Leto XXI. NaroCnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo: 210 din), za ‘/i leta BO din, za ‘/4 leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska Izdaja za celo leto 50 din. Plača in toži se v LjubjanL TRGOVSKI LIST Številka Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-81. Rokopisov ne vračamo. Časopis za trgovino. industrijo, obrt in denarništvo “pri poštnJ hranu~ nici v Ljubljani St. 11.953. fvliaia vsak ponedeljek, sredo in petek Liubllana, sreda Cena j-"". 150 Statistika, ki io pogrešamo V naših časopisih se dostikrat čita razveseljiva statistika, da se je proizvodnja tega ali onega predmeta povečala. Posebno redno se objavlja statistika o dvigu proizvodnje v naši rudarski in to-pilniški industriji. Da je takšna statistika zelo potrebna, o tem tu di ni nobenega dvoma. Tem bolij Pa smo te statistike veseli, če more podajati ugodne rezultate. Vendar pa bi želeli, da bi se ta statistika še znatno izpopolnila in da ne bi čitali le, kako se je n. pr povečala pri nas proizvodnja bakra ali svinca, temveč tudi, kako se je zaradi te povečane proizvodnje povečal naš nacionalni dohodek, za koliko pa čisti dobiček tujih delničarjev. Tako bi se moralo čisto konkretno navesti, koliko so vnašale mezde delavcev prej in koliko pri povečani proizvodnji, koliko so se povečali izdatki za socialne dajatve, za koliko zaradi večje proizvodnje državni in samoupravni dohodki in na vse zad nje tudi, za koliko se je dvignila domača potrošnja dotičnega pred meta. Šele tako bi res vedeli, do kakšne mere je bila povečana proizvodnja za nas dobiček in če ni bila morda le izguba, ker smo pač v večji meri izkoriščali naša rudna bogastva, ne da bi od tega imeli tudi večji dobiček. Prav tako bi bilo potrebno, da ki se tudi naša izvozna statistika Primerno izpopolnila: Ni zadosti, če izvemo, koliko več vagonov sadja ali živine smo izvozili v Nemčijo in druge kraje, temveč bi morali tudi vedeti, koliko je naš kmetovalec dobil zaradi povečanega izvoza več za svoje pridelke. Navesti pa bi bilo tudi treba, koliko so izgubili naši izvozniki, ker so morali na svoj denar čakati mesece in mesece in koliko so nneli izgube zaradi odstopljenih deviz po nižjem tečaju Narodni banki. Koristno bi tudi bilo, če bi nam statistika povedala, kako je večji ali manjši izvoz vplival na zaposlitev delavstva. Zelo poučna bi tudi bila statistika o odstotku izkoriščenih izvoznih dovoljenj. Zlasti pa bi bila tudi potrebna statistika o potrošnji teh izvoznih Predmetov na domačem trgu, da bi vedeli, kako je s kupno močjo prebivalstva. Enkrat pa bi bilo potrebno, da bi tudi izvedeli čisto natančno, za koliko dajemo v tujino svoje izdelke ceneje, kakor pa ijih prodajamo na domačem trgu. Zlasti pri žitnem izvozu bi dobili zelo velike in zelo pomembne številke. Morda le ni dobro, da mi draže plačujemo lastne izdelke, da jih dobe v tujini ceneje. Pri tem bi bila n. pr. zelo zanimiva tudi statistika, koliko smo dobili za kubičen meter lesa leta 1929., koliko 1. 1933. in koliko danes. Ni samo važno, koliko smo izvozili lesa, temveč tudi po kakšni ceni. Ne zadostuje samo enostranska statistika o proizvodnji, temveč statistika mora obsegati vse panoge in vse podatke, da je mogoča celotna objektivna sodba. Šele takšna popolna statistika bi nam Povedala, katera proizvodnja je za nas najbolj rentabilna, katera ije sicer sama po sebi tudi rentabilna, toda ne za naš narod, temveč le za neke tuje delničarje in ka- tera za nas sploh ni rentabilna. Čisto drug pogled bi dobili na vse svoje narodno gospodarstvo in šele na podlagi takšne statistike bi tudi mogli začeti voditi res dobro gospodarsko politiko. Posebno neobhodno potrebna pa nam je takšna statistika za našo gospodarsko osamosvojitev. Ni le važno to, kaj uvažamo iz tujine, temveč povedati je tudi treba, kako bi se mogel ta uvoz zmanjšati, če bi napredovala naša industrializacija in koliko več ljudi bi mogli zaposlovati, če bi gospodarska osamosvojitev napredovala. Samo enostranski statistični podatki ne povedo nič, temveč samo vsestranski statistični podatki, ki povedo vso stvar v celoti, morejo služiti kot podlaga za pravilno gospodarsko politiko. Zato pa je potrebno, da našo statistično službo izpopolnimo, da bo mogla odgovoriti na vsa vprašanja, ne pa samo na eno — in morda najmanj važno vprašanje. Prazni Kupna moč prebivalstva padla na minimum Star pojav je, da so v Ljubljani in tudi v drugih mestih Slovenije lokali še nekako obiskani le do 10. v mesecu. Od 10. do 15. je še nekaj obiska, v drugi polovici pa so po vrsti vsi prazni, obupno prazni. Tudi v najbolj renomiranih gostilnah postaja vse prazno, kakor hitro mine čas večerje. A tudi takrat je gostov malo. Enako je tudi v trgovinah. Kupcev je vedno manj, čim bolj se bližamo proti koncu meseca. A še tisti kupci, ki pridejo, kupijo le najnujnejše stvari, ki pa smejo veljati le malo. Kakor hitro je stvar malo boljša in zato tudi dražja, že ostaja. Kdor pozna razmere v naših mestih, se niti ne more čuditi, da so lokali prazni. Ljubljana je še vedno samo uradniško in študentovsko mesto. Skoraj polovica vseh volivcev v Ljubljani pripada javnim nameščencem. Če prištejemo k tem še vse zasebne nameščence, delavce in male ljudi, potem vidimo, da je velika večina navezana le na svoje mesečne in tedenske plače. Te so nizke in zadostujejo komaj za sproti. Kakor hitro pa so potrebni posebni izdatki, že zmanjka denarja in v mesečnih proračunih se pokaže deficit, ki se more kriti le z največjim varčevanjem skozi mesece, a se dostikrat sploh nikdar ne more kriti. Zato tudi zadolžitev ljudi raste od meseca do meseca. V septembru so izdatki za šolo osušili ljudi, v oktobru so to storili izdatki za drva in premog, v novembru pridejo izdatki za zimsko obleko itd. Vedno novi izdatki, dohodki pa vedno isti. Ni čuda, da ljudje nimajo denarja in da kupna moč prebivalstva pada vedno bolj in da bo kmalu padla na minimum. Je sicer v Ljubljani tudi nekaj bogatih in zelo dobro situiranih ljudi. Toda velik del teh je iz tujih krajev in živi svoje zasebno življenje. Ti bi mogli kupovati tudi boljše stvari, a ti kupujejo vse, če le mogoče, v tujini. Čeprav imajo ljubljanske trgovine tako dobro blago, da kupuje v ljubljanskih trgovinah tudi kraljica Marija, je vendar za mnoge ljubljanske dame blago v ljubljanskih trgovinah premalo dobro. Tudi to se v ljubljanskih trgovinah zelo pozna in tudi v tem je eden vzrokov, da so lokali prazni. Pomisliti pa je treba še to, da menda ni naroda na svetu, kjer bi bil kulturni in narodni davek tako visok, kakor je v Sloveniji. Agrarno pasivna, na severu in na zapadu tako silno okrnjena, z davki, državnimi ko samoupravnimi mnogo preobremenjena, ne more mala Slovenija zmagovati vseh bremen, ki se ji nalagajo, zlasti ne, odkar je bilo njeno denarništvo pritisnjeno k tlom. Sloveniji je zato treba dati zaslužka, treba omogočiti obrtnikom, da bodo mogli delati in živeti, treba pomagati trgovini, da bo zopet mogla svobodneje zaživeti in treba dati industriji pobude, da bo mogla povečati proizvodnjo in ustanoviti nova podjetja. A resne pomoči naša gospodarska delavnost ne dobi in niti tega ne morejo doseči naši obrtniki, trgovci in industrijci, kar jim po vsej pravici gre. Če n. pr. obrtniki zahtevajo, da se ne dopušča šuš-marstvo, je ta zahteva tako upravičena, da bi se morala že zaradi spoštovanja pozitivnih zakonov izvesti. A se ne in tolerira se celo to, da se dela v državnih kaznilnicah obrtnikom na debelo najtežja konkurenca. In če zahtevajo trgovci, ki plačujejo vse davke, da se napravi nelegalnemu in dostikrat že sleparskemu krošnjarstvu konec, n- Češkoslovaško železniško ministrstvo je sklenilo, da se bodo računali transportni stroški na češkoslovaških železnicah po dosedanjih tarifah in brez ozira na to, če se bo neko blago pošiljalo po ovinku čez stranske proge ali pa deloma prevažalo na tovornih avtomobilih. Od 93 steklaren z 22.120 delavci, kolikor jih je imela Češkoslovaška preje, ostane novi češkoslovaški samo 33 tovarn s 7385 delavci, češkoslovaška vlada pa je že izdala prve ukrepe, da se ustanovi nova steklarska industrija v Češkoslovaški. V trgovinskih pogajanjih med Vel. Britanijo in Združenimi državami Sev. Amerike je prišlo do zastoja. Zastoj je nastal, ker je wa-shingtonslta vlada na stališču, da se trgovinska pogodba ne more podpisati, dokler ne dovoli Anglija posebnih olajšav za uvoz ameriških agrarnih proizvodov, motornih vozil ter proizvodov iz svinjskega mesa. Dosedanje olajšave, ki jih je dala Vel. Britanija, se smatrajo v ameriških uradnih krogih kot nezadostne. Amerika bo letos pridelala 12 milijonov 212.000 bal bombaža, to je za 387.000 bal več kakor pa se je sodilo 1. septembra. Od lani pa je ostalo Ameriki še okoli 13 milijonov bal, da bo mogla letos vreči na trg okoli 25 milijonov bal bombaža. V Italiji je sedaj tudi detelja podvržena državni kontroli. Vsi proizvajalci morajo ponuditi svojo deteljo Zvezi kmetijskih zadrug po čisto določenih cenah. Izvozna carina na ovce, koze, bisere, drva in stavbeni les je v Italijanski vzhodni Afriki odpravljena. Prepoved izvoza starega železa iz Francije je odpravljena, namesto tega pa so povišane cene za staro železo od 5 do 10 frankov za tono. Sadni trg v 25 miliionov din za izvoženo sadie Letošnji sadni sejem, ki so ga priredile podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo skupaj z raznimi sadjarji iz mariborske okolice, ni bil tako dobro založen kot lanski. Vzrok je v tem, ker je letos zasedla obširno unionsko verando razstava perutnine, tako da je za sadje ostala le dvorana sosednje Zadružne gospodarske banke, ki po velikosti seveda daleč zaostaja za unionsko. Za prihodnje leto se bodo takoj začele priprave, da bo po obsegu prekašala sadna razstava vse dosedanje, seveda če bo letina zadovoljiva. Najlepse sadje je tudi letos razstavilo središče sadjarstva v Sloveniji, okoliš Sv. Petra pri Mariboru, pa tudi okolica Limbuša na desnem bregu Drave. Ta dva okoliša sta razstavila krasna pozna jabolka v predpisanih zabojih. Prodajali so jabolka po 7 dinarjev kilogram. Najlepše kabinetno sadje je razstavila banovinska vinarska in sadjarska šola v Mariboru, in sicer rumeni belfler, ontario, Baumanovo reneto, jonatan in londonski peping. Jabolka so bila v ameriških zabojih okusno vložena v papirio volno in so prodajali ta jabolka po 10 dinarjev kilogram. Kljub precej visoki ceni ije bilo tega res neoporečnega blaga prodanih več partij. Ostala jabolka, večinoma določena za izvoz, so razstavile druge podružnice Sadjarskega društva v holandskih zabojih in so prodale znatne množine po 3 do 5 dinarjev za kilogram, vendar le na podlagi vzorcev. Doma imajo sadjarji le še bolj malo jabolk, morda še kakih 100 ton. Ker ije bila letos drugod sadna letina precej slaba, ne samo v inozemstvu in v večini krajev Jugoslavije, ampak tudi v mnogih predelih Slovenije, je povpraševanje po dobrih jabolkih precejšnje. Zato so se zadnje dni tudi cene dvignile in se lepo blago dobro plačuje. Ker stopi s 1. novembrom v Nemčiji v veljavo znižana carina za industrijska jabolka, jih bo šlo tjakaj precej. Zato so se dvignile cene za prešna jabolka do 2'50 dinarjev za kilogram. Na podlagi poročil iz raznih krajev se lahko trdi, da je bilo letos izvoženih iz Slovenije približno 700 vagonov jabolk, v glavnem iz okolice Maribora, Slovenskih goric, Murskega polja in Prekmurja, kjer je bila letos res dobra sadna letina. Vsa ta jabolka so vredna približno 25 milijonov dinarjev, znesek, s katerim se bodo naši kmetje precej opomogli. Pri otvoritvi sadnega trga je v soboto govoril ban dr. Natlačen o pomenu smotrenega sadjarstva za narodno gospodarstvo Slovenije in obljubil, da bo banska uprava v bodoče še bolj skrbela za povzdi- go te važne panoge našega poljedelstva. Banovina bo skrbela za to, da se sadovnjaki povsod obnove. Sadni izbori se bodo poenostavili in bodo v bodoče obsegali le malo sort, a te bodo najboljše in najbolj donosne. Goje naj se le one vrste jabolk, ki se lahko vnovčijo in ki torej prinašajo največ koristi. Da se naš kmet pouči o pravilnem gojenju sadja in primernosti izbora, bo banska uprava nastavila več potovalnih učiteljev in si obeta od njih precejšnjih koristi za smotrno povzdigo našega sadjarstva, ki ima že itak dober sloves. Velika pozornost se bo, kakor je dejal ban v svojem otvoritvenem govoru, posvečala tudi napravi modernih sušilnic, ker se dajo tudi suha jabolka in hruške, zlasti pa slive prav dobro spraviti v denar. Skrbelo se bo, da bodo občine v primernih sadnih krajih postavile s sodelovanjem banovine in države moderne sušilnice za vse vrste sadja. Potovalni učitelji bodo konserviranju sadja posve čali vso pozornost. V proračun bo banovina v bodoče postavila večje zneske za povzdigo sadjarstva v Sloveniji, ki naj bo še bolj izrazito središče te panoge kmetijstva kot doslej. Moremo torej upati, da se bo našemu sadjarstvu v bodoče posvečala potrebna skrb. A. B. Fr. Zelenik: Nedostatki V neki trgovini kupuje odjemalka malenkost. Prodajalka pripravi naročeno in vzame vrečico. Ker se vrečica ni dala odpreti, prodajalka kratkomalo pihne po vrečici, da se je odprla in potem vloži v vrečico kupljeno blago. Poznam nekega gospoda, ki se strašno boji bacilov, ki zato nikdar ne vzame ničesar v roke brez rokavic, ki zavija steklenice itd. s finim papirjem itd. Ne vem, če ne bi ta gospod skočil iz kože, ako bi bil on kupovalec in bi videl prodajalko pihati v vrečico, v katero bi potem dala bonbone. Recimo, da nismo tako bojazljivi in da se ne bojimo bacilov in bakterij, posebno če pihne v vrečico fletkana prodajalka, toda v redu pa to vseeno ni in v vrečico se ne sme pihati. Tako ali kako drugačno napako ima marsikateri prodajalec ali prodajalka. Take napake pa stranke ne vidijo rade, posebno finejša stranka bo nejevoljna, če se piha v vrečico ali slinijo prsti in potem prijema ovojnina itd. Hodil sem v neko brivnico in brivec je vedno pihal po meni in odpihaval lase. Seveda sem izostal iz te brivnice. Tu pa tam ima kak prodajalec navado, da si vedno sega v svoje bujne lase. Včasih izpade pri tem kak las in tudi kaj prahu se iztepe iz bujne grive. Nekatere prodajalke imajo navado, da grizejo svinčnik. Ce je svinčnik pretrd in ne piše dobro, Elektroinstalacijska dela za liri, moč, signale itd. izvršuje E LE KT R O T E H NIČ N O PODJETJE MIHELČIČ IVAN. LJUBLJANO, BORŠTNIKOV TRG, tel. 27-04 Dobavlja: elektromotorje, črpalke, ventilatorje Ud., pr znane proizvode svetovne tovarne MARELLI — Milano, Italija Zahtevajte reference. Popravi amo vse vrste električnih aparatov in Instalacije. Dobava svetil in iarnict se vzame mehkejšega. Pripetilo se je že, da se je prodajalka s kopirnim svinčnikom zastrupila. Tu pa tam ima osebje navado, da si daje znamenja. Zakaj in k čemu, ne vem. Znamenja si dajejo s pogledi, z roko, s prsti, s kremženjem ust in podobnim. Sicer skušajo dajati si znake naskrivaj in za stranko nevidno, ali marsikatera stranka jih vseeno opazi. Stranka si teh znakov in znamenj ne zna razlagati, pa misli, da se tičejo nje in da se osebje norčuje z nje. Naravno je, da se čuti užaljeno. Na vsak način pa smatra stranka dajanje znakov za netaktnost in neotesanost in to s popolno upravičenostjo. Sedaj pa še par besed trgovskim potnikom in zastopnikom. Neprestano občevanje z ljudmi izoblikuje trgovskega potnika in zastopnika, da nastopa brezhibno in olikano. Dobijo pa se vseeno tudi taki, kateri kažejo neugodne napake. Tako mi je povedal šef industrijskega podjetja, da pride včasih k njemu kak potnik, ki zaropota po vratih in takoj nfeto vstopi, pozdravi, zažene svoje pokrivalo na šefovo mizo in ponudi svojo šako v pozdrav. Pravi, da izkušen in izobličen potnik potrka, počaka na odziv, potem vstopi, se pokloni pri vratih in pozdravi, se približa in počaka, da mu trgovec ali šef firme ponudi rokov pozdrav. Napisal sem tako, kakor sem slišal; tudi vrstni red sem pridržal. Mnenja sem, da spadate vi vsi trgovski potniki in zastopniki, kateri čitate >Trgovski list«, v drugo kategorijo. Sedaj pa še nekaj, kar pa ni iz trgovskega življenja. Leta 1818. je začel v Indiji izhajati prvi časopis za domačine. Tiskal pa se je v angleščini. Birokraciji in raznim drugim krogom pa nikakor ni bilo prav, da si je časopis dovolil mar- sikaj pisat; tudi o delovanju teh krogov. Tudi raznim prijateljem ljudstva ni šla v račun kritika lista. Zato so pritiskali na takratnega generalnega guvernerja lorda Hastingsa, naj omeji svobodo tiska, katera ni bila nikjer zakonito razglašena in priznana, a je dejansko obstajala. Guverner pa nikakor ni hotel ustreči tem željam in neki deputaciji, ki je zahtevala omejitev svobode tiska, je izjavil, da smatra svobodno pisanje za naravno pravico, katero se sme omejiti le iz skrajno nujnih razlogov. Samo v korist vlade je, če sliši kritiko svojega dela in posluša javno mnenje. Tako je bilo pred 120 leti v Indiji. Konkurzi • poravnave zmmmmBmzmmmsammmumt! Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju Alojzije Zidar, neprot. trgovke v Litiji. Poravnalni sodnik Tratnik, poravnalni upravnik odvetnik Ludvik Ferdo. Narok za sklepanje poravnave dne 25. novembra ob 9., rok za oglasitev do 12. novembra. Končano je poravnalno postopanje trgovca Joška Beraniča v Litiji. Odpravlja se konkurz po zapuščini dr. Kobeta. Odpravlja sc konkurz o premoženju slaščičarja in medičarja Ljubomira Domitroviča v Celju, ker je bila razdeljena vsa masa. Nadalje se odpravlja konkurz o premoženju inž. Frana Dedeka, ker je bila sklenjena prisilna poravnava. V konkurzni zadevi trgovca Emila Blagovica v Ormožu se določa narok za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi na dan 4. novembra ob pol 11. uri pri sodišču v Ormožu. Novi avtarkični načrti Italije Te dni je bilo III. zasedanje italijanskega vrhovnega sveta za avtarkično gospodarstvo. Na zasedanju je bilo konstatirano, da (je sedaj zaposleno v usnjarski industriji okoli 15.000 delavcev, da pa je treba tej industriji posvetiti večjo pažnjo. Nadalje se je konsta-tiralo, da se je v preteklem letu povečala potrošnja sladkorja za 3-8 milijona stotov in da bo treba povečati s sladkorno repo posejano ploskev za novih 30.000 ha na 165.000 ha. Svet je nadalje sklenil, da se sme v bodoče uporabljati les le za važnejše potrebe in ne več za kurivo. Pogozdovanju se mora posvetiti še večja pažnja. Zlasti v Apeninih se mora pogozdovanje povečati. V tekstilni industriji se je potrošilo lani 397 milijonov kg tkiva, notranja potrošnja pa je znašala le 242 milijonov kg. Proizvodnja bombaža se bo povečala ter je že v Pontinski oblasti zasajenih novih 1000 ha z bombažem. — Povečala se bo tudi proizvodnja ricinovega olja. Proizvodnja bombaža v Etiopiji Predsednik družbe za etiopski bombaž je poročal Mussoliniju o stanju etiopskega bombaža v Italijanski vzhodni Afriki. Družba je dosedaj zasadila bombaž na 4,7 milijona ha, 1,2 milijona ha pa je že pripravljenih za nove nasade. Nadzorstvo nad temi nasadi vodijo Italijani, strokovno osebje pa je bilo prej zaposleno v Belgijskem Kongu. Poleg bombaža se bodo proizvajali iz bombažnega semena tudi drugi proizvodi, kakor olje, margarin, milo, oljnate pogače in drugo. Dobave - licitacije Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 28. oktobra ponudbe za dobavo čaš za elemente, do 4. novembra tračnih križišč s priključnimi tračnicami. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 2. novembra ponudbe za dobavo državnih zastav, krogličnih ležajev ter 150 m3 jelovega jamskega lesa. Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 15. novembra ponudbe za dobavo olja za torpede, do 30. novembra pa za dobavo »svetlečih plutač«. Štab mornarice kralj. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 15. novembra ponudbe za dobavo svinčenih akumulatorjev. LICITACIJE Dne 19. novembra bo pri gen. direkciji drž. železnic v Beogradu licitacija za dobavo rezervnih delov za brzinomere. Dne 22. novembra bo pri Upravi državnih monopolov v Beogradu licitacija za dobavo 9.000 kg pergamentnega papirja. PRODAJA Direkcija šum v Ljubljani proda na prvi ustni dražbi dne 10. novembra, v primeru neuspele prve pa na drugi dne 21. novembra smrekov in jelov tehnično uporaben les iz gozdne uprave Kranjska gora. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 22. oktobra objavlja: Pravilnik o denaturiranju, prodaji in kontroli whitespirita za industrijske namene — Odločbo o sredstvu za denaturiranje white-spirita — Pravilnik o spremembi in dopolnitvi pravilnika o izvrševanju rokodelstev brez stalnega posloval išča — Avtentično tolmačenje § 58. zakona o volitvi narodnih poslancev za narodno skupščino — Avtentično tolmačenje § 18. zakona o volitvi narodnih poslancev za narodno skupščino — Avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov — Avtentično tolmačenje posameznih določb uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov — Odločbo o pobiranju davščine od inozemskih avtobusov. Doma in po svetu Predsednik JNS Peter Živkovič je dal novinarjem posebno izjavo, v kateri naglasa, da je pristal na volivni dogovor med JNS in združeno opozicijo na podlagi soglasnega pooblastila ožjega glavnega odbora JNS, da se prepusti odločitev njemu. Nadalje poudarja Peter živkovič, da je bilo besedilo sporazuma soglasno odobreno in da so pri njegovi redakciji sodelovali tudi Demetrovič, Svetislav Popovič in Lavoslav Hanžek, ki so sedaj izstopili iz JNS. Pri glasovanju ni bil niti en glas proti. Predsednik živkovič je prepričan, da je izvršila JNS s sporazumom koristno in dobro politično delo. Za kandidata na listi JRZ v krškem okraju je imenovan minister dr. Miha Krek, za njegovega namestnika pa inž. Likar, župan v Kostanjevici. Za kandidata JRZ v Črnomelj-skem okraju je znova določen posl. dr. Jure Koce, za njegovega namestnika pa bivši poslanec in župan občine Metlika-okolica Nemanič. Kot kandidat JRZ v murskosoboškem okraju je izvoljen odvetnik Franc Bajlec. V Mariboru bo kandidiral kot kandidat slovenske združene opozicije dr. Vekoslav Kukovec in kot njegov namestnik dr. Avgust Reis-man. Slovensko združeno opozicijo tvorijo naslednje skupine: disidenti SLS in JSZ, skupini dr. Kukovca in dr. Lončarja ter socialisti. Zastopniki vseh teh skupin so se dogovorili, da postavijo v vsakem okraju le po eno skupno listo. Zemljoradniška skupina ministra Voje Djordjeviča je imela v nedeljo v Beogradu svojo državno konferenco, na kateri je sklenila, da nastopi pri volitvah samostojno, toda na listi predsednika vlade dr. Stojadinoviča. Konference se je udeležil tudi dr. Stojadinovič. Po podatkih državnega (votivnega) odbora bo v mariborskem votivnem okrožju 168.024 volivcev in 336 volišč, v ljubljanskem pa 139.502 volivcev in 301 volišče. Skupno je v Sloveniji 307.526 volivcev, ki bodo volih na 636 voliščih. Finančni minister Letica je dal novinarjem izjavo, v kateri sporoča, da je ministrski svet izdal uredbo o ureditvi samoupravnih, občinskih in banovinskih davkov za zemljišča agrarnih subjektov. S to uredbo se brišejo dobrovoljoem, kolonistom in drugim interesentom agrarne reforme vsi do 1. januarja 1938. dolžni davki, v skupni višini 78T milijona din. Ministrski svet je odobril, da se takoj začne delati nova obala na Sušaku. Sedanja obala na Brajdiči bo podaljšana za 200 metrov. Dela bo izvedel inž. Krstulovič iz Splita ter bodo veljala 6,495.960 din. Trgovinski minister inž. Kabalin je imel v nedeljo na Sušaku okrožno konferenco s pristaši JRZ. Združenje trgovačke omladine v Kruševcu je v družbi mestne občine postavilo veliko reprezentativno palačo. Manjše krilo te palače pripada občini, večje pa Trgovački omladlni. Gradbeno ministrstvo je vendarle potrdilo licitacijo za oddajo del za stanovanjsko hišo nameščencev Poštne hranilnice v Ljubljani. Hiša se bo začela zidati takoj. Zidalo jo bo stavbeno podjetje Miroslav Zupan. Prosvetni minister je odločil, da se sezida v Beogradu v prihodnjih šestih letih 9 novih gimnazijskih poslopij, ki bodo vsa urejena z vsem modernim konforom. Vsaka gimnazija bo veljala po šest milijonov din. V Sloveniji morajo postaviti srednje šole občine in banovina. Ni čuda, če so v Beogradu samoupravne davščine tako nizke. Novo poslopje gledališča v Nišu bo v začetku decembra slovesno odprto. Poslopje je veljalo 6 mili jonov din. Popolna realna gimnazija v Ku-manovem in nepopolna ženska realna gimnazija v Skoplju se otvo rita še to šolsko leto. Prenovljena Huseibegova džamija v Roga tiči je bila preteklo nedeljo slovesno odprta. Na razstavi slovenskih umetnikov Kosa, Maleša in Goršeta v Beogradu je kupil minister dr. Korošec za 15.000 din razstavljenih del. To so bila tudi edina dela, ki so se prodala. Razstava »Tri leta dela vlade g. dr. Stojadinoviča« je bila v nedeljo v Novem Sadu zaključena ter se je odprla v torek v Banjaluki. Filmski igralec Svetislav Petrovič se je poročil po starokatoliškem obredu v Dalmaciji z operno pevko Friedel Schuster. Predsednik turške republike Ke mal Ataturk je že tako okreval, da se o njegovem zdravstvenem stanju ne izdajajo več bilteni. Praški listi objavljajo načrt nove češkoslovaške ustave. Češkoslovaška bi bila še v nadalje demokratska parlamentarna republika z zakonodajno, izvršno in sodno oblastjo. Izvršno oblast bi imel predsednik republike, čigar pravice bi ostale iste kakor dosedaj. Zakonodajno oblast bi izvrševali trije deželni zbori (češko-moravski, slovaški in podkarpatski) ter skupni narodni parlament, ki bi ga tvorih delegati vseh treh deželnih zborov. Osrednji parlament bi imel 200 članov, od teh 140 iz češke in Moravske, 50 iz Slovaške in 10 iz Podkarpatske Rusije. Senat bi štel samo 24 članov, od katerih bi vsak deželni zbor imenoval po osem. Centralna vlada bi imela predsednika in podpredsednika ter tri ministre (za vojsko, zunanjo politiko in skupne drž. finance), češko-moravski deželni zbor bi postavil vlado z 8, slovaški vlado s 5 in podkarpatski vlado s 3 ministri. Volivni zakon bi se spremenil in se ne bi poslanci več volih po strankarskih listah, temveč individualno po okrajih. Poslanci bi zato bili v bodoče odgovorni samo svojim volivcem in ne več političnim strankam. 15 čeških krajev so izpraznili Nemci v smislu sporazuma, ki je bil sklenjen med krajevnimi češko-slovaško-nemškimi komisijami in pristojnimi vojaškimi poveljstvi. Nemške oblaslti na Dunaju so zopet dovolile izhajanje češkega lista »Videnške Noviny«. češkoslovaška legija na Dunaju je še nadalje razpuščena, odprte pa so zopet bile nekatere češke šole na Dunaju. Od 3360 sokolskih edinic na češkoslovaškem jih je ostalo na sudetskem ozemlju 488. še teže je bila zadeta šolska Matica (češkoslovaška CMD), ki je izgubila skoraj vse svoje šole. Na seji glavnega odbora čsl. Sokola je bil sprejet sklep, da se morajo odsloviti vsi Židje, ki so se nasehh na češkoslovaškem po letu 1914. Ženevski list »Journal de Geneve« je švicarska vlada prepovedala, ker je pisal list tendenčno o raznih tujih državah. Bolgarska vlada je izdala ostre ukrepe proti naseljevanju Židov na Bolgarskem. Kdor bo hotel potovati na Bolgarsko, bo moral v bodoče svoje arijsko poreklo dokazati. Ti ukrepi so posledica velikih afer, ki so jih odkrili te dni in v katere so bili zapleteni tudi Židje. Nove zračne baze bo ustanovila washingtonska vlada na Alaski, na otoku Portorika ter na Havajskih otokih. Irskemu parlamentu, ki se sestane te dni, bo predložen zakon- ski načrt, s katerim se dovoljuje izredni kredit v višini pol milijona funtov za izpopolnitev irskega oboroževanja. Plantaže pomaranč med Jeruzalemom in Hajfo so začeli Angleži uničevati, ker so se jih posluževali Arabci, da so mogh iz zasede napadati angleške čete. Princ Konoje, predsednik japonske vlade je začel s pomočjo policijskega, pravosodnega in socialnega ministra ustanavljati japonsko totalitarno stranko. Japonci so zadržali ameriški parnik »Predsednik Coolidge«, ki vozi s seboj okoli 200 mihjonov dol. srebra, ker pravijo Japonci, da je to srebro last kitajske vlade in ne ameriških bank, kakor se navaja. Japonci so bombardirali tri kitajske parnike z begunci iz Han-kova. Na vseh teh parnikih je bilo 7000 beguncev. Vse tri parnike so Japonci potopih. Rešilo se je le nekaj sto beguncev, nad 7000 beguncev pa je utonilo! Svetovni višinski rekord 17.074 m je dosegel italijanski letalski polkovnik Pecci na aparatu Caproni. V Romuniji se je zadnje dni dogodila cela vrsta letalskih nesreč. Ponesrečila so se vojaška letala. Na vseh italijanskih univerzah je bilo odpuščenih 98 profesorjev, ker so bili židovskega pokoljenja. Ali tudi takšne ne bodo pomagale t Krošnjarstvo je večinoma nelegalno in kot vsako nelegalno poslovanje zato tudi pribežališče vseli temnih elementov. Zato se v policijskih kronikah redno bere, da je bil med aretiranimi sleparji ali drugimi prestopniki tudi ta in ta krošnjar. Tako čitamo tudi v »Slovenskem narodu« z dne 25. oktobra naslednje poročilo: »Pri aretiranem krošnjarju Nikolaju Kureviji je policija zaplenila veliko zalogo zlatnine, blizu 100 kosov, številne verižice, prstane, uhane, stare zlatnike itd. Nekaj zlatnine je zmečkane, s prstanov pa so pobrani dragi kamni. Kurevija je imel tudi mnogo poročnih prstanov, med njimi lep pleten prstan, dočim je v enem gladkem vgravirana na notranji strani puščica. En zlat prstan ima na zunanji strani gasilski amblem in na modrem, zlatem ter rdečem polju črke FCD. Nikolaj je bil aretiran v neki rafineriji dragih kovin, kjer je skušal del blaga spraviti v denar. Ker pa se je zdel lastniku sumljiv, je opozoril nanj policijo, ki mu je sledila že poprej, ko je obiskoval razne zlatarje v mestu in jim prodajal zlatnino. Niko jo imel pri sebi tudi blizu 11.000 din, ki jih je takoj pokazal, ni pa hotel priznati, dokler ga niso prisilili, da ima tudi zlatnino, kar je vzbudilo sum, da je zlatnina ukradena, Potem, ko so mu zlatnino zaplenili, se je pa jel izgovarjati, da jo jo nabral po deželi, kjer je prodajal manufakturo di za ure, verižice, uhane, za star zlat ter srebrn denar. Policija je uvedla natančnejše poizvedbe.« Ta kratka notica dovolj drastično dokazuje', kako poslujejo krošnjarji po deželi. Nekaj metrov slabega blaga obesijo lahkovernim ljudem na nos, ti pa jim dajejo za to blago zlatnino ter star zlat in srebrn denar. Krošnjarji pri tem krasno služijo, da nosijo s seboj kar po 10.000 in več dinarjev. Kako pa pridejo krošnjarji do svojega blaga, kam spravljajo iz ljudstva izvabljeno zlatnino, kako žive sicer, vse to pa je zavito v meglo. Mislimo, da bi bile oblasti že davno dolžne, da posvetijo v vse to delovanje krošnjarjev in da začno že enkrat strogo nadzirati njih »poslovanje«. Saj res več ne zahtevamo, da bi oblasti zaradi napredka naše trgovine posvečale več pozornosti krošnjarjem, toda že zaradi svoje uradne policijske dolžnosti bi morale posvetiti več pozornosti tja, kjer se v okri- lju nelegalnega krošnjarstva skrivajo najrazličnejši temni elementi! Dostavljamo samo še to: Vsak dan postaja bolj jasno, da je kroš-njarska uredba nujnost prve vrste! Vsak dan pa postaja tudi bolj jasno, kako slabo pojmujejo svoje uradne dolžnosti tisti, ki iz napačnega usmiljenja puščajo krošnjarje brez kazni, celo takrat, kadar je njih krivda dokazana! Samo čudimo se, da je to sploh mogoče! Borba za surovi Amerika hoee biti za primer vo me popolnoma pripravljena Poleg Rusije so Združene države Sev. Amerike tista država, ki ima največ surovin in ki je najmanj odvisna od drugih držav. Kljub temu pa je smatral ameriški vojni departement za potrebno, da sestavi seznam nekaterih surovin, ki so za vojno posebno potrebne. V tem seznamu je 21 predmetov, ki jih Amerika nima ali pa ne v zadostni meri. V normalnih časih uvoz teh predmetov U. S. A. niti najmanj ne bi delal težav, v vojnem času pa bi moglo postati drugače in Amerika bi mogla te predmete pogrešati. Zato se je washingtonska vlada pobrigala, da sestavi načrt, s katerim bi se 1. zagotovil nemoten uvoz teh surovin, 2. sezidala potrebna skladišča za te predmete, 3. da se zagotovi, da bodo ta skladišča na dan mobilizacije polna in 4. da imajo vsi tvorni-ča rji pravočasno navodila, kako morajo postopati v primeru vojne s temi surovinami. Značilno je, da je bila četrta točka načrta takoj tudi izvršena. Seznam teh 21 predmetov vsebuje naslednje predmete: aluminij, antimon, lupine kokosovih orehov, kože, kavo, jod, mangan, manilsko konopljo, nikelj, opij, optično steklo, kristale kremenjaka, živo srebro, kinin, kavčuk, svi- CflRIHSKE IH TIME P0VUS1ICE 11 REKLAMACIJE POSREDUJE SLOVENSKO PODJETJE V BEOGRADU Centralno transportno društvo Z O. Z., Beograd, Kolarčeva 1/111 Vrši vse mednarodne transporte, zlasti vodne transporte na Savi in Donavi kot pooblaščena agentura Jugoslovanske Rečne Plovidbe za Slovenijo. Reekspedicija za vse balkanske države. lo, cink, volfram in volno. V prvem hipu bi se človek začudil, da se nahajajo na seznamu najvažnejših surovin tudi lupine kokosovih orehov, svila in kava. Ameriški vojni oddelek pa utemeljuje to s tem, da dajejo lupine kokosovih orehov najboljše in najbolj praktično oglje za filtre pri plinskih maskah, da je kava brezpogojno potrebna za okrepitev morale vojakov in da se za padala še ni našla tvarina, ki bi bila boljša od svile. Če ne bi bilo gospodarstvo Združenih držav Sev. Amerike tako zelo prikrojeno za mirnodobne potrebe, bi se mogli vsi ti predmeti izdelovati iz materiala, ki ga imajo U. S. A. Kokosove palme, ma-nilska konoplja, kavovec in mak za pridobivanje opija se dobe v mnogih krajih Unije. Tudi kakovost teh predmetov je prvovrstna, stroški za pridobivanje teh predmetov pa so 10 do 20 krat večji kakor pa je cena uvoženih predmetov. Združene države Sev. Amerike nočejo voditi že v mirnem času takšno »avtarkično« gospodarstvo, da bi obdržale doma rude in surovine, če jih morejo dobiti ceneje iz tujine. Njih cilj je samo ta, da si zagotove za primer vojne nemoteno dobavo teh surovin in da jih imajo v primeru izbruha vojne toliko, da morejo njih industrije 'takoj začeti z izdelovanjem vojnih potrebščin. Kar se pa še posebej tiče niklja, se morejo Združene države Sev. Amerike popolnoma zanesti na Kanado, ki ima te kovine dovolj in iz katere morejo dobiti U. S. A. vedno njim pdtrebne količine. Najtežje vprašanje pa je dobava kavčuka. Plantaže kavčuka v Novi Mehiki in Kaliforniji zelo slabo napredujejo. Sicer so v Združenih državah tudi druge rastline, ki da jejo kavčuk, toda ta je slabe kakovosti. Amerika bi mogla izdelovati tudi sintetični kavčuk, ki je dobre kakovosti, toda Ameriki se zdi predrag. Zato bi Amerika začela izdelovati sintetični kavčuk le, če bi ji bil dovoz naravnega kavčuka zaprt. Volna in svila se proizvajata v Ameriki v tej meri, da more kriti Amerika tri četrtine svoje potrebščine. Vojni oddelek pa je izjavil, da more manjkajočo četrtino kriti tudi z nadomestki. Zato se bo civilno prebivalstvo oskrbovalo v vojni z izdelki iz kazeina in z umetno svilo. Preskrba ameriške vojske z vsem potrebnim materialom Torej ne pomeni nobene posebne težave in mnoge evropske države bi smatrale, da so svoj avtarkični program popolnoma dosegle, če bi bile tako založene s surovinami kakor so Združene države že danes. Toda te smatrajo, da morajo biti založene tako, da morejo voditi vojno tudi z nekim konforom, ne pa, da bi se moralo prebivalstvo na vse načine omejevati. Ta vtis dobi človek še v večji meri, če prečita seznam »B«, ki vsebuje 54 drugih surovin, ki sicer niso tako zelo potrebne, ki pa se vseeno ne morejo pogrešati, ne da bi prebivalstvo čutilo pomanjkanje. Marsikatera evropska država bi verjetno vseh teh 54 predmetov čisto navadno črtala. Vojni oddelek se že sedaj pripravlja, da bo imela Amerika zadosti surovin, ker noče, da bi se še enkrat ponovilo, da bi začela Amerika premalo pripravljena vojno, kakor na primer za časa svetovne vojne, ko je bilo treba toliko časa, da se je vojska opremila z vsem potrebnim in da so imeli vojaki tudi ves oni konfor, na katerega so bili vajeni. Vojni oddelek hoče, da stopi v bodoče Amerika v vojno samo s stoodstotno gotovostjo, da je za vojno v vsakem pogledu pripravljena in da je samopreskrba ameriškega gospodarstva popolnoma zagotovljena v tistem hipu, ko se prično vojne sovražnosti. Občni zbori Tovarna dežnikov d. d. v Dolnji Lendavi ima 32. redno glavno skupščino dne 10. novembra ob 11. v posvetovalni dvorani svoje tvornice. Na dnevnem redu so tudi volitve ravnateljstva in nadzor-ništva. Glasovalno pravico imajo samo delničarji, ki so vpisani vsaj 30 dni kot lastniki delnice v družbeni delniški knjigi. (Tovarna izkazuje za I. 1937./38. 214.064 din čistega dobička.) Radin ijiihljana četrtek dne 27. oktobra. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Šramel »škrjan-ček« — 14.00: Napovedi — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) — 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Savez Sokola kralj. Jugoslavije — 19.50: Wagner: Rienzi (plošče) — 20.00: A. Medved: Viljem Ostrovski, tragedija v 5 dejanjih — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester. Petek dne 28. oktobra. 11.00: šolska ura: Ob 10-letnici naše radio postaje (g. Vekoslav Mlekuž) — 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Koncert Radijskega orkestra — 14.00: Napovedi — 18.00: ženska ura: Varčujmo prav! (ga. Cirila Vračko) — 18.20: Slavne pevke (plošče) — 18.40: Francoščina (dr. St. Leben) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30- Nac. ura: Čehi in cerkvene občine — tvorci družbe XV. stoletja — 19.50: Zanimivosti (Mirko Javornik) — 20.00: Jubilejni koncert v proslavo lOletnice radijske postaje v Ljubljani. Sodelujejo ga. Pavla Lovšetova, g. Franci, radijski komomi zbor in orkester. Dirigent Mario šijanec — 21.15: Smetana: Libuša (plošče) — 21.25: O čsl. narodnem prazniku (dr. Tine Debeljak) — 21.40: Smetana: Višegrad (plošče) — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: češka lažja glasba (plošče). Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur, d. d„ njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.