 /r\ je trinajsto nadaljevanje nove "3 strani" SLO- silnicah slovenske stvarnosti. Posamezne rubrike bodo tamkaSnjen razvoju, upamo da bo globlja a™^ VSKE DR7AVE, namenjeno .sistematični analizi pisali .strokovnjaki^ na dotičnih področjihn: lastno "a te, stram dopolnda važno vrzel v panjem pn To . VENSKE L»n,7/i V IL, llillllCII JC1IU MSlClliailVlH anau/i Flott" anvavtiij-«« «« -»-j-" - ~ —J -------mt----"" , «„«,amKriACl nrPQP(T» tekočega razvoja razmer v Sloveniji in Jugoslaviji pod avtorsko odgovornostjo. Ker je tisk v Sloveniji še kazovanju sprememb, katerih pomembnost preseda rahljajočo se komunistično oblastjo. Nova stran se bo vedno zaprt v tesne okvire, svetovni tisk pa omejen politične meje Slovenije in Jugoslavije, razvila v vrsto stalnih rubtiik o pomembnih razvojnih na bolj slučajnostmi in površinsko poročanje - Uredništvo "Slovenske države TRETJI ODMEV: KNJIGA JE PREPOVEDANA ' lipam, Ida bo ta iskrena slovenska misel iz širšega sveta dosegla Slo\>enijo z enako prostostjo kot-jo.tam te uživa neslovenski zunanji tisk." ■ (Ciril Žebot v uvodu li knjigi SLOVENIJA— ' VČERAJ, DANES IN JUTRI) Po dvajsetih letih suverenega molka o vsem, kar so v tem času pisali nepartljski ljudje slovenskega porekla v svobodnem svetu, je partijski režim v Jugoslaviji končno ta politični molk prelomil. Dne 10. maja je zagrebški VJESNIK U SRIJEDU objavil dolgo zgodbo o „nočni diverziji" na filozofski fakulteti ljubljanske univerze in je protestna gesla ljubljanskih študentov pripisal vplivu mojega pisanja Iz daljne Amerike. Dne 16. junija je ljubljansko j DELO natisnilo obvestilo in svarilo o moji novi knjigi SLOVENIJA — VČERAJ, DANES IN JUTRI. (O tem je posebno poročilo na str. 4 te številke SD.) LJUBLJANSKO OBVESTILO O BEOGRAJSKI PREPOVEDI Dne 22. Junija je DELO objavilo naslednje sporočilo: PAMFLET „SLOVENIJA VČERAJ, DANES IN JUTRI" PREPOVEDANO VNAŠATI V NASO DRŽAVO V zvezi z vestjo o tiskanju belo- j gardističnega pamfleta emigranta j Cirila Žebota "Slovenija včeraj, j danes in jutri", ki je natisnjen v ] Celovcu in namenjen razširjanju v SR Sloveniji, daje sekretariat za informacije v Izvršnem svetu v odgovor na vprašanje občanov naslednje pojasnilo: Omenjeni pamjlet je očitno sovražne propagandne vsebine in naperjen zoper našo ustavno družbeno in državno ureditev. Zar radi tega so pristojni zvezni organi izdali prepoved vnašanja v našo državo in razširjanja tega pamfleta v njej in sicer na osnovi člena 53. in 72. zakona o tisku in o drugih oblikah informacij. Vnašanje ali razširjanje tega prepovedanega pamfleta je kaznivo po samem zakonu o tisku in o drugih oblikah informacij kot tudi po kazenskem zakoniku. Proglas razodeva, da se je beograjski režim moral zelo zbati vpliva te knjige, ker je posegel po skrajnem sredstvu policijske prepovedi in kazenskega preganjanja. Samo diktatorski režimi policijsko zatirajo svobodno besedo. Toda zakaj je režim tvegal tako ponovno poslabšanje svojega ugleda prav na primeru knjige SLOVENIJA — VČERAJ, DANES IN JUTRI? Odgovor nI težak: Pač iz strahu pred nekim posebnim vplivom, ki bi ga knjiga po mnenju Beograda mogla imeti na mišljenje svojih slovenskih člta-teljev. CESA SE BOJE? Ker more knjiga vplivati le z informativno močjo svoje vsebine, naj na kratko povzamem njenih sedem poglavitnih misli, da bo postalo jasno, česa se tudi sedanji porankovlčevski beo-rajski režim tako zelo boji. 1. — Knjiga ugotavlja, sprejema in podpira dejstvo evolucije družbenega življenja in sistema v Sloveniji in Jugoslaviji. Knjiga odklanja nasilno ali utopično reševanje" problemov današnje Slovenije in Jugoslavije. 2. — Knjiga je miroljubna in stvarna že v preliminarnem vprašanju medvojnega slovenskega nasilja, glede katerega so se razlike mnenj med Slovenci zdele nepremostljive. Knjiga se zavzema za splošno slovensko narodno spravo na osnovi vrnjene posmrtne časti vsem žrtvam medvojne slovenske tragedije. Ugotovitev resničnih dejstev te tragedije naj bi bila stvar posebne komisije znanstvenih zgodovinarjev prostih vsakega oblastvenega pritiska in politične odgovornosti za svoje nepristranske ugotovitve. 3. — Knjiga je odprta in objektivna do zasnove in primene .družbenega samoupravljanja" in i „socialistične demokracije" kot j osnovne različnosti tltovskega sistema v primeri z drugimi komunističnimi režimi. Knjiga priznava, da je prav ta posebnost jugoslovanskega režima olajšala razvoj širše hitrejše družbene sproščenosti in je dala prožen kontinuitetni okvir za odvijanje naravne družbene evolucije. Kritika v knjigi je osredotočena na osnovno politično enotirnost, ki omejuje obseg samoupravljanja v tesne okvire globoko podrejenega samoodločanja. Pa tudi v tej ključni točki knjiga išče evolucijski izhod v ločitvi Ciril A. Žebot Zveze komunistov od Socialistične zveze. Kolikor je meni znano, niti Djilas ali Mihajlov nista predlagala tako neposredno konti-nuitetne poti k politični demokratizaciji. Mnenja sem, da v danih in predvidevanih razmerah na svetu odločno vztrajanje na1 osamosvojitvi Socialistične zveze« odpira edino evolucijsko pot v politično demokratizacijo. 4. — Knjiga je dobrohotno objektivna do gospodarske reforme z leta 1965. Kritika njenih pomanjkljivosti je v celoti konstruktivna in praktično koristna. Gospodarsko verzirani čitatelji knjige se bodo o tem z lahkoto prepričali. Poleg tega pa knjiga močno poudari in osvetli potrebo po taki slovenski gospodarski politiki, ki bo razvijala in utrjevala posebne učinkovitosti slovenskega narodnega gospodarstva kot zaokrožene celote in ga s tem dvigala na raven zahodne Evrope. To je tudi edina pot, da se zaustavi stalno odhajanje strokovnih, kvalificiranih in mladih delavcev v tujino za boljšim delom In višjimi dohodki. Sedaj beremo, da je to misel končno poudaril tudi novi predsednik slovenske vlade Stane Kavčič. (DELO, 17. junija.) 5. — Položaj vere in Cerkve v Sloveniji knjiga ocenjuje z vidika splošno priznanih in mednarodno afirmlranih človečanskih pravic, ki vključujejo neovirano versko svobodo, in s stališča nespornega cerkvenega poslanstva, ki duhovno in pastirsko zajema celotno življenje, a ne vključuje svetno-politične organiziranosti kot sredstva cerkvene dejavnosti. Lanski dogovor med Svetim sedežem ln vlado v Beogradu je v knjigi podvržen razčlenjevanju njegovih dosežkov in pomanjkljivosti v tem dvojnem smislu. SLOVENIJA IN JUGOSLAVIJA 6. — Knjiga ohranja svojo dosledno evolucijsko usmeritev tudi v odnosu do državno-politične-ga vprašanja Slovenije in Jugoslavije. Izhajajoč iz nespornega dejstva samonikle slovenske narodnosti in kulture, knjiga oživlja in razvija stoletno načelo slovenske državnosti, ki so si ga 'Ali smo po 25-letnih naporih za dvig človeka iz neke miselne podrejenosti še vedno tako nizko, da mu je treba krojiti, kaj ta človk lahko bere in kaj ne." (Dr. Karlo Benulič, citiran v "Pogovoru z bralci", DELO, 17. februarja 1967) Majniška deklaracija MAJA 1848 Slovenci bili postavili leta 1848. Zvesta svoji evolucijski usmeritvi knjiga razpravlja o praktičnih možnostih za uresničenje slovenske državnosti s konfedera-tivno preureditvijo Jugoslavije, v pogojih demokratične prostovoljnosti preko pogodbenega sporazuma vseh prizadetih republik. V živem nasprotju s praznim govoričenjem in z očitld o ,.razbitju Jugoslavije" knjiga odpira in podpira možnosti pospešene evolucije ne le v smeri splošne demokratizacije, temveč tudi k pogodbeni konfederaciji. Afirmacija slovenske državnosti v splošni evolucijski dinamiki zgodovine je v knjigi izražena kot ena izmed bistvenih prvin narodne biti, ki nenehno doživlja „potrebo po skupnem uveljavljanju v oblastvenem okviru lastne države v enakopravnih odnosih do drugih držav z razvijajočimi se možnostmi zveznega združevanja (pogodbeno načelo) v skladu z odvijanjem razmer in potreb na domačem in širše-sosedstvenem prostoru". Sestava in pristojnosti novega1 Zbora narodov v zveznem merilu predstavljajo prvi večji korak h konfederativni preureditvi Jugoslavije. S to ustavno reformo je začeti razvoj h konfederacije že prehitel razvoj t demokratizaciji, proti kateri se še vedno krčevito upira pi Itični monopol Zveze komunistov. Kar knjiga brezkompromisno odklanja, je vsako apriorno jugo-slovanstvo, kl je — kot v besedilu Majniške deklaracije in v politiki njej sledeče nepogodbene Jugoslavije kot razširjene Srbije — osnovano na nestvarni domnevi nekega namišljenega „enotnega naroda" (treh ali več „imen" oz. ..plemen") kot umetne osnove za unitaristično jugoslovansko državnost in Iz nje potekajoč beograjski centralizem, ki je Slove- stl končno prevladala tudi v novih vladnih krogih v Ljubljani pod oznako „sociallstičnega slovenstva", o katerem je v aprilski številki TEORIJE IN PRA KSE pisal Ernest Petrič, član nove slovenske vlade. (Glej o tem razpravo na tretji strani junijske SLOVENSKE DRŽAVE.) " — Ob koncu knjiga osvetljuje tudi nekatere manj poudarja-ne, a zelo važne pogoje svetovnega miru, ki bodo izpolnjeni, ko bodo še preostali brezdržavni narodi uveljavili svojo avtohtono državnost, kot to uživa že velika večina narodov sveta, in ko se bodo komuinstični režimi odpove dali mednarodnemu nasilju pod pretvezo ..osvobodilnih vojn", kot! so se pod pritiskom družbenega razvoja že morali odreči skrajnostim stalinistične brezpravnosti v notranji politiki držav, ki jih upravljajo. LJUBLJANA AGENT BEOGRADA? Takšno je preprosto in pošteno bistvo knjige, ki jo je beograjska vlada prepovedala in za njeno razširjanje zagrozila preganjanje ne le po svojem političnem tiskovnem zakonu, temveč tudi po svojem spločnem kazenskem pravu. Zakaj je beograjski režim s tako novo ostrino udaril po tej knjigi? Ker se boji, da bi vpliv knjige pospešil dvojno evolucijo: v politično svobodo, ki se je boji monopolna partija, in v pogodbeno suverenost republik, ki je napoti beograjskim jugocentrali-stom oboji vedo, da te dvojne evolucije preprečiti več ne morejo, zato ju zavlačujejo. To je v čemer se ločimo — razlika med pospeševanjem in zavičevanjem neizogibne evolucije. Ali je zaradi te razlike nerealistično upati, da slovenska vlada v Ljubljani, četudi je partijska, ne bo slepo služila kot „Da politično razkrojeni narod Slovencov na Kranjskim, Štajerskim, Primorskim in Koroškim kakor eden narod, se tudi v eno kraljestvo z imenom Slovenija sklene, in da ima za se svoj zbor. Da ima Slovenski jezik v tem Slovenskim Kraljestvu popolnoma tiste pravice, ktere ima nemški jezik v nemških in laški v laških deželah; da tedaj Slovenski jezik v šole in v kanclije vpeljemo, kadar hočemo, ln kakor hočemo." MAJA 1917 f - - - i policijski agent beograjskih nijo oropal toliko sadov njenega ! centralistov> temvee bo varovala dela in ji poleg tega še preprečeval avtohtono narodno politiko tudi v omejenih finančnih mejah ostalega narodnega dohodka. Znaki so, da je stoletna zasno- Slovence pred novimi grožnjami in preganjanjem UDBE zaradi knjige SLOVENIA — VČERAJ, DANES IN JUTRI? Tudi to bo postalo jasno—še predno bo ta va avtohtone slovenske državno- sestavek objavljen. PO STODVAJSETIH LETIH Ni zgolj naključje, da ravno ni mogla pomagati, ampak mu je manjši narodi posvečajo veliko! bila usodna: mnogovrstnim u- poZornost jezikovnim vprašanjem in skrbi za narodni jezik. To velja v polni meri za Slovence in slovenščino. Slovenski jezik je jezik majhnega naroda in ni bil nikoli prav na varnem. godnostim, ki jih je obetala pri padnost nemški jezikovni in kulturni sili, bi lahko bila kos le izrazita narodna zavednost, a te tedaj ni bilo. Z letom 1848 se je marsikaj premaknilo. Graščina Stalno se mora boriti za svoj ob- je odnehala in mlada svoboda je stoj, medtem ko mora slovenski narod neprestano skrbeti za svojo narodno in kulturno samostojnost. Že bežen pregled zgodovinskega razvoja od iprve slovenske knjige — ikatere 400-letnico smo praznovali v prejšnjem desetletju — pa do današnjih dni to jasno potrjuje. Slovensko ljudstvo je bilo še ob vstopu v XIX. stoletje v večini podložno graščinski gospodi. Ta se za izobraževanje našega ljudstva ni menila; bila je prepričana, da ji je najlažje krotiti prebudila narod v širino in globino. Prvič je bila postavljena zahteva po zedinjeni Sloveniji, ki poslej ni nikoli več zamrla; tudi absolutizem naslednjih let je ni mogel zatreti. S splošno šolsko obveznostjo je ginila nepismenost, a je žal zlasti na mejah, ogrožala slovensko mladino z nemško šolo. Medtem ko je bila ljudska šola pretežno sloven sika, je bila srednja nemška in šele škof Jeglič je ustvaril prvo popolnoma slovensko gimnazijo, iz katere so prvič izšli maturanti neuke in neprebujene ljudi. Ka- leta 1913. Vendar je bila ta doba kor je bilo to slabo samo po sebi, i še močno zasidrana v tujem kul-,je vendarle iz nekega vidika po- j turnem območju. Slovenska izo-menilo veliko dobroto: kmet je; brazba je bila sicer že važen či-ostal sicer neveden, a zato do nitelj a še zmeraj ni imela tiste (kanca in izključno slovenski, funkcije, ki jo mora v življenju Graščina bi ga bila pitala s tujo samaostojnega naroda imeti, izobrazbo in slabila slovenski ži- Po prvi vojni velj. Cerkev je bila v tistih ča- Prva svetovna vojna je rodila sih edini vir duhovne hrane in sicer čisto slovenski vir, saj so bili tudi duhovniki po večini sinovi iz ljudskih vrst. Slovenstvo je trpelo le na periferiji, kjer je ikimet prihajal v stik