^—-_U_eruDpo - Cena 35 lir Leto XVII. ■ Št. 226 (5000) TRST, sobota 23. septembra 1961 flsoča številka ta naPrednJ sloven-h v Trstu ioega dnevni-f' S ki vsekakor da-* [darien. gajbatl Posebej 3 S? ^ Pet f* ^re sa" ■ vne?» * isoč številk S^Sisa, Cl C > in lobvešča o sve- 's li5?°ie ^ra^e6111 ^odit1 1? Pravice i? ln se Po- ;-&esCoSh°Vlnske na‘ t;^«1.°b meJi Z -1?1 ^arcd f 1 nien ma- Mi Ovnikov o ^ sloven-i=; tih?^Pevni .■ ? P- Gre i? »>*£ ‘^Primor- f ^ dneh .v obha' skoro šest ce, kot najboljšega poroka za uresničenje naših narodnostnih pravic. Kot doslej bo tudi odslej naš dnevnik ne samo objektivni poročevalec o vseh dnevnih dogodkih, temveč tudi tolmač njih pomena in namena, še prav posebej pa bo njegova naloga, da do kraja odstrani umetno delitev Slovencev v Italiji na znane tri kategorije in da dokončno prodre s svojo besedo tudi med Slovence v videmski pokrajini, kjer nam kljub vsemu, kar je zapisano v republiški ustavi, oblastniki Začetek splošne razprave v glavni skupščini OZN Sprejeta na dnevni red razprava KoiEKT n Viki, ^ PRIMORSKEGA DNEVNIKA *, Su ,.ku«Ul i 'iBni.U sv°jih ri3„- spod‘rska zveza v svojem imenu it 'Ji iskren^ 10 ,°a Trža-kem, Goriškem in v Sloven-'•kj, evilke edin««8 !a vaaemu kolektivu ob izidu pet y »iJn >to,a Qdj **a slovenskega dnevnika, ki je v teku p '°Vencev v it pomemhno vlogo v narcdnostnem živ- \Z'Ski "nevnik" lJie ' d8lavSkem gibanju’ la*Jšin« °rgani7^t Se Vedno> kct je bil v preteklosti, Hon. v Italiji j in uspešen mobilizator slovenske BVtlOst " 8 Se doiood,- _____ [ra,,-’"v5* Sln„fa se deiansko uveljavi narodnostna sncev ob upoštevanju ki Ob upoštevanju s krvjo priborje- dovJ* . zasotovljene v republiški ustavi in k eni Snevn k vorih' Brez dvema boste nadaljevali v r «uevniv„ v. mo«: n«u«ijtT«u » ■ J J* Za h.o, , rezkomPr°misno berbe, da se ures-Hu nar,., okratično scdelovanie med Drebival- Sfc.it?1 “arodnn *- 0 scde'ovsnje med prebival- k h _ bnc*_ .' brez vsakršne mržnje in diskrimi- ts 11 bost C . . v=aKrsne mrzi tost^bfečitev 'P'1', nenehno borbo stremljenja ljud-bnih i, boste i,«*.°jn,e..'n za tnirno sožitje med narodi. H PjIj ® *uu *‘U SUilljC lllCU UeClUUI. ^Jn i Ba sn, ^ar-i.ali pogoje za uresničenje ciljev de-0d in še posebej na tem obmejnem 'S it'hUJitn'ek'v!emn0lOSPOt,arSka Vinu k j'ti i'nPraVe Vp®3',osti, na kateri so se zbrali člani ured-\jP*karji r'moi'^kega dnevnika ter vsi nameščenci, 6|>skih Z9,0!niš*va, je tudi tov. Omladič iz Kopra ® novinarjev čestital in želel novih uspehov. fržV&uka0bf°ja- ,*W ko' je kri-.Samuje med rf/n kat nam« , Je mpd l(LSvt,8fe8apa na' T-fi tisk 81asnik je %>ti ' n' moglo % o da bf?; moramo - vfes moraPiftisoči /L^£evilke^: dV Zas^.^evHi- EJ; ^>«ia to,— edi tr.J945 vedno hat vedne o maJe. °sv°bojene- . današ-Cfati^1 jubileju L V ^ je rf°,Sebn'h l^tih t^ofiai dnev‘ Vtiftih a!._v skoro & »btak° kotV°jega iz' >Ko\je8ev sto- ' »6 je ethici meti in batow,daUes po' »J, 68, zgodovi- RS tacanja J' 'febam borb- J J? bn ^o da je da-storiti tisto, dolžnost ?■ ^atiS vn ba Podia'- ]f glas Slovr a Skanskesa ih n 21 J °dka glavna na- 'ičSte pri- tisoč J C turi) 0rhe ta, So, te C ih i dos^tak° k°t ) tuuj V^i v^. V Prih°dn0- bile i^h. 1 6 H 1 ter da ne ^ n? Paše110, skup-^.Veje1*0 naš 7t,7 ty j v, “olj h 2 n J mn li Je ilb bot- . Postal W'dloLv'ečh0tIeb ln za- 6 in" boril za s°cialne uttduhaUraspibe- or do- vsem PO- ^'‘tNhltave gleUrt01( \ tbdj kostnih ede 2a- borJ °ločit ,pravic, d?i4 razUn,nu tondon- . določil t-1 t Sl. POSku. 'list' in ■^hS‘«.'Sapor'i Jte>h 6? no na- 4Vlja^ SovS- odrekajo celo sam narodnostni obstoj. Druga važna dolžnost našega dnevnika pa je okrepitev njegove vloge, ki jo nosi kot posrednik za nenehno zboljšanje odnosov med obema narodoma v teh krajih in med obema sosednima državama. Morda postaja ali pa je že postala ta naloga najvažnejša tudi zato, ker je s prej omenjeno nalogo v jedru s to najtesneje povezana. Saj ne more biti pravega uspeha v borbi za naše narodne pravice, dokler odnosi med obema narodoma ne dosežejo tiste visoke stopnje medsebojnega poznavanja in s tem tudi spoštovanja, kar je brez dvoma temelj resničnega normalnega sožitja in odstranjevanja sledov vseh ran in krivic iz preteklosti. Na tem področju je bilo z naše strani storjenih že mnogo naporov, ki niso ostali brez odmeva na drugi strani. Vendar se zdi, da smo na tem področju še vedno nekoliko preveč oddaljeni od smotra, ki ga moramo z obeh strani doseči. Zato bodo potrebni nadaljnji obojestranski napori in prav dnevni tisk bo pri tem moral odigrati odločilno vlogo. S svoje strani smo pripravljeni poseči tudi po primernejših in učinkovitejših metodah, in pobud v tej smeri z naše strani ne bo manjkalo. Seveda brez obojestranske dobre volje ne moremo pričakovati rezultatov. Te dvojne naloge našega dnevnika pa se tičejo seveda predvsem našega mladega roda. Tudi ob tej današnji jubilejni številki se obračamo nanj, da nam pomaga m nadaljuje z izvajanjem teh plemenitih nalog, ki so sestavni del naporov vseh poštenih ljudi sveta za dosego boljše bodočnosti. Toda danes imamo za svojo dolžnost, da izrečemo na tem mestu iskreno zahvalo vsem, ki so med izhajanjem naših dosedanjih pet tisoč številk vložili vanje svoje znanje, svoj trud pri pisanju in tiskanju, vsem, ki so pomagali pri materialnih žrtvah za njihovo redno izhajanje, saj so prav te žrtve tem večje, čim pravičnejši je boj ljudstva, katerega glasnik je naš dnevnik bil in bo. Največjo zahvalo pa smo dolžni vsem našim zvestim naročnikom in bralcem, za katere smo tudi danes gotovi, da bodo storili vse, da bi se njih število čim-prej podvojilo.. S. R. o kitajskem predstavništvu v OZN Vsi govorniki poudarjajo nujnost prekinitve jedrskih poizkusov - V ponedeljek bo govoril Kennedy - Rusk predlaga, naj sposobna in mednarodno priznana osebnost začasno vodi posle tajnika - V ponedeljek sestanek Gromiko-Home? NEW YORK, 22. — Glavni cdbor skupščine OZN je preteklo noč sklenil, naj se sprejme na dnevni red zahteva Nove Zelandije in zahteva Sovjetske zveze glede Kitajske. Predlog Nove Zelandije je vpisan pod naslovom: «Vprašanje kitajskega predstavništva v OZN». Predlog Sovjetske zveze pa je vpisan pod naslovom: «Vzpostavitev zakonitih pravic Ljudske republike Kitajske v OZN». Prvikrat bo skupščina po enajstih letih končno razpravljala o tem vprašanju. Do sedaj je ZDA uspelo vsako leto doseči odložitev tega vprašanja. Letos pa se ameriška delegacija ni uprla sprejemu zadeve na dnevni red. Podprla je novozelandski predlog. Razen tega so sprejeli na dnevni red tudi tako imenovano madžarsko vprašanje. V glavni skupščini se je danes začela splošna debata. Prvi je govoril brazilski delegat De Melo Franco, ki je izjavil da bi se morala takoj začeti pogajanja za prekinitev jedrskih poizkusov, in se je uprl spremembam v tajništvu v smislu uvedbe tristranskega vodstva. Predsednik Kambodže Noro-dom Sikanuk je poudaril, da so majhne države, kakršne je tudi Kambodža, prav tako kakor vse druge, zainteresirane, da se izvede razorožitev. Predlagal je ustanovitev nadzorstvenih skupin, v katerih naj bi bili predstavniki držav, ki ne izdelujejo orožja. • Atomske« države bi se morale obvezati, da bodo nemudoma prekinile svoje nevarne poizkuse. Dalje je Sikanuk izjavil, da bi bilo treba najti naglo rešitev glede Hammar-skjoeldovega naslednika ter bi bilo treba sprejeti v OZN Kitajsko in Zunanjo Mongolijo. Sikanuk je izjavil, da večina članic OZN nasprotuje tristranskemu vodstvu v tajništvu, toda sprejela bi tri pomočnike glavnega tajnika. V državah, ki so sedaj razdeljene, kakor Vietnam, Koreja in Nemčija, bi morali organizirati referendum v okrilju OZN. Zatem se je zavzemal za nevtralizacijo majhnih držav, katerih položaj bi lahko bil kritičen za ravnotežje sveta, ter je pozval Francijo, naj brez pridržkov prizna neodvisnost Alžiriji. Iranski zunanji minister Na-hai je poudaril važnost srednjih in majhnih držav, zlasti kar se tiče razorožitve. Glede Berlina je izjavil, da bi bilo treba opustiti silo m grožnje in spoštovati pravico do samoodločbe Pozval je OZN, naj nadaljuje akcijo za enotnost Konga, ter se je izrekel proti tristranskemu vodstvu v tajništvu. Poudaril je tudi potrebo pomoči nezadostno razvitim deželam. Japonski zunanji minister iiiiHiiiiimiimmiimiiiiiiiiimmiiiiiiimimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiinni,,,!,, Nova sab ultrasov ALZIR, 22. — Nocoj so pripadniki tajne organizacije O AS že drugič prekinile televizijske oddaje v Alžiru in r.jih predstavniki so na isti valovni dolžini znova pozivali Francoze v Alžiru in kolaboracioniste, naj nocoj začnejo demonstracije. Napovedovalec je končal svoj govor z besedami: »Pogum, zmaga je blizu«. Zatem je pet minut gcvorli- drugi govornik v a-rabščini. V Oranu so nocoj razstro-sili letake, ki pozivajo prebi-vlastvo, na »mirne manifestacije«. Nocoj so po ulicah Alžira začeli vsi avtomobili trobiti v ritmu «Algerie francaise«, na oknih pa so francoski koloni tolkli s pokrivačami. Program, ki ga je Salan sporočil francoskim kolonom za manifestacije, je naslednji: Danes • koncert s pokrivačami«; 25. septembra: «vsi bodo morali razobesiti zastave OAS, 28. septembra: popoln zastoj prometa in »koncert z avtomobilskimi trombami od poldne d opol ene; 2. oktobra sploš- na stavka od 11. do 11.30. V Alžiru in Oranu so odredili izredne varnostne ukrepe. V Alžiru je bilo slišati tudi nekaj eksplozij. Danes se je zvedelo, da je sabotažo na televizijskih napravah izvršila skupina dvajsetih pripadnikov OAS, ki so imobilizirali osebje in straže televizijske postaje, ki je 25 kilometrov oddaljena od Alžira, ter so nato razstrelili glavni stolp. Medtem nadaljuje de Gaul-le svoje potovanje po treh francoskih departmajih. V svojem govoru v Lozere ni povedal nič novega glede Alžira. Znova pa je pozival Francoze na enotnost. Opazovalci so mnenja, da je de Gaulle upošteval dogodke v Alžiriji in zato ni v svojem govoru povedal s tem v zvezi nič novega. Prav tako ni o-rnenil včerajšnje zabotaže na alžirski televiziji. Pričakuje pa se, da bo po današnji ponovitvi sabotaže vsekakor reagiral v enem svojih prihodnjih govorov. Hosaka je izjavil, da bi morala skupščina zavzeti odločno stališče glede prekinitve jedrskih poizkusov. Tudi on je zavrnil predlog o tristranskem vodstvu v tajništvu. Popoldne je govoril senegalski zunanji minister, ki je predlagal izključitev Portugalske iz Južne Afrike in OZN. Poudaril je potrebo sprejema Kitajske v OZN ter se zavzel za neodvisnost Alžirije. Urugvajski delegat Je poudaril, da njegova država podpira politiko miroljubnega sožitja in pravico narodov do samoodločanja. Izrekel se je proti blokovski politiki in za pravično razdelitev bogastva na svetu. Splošna razprava v skupščini se bo nadaljevala v ponedeljek popoldne. Danes so sporočili, da bo a-meriški predsednik Kennedy govoril v skupščini v ponedeljek ob 16.30 po srednjeevropskem času. Kar se tiče tajništva OZN, je ameriški rt-s^mi tajnik I). Rusk v govoru v zdrr tujega tisKa p.edlagal, naj se takoj pozove mednarodno poznana osebnost velikih sposobnosti, da začasno zavzame mesto tajnika OZN. Dodal je, da ni mogoče predvidevati nobenega sporazuma v bližnjem času glede stalnega tajnika. ZDA so mnenja, aa so nujno potrebni ukrepi, ki naj zagotovijo nepretrgano funkcioniranje tajništva. Zavrnil je sovjetski predlog o tristranskem vodstvu in je dodal, da ima skupščina dovolj oblasti, da lahko imenuje začasnega tajnika, ker listina določa, da skupščina lahko poskrbi za imenovanja v tajništvu v času krize. Dean Rusk je danes poročal angleškemu zunanjemu ministru o svojem včerajšnjem razgovoru s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. V krogih Združenih narodov izjavljajo, da se bo lord Home verjetno sestal v ponedeljek z Gromikom. je avstrijska vlada predložila posebni politični komisiji ZN, ki pa jo je bila kasneje prisiljena umaknit:. V memorandumu se nadalje poudarja pripravljenost italijanske vlade na konstruktivna pogajanja z avstrijsko vlado o tem vprašanju, vendar pa se hkrati pripominja, da avstrijska vlada na žalost ni pokazala nobene dobre volje, da bi prišlo do mirne poravnave tega spora; nasprotno 12. junija letos je prišlo do obsežnega terorističnega napada na omrežje visoke napetosti v bocenski pokrajini; 12. ju- lija tudi na mednarodne prometne zveze, nedavno pa so se. v raznih italijanskih . mestih vršili teroristični atentati, katerih organizacijsko središče se nahaja v Avstriji Kljub takemu zadržanju avstrijske vlade pa je italijanska vlada nadaljevala z napori, da bi dosegli mirno rešitev tega vprašanja in je v ta namen imenovala komisij jo za proučevanje vprašanj Južne Tirolske, v kateri sodelujejo parlamentarci in predstavniki vseh treh narodnostnih skupin, ki žive v bocenski pokrajini. Libero Mazza novi komisar za tržaško ozemlje Kakor poroča Ansa, je na je bil šef kabineta v notra- predlog predsednika vlade njem ministrstvu, do 15. 5; Fanfanija dr. Giovanni Pa-lamara prenehal biti vladni generalni komisar za Tržaško ozemlje in je bil imenovan za državnega svetnika. Na njegovo mesto je bil imenovan dosedanji generalni inšpektor v predsedstvu vlade dr. Libero Maz- za. Novi vladni komisar dr. Libero Mazza se je rodil v Pisi 16. 3. 1910. Ima stopnjo prefekta I. razreda. Stopil je v službo notranjega ministrstva 14. 3. 1943. Bil je podprefekt v Milanu, prefekt v Forliju, od 12. 8. 1955 do 27. 4. 1959 196Q glavni ravnatelj sklada za bogočastje, od 16. 5. 1960 do 9. 8. 1960 je bil šef kabi. neta v predsedstvu vlade, sedaj pa je generalni inšpektor v notranjem ministrstvu. Ob odhodu dosedanjega vladnega generalnega komisarja dr. Palamare in ob prihodu novega kgmisarja dr. Mazze izražamo željo, naj bi novi komisar pokazal mnogo večje razumevanje kakor dosedanji za pravice Slovencev na tukajšnjem področju in naj bi se pošteno zavzemal, da bi se končno začela izvajati določila londonskega sporazuma in posebnega statuta. .......................................................................................................................................................................................................................................................................... 11111111» Zasedanje centralnega odbora socialdemokratske stranke Voditelj PSDI Saragat poudarja nujnost nove vlade z zunanjo podporo socialistov Odločitev o tem prepušča kongresu KD; če KD ne bi pristala na vlado levega centra, bo PSDI odtegnil podporo sedanji vladi - Vlada povišala prejemke univerzitetnim profesorjem (Od našega dopisnika) RIM, 22. — Na današnji seji ministrskega sveta so odobrili povišanje prejemkov univerzitetnim profesorjem, profesorjem na višjih šolah in znanstvenemu o-sebju na astronomskih opazovalnicah in na vezuvski opazovalnici. Državnemu svetu za raziskovanja so priznali izredno podporo v višini 100 milijonov za njegovo sodelovanje pri geofizikalnih raziskovanjih, hkrati pa so odobrili zakonski o- Memorandum italijanske vlade o Južni Tirolski NEW YORK, 22. — Italijanska delegacija pri ZN je dostavila vsem delegacijam držav članic memorandum o Južni Tirolski, v katerem našteva vse napore italijanske vlade, da ni prispevala k rešitvi tega vprašanja v skladu z resolucijo generalne skupščine ZN od 31, oktobra lani, hkrati pa pripominja, da je avstrijska vlada odgovorila negativno na vse te njene napore in številne nove predloge o razširitvi zakonodajnih in upravnih pristojnosti bo-censke pokrajine, in stalno ponavljala zahtevo po popolni zakonodajni in upravni avto- nomiji ločene bocenske pokrajine, namreč zahtevo, ki jo lllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIMIIIUIIlllKllltnillllllllllllllllllllllllliitllliiiiiiiiiiirilfliiiitiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimi,,!,!!,,,!!! Objavljen odgovor Hrušč e v a voditeljem nevez Hruščev pravi, da je SZ vedno pripravljena pogajati se za rešitev spornih vprašanj, in poudarja, da je nujno potrebno skleniti nemško mirovno pogodbo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. — Nocoj je bi v Beogradu objavljen odgovor, ki ga je predsednik ministrskega sveta Sovjetske zveze Hruščev poslal predsedniku republike Jugoslavije maršalu Titu na pismo udeležencev beograjske konference iz-venblokovskih držav. V pismu, ki se začenja s ((Spoštovani tovariš predsedniku, Hruščev poudarja, da so pogledi Sovjetske zveze na sedanje stanje na svetu v mnogem enaki pogledom udeležencev konference, ki so dvignili svoj glas v obrambo miru, apelirali, naj se čimprej sklene sporazum o splošni in popolni razorožitvi in poudarili potrebo po popolni likvidaciji kolonializma. Hruščev poudarja, da je tudi sovjetska vlada zaskrbljena zaradi poslabšanja mednarodnega položaja, ki da je »rezultat delovanja določenih sil, ki so zainteresirane za vse, samo ne za trden mir». »Nemogoče je osvoboditi se misli, piše Hruščev, da na politiko držav NATO vedno vplivajo sile, ki vlečejo v vojno«. Ta sklep se po besedah Hruščeva vsiljuje sam po sebi, kc vlade zahodnih sil na vse mogoče načine večajo svoje vojne priprave in kaže, da hočejo izkoristiti za generalno vajo vprašanje podpisa mirovne pogodbe z Nemčijo, čeprav bi prav' rešitev tega vprašanja prispevala k splošni stvari mi- ru. Zaradi teh priprav, poudarja Hruščev, je Sovjetska zveza bila prisiljena sprejeti znane ukrepe, ki po mnenju Hruščeva niso v skladu samo z interesi sovjetskega ljudstva in njegovih zaveznikov, nego tudi z interesi vseh narodov, ki žele mir. Hruščev poudarja, da sovjetsko ljudstvo želi mir in prijateljstvo z vsemi državami. Zato se uporno zavzema da se odstranijo vsi o-stanki zadnje vojne, da se uniči vse orožje. Cas bi bil, da se reši tudi vprašanje jedrskih poskusov. Hruščev dalje poudarja. da je bila Sovjetska zveza vedno za to, da se sporna vprašanja rešijo s pogajanji in da je pripravljena za ohranitev miru pogajati se «v vsaki dobi, v vsakem kraju in na vsaki stopnji«. Hruščev sodi, da je zdaj dozorela potreba držav, ki so se borile proti Hitlerjevi Nemčiji, da skupno z zastopniki obeh Nemčij podpišejo mirovno pogodbo. Sovjetska zveza je prav tako pripravljena na razgovore o drugih mednarodnih vprašanjih, toda pogajanja so lahko koristna samo, če se jih državniki lotijo z resno željo in pripravljenostjo, da se doseže sporazum, ki bi temeljil na ohranitvi miru. Pogajanja so naprej obsojena na neuspeh, če se ponovno poudarja potreba ohranitve sedanjih pozicij. Sovjetska zveza je pripravljena, poudarja Hruščev, na pogajanja, ki imajo za cilj rešitev mednarodnih vprašanj. Posebno je pripravljena sode^ lovati na konferenci, ki bi razpravljala o sklenitvi mirovne pogodbe z Nemčijo in o normalizaciji stanja v zahodnem Berlinu. Pokazala bi se, poudarja Hruščev, velika dr^ žavniška modrost, če bi se ta pogodba čimprej sklenila na sporazumni osnovi. Po mnenju Hruščeva bi bilo za utrditev miru in normalizacijo stanja v Evropi in na svetu sploh dobro, če bi vse države, ki še niso priznale obeh Nemčij, priznale obe Nemčiji in z njima vzpostavile odnose Sprejem obeh Nemčij v OZN in vzpostavitev odnosov z njima bi po mnenju Hruščeva u-trdil stanje v Nemčiji jn prispeval k utrditvi miru na svetu. B. B. Nova eksplozija v SZ WASHINGTGN. 22. — Ameriška komisija za atomsko e-neržijo je sporočila, da so v Sovjetski zvezi napravili danes na Novi Zemlji nov jedrski poizkus v atmosferi. To je že petnajsta eksplozija od 1. septembra daje. Tudi švedski observatorij v Uppsali je sporočil, da so tam. Vajšnji aparstj registri rali davi atomsko ek plozij0 v bližini Nove Zemlje. L snutek, ki predvideva nadaljnjih 150 milijonov za pripravo poročil in študij v zvezi z gospodarskim in socialnim načrtovanjem. Na predlog finančnega ministra so odobrili dva ukrepa; prvi vsebuje spremembe državnih carinskih postavk, da bi jih prilagodili onim, ki so v veljavi v deželah skupnega trga, z drugim pa so izboljšali stalež in prejemke socialnega zavarovanja, stano. vanjskega vprašanja itd. To je moč doseči le_s političnim posegom delavskega razreda, poudarja Saragat. Ta poseg pa je danes mogoč spričo nekaterih «novih dejstev«, in sicer: prelom KD s totalitarno desnico na vseh področjih; pozitivne izkušnje upravnih odborov levega centra; nekatere značilne spremembe v PSI; vedno večji socialni pritisk delavskih struj znotraj nameščencem državnega mo- KD. Tako ni moč več dalje, repola. Nato so odobrili za-. pravi Saragat; pritegniti je Jenski osnutek, ki ukinja u-1 treba nove sile, ki morejo poprave izven državnega prora- vzročiti ((blagodejen preobrat čuna in urejuje zadevne skla- v politiki te povojne dobe«, oe. Končno ie ministrski svet Med temi s.lami je PSI. O odcbril premestitev kakih tem vprašanju je Saragat go-petdeset prefektov. | voril na dolgo; podčrtal je si- Vlada je tudi proučila vpra-šanje cen učbenikov in nalo- ’ vandar Je poudaril, da žila ministru za industrijo [a razhka ne predstavlja no-Cciombu, naj skupno s pro- bene ov;re, za svetnim ministrom Boscom ™ soc>a'lsto.v vladl, ^D-PSDI-pripravi načrt o reviziji teh ,a' ca s0 stranke cen v roku 10 dni, to je še “atlantske«, PSI pa je za nev-pred začetkom šolskega leta. tralizem, vendar pa PSI , ne cer razlike v nekaterih stali- Na zasedanju centralnega odbora PSDI je Saragat pojasnil razloge, zaradi katerih socialdemokrati zahtevajo likvidacijo sedanje vladne formule in sestavo nove vlade s sodelovanjem med KD. PSDI in PRI ob zunanji podpori socialistov. Do nedavnega je bilo stališče PSDI precej drugačno in ni predvidevalo nobene vladne spremembe celo do prihodnjih splošnih volitev leta 1963. To stališče je Saragat utemeljeval z nasled njimi razlogi: uspeh PSDI na upravnih volitvah preteklega novembra; sestava upravnih odborov levega centra v mnogih krajih; ocena »polna pridržkov« kongresa PSI v Milanu. Upravne volitve v preteklem maju pa so pokazale, da bi tako stanje v perspektivi koristilo ’e KD, hkrati pa se je KD izmikala reševanju bistvenih vprašanj na gospo dnrskem in socialnem področju. Po 15. letih demokristjan-pkih vlad je Italija še vedno med najbolj zaostalimi deželami v Evropi, Za tako stanje nesi, po mnenju Saragata, glrvno krivdo medrazrednost KD, kar tudi političnemu tajniku KD Moru pogosto zame-gluje pogled na dejstvo, da gospodarska desnica, ki dom-ča neko politiko, ni zunaj KD. ampak v njenih vrstah samih. Po mnenju Saragata »Moro govori izvrstno, ko si želi, da bi PSI mogel kmalu prevzeti demokratično odgovornost« toda v njegovih besedah je tc le »gola zgodovinska perspektiva, ne pa politična perspektiva«, in zato ne vidi dru-g“ možnosti kot sedanjo vlado Saragat pa zatrjuje,' da taka perspektiva obstaja; le ponovno je t»-eba Droučiti pogoje razvoja politike levega centra, da bi mogli ugotoviti, kakšni so socialni pogoii de-žele v zvezi s sedanjo vladno politiko in s per-pektivo levega centra; pogledati, če je za tako politiko na razpoj-igo PSI. Italija je dežela z intenzivno proizvodnjo, hkrati pa je v primeri z drugimi naprednejšimi demokracijami v resnem zaostanku na socialnem področju. Tega preoada ni moč premostiti s sedanjo postavlja zahteve, naj Italija izstopi iz atlantskega pakta (Lombardi je nedavno dejal, da bi vsakršna motn-a sedanjega ravnotežja med Vzhodom m Zahodom predstavljala nevarnost za mir. Op. ur.). V zaključnem delu svojega val nujnost vlade levega centra in poudaril, da mora o tem izreči jasno besedo bližnji kongres KD, ker je sedanja večina, na kateri sloni sedanja vlada, že izčrpala svojo nalogo in ker je potrebno dati deželi vlado, ki bo bolj v skladu s koristmi delavske- sanova, ki pripada struji poslanca Pretija, in ki je zagovarjal tezo o takojšnji krizi vlade. Nato so diskusijo odložili na jutri. Predsednik sicilske deželne vlade D’Angelo je bil danes v Rimu in je imel razgovore z Morom, Saragatom, Reale- ga razreda. «Ce bi kongres 1 jem in Nennijem; s Fanfani- KD ne postavil tega vpraša- jem pa se je razgovarjal o nja in ga ne bi rešil, b: & .pelcaterih vprašanjih Sicilije, Ctm ne ohranil sedanje v!a- 'ki jih mora proučiti ministr- de, ampak bi oslabil demo- ski svet. Fanfani mu je zago-< kratične in socialno naprednejše sile, ki so na čelu tajništva KD in na čelu sedanje vlade same«. Končno se je Saragat dotaknil še vprašanja, ki bi po zatrjevanju nekaterih nastalo v primeru, da bi, po kongresu KD (ki pade v razdobje, ko predsednik republike ne more več razpustiti parlamenta), ne bilo moč sestaviti vlade levega centra in bi se spričo tega znašli v slepi ulici. Tak pesimizem je povsem neupravičen, pravi Saragat; če pa obstaja tudi v krogih KD, bi jim čut odgovornosti moral narekovati, da se o tem vprašanju izjasnijo pravočasno. To pa ne pomeni, da postavljamo ultimat — je dodal Saragat; mi postavljamo le vprašanje, ker smatramo, da je njegova rešitev dozorela. Skratka, Saragat je odločen odreči podporo sedanji vladi, če bi KD ne pristala na vlado levega centra; krize pa ne namerava povzročiti takoj, ker ima parlament le do konca oktobra čas za odobritev proračunov. Na Saragatovo poročilo je posegel v diskusijo samo Ca- tovil, da bodo ta vprašanja proučili čimprej. A. P. Političen atentat v Nairobiju NAIROBI, 22. - V Nairobiju je bil danes izvršen atentat na podpredsednika Afriške narodne zveze za Kenijo (KANU) Ogingo Odingo. A-tentator je Odingo zabodel z nožem. Odinga ni bil hudo ranjen, vendar pa bo moral o-stati v bolnišnici več dni. Glavni tajnik stranke KA NU Tom Mboja je takoj sklical tiskovno konferenco, na kateri je obsodil atentat. Baje pripada atentator «A-friški demokratični zvezi za Kenijo« (KADU). NOVI DELHI. 22. — Ameriški potujoči poslanik Harri-man je prišel sinoči v Novi Delhi, kjer se je danes razgovarjal z Nehrujem o Laosu m o Hammarskjoeldovem nasledniku v OZN. poročila je Saragat utemelie- lllllllllllllllllll lllll lllllllllllllllllllllllllUllItllllllMIHIIIIIIIII lllll |HHIHIČmilllllllllllllllllllllllilll*trUIIHIHIIIIIHIIIHMlUlllllllllllllllllllllMtlUlH Poveljstvo OZN spet^popušča pred izsiljevanjem Čombeja V Elizabethville bodo poslali Francoza, ki bo zamenjal 0’Briena Kongoška vlada ne odobrava sporazuma o prekinitvi sovražnosti Tajna seja parlamenta • Lundula pride v Leopoldville NEW Y ORK, 22. — predstavnik OZN je izjavil, da bo funkcionar OZN Francoz George Dumontet poslan v Eli-subethville, kjer bo pomagal predstavniku OZN v Katangi 0'Brienu, Kakor poročajo z druge strani, pa pričakujejo v kratkem povratek 0’Briena v New Vork. To pomeni, da je vodstvo OZN znova popustilo Combeju in bo poslalo v Elisabethville Francoza, ki bo za Combeja vsekakor bolj sprejemljiv kakor 0’Brien. V mnogih krogih izjavljajo, da pomeni sporazum OZN o ustavitvi sovražnosti s Com-bejem in odpoklic 0’Briena novo kapitulacijo OZN pred Čombejem. Veliko nezadovoljstvo so izzvale vesti o sPora" zumu s Combejem v krogih osrednje kongoške vlade, tu poudarjajo, da se je akcija OZN začela, zato da se konca odcepitev Katange in da se ohrani enotnost Konga. Zato bi moralo poveljstvo OZN glede tega iti do kraja. Osrednja kongoška vlada je danes sporočila, da je predsednik Adula poslal načelniku odposlanstva OZN v Kongu dr. Linnerju pismo, s katerim izreka najširše pridržke glede sporazuma med Combejem in Hiarijem o ustavitvi sovražnosti v Katangi. Adu- vlado, ki ni zmožna rešiti ni- lovo pismo poudarja, da je ti šolskega vprašanja niti I glede Katange vlada poveza-vprašanja borbe proti mono-J na z obveznostmi, ki ji hhj polom, industrializacije Juga, lagajo dolžnost, da uporabi davčne reforme, modernega 1 lastna sredstva, da napravi konec odcepitve Katange. Davi se je sestal na tajni seji kongoški parlament, na kateri so govorili Adula, notranji minister in zunanji minister v zvezi s Katango. Poveljnik Kongoške vlade v Stanleyvillu general Lundula bo v kratkem prišel v Leo-poldville, kjer se govori, da so oddelki kongoške vojske, ki jim poveljuje Lundula, že vkorakali v Severno Katango. Mobutu pa je pozval kongoške vojake naj ne ubogajo več tujcev in naj prenehajo s pokoli pod vodstvom plačancev. Na drugi strani pa se zdi, da Combe niti ne misli spoštovati^ sporazuma o premirju in skuša izkoristiti sedanje o-botavljanje poveljstva OZN. Danes je namreč izjavil, da je Tunizijec Mahmud Hiari, s katerim je podpisal sporazum o ustavitvi sovražnosti, «eden od glavnih rovarjev« v sedanjem položaju v Kongu in da bo v primeru, da čete OZN v čim krajšem času ne izprazniio poštnega u-rada v Elisabethvillu, imel njihovo navzočnost v tem poslopju za prekršitev premir-ja- V New Yorku je predstavnik Foreign Officea v imenu zunanjega ministra Homeja sinoči na tiskovni konferenci izjavil, da je britanska vlada «stalno podpirala politiko OZN v Kongu, kakršno so določile resolucije glavne skupščine in Varnostnega sve. ta«. Trdil je, da je Velika Britanija vedno podpirala »napore OZN za vzpostavitev enotne kongoške države, v katero bi bila vključena Katan-ga», toda mnenja je, da je treba tako združitev doseči z mirnimi sredstvi in ne s silo, ter da morajo notranje spore rešiti Kongožani sami. Pomočnik angleškega zunanjega ministra Heath pa je danes v svojem volilnem govoru v grofiji Kent izjavil, da «je nedopustno misliti, da je britanska vlada kakor koli odgovorna za letalski incident, katerega žrtev je postal glavni tajnik OZN«. Dodal je, da odločno zanikuje «tako nesmiselne obtožbe«. Trdil je, da je pobuda za sestanek s Combejem prišla s Hammarskjoeldo-ve strani in da je Hammar-skjoeld predlagal Ndolo kot sedež razgovorov, in je nadaljeval: »Seveda smo mi in zvezna rodezijska vlada storili, kar smo mogli, da omogočimo ta razgovor« Dalje je Heath dejal, da britanska vlada ni nikoli podpirala secesije Katange in je ne podpira niti sedaj ter da ni spodbujala Combeja na tako politiko. Med drugim je Heath trdil; da je akcija OZN v Katangi za odpravo secesije presegla mandat, ki je bil dan tej organizaciji, in zato je britanska vlada nastopila proti uporabi sile. To so bila doživetja Tiskovna konferenca v Pragi In so nepozabna Po kapitulaciji Italije se je narodnoosvobodilno gibanje na Primorskem izredno razmahnilo: v NOV se je praktično uvrstilo vse prebivalstvo Slovenskega Primorja. Vsekakor je bilo to pripisati visoki domovinski zavesti, nemalo pa tudi borbi in prizadevanjem prvih borcev in aktivistov, ki so zastavo svobode dvignili že 1. 1941. Ob takem razvoju in tolikšnih uspehih je bil u-stanovljen predstavniški organ — Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor in izvoljeni so bili delegati za Slovenski narodnoosvobodilni svet. Le-ta je, kot znano, sprejel na svojem zasedanju v Kočevju, oktobra 1943 sklep o priključitvi Slovenskega Primorja Sloveniji in Jugoslaviji, kar je na svojem drugem zasedanju v Jajcu, ki so mu prisostvovali tudi delegati Slovenskega Primorja s predsednikom PNOO tovarišem Francetov Bevkom, potrdil tudi AVNOJ. Kmalu potem so me poslali skupaj z Alešem Beblerjem na Primorsko, kjer sem ostala do začetka leta 1945. Vsem, ki smo tedaj delali v Slovenskem Primorju, kamor smo prišli iz drugih delov Slovenije, je bilo domala nerazumljivo, kako zelo je bilo primorsko ljudstvo privrženo Jugoslaviji vzlic več kot dve desetletji dolgi italijanski okupaciji in fašističnemu nasilju ter raznarodovanju. Po tolikih letih jarma so ljudje naravnost ganljivo izražali svojo srečo, da bo njihovo ozemlje postalo del Jugoslavije. V prvem času zanje sploh ni bila pomembna vsebina kakšnega zborovanja, sestanka ali mitinga: najpomembnejše zanje je' bilo, da spet slišijo slovensko besedo. Nikoli ne bom pozabila dveh doživljajev iz prvih dni mojega bivanja na Primorskem, ko smo tam pripravljali volitve. Po govoru se je na enem izmed številnih zborovanj dvignila neka ženska, imela jih je okrog sedemdeset. Po vsem sodeč ni mogla prav slediti mislim govornika, da bi pa izrazila, kaj misli, je začela deklamirati Gregorčičevo «Soči». Deklamirala je z nepopisnim zanosom. Stiha: «7n tujce zemlje lačne utopi na dno razpenjenih valovit) pa je izgovorila s toliko resničnega čustva, da je vsem ostala v nepozabnem spominu. Drugo doživetje, ki ga tudi ne bom nikoli pozabila je bilo veliko zborovanje v Vipavski dolini. Nedaleč od kraja zborovanja so bile nemške in belogardistične garnizije. Iz vsake garnizije so mogli, glede na obliko terena, videti, kaj se dogaja v dolini. In vendar so žene in dekleta iz Gorice in drugih krajev prihajale množično na zborovanje, z oblačili v narodnih barvah — z rdečimi rutami, belimi biuzami in modrimi krili, z zastavami in pesmijo, čeprav so temu zborbvanju prisostvovale tudi nekatere naše enote, smo bili ves dan v strahu, ali bi v primeru napada mogli vzdržati do mraka: nemogoče bi bilo, da nas sovražnik ne bi opazil. Vsem udeležencem pa — kot da je bila nevarnost deveta skrb, tako močna so bila niihova domoljubna čustva in tako velika vera in zaupanje v borbeno pripravljenost naših enot. Sovražnik zanje tedaj ni obstajal, pa čeprav ni bilo dneva ko Nemci in beli ne bi pobijali in požigali. * * * Ko se že spominjam priprav na volitve v letu 1944 na Primorskem, moram zapisati tudi nekaj besed o znanem ljudskem tribunu Slovenskega Primorja, o narodnem heroju Jožetu Srebrniču. Kot partizan je vzlic svojim šestdesetim letom neumorno obiskoval predvol’’na zborovanja. Tovariš Jože je bil slovenski komunistični poslanec v rimskem parlamentu neposredno po prvi svetovni vojni in pred nastopom fašizma. Pozneje so ga internirali na otoke, od koder je pobegnil. Prvič sva se «srečala» leta 1938 v zaporih ljubljanske policije, ko sva biia soseda v celicah. S trkanjem po zidu, kakor smo se sporazumevali jetniki, me je opozoril na nekega provokatorja, ki ga je policija za nekaj dni vtaknila v njegovo celico. Iz tega najinega srečanja pa mi je ' stalo najbolj v spominu, s kolikšno vnemo mi je «pripovedo- val» o svojem raziskovanju korenov furlanskega jezika, pri čemer je izražal mnenje, da so bili Slovani naseljeni na področju Furlanije in Severne I-talije. Del tega svojega znanstvenega dela je pretihotapil tudi v mojo celico. Pozneje v partizanih smo o tem še veliko razpravljali, ni mi pa znano, ali so njegovi rokopisi o-hranjeni. Jože Srebrnič je bil poln idej in zamisli, zlasti še o organizaciji bodočega gospodarstva v Slovenskem Primorju. Zmerom se je zavzemal za plantažne vinograde, kakršne danes tudi imamo v Slovenskem Primorju. Nobena pot mu ni bila pretežavna, hodil je kot mladenič in za nič na svetu ne bi izpustil pomembnejšega partijskega sestanka ali ljudskega zborovanja, še posebno če je bil v bližini njegove Gorice, v Goriških Brdih ali v Benečiji. Na eni izmed takih poti je v spopadu s sovražnikom našel smrt v Soči, nedaleč od Solkana, kjer so ga tudi pokopali. Kdor je poznal Jožeta Srebrniča, starega komunista in borca za pravice Slovencev pod Italijo, je mogel spoznati in doumeti korenine tako visoke domovinske zavesti primorskega ljudstva, človeku se še danes zdi, da tam sredi plantaž, kjer počiva, še zmerom stoji na mrtvi straži, na skrajni zahodni meji naše domovine. * * * In še en spomin: Bilo je na Laznah, ko se je Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Slovensko Primorje in Trst sestal na enem izmed prvih najpomembnejših zasedanj. člani tega odbora so bili tudi predstavniki italijanskih antifašistov, ki so se množično priključili osvobodilnemu gibanju v mestih, številni pa so vstopali tudi v garibaldinske enote v sestavi IX. in VII. korpusa. Dogovorjeno je bilo, da bomo dvorano razen s slovensko, jugoslovansko, partijsko in zavezniškimi zastavami okrasili tudi z zar stavo italijanskih antifašistov, ki je nosila na belem polju rdečo zvezdo. Ko je bilo za zasedanje vse pripravljeno, te zastave ni bilo nikjer. Kazno je bilo, da so nekateri tovariši, ki so v času fašističnega nasilja precej pretrpeli, dogovor preprosto spozabili*. Z vso partizansko iznajdljivostjo smo potem našli neki zelen predpasnik in spretna šivilja je prav hitro izdelala zastavo. če se prav spominjam, to marsikateremu od naših tovarišev ni bilo preveč všeč, kar naposled —. človeško vzeto — ni bilo težavno razumeti. Prizadejano gorje je bilo prehudo, da bi ga bilo moč tako hitro pozabiti. Vendar so razum in perspektive skupne borbe z italijanskimi antifašisti in dejavnega sožitja po končani vojni le premagali čustva. Tako je France Bevk, ki je bil sprva, tako se mi zdi, malce nerazpoložen zaradi tiste zastave, našel, in je odprl zborovanje, nekaj zares lepih besed za italijansko zastavo ob naši ter o bratstvu dveh narodov, k; sta se znašla na istem ozemlju, pred istimi problemi in nalogami. Ta spoznanja so prežela v času norbe vse naše ljudi in prav bratstvu slovenskih in italijanskih demokratičnih množic gre zahvala za tolikere zmage nad fašizmom in njegovimi ostanki v povojnih letih. LIDIJA SENTJURC (Povzetek iz sestavka ellegalna dejavnost v Slovenskem Primorju in Trstu*, ki bo objavljen v zborniku spominov aktivistov jugoslovanskega revolucionarnega delavskega gibanja.) Iz Zahodnega Berlina vohuni proti ČSSR Vodi pa to vohunsko dejavnost ameriška obveščevalna služba PRAGA. 22. — Namestnik notranjega ministra ČSSR polkovnik Kudrna je imel tiskovno konferenco, na kateri je govoril o vohunskem delovanju proti ČSSR, ki ima svoj izvor v Zahodnem Berlinu. Namestnik ministra je navedel imena raznih agentov, ki so prišli iz Zahodne Nemčije skozi Zahodni Berlin. Časnikarjem je pokazal tudi nekatere dokumente, ki dokazujejo, da se ameriška letala uporabljajo za prevoz vohunov iz Zahodne Nemčije v Zahodni Berlin. Polkovnik Kudrna je tudi zatrdil, da vodi to vohunsko dejavnost ameriška obveščevalna služba. Pri tem je navedel primer nekega češkega vohuna, Tobo-ra Mečele, ki je delal za ameriško vojaško obveščevalno službo v Zahodni Nemčiji. Potem ko je svoje delovanje priznal češkoslovaškemu notra- njemu ministrstvu, je to dejavnost nadaljeval, toda v službi češkoslovaške kontrašpijonaže. Številni agentje iz Zahodne Nemčije, ki izvrstno služijo češkoslovaški varnosti, še vedno hodijo po Češkoslovaški, je za zaključek zatrdil Kudrna. PEKING, 22. — Agencija Nova Kitajska sporoča, da je imel predsednik LR Kitajske Liu Chao Chi danes prisrčen razgovor z maršalom Montgomeryjem. Britanski maršal je bil nadalje drugič sprejet pri ministrskem predsedniku Cuen-laju, ki se je z njim prijateljsko razgovarjal ob navzočnosti podpredsednika vlade in zunanjega ministra. CATANIA, 22. — Znanstveniki, ki se udeležujejo mednarodnega simpozija za vul-kanologijo, so danes napravili študijski izlet na Etno. lil Combe polaga venec na krsto s truplom Hammarskjoelda. Komentar je nepotreben pač popolnoma ...■••.lil...... I....Hill....III....minimum imiil immill umi.................................. mm.............muhi.............mm,im..........mimiih............................. «Nisem imel izbire - jaz ali on» Po dobrih štirih mesecih je prišlo na dan Trina/stletni deček je ubil svojega gluhonemega bratca V prepiru za srp je starejši udaril mlajšega s srpom po glavi AREZZO, 22. — Gluhonemi, 7-letni deček Carlo Capacci, ki je stanoval blizu Vitiano Alto (Arezzo), je izginil od doma že pred več kot štirimi meseci. Sedaj je pa prišlo na dan, da ga je ubil njegov 13-letni brat Pasquale. Preteklo noč je Pasquale, ki je spremenil svoje prejšnje izjave, pripovedoval karabinjerjem, da je bratca zagrabil božjastni napad med katerim je nenadoma umrl. Ves pre- strašen je Pasquale zakopal ter se začel z njim igrati. V bratovo truplo blizu nekega grma pri vasi Cavadenti, kjer so truplo včeraj našli. Ker pa so pri zdravniškem pregledu našli na giavi Carla veliko rano, so začeli karabinjerji spet zaslišati brata. Ta se je začel zapletati v protislovja in končno je priznal, da je brata v prepiru ubil. Gluhonemi Carlo — je pripovedoval Pasquale — si je prisvojil srp, ki je bil Pasqualov, v Vsak dan se kaj podere. Slika kaže salezijanski kolegij v Astiju, ki ga šele gradijo. V sredo pa se je kar na lepem zrušil del drugega nadstropja. Sreča je bila, da so delavci se počivali, in tako je bil samo eden malo ranjen. Včeraj pa se je v Rimu na neki ulici, po kateri gre precej tramvajskega prometa, zrušil zid neke stavbe, ki so jo podirali. Tudi tu ni bilo žrtev, le nekaj oseb je bilo laže ranjenih. Promet po ulici je bil do večera prekinjen iiiiuiiimiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiniMiMniiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii Atenfatorski naboji pregnali (atove CHARTRES, 22. — Dva plastična naboja, ki sta to noč eksplodirala v Chartf^su sta imela nepričakovan učinek. Naboja sta eksplodirala pred zgradbo, kjer se nahaja u-redništvo lista «La republi-que du Centre* ter pred poslopjem, v katerem so sedeži komunističnega, socialističnega in katoliškega sind-kata. Po eksploziji je ncKdo prižel na svoje okno ter pri tem o-pazil, da si dva tatjva prizadevata, da bi vdila v neko tobakarno. Začel h kričati ter tako povzročil, da sta tatova Ujet tat, ki je ukradel slike v Los Angelesu LOS ANGELES, 22. — Policija iz Costa Meua, kopališkega kraja kakih 85 km južno od Los Angelesa, je aretirala nepremičninskega agenta Ed-vvarda Ashdovvna ter ga zaslišala v zvezj z ropom 10. septembra. Tedaj so industrijcu Davidu Brightu neznanci* odnesli štiri slike, vredne 470.000 dolarjev. Bili sta dve platni Picassoja. eno Modigliamjevo jr. eno Afra Basadelle. Slike so bile zavarovane za 246.185 dolarjev, toda niso jih več našli. Policija pa je odkrila prstne odtise, ki so se skladali z odtisi Ashdowna; ta je moral pustiti odtise, ko je pred dnevi kupil samokres. Ashdown je najprej dejal, da je popolnoma izven te zadeve. Vendar pravijo agentje, ki so ga aretirali, da jih je sprejel z besedami: «Pričakoval sem, da pobegnila še preden je prišla i vas bom videl » policija. 1 Vsi štiri slike so našli v ne- ki avtomobilski garaži. Ash-down je priznal, da jih je u-kradel zato, da bi pritegnil pozornost nase. Najprej je scer tajil, da bi bil on tat, toda pod težo dokaza s prstnimi odtisi se je vdal in vse priznal. Blaznež ustrelil šest oseb nekem trenutku pa je starej ši brat iztrgal mlajšemu srp iz rok ter ga z njim močno mahnil po glavi, zaradi česar je po mnenju zdravnika moral Carlo takoj podleči. Carlo Capacci je izginil 13. maja in zaman je bilo vse iskanje. Včeraj pa je neki lovec, ki je iskal čapljo, ki jo je že ustrelil, našel truplo gluhonemega dečka. Pravzaprav ga je privabil pes, ki si je močno prizadeval okrog kupa stelje, kjer je potem lovec našel truplo, ki niti ni bilo zakopano. Takoj je obvestil karabinjerje in policijo, na kraj pa je takoj prišel tudi Carlov oče. Drugi dan potem, ko je Carlo izginil, je Pasquale karabinjerjem dejal, da je pustil bratca samega samo dobre četrt ure, kolikor je pač bilo potrebno, da je skočil domov, napravil ogenj ter pojužinal. Ko se je vrnil na mesto, kjer je pustil brata, dečka ni bilo več. Toda pri ponovnih zaslišanjih je začel Pasquale padati v protislovja in končno «Le beau Serge» aretiran v Parizu Ubil je moža svoje prijateljice, ki ni hotela sodelovati pri njegovih nečednih poslih Uotiliji* ^ ijlodnl1^6 bilkah tjf Irt It V1 cz Umrl je baritonist Carlo Galeffi RIM, 22. — V bolnišnici San Giacomo v Rimu je u-mrl svetovno znani baritonist Carlo Galeffi, ki je pel v vseh velikih gledališčih sveta. V milanski Scali je pel 17 let zaporedoma pod vodstvom Artura Toscaninija, potem v Colonu v Buenos Airesu, v gledališču Real v Madridu, v Metrono-litanu v New Yorku itd. Posebno sta ga imela rada Giacomo Puccini in Pietro Ma-scagni. Prvi je pel v Puccinijevih operah uDeklica z zlatega zapada», «Gianni Schicchi», «Plašč». Pa tudi v drugih operah je pel svoje vloge pri krstnih predstavah Z njim odhaja zadnji tako velikih interpretov. Carlo Galeffi je ime. ki je že nekaj časa pripadalo zgodovini svetovne operne glasbe. V spominu bo kot nenadkriljiva ostala njegova interpretacija Verdijevega «Rigoletta». Ameriško slikarstvo na razstavi v Beogradu PARIZ, 22. — «Le beau Serge», mladenič iz Juan-les-Pins, ki je 31. avgusta ubil moža ene izmed svojih prijateljic, bi lahko bil tudi «člo-vek v Jaguarju«, odgovoren za velikanski rop draguljev v Eden-Rocu. Mladeniča je a-retiral včeraj v Parizu komisar Simbille. Pravzaprav se «lepi Sergej« imenuje Serge Trochu in ima 28 let. V Juan-les-Pins je on nekako diktiral zakone «mi-ljeja« tega kopališkega mesteca. Postal je ljubimec Nicole Alberti, plavolase mlade ženske, ki jo imenujejo «BB iz Juan-les-Pins«. Hotel jo je prisiliti, da bi z njim sodelovala pri njegovih poslih* čemur pa se je ženska uprla in se zatekla po pomoč k svojemu možu... Med obema moškima je nastal hud prepir, v katerem je «lepi Sergej« ubil moža prijateljice. Da bi pobegnil policiji, si je kriminalec, ki se je zatekel v Pariz, prebarval lase. Ko pa so mu agentje dali lisice na roke, je Trochu priznal: «Da, streljal sem v Huberta. Toda nisem imel izbire. On ali jaz.« je vse priznal. ...................................................................... Kako da je slutil Čudna smrt dominikanca Umor Albertija pa ni edini zločin, zaradi katerega bo moral Trochu odgovarjati. Nekoč je napadel nekaj policajev. Osumljen pa je, da je on ropar, ki je odnesel za 30 milijonov draguljev iz E-den - Roca v Cap d’Antibes. Njegov opis se namreč sklada z opisom skrivnostnega «moža v Jaguarju«. Zaščita Holandcev pred atomskimi napadi GRENWOOD (Misisipi), 22 — Neki 67-letni črnec je s puško ustrelil šest sosedov, sa mih črncev, ter ranil dva belca, preden ga je nadvladala policija s prostovoljci, ki jih je bilo vseh skupaj 125. Zdi se, da je najprej zažgal svojo hišo, kakih dvajset milj od Grentvooda, nato pa je začel streljati proti sosedom, ki so pritekli k požaru. Med šestimi žrtvami so štiri ženske, nekatere žrlve so člani družine blazneža. VICENZA, 22. — Na avto-stradi Padova—Vicenza so v nekem avtomobilu, ki je stal ob strani, našli mrtvega duhovnika dominikanca Silvia Bonolla, ki je imel 66 let. Avto je bil že dolgo časa ustavljen in neki agent cestne policije se najprej zanj ni zmenil, misleč, da hoče vozač nekoliko počivati. Ugotovilo pa se je, da je bil duhovnik u-streljen. Sumijo, da je duhovnika ustrelil neki mlad Pa-dovanec, ki se mu je pridru-2,1 — pač z namenom, da ga orcpa. Kazalo je, da sta se morala še prej precej ruvati, ker je imel duhovnik oblačilo na več mest'h pretrgano.' Danes pa so prišle na dan še druge podrobnosti. Bonollo je imel v Monte Berico duhovne vaje za gojence nekega inštituta. Malo pred enajAo mu je nekdo telefoniral. Po tem razgovoru je bil pr.icej vznemirjen, medtem ko je hi' sicer miren. Gojencem je dejal da se mora za nekaj časa 'odstraniti zaradi nekega posla, «zelo važnega za njegov apostolat*; toda, je de-;01 vrag je vtaknil vmes 'vaje rogove. Nekateri gojer.ci prt-vijo, da 'e dejal: »Kadar se vrag vtakne vmes, se je treba bati najhujšega. Zato molite zame*. Dejal je še, da se bo vrnil za kosilo. Sedaj pada sum za zločin na nekega 23-letnega mladeniča iz Caserte, o katerem p a še ne vedo podatkov. Videli so ga v Vicenzi in v sredo se je okrog 16- ure pojavil pred inštitutom ter govoril z Benollom. Vendar osumljenca najbrž ne bo tako težko zaslediti zaradi fizične okvare. Mladenič namreč precej težko l.odi. piroman zopet na delu? PARIZ, 22. — Zagonetni piroman, ki ga ne morejo zaslediti in ki je povzročil že kakih sto požarov za vec Kot 150 milijonov frankov škode, se je spet pojavil v Parizu. To pot si je izbral Elizejske poljane, najimenitnejšo in najbolj obljudeno cesto francoske prestolnice. Ogenj je podtaknil v tretjem nadstropju neke palače, v kateri so u-radi. Priprava požara je bila kot vedno zelo preprosta: nekaj škatel iz lepenke ter nekaj starih časopisov — in vse to je zažgal v treh malih prostorih. Dim, ki se je začel širiti po hodnikih, je pritegnil pozornost uradnikov, ki so takoj obvestili gasilce. V dvajsetih minutah je bilo vse po-gašeno. Trije mladi levi PARMA, 22. — V cirkusu Darixa Tognija je levinja Sa-ila, ki ima sedem let, dobila tri mladiče, dva leva in eno levinjo. Enemu so dali ime Parma. Imena drugih dveh pa bodo izbrali s posebnim referendumom otroci mesta Parme. HAAG, 22. — Do 2. oktobra bodo vsi prebivalci na Nizozemskem prejeli knjižico z nasveti, kaj je treba storiti v primeru jedrskega napada ali splošnega bombardiranja. Nizozemska vlada meni, da ni potrebno graditi zaklonišča za prebivalstvo. • Zadostuje ostati, tam kjer se kdo nahaja, kajti v vsaki hiši je vsaj en prostor, ki nudi zaščito. Popolnoma napačno je misliti, da ni nika-kega zaščitnega sredstva proti učinkom atomske eksplozije,* je danes izjavil notranji minister na neki tiskovni konferenci. «S pomočjo razmeroma preprostih sredstev, je dostavil, si lahko vsi zagotovijo individualno zaščito, razen seveda v prinenh. ko je eksplozija kje v bližini. V tem primeru je nemogoča vsaka zaščita*. Ministrstvo za poijedmstvo pripravlja sedaj obroke živil, ki jih bo mogoče konservira-ti in ki imajo vse neobhidne hranilne elemente. Vsakdo si bo lahko nabavil te obroke, vendar pa to ni obvezno kot na primer v Švici. Cena enega takega obroka bo 15 flo-rintov (okrog 3.000 lir) za o-sebo. BEOGRAD, 22. — V umetniškem paviljonu na Kale-megdanu so te dni odprli razstavo sodobnega slikarstva, ki sta jo organizirala Komisija za kulturne zveze s tujino in ameriško veleposlaništvo v Beogradu. Razstava obsega izbor 84 del tridesetorice znanih a-meriških slikarjev, abstraktnih ekspresionistov ali, kakor jih imenujejo, slikarjev akcije. Ta razstava omogoča jugoslovanskim obiskovalcem, da spoznajo razvoj ameriškega sodobnega slikarstva, zlasti v zadnjih petdesetih letih. Za Beogradom bo razstava obiskala nekaj večjih krajev v naši državi. Smrtno se je ponesrečil poljski režiser Munk VARŠAVA, 22. — Znani poljski režiser Andrzej Munk se je peljal v poljsko «filmsko mesto. blizu Lodža, da bi dokončal svoj novi film «Po t povratka», ki je postavljen v ambient nacističnega taborišča smrti Auschivitza, a je v njem mnogo epizod in problemov, ki se nanašajo na sedanjost. Toda avtomobilska nesreča je postala Munku usodna — izgubil je življenje. Z Munkom je poljska kinematografija ogromno izgubila, saj je Munk ustvaril dela velike humane in intelektualne vrednosti, v katerih je bodeča ost satire, kol n. pr. tEroica» (nagrajen za scenarij na festivalu v Mar del Plata in za režijo od FIPRESCl). Njegov film .Sreča naprodaj*, ki je bil tudi na sporedu pravkar zaključenega tedna poljsnega filma v Rimu, je imel lep uspeh v Cannesu 1960 m pohvalo je prejel v Edimbur-gu. Leta 1955 je Munk prejel bronasto medaljo za do-kumentarni film * Modri križ» ter drugo nagrado na pregledu gorskih filmov i-stega leta v Trentu. Mladi režiser, ki je umrl ob volanu avtomobila, ki ga je povozil neki tovornik, je bil prvak poljske .nouvel-le vague». Rekordno število smrtnih nesreč na cestah v PARIZ, 22. — Število cestnih nesreč v Franciji od četrtka 14. do nedelje 17. septembra je prekosilo vse rekorde: cestno orožništvo in policija so jih našteli 2.260; pri teh nesrečah je bilo 125 mrtvih in sicer 54 avtomobilistov, 44 motociklistov in kolesarjev ter 27 pešcev. Dodati je še 3.011 ranjencev, med katerimi 1.182 avtomobilistov ter 1.444 uporabnikov vozil na dveh kolesih. Akademija Gorrourt pro‘i pravosodnemu mnistru zaradi spolzkosti ^ jf sil® Sv^v; knjige, filme^ za katere bi . proti GC1 PARIZ, 22. — Goncourte-vg akademija, ki je za Francosko akademijo gotovo najbolj pomembno literarno združenje, je napovedala vojno pravosodnemu ministru. Pravosodni minister namerava namreč predložiti ministrskemu svetu zakonski načrt, ki spreminja tiste (lene kazenskega zakonika, ki govore o «žaljenju dostojnosti». Po tem načrtu bi se členi, ki sedaj obsojajo samo tiskana dela, o katerih se sodi, da so •pornografska*, razširili na vse Člani akademij«^ loj menijo, da s° • lo nevarne, '» ,t; pokazati h*11'1 rf por. .Formula črta je tako J je dejal P’sa^L,f> uer, «da bo # tvezo zaščite J ^ I prizadeti C e je prav, i brzdanost ne J knjig, ja Pa de V* mejitev svobo« ki nas zelo . ., Tito Gobbi V W1 »i ■ V speli pri i val U*11. Tito Gobbi s Rogal FesUV^oU,i^ pod*1 * i* '■) donskim strom P°a xandra Gibs°nt iz oper Tosca. ^ chi, Sevilli' in D* Ples v maska los. Po vsaki (jM, rejalo šteti' jjjt® pevcu prav*h b0 . Garcii v Covent ^ j* fa, nato Pa televiziji V Pat>zu - || filmske se*®^ PARIZ, 22. doW( 'a ■ z«< k, sodi, da ie „1* u filmske sez°n?,u$ lo dober. Zabel, J 1? "J S *e je mo v: 7 7ro. .jrf, »j te, riški, 3 soV^M^ -lesw M hi ska in 2 ang .■ ji gimi so pri^Aj o t/ m ■ , r y»- j La filla at* t bila ,',„M vo « ki je o..- - 0 beneškega gout de la v'f(! ta Hosseina, , sguetaires» p rieja in bo klas’! Program % v naisfce lcf"Ljle željo sovjats « , | do v du tudi kol* sporedu b° ve dinastM- (td V koP^^ V' ‘V VENTI verzitetni * timiqlie so ndum 0 ^ toviščm^\ 'd V V kopali^eiS^t francoske ^ j,It i knjtge, !« P°d. fertI/ pesku jg 0 j) da bere toniščniko - ■ . predvsem f0tHJ priijnblje j,jj J ati zahod (,\ l bu*’. # 1961 so o; 00 "j no, Sala mo., a m**1 new ti FBI sa te, y štiri oseb‘,y bih katerim kA\\ nine v a f < tisoč so bile a*., l Ji iikr° i KAK ma dne«0',/* ortnegn s dejal športnega^ )t„ je aej"-; p r ffj njo s P’f,rt i*. »rSH! & metnine ločili ,n tfff š°fer JA Jimenez.Gy/l člana jo>‘ podjetja, Vincent ,t jf. . ki t ninami, ! da V četrtek smo objavili to sliko z besedilom, ki ni imelo nikake zveze s tem, kar slika pred stavlja. Zato objavljamo sliko še enkrat s pravilnim besedilom: Oddelek indijskih voja kov v odredu OZN se je utaboril v jarkih, od koder varuje letališče v Elisabethvillu šli, je Henrija glava' '>< v Vmeta , v 3ke l>f>/ poti k zasebu^ ni* i Quadrosovi ostavki ^itisk desnice vtatinski Ameriki napredne sile se mobilizirajo za borbo m ■ T • 1!' ^ se i ^drosa Ni of J* prtčakovalo — I-in JPlošnn° nazadnia'skih h t Lnt- zaostritev po- frije 6 ms}i Ameriki. Nuj j B°ikt so doslej Net „rn °0lenzivo: od-?• * Z -ntlnske3a mini. S ZZ\e zadeve Mu- V- “Nov Kevt \*mja r -ostarike s K“- jlNju ,:?e Juanu Lecinu, fcriIa ZslT revolu- Gibanja. ^šnk 'L^!gentine ie je v zad- w.0*P°sta»il raz- fl K ^f^nj E u*OTTi t) uuu'lJt; 6 Fatalne Področju kan- T0S, toda A 1 ^r5ejitii>re^n^e odu's-I LNsinerit,,'6- 0d Anglije ‘j f. 1,0 na investi- V«4o, feBi kapitala, j, ,skega V SOC P°*tai)i[ tudi anti- Si *“ Q»adros0,?-°^a*,ca desnica ftfca prTi°Stavki na«l° > J>0 * na 'nrodlonJ- ■,.? 'fonrfi,; " na Predsed-'» J tel?1«, fci < kate7 SL H rTre^ a' , označil ■h> yt* uc,lULll lQ,^Jii;prrnseruatiuca)) kot in Gu Prijatelja Za- ^,e Tot'**10™*- SlM t„iCostarike s Ku- K*Ci0n«rtrZanjem pr o- 1,1 ion,mepr rt vendar se in 0 del e“ .3e u b>-|q Se p0 strsega načr-'o Po«e, dušenju Qua- ?t “ Pritisk na t Ki ■ '* » .^snfp 7n°Boče reči, ^ te9a na-kni'45- Vr, ,.SIovenskih k, NN v sor moniJe; V 4.a> 30 ^rentu». e-^ in* 2 razJ^'USSOrgski-me|oaiH ; 22M- * Sobota, 23. septembra 191*1 V' K '4.4.V ’ .V-NJak; 12.30: Kte *Bi>,i15-30hajhni lta,ijUrie( V**'***- M=tK.^VSenil«>ve Dol t rp , nabavni Tržaški obi- *n DnUna«; 16.45: 25: pe- 30: avtorjev: ske moderne pesmi; 12.20: Glasbeni album; 13.30: Mali klub; 15.15: Z glasbo na počitnice; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Oddaja za bolnike; 16.45: Program ital. folklorne glasbe; 17.05: Izročitev nagrade «Valdanio-Marzotto»; 17.20: Nunzio Rotondo in njegov orkester; 17.40: Jutrišnje športne prireditve; 17.55: Knjige tedna; 18.25-. Izžrebanje loterije; 18.30: Tedenski literarni pregled; 20.00: Glasbeni album; 21.00: Magična flavta; 21.20: Glauco Ponzana: «Kro-kodril v mestu«; 22 20: Michel Legranri in njegov orkester; 22.45: Dokumentarij «Ribiči v šoli«. Trst SVSh ««: se, T. te?;:. „* 14.55-15.10: Zborovi2°vskega vvsko petje. 's -*oper lil r? {& Glasba Za d«: Siksti- ^Pevv? 3 po ze- V^VOS: "“asba 7.00: 15-10: zal Štdi^OerM ' Lah« Domače N r,.a,bka glasba: £iha!£ Slasba; »■fr?* \»iiti ke; l(j.3Q. v’VQ. ' •’,“u orirw e’ 16-30: fv:al^d tehnikr v - 1S' ^{itnieahda!a 2a sl i: 12 00 °: Nai- Neapelj- ncert- 10.30: II. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Sličice in intervjuji; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Naši pevci; 15.00: Odmevi na prireditve v svetu; 15.15: Na vrsti so orkestri; 16.00: Program ob štirih; 17.30: Evropski jazz 1961.; 18.15: Milva in A-driano Celentano; 18.50: Ple- šite z nami; 20.30: Koncert lahke glasbe; 21,00: Gtoacchino Rossini: «La Pietra del para-gone«. III. program 17.00: Koncert za pihala in orkestri: Marcello, Hajden, VVeber; 18.00: Peter Veliki; 18.30: Anton Bruckner: Kvintet' 19.15: Mala pesniška antologija' 19.30: Bartok: Sonata za klavir; 20.00: Vsakovečerm koncert; 21.30: Simfonični koncert na programu Casella in Milhaud; 23.15: Pregled nem- ške kulture. Slovenija 8.05: Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 8,35: Hitri prsti- 8.55: Radjjska šola za njo stopnjo; 9.25: Med vzporedniki ln poldnevniki; 10.15: S sprejemnikom na dopust; 12.00: Slovenske narodne; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: pihalni orkester Ljudske milice; 13.15: Obvestila in zabavna glasba; 12.45: Vesela godala; 13.30: Glasbeni desert; 14.00: Ob zabavni glasbi; 14.35: Naši poslušalci čestitajo; 15.40: Pa- vel Sivic: Diveriimento za klavir in orkester; 16.00: Humoreska tega tedna; 16.20: Z velikimi zabavnimi orkestri; 16.40: Ljubljanski komorni zbor- 17.15: Zabavni orkester RTV Beograd; 17.30: Po kinu se dobimo; 18 00: Prgišče iz Rossinijevih oper; 18.30: V vedrem ritmu; 18.45: Okno v svet; 20.00: V domačem tonu; 20.20: Radijska komedija; 21.00: Za prijeten konec tedna; 22.15: Oddaja za naše izseljence; 23.05- Plesna glasba. Ital. televizija 10.15: Otvoritev mednarodnega salona tehnike; 16.00: Svetovno prvenstvo v lahki atletiki; 17.30: Program za naj- mlajše; 18.30: TV dnevnik; 18.50: Človek in knjiga; 19.20: Oddaja za analfabete; 19.50: Teden v svetu; 20.30: TV dnevnik; 21,15; Jagvarjev prijatelj; 22.30: Sto kilometrov na uro; 23.00: Tekmovanje v plesu za poklicne plesalca; 23.45: TV dnevnik. Jug. televizija Zagreo 18.00: Gaieo in deklica — baletna TV predstava za otroke. Ljubljana 18.45: Popotnik — TV film iz serije Robin Hood. Zagreb 19.20: Ve-lesejemski program. JRT 20.00: TV dnevnik, Beograd 20.15: TV reklamne; 20.30: Odprto okno — glasbeno-zabavna oddaja. Italija 21.30: Vključujemo se v zabavno-glasbeno oddajo jagvarjev prijatelj. Ljubljana 22.30: Samotni stol — TV film iz serije detektivk John Drake. ki dovoljuje ali celo določaj bankam, da ohranijo največjo tajnost o vloženih kapita-lih in o nosilcih torej lastnikih bančnih vlog. Ce bi na primer v ZDA bančni funkcionar ali uradnik odklonil direkciji kakega podjetja ali trgovske družbe informacije o kakem klientu, bi moral najmanj plačati globo, morda pa bi bil celo odpuščen. Ce pa bi švicarski bančni uradnik dal nekomu kakršen koli podatek o katerem koli klien-1u banke, bi bil kaznovan z globo 5000 dolarjev in bi bil obsojen na zaporno kazen do šestih mesecev. Diskrecija švicarskih bank gre tako daleč, da mnoge izmed 500 bank, kolikor jih je v Švici, nimajo niti napisa na vhodu. Neki bančni funkcionar je glede tega rekel: «Naše stranke vedo kje nas bodo našle«. Glede diskrecije še en podatek: Ce kak Švicar ali tu-je" vloži v švicarsko banko denar, ne bo za njegovo ime zvedel nihče. V kolikor bi se niti na to ne zanesel, more vložiti svoj denar celo na samo številko, ki si jo izbere. Kdo se za določeno številko krije, ve le nekaj funkcionarjev banke, dočim ostali utadniki ne bodo nikoli vedeli, čigav je kapital vložen pod to številko. Vse bančno poslovanje bo izključno pod to številko in če vlagatelj hoče, da mu banka dostavi določeno vsoto iz njegovih sredstev v tujino ali kamor koli, dobi od direkcije banke določeno šifro, ki je nekakšen ključ za telegrafska nakazovanja denarja v primerih, ko vlagatelj ne more osebno dvigniti denarja. Kako trmasto vztrajajo Švicarji pri tej diskreciji, nam dokazuje sledeči primer: Ob koncu vojne so zavezniške oblasti zahtevale od Švice, naj pove, koliko denarja je bilo v Švici vloženega na imena nemških vojnih dobičkarjev in vojnih zločincev. Čeprav je šlo za vojne zločince in v mnogih primerih za denar oropan pomorjenim Judom, švicarske oblasti niso izdale imen, pač pa po neki diskretni medsebojni operaciji med bankami seštele le vsoto vloženega kapitala nemških državljanov — vojnih zločincev in jo sporočile zaveznikom, da bi zavezniki to vsoto vključili med zahtevke vojne škode v breme premagane Nemčije. Vse, kar smo povedali o diskretnosti švicarskih bank, bi bilo pozitivno, toda le do neke meje, kajti to prednost švicarskih bank, ki Švici prinaša ogromne dohodke, saj je v njihovih bankah po približnih računih vloženih tri milijarde dolarjev, ponavljamo ta diskretnost je pozitivna le do neke meje, kajti to diskretnost mn^gi izkoriščajo za svoje nepošteno prislužene kapitale. , liekaj primerov: V švicarskih bankah so tudi kapitali, ki so last ameriških gangsterjev. Kapitali a-meriških gangsterjev so tako varni pred ameriško FBI. Pred dvema letoma je ameriški biro za borbo proti narkotikom odkril veliko mrežo za ilegalno trgovino z mamili. Iz fragmentarnih dokumentov, ki so jih agenti FBI našli v nekem skrivališču gangsterjev, je bilo ugotovljeno, da so gangsterji večkrat zaporedoma telegrafsko nakazovali tudi po 70 tisoč dolarjev hkrati v svoje depozite v treh švicarskih bankah. Agenti so nadalje na osnovi tega ugotovili, da je celotna vsota mnogo večja kot so ti fragmentarni dokumenti dokazovali. In kljub temu niso mogli izvedeti od švicarskih bank nič točnega, še manj pa da bi ta sredstva zaplenili in to mrežo za ilegalno razpečavanje mamil gmoteno iz-pcdrezali. Drugi primer: znano je, da je bivši kubanski diktator Battista vložil v razne švicarske banke ogromna sred- stva. Podobno je napravil tu-dt Trujillo starejši, ki so ga pred časom v domenikanski prestolnici ubili. Tudi za bivšega guatemalskega diktatorja Arbensa je znano, da ima v Švici ogromno sredstev*! E-vita Peron, žena bivšega argentinskega diktatorja Perona, je samo naenkrat prinesla v Švico več kot 100 milijonov dolarjev. Bilb je to leta 1947, ko je šla tudi na »božjo pot». k , ',edarvjemu . papežu. In... ta, siedstva, ki so jih (i dikta-iorji naropa!) V .svojih deželah, so bivšim diktatorjem na voljo, pa čeprav bi po vseh moralnih zakonih morali pripadati državam, od koder so diktatorji morali pobegniti. Sicer pa. je v švicarskih bankah ogromno sredstev tudi «zamrznjenih». Po nekem zakonu more vloge dvigniti le njihov lastnik osebno. Se bolj strogo drži to za vloge pod šifro. Zaradi tega so mnogi kapitali zamrznili, kot na primer denar, ki so ga pred vojno vložili mnogi Judje, ki so nato žalostno končali v koncentracijskih taboriščih. En primer zamrznjenega kapitala, je tudi primer s kapitalom, ki ga je v Švici vlo-ž,: bivši jugoslovanski kralj Aleksander Karadjordjevič. Tega niso mogli po njegovi smrti dvigniti niti njegovi sorodniki, še manj pa jugoslovanske oblasti, ker je bil vložen pod šigro, in šifro je A-leksander odnesel s seboj v grob. Ce je torej pozitivnost dis- < Glavna dvorana Društva švicarske banke v Zuerichu, ki je s svojo bilanco nad 4 milijarde frankov največja v državi ................................................................................................ mu...imunimi OVTN (od 21.3 do 20.4.) Močne ovire bi znale zavreti vašo dejavnost. Potrebno bo zato, da razvijete vso vašo iniciativnost. Ne nasedajte podtikanjem. BIK (Od 21.4. do 20.5.) Odlične finančne perspektive. Obljuba, ki vam je bila dana, bo držala Neka oseba vas skuša v ljubeznj spodnesti. Podvizajte se. torej. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Kar naprej po vaši poti in ne ozirajte se na to. kar o tem mislijo drugi. Neka oseba, ki vas ljubi, želi tudi vaše opore, vsaj moralne. HOROSKOP ZA DANES__ RAK (od 23.6. do 22.7.) Temeljito se pripravite na delo, kajti nekaj vam pripravljajo, kar bi vas znalo močn0 ovirati pH vaših načrtih. V družini krasen mir LEV (od 23.7. do 22.8 ) Najprej razčistite ozračje. Okoli vas se motajo ljudje, ki nimajo dobrih namenov. Verjetno boste šli na pot, ki vam bo prinesla veliko zabave. DEVICA (Od 23.8. do 22.9.) Spor s sodelavci. Ne rušite za seboj mostov, ker jih boste po vsej verjetnosti še potrebovali. V čustvenih zadevah bo šlo vse, kot namazano. TEHTNICA (Od 23.9. do 23 10.) Ne podcenjujte nasvetov, ki vam jih bodo dajali ljudje, na katere ste se mogli že doslej zanesti. Potrebni boste počitka, ki si ga le privoščite. ŠKORPIJON (od 24 10 d0 22. H.) Pogumno razširite svoje poslovne zveze, da ne bi ostali pre- več osamljeni. Zelo prijeten dan, še posebno večerne ure, STRELEC (od 23.11. do 20. 12.) V poslovnem življenju, ali pri delu kar dobro. Kar se pa čustvenih zadev tiče, pazite, da se pri letanju okoli ognja ne opečete. KOZOROG (od 21 12. do 20.1.) Sreča je na vašj strani, le izkoristiti je ne znate, ali točneje ne marate. Kar velja za materialne pogoje, velja tudi za čustvene. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pri izbiri sodelavcev boste morali biti skrajno previdni. Tudi pri iskanju družbe ne boste srečni, če boste vzeli brez izbire vse, kar bo prišlo RIBI (od 20,2. do 20.3.) Danes boste imeli izredno prjrložnost. da Si ustvarite trdnejše temelje za nadaljnje poslovne uspehe. Izogibajte se preveč klepetavim ljudem. krecije švicarskih bank v tem primeru negativna, ni nič bolj pozitivna v primeru, ko tuji državljani nosijo v Švico kapitale. da bi doma na nje ne plačevali davkov. Glede tega sc na prvem mestu Francozi takoj., za njimi so Italijani, nato Nemci, Južnoameričani, državljani • ZDA itd. V.se to Pa nosi Švici ogromna sredstva, kajti razpolagati s tremi milijardami .jjefcfcrrjevt tuje trov zaprtih in 30 tisoč kvadratnih metrov odprtih skladišč. Pristanišče se bo specializiralo predvsem za južno sadje in les. Postopoma bodo začeli izsuševati Škocjanski zaliv ter tako ustvaril pogoje za izgradnjo železnice. valute ...majhna, stvar. . Z- , :(('zamrznjeB>Stg8iirj$)itaU pa ;je. ,go lokale pa ‘bodo preur-d t n 1, A ,3 _ ■ '1 .. ■ : 1; : „ utrnHl! vr niili cnrlcNn tako, da ne pripadajo državi pač pa bankam samim. Zato banke vztrajajo na tem, da Se zakon ne spremeni. Modernizacije ceste Postojna-Sežana Glede na zmeraj hitrejši razvoj cestnega prometa so v petletnem planu posvetili veliko pozornost tudi ureditvi cestnega omrežja. Glavne naloge bodo: modernizirati cesto prvega reda Postojna-Senožeče, modernizirati cesto Postojna-Ilirska Bistrica in rekonstruirati cesto Divača-Stanjel. V načrtu imajo tudi modernizacijo cestnega odseka Dekani-Skocjan, kajti sedanja ceste je že precej izrabljena. Razen važnejših cest bodo v petletnem planu uredili tudi vrsto stranskih cest, predvsem v koprski o-kolici, v Brkinih in v okolici Postojne. Ko smo že pri prometu, naj omenimo še modernizacijo poštne, telegrafske in telefonske službe. V te namene bodo vložili milijardo dinarjev, ali 240 odstotkov več kot v ’ razdobju prvega petletnega plana. Od glavnih objektov naj omenimo avtomatsko telefonsko centralo v Kopru ter položitev koaksialnega telefonskega kabla Koper-Divača, s čimer bo Koper priključen na mednarodno telefonsko linijo Za-greb-Ljubljana-Trst. S tem bo v glavnem rešen problem številnih medkrajevnih razgovorov Kopra z notranjostjo, saj bo mogoče opravljati do 300 razgovorov ^hkrati. Trgovina, gostinstvo, turizem, obrt in drugo Petletni plan predvideva, da bo skupni obseg blagovnega prometa naraščal letno povprečno za 10 odstotkov. V zvezi s tem bo nastal problem odpiranja novih loka lov' in modernizacija s*?r'h. Plan predvideva, da otrlo dobila vsa večja mesta v o-kraj\t samopostrežne trgov1 ne v novih protonh, mno- li in uvedli v njih sodobne oblike prodajne teh liae (sa-moizbira in podobno). Računajo, da bodo letno pridobi- li okrog tisoč kvadratnih me. trov prodajnega prodora. V turizmu in gostinstvu predvidevajo letno naraščanje nočnm za 11 odstotkov v domačem turizmu, v tujem, pa za 14 odstotkov. To bodo dosegli z nudenjem kvalitetnejših uslug, razširile se pa b.odo1 seveda tudi zmogljivosti. Tako bo število postelj v hotelih naraslo za okrog 65Q, število ležišč v počitniških domovih, cam-pingih in zasebnih stanovanjih pa za 19C0. Število restavracijskih sedežev se bo v naslednjih petih letih pove. alo za 2.80y. V obrti se bo skupni obseg proizvodnje in storitev povečal za 73 odstotkov v primerjavi s sedanjim stanjem. Proizvodna obrt se bo razvijala predvsem v lesni, kovinski in kemični stroki. Glede uslužnostne obrti pa imajo v načrtu ustanovitev večjih delavnic, v katerih bodo združevali storitvene dejavnosti sorodnih strok. Znatno večji obseg storitev in proizvodnje bo tudi v komunalnih in kulturno socialnih podjetjih. Komunalna, vodovodna in druga podjetja, dekanska Hladilnica in časopisno založniško podjetje Primorski tisk bodo v naslednjem razdobju petih let ustvarili skoraj 4 milijarde vrednosti storitev in proizvodnje ali za 20 odstotkov letno več kot v preteklem razdobju. Velike vsote za življenjsko raven prebivalstva Nagel skok narodnega dohodka bo omogočil, da bodo vložili velike vsote denarja v vse tiste panoge, ki nosijo skupni imenovalec življenjska raven. Skupni osebni dohodki prebivalstva se bodo povprečno vsako leto povečali za 13 odstotkov, o-sebna poraba na prebivalca pa za okrog 8 odstotkov, V sektorje, ki neposredno vplivajo na življenjsko raven prebivalstva, bodo vložili v prihodnjih letih okrog 27 milijard dinarjev. Večidel te vsote bodo vložili v izgradnjo stanovanj, toda na račun bodo prišla tudi druga področja. Tako1 predvidevajo za komunalne naprave 700 milijonov, za prosveto in kul- (Nadaljevanje na S. strani) fllllltIMUllllllllllllllMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIItUlllllllllllllllllllllllllllllinlllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllliaillllllllllMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim KMETIJSTVO v jesenskih dneh O glivicah - in ravnanju z vinskim moštom Posebnosti pri pripravljanju terana - Zakaj ga ne pretakamo do pozne spomladi ‘Vremenski pogoji so letos takšni, da so trgatev premaknili za kak teden pred običajni datum. Grozdje bo bolj zgodaj zrele in lazmerje med količino sladkorja in kislino oc boljše od lanskega. To je nedvomno preJno.t, ki mir? kakovosti odlično služiti, seveda vedno pod pogojem, če bodo vinogradniki ravnaj z moštom tako, da ne bo to pokvarilo, kar so na Uti pri dobili. Mošt da trta, vino pa klet. Ta reč je važna za proizvajalca in potrošnika. Je torej v interesu obeh, če ima vino svojo vrednost. Tc pa ni odvisno le od števila P&l-nih sodov niti od višine alkohola. Pivcem na splošno ni toliko za jakost vina; prija jim njegova ubranost, dišeč-nost, okus; želijo si čašo vina, ki se «kar prilepi k u-stom«. To skušajo doseči v kleteh a večkrat le s to razliko, da ni to vino zorelo na trti, dočim je vinogradarjev pridelek iz čiste prirodnosti. Predpostavljamo, da se vinogradniki s trganjem niso ali ne bodo preuranili in se pomudimo pri moštu. Po novem ga spravimo iz grozdja takoj po trgatvi in ne da bi ga (pri belih vinih) pustili na tropinah, kot je to bilo nekoč. Sok mora prevreti. Vrenje je odvisno predvsem od količine vsebovanega sladkorja. A ne samo od tega. Imenujmo sladkor predmet dela, delavci pa, ki to delo vršijo ah kuhajo, so svojevrstni kuharji ali rastlinske drobnoživ-— kvasovke. Razen sladkorja in teh glivic vplivajo na vrenje tudi toplota, zrak in ravnanje z moštom (grozdjem). Med kipenjem naj bo v kleti 18 — 20 stopinj C, ne pa manj od 15 stopinj C. Ce je v moštu malo sladkorja, naj bo višja, če je gostejši, pi lahko nižja toplota. (Toplomer je v kleti nujno potreben). Ce vre mošt dolgo časa naj se to pospeši z zvišanjem temperature. ■ Ne bo odveč, če nekaj povemo o glivicah kvasovkah (o vrelnih glivicah). Te pridejo v mošt z grozdjem (in z vsakim sladkim sadežem), ki ga nameravamo predelati v pijačo. Kvasovke se nahajajo v zemlji in v zraku; od tod jih veter in žuželke prenesejo na jagode. Izkušnje so pokazale, da je na grozdju blizu zemlje veliko več kvasovk kot na grozdju više nad njo. V primerni toploti (25 — 28 stopinj C) in vla gi se kvasovke razmnožijo s trosi in prezimijo v zemlji, v kleti in celo na telesu čebel in drugih žuželk. Na ta način lahko sklepamo, da je v starih vinogradih več, v novih manj kvasovk. A kvasovke niso vse enako vredne; so dobre in slabe. Dobre pretvarjajo sladkor v alkohol bolje, slabe pa slabše. Ce mošt kljub zadostnemu odstotku sladkorja, ob primerni toploti in prezračeni kleti ne kipi, pomeni, da so glivice slab kuhar — slabe vrste. V takem primeru je treba moštu dodati umetno pripravljene čiste selekcionirane glivice. Glede zračenja kleti v času vrenja bo mogoče kdo v dvomu. Pa mu to objasnimo. Ksa-sovke so živa bitja. Vsem živim bitjem pa je nujno potreben dober (na kisiku bogat) zrak. Na to večkrat pozabimo, ker menimo, da mora biti klet za delovanje glivic zaradi toplote zaprta. To je v redu do neke mere ali meje. Ob tej mej pa je treba klet vsako toliko prezračiti. zlasti pa v toplih dneh. Seveda ne smemo s tem pretiravati, oziroma klet preveč ohlajati. Razen kvasnih glivic je na trti, okrog nje in drugod polno bolezenskih glivic, ki povzročajo gnilobo grozdja in to prenesejo v mošt (vino) ter ga pokvarijo. Danes priporočajo takšno grozdje ali mošt žveplati. S tem gre si-ce, nekaj kvasovk po zlu. a najboljše ostanejo. Praksa po vt, da tak mošt dobro pokipi in ne pusti nerazkrojenega sladkorja, vino se hitreje očisti in je odporno proti boleznim. Se razume, da je najbo- l.e' in najbolj prirodno, če je grozdje popolnoma zdravo in ne potrebujemo nobenega pripomočka niti v obliki tekočine, niti v prahu, kot je na pr. bisulfit. Ce pa je to potrebno, bi ravnali skrajno nespametno, če bi se tega ne po-služili. Sod z moštom naj bo napolnjen do 9/10. Kipelna veha ki jo pozna že vsak vinogradnik, omogoča uhajanje ogljikovega dvokisa (ki nastaja pri razkrajanju mošta in je, če se ga v zaprti kleti preveč nabere, smrtno nevaren) in preprečuje, da bi se v sod naselile škodljive drob-noživke. Burno vrenje traja 6 — 8 dni in več. Tedaj se začno spuščati droži na dno soda, nato sledi mirno vrenje ali dokipevanje. V tem času dolijemo v sod do vrha enako vino in ga zapremo s ki-pelno veho do prvega pretoka Crno grozdje pa mora dobiti določeno barvo. To se zgodi, če se barvilo v jagodni lupini raztopi, se pravi, če mošt vre na tropinah kakšen teden dni. Na tem mestu le nekaj besed kar se tiče priprave terana (ki bo letos, kot vse kaže, izredno dober): Ta mošt naj na tropinah naglo (2 — 3 dni) prevre ob vsakodnevnem večkratnem mešanju tropin, z mešanjem in dviganjem drož poživljamo ali pospešimo delovanje kvasovk in omogočimo, da dobi teran značilno temnorubinasto barvo; delovanje kvasovk, ki pri-piavljajo v teranu značilno mlečno in ogljikovo kislino, je posebno močno spomladi, ko se zviša toplota; zato terana ne pretakamo (ne ločimo od droži) do pozne spomladi, t. j. dokler se to vrenje v obliki tihega šumenja ne konča. Teran pravilno dole v primerno toplih zoreva kleteh. TONE SELISKAR in it m vi ni iti Neke mrzle zimske svetle noči v začetku leta 1944 sva hodila s pesnikom Francetom Kosmačem od Svetega Gregorja čez Sodražico v Loški potok. Stab 18. divizije je bil namreč pri Sv. Gregorju, in poklicani smo bili vsi načelniki odsekov, vsi komandanti in komisarji brigad na posvet. Posvet je vodil prvi komandant te divizije, tovariš Pehaček, l{i je prihajal v ta namen iz štaba VII. korpusa. Na posvetu smo razpravljali o podrobni organizaciji vseh odsekov divizije, ki so bile v tistem času že izvrstno organizirane vojne formacije. Naša divizija je takrat skupaj z Notranjskim odredom tolkla s svojimi brigadami sovražnika na področju od Kočevja in Ribnice mimo Krima pa vse do Rakeka. Ko sem stopil v zakajeno kmečko hišo, v kateri je bilo posvetovanje, sem zagledal Pehačka na peči. Iz njegovega vivčka, ki ga je malokdaj odložil, se je dobro kadilo in ko sem se rokoval s svojim nekdanjim komandantom, ki je vodil svoje brigade konec leta 1943 v zmagoviti osvobodilni pohod na Hrvaško, kjer so naši borci nad Mrzlimi vodicami gledali takrat še neo&vobojeno naše sinje morje, mi je dejal tiho, pri-zanesljivo: ePesnik Kajuh je padel ...» Dobro še pomnim hude ure, ki sem jih tisto noč preživljal, Malce pred posvetovanjem se je hiša stresla od raztreska granate, ki so jih belogardisti metali iz Velikih Lašč na Sv. Gregorja. Spodaj v dolini se je naenkrat oglasila z ostrim laježem naša tetka strojnica Ena naših brigad je napadla Ribnico, v katero so se pred nekaj dnevi ugnezdili Nemci in belogardisti. Toda vsa ta bojna slišna izraznost ni mogla pre-vpiti bolečine srca, ki je objokovalo partizana in pesnika Kajuha. Ozrl sem se po obrazih, zbranih okoli peči in mize. To so bila ostra obličja borcev, odločna, jasna, ki se jih je smrt že vsakega nič tolikokrat dotaknila. Zavest vseh teh je bila zaostrena v konico uničevanja z: ognjem in krvjo; z brzostrelko, pištolo in bombo so pisali po svoji zemlji nov zakonik novega človeka očiščene domovine, kakršno so v svoji jasnovidnosti videli Prešeren, Levstik in Cankar. Takrat, v tistih ostrih časih, smrti tovarišev nismo objokovali s solzami. Le srce se je odprlo, kakor grob in vanj smo polagali padle tovariše. Vsi ti borci okoli mene, že po nekajkrat ranjeni komandanti in komisarji, so skozi glasni zvok posvetovanja občutili smrt svojega pesnika. Ni ga bilo med njimi, ki bi kot pesnik Kajuh sam ne občutil njegove pesmi, ki se konča: Zdaj ve(er raznaša besede njegove, prisluhni natanko, da čuješ glasove: Lepo je: veš, mama, lepo je živeti, toda, za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umretil O'oli polnoči sva se s pesnikom Kosmačem vračala v Loški potok, kjer je ta čas imel kulturni od—k XVIII. divizije svojo bazo. G azila sva globoko v snegu. Ruševine Sodražice, okostnjaki vasi, so bile v mesečini še bolj žalostne kakor podnevi. Ko sva se povzpela že visoko nad vas, se je pri Ribnici razbesnela bitka. Ognjeni• sij raket je plahutal v daljavi in votel odjek havbice je prevrtal tišino noči. Sedla sva na porušeno drevo in še pomnim najin razgovor. Govorila sva šepetaje, morda zaradi žalosti noči same, morda zaradi Kajuha, ki sva ga to noč izgubila. Zasnežene veje mogočnih smrek so segale prav do tal in ko mi je puška zdrknila z ramen ob deblo, je kovina orožja zazvenela, toda le tako zvočno, da je obema predramila misel, ki je bila te noči vsebina najine zanesti. France Kosmač je bil vojni poročevalec naše divizij#. Hodil je od brigade do brigade, udeleževal se je borb ih pohodov in prav tiste dni je pripravljal svojo prvo pesniško zbirko «Pred pomladjo«, ki sem ji napisal uvod in ki jo je razmnožila divizijska tehnika — na položaj« marca meseca lg44. Prva pesniška zbirka pesnika in partizana, napisana med borbami in razmnožena med borbami, daje še prav poseben e mm s S ■Pii *' j mi m »s m mm » -< -Kkč-žMrfK 1 Učitelje prosimo« V teh dneh vpisujemo o-troke v šolo. Ko pravim, da jih vpisujemo, mislim na to, da nas zanima, koliko otrok bo na posameznih slovenskih, vse in ne samo tiste, ki imajo otroke za vpis. Vsi vemo, da vpisovanje otrok v slovensko šolo ni nekaj samo po sebi umevnega, av-tomatičnega. Za mnoge to drži, zlasti na podeželju, toda v mnogih primerih je treba prizadevanja in prigovarjanja. Zaviralni momenti pri vpisovanju v slovenske šole so raznega značaja: dostikrat mlačna narodna zavednost, včasih bojazen — bržkone neutemeljena — zaradi. socialne odvisnosti, drugič spet pomisleki zaradi bodočnosti in možnosti zaposlitve, včasih celo strah pred težavnostjo slovenske šole. Ni vedno lahko vse te pomisleke pobijati, zlasti pri tistih, katerih zavest, da pripadajo slovenski skupnosti, že močno pojema. Pri tistih pa, ki so dovzetni za pametne razloge, je možno vse njihove pomisleke ovreči, saj danes lahko trdimo, da je celo prednost, če je kdo absolvent slovenske šole. To je možno tudi dokazati. Res pa je, da delo v slovenski šoli ni vedno najbolj lahko. V vaseh na podeželju imajo učitelji pred se- boj vsaj otroke, ki so vsi vajeni slovenskega jezika z doma in je vsaj v tem pogledu osnova za nadaljnji pouk pri vseh skoraj na isti ravni. Drugače pa je v mestu, kjer često prihajajo v slovensko šolo otroci, ki iz kakršnegakoli vzroka le slabo obvladajo slovenski jezik; često slovenski niti ne razumejo ali pa vsaj govoriti ne znajo. Starši so dali otroka v slovensko šolo z namenom, da mu vsaj ta šola da to. česar mu oni niso mogli dati. Na tem mestu se ne bomo ustavljali ob vprašanju, zakaj slovenski starši — tudi eden od staršev, če gre za mešan zakon — niso poskrbeli, da bi otrok ob vstopu v šolo znal primerno svoj jezik. Tu stoji pač šola pred nalogo, da rešuje, kar je bilo zavoženo. In nikakor ne moremo privoliti v odgovor: mene se to ne tiče, jaz vem, kaj moram delati in koliko moram zahtevati. Tak odgovor je neumesten že zaradi tega, ker na slovenskih šolah pač ni — na žalost — razredov, kjer bi imeli učitelji izredno dosti dela zaradi velikega števila učencev. Torej ne more biti izgovora, da se ne bi mogli nekoliko bolj potruditi s tem in onim, ki mu je potrebna večja pomoč v slovenskem jez*'tU' rSIln* da večina učite!Ije p da je že s P*lhol°sebet t lišča potreben P i, stopek s takim'iibJvo I«’1 jim ne bo že n srečanje s sloven ^ grenjeno. Koncn°datj da.* tudi učitelji zav ' ^ njihovo delo i" . ,|l na slovenski šoUo<, tega, ali bo dotok ^ šolo zadosten ali smo tudi mnenja, ^ moralo predvsem ^ — pravzaprav za ^ — prvih razre šol bolj upoštevati, j0 biti prizadevne >. . pežljive z otr , pomanjkljive jo vzgojo- , a«-.. k, dostikrat t*(S, kot pa kdo ve kaj. Ne reč smeli PonaV.le ri kot tisti z n vi#: šole, ko je uči‘eL ji^ kazala svojo ne ^ je opravka z otro ’ , g italijanske sole slovensko z nam tudi naprej studu venski srednji so • Ko smo te bef?*j smo se zavedali, menjene le ne , . ’ učiteljstvom, kaj mo, da se ve?|nd0 frf veda dolžnosti naroda. bili taki tudi niso. Prosimo jj i tisti. iitiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmiimiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiimiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimimnininiHiiiiniiiiiiiiiiHiininMiii iiiiiiiiiiimiiiiiiimimniiimtmiiiiuimimiiimiiiiii"11111111 iiii' ” Približno čez mesec dni se bosta na občnem zboru v Gorici združili SPD iz Trsta in ZSPD iz Gorice Tone Seliškar Je svojemu obilnemu literarnemu delu sedaj dodal novo knjigo, ki Je izšla pri Dolenjski založbi v Novem mestu. To Je zbirka kratkih novel iz NOB z naslovom (Ljudje z rdečim cvetoma. Tudi črtica, ki jo tu objavljamo, je iz te zbirke, ki Jo bo gotovo rad vzel v roke vsakdo, kdor pozna Seliškarja, avtorja, katerega dela so vedno našla dosti čitateljev in so bila tudi prevedena v številne Jezike. Odkritosrčen razgovor s prof. Vrabcem predsednikom Prosvetne zveze v Trstu Zelo važno je, da tako naše vodilne kadre kakor tudi način dela posvežimo in prilagodimo novim razmeram - Vsekakor bo morala nova in enotna Prosvetna zveza posvečati tudi skrb svoji osnovni nalogi - ohranitvi in okrepitvi narodne zavesti •čat delu ustvarjalca, ‘šji se je na življenje in smrt povezal usodo svojega ljudstva, To je največja stvar, ki jo more ik umetnik doživeti; t udi največja sreča, ki jo more kak netnik občutiti v kipeči sli svojega ustvarjalnega nagona. In tako sva tiste zimske noči sedela na porušenem deblu ja pesnika; mladenič, ki je komaj odprl svoje srce in napisal *>e pesmi, ter zrel mož, ki je napisal že nekaj knjig, pesmi povesti. Na poteh, na katerih se je naše ljudstvo razvilo borbo in revolucijo, sva se srečala tovariša po poklicu, variša in brata po orožju, tovariša po usodi, tovariša, hiteča 'oti istemu cilju. »Dva pesnika blodita v mesečini oborožena s puško, pištolo bombo. Pravkar sta se izmuznila granatam, zdajle sta j rinila v cev nov okvirček nabojev, kajti odkar so beli v ibnici, postavljajo tod okoli zasede.., Pesniki so postali sjščaki ljudske vojske...«, sem pametov al skozi noč svo-■mu tovarišu, kajti zajelo me je občutje, da sedijo^ poleg aju še vsi drugi: Kajuh, ki ja že omahnil s te strme'poti, •iran Jarc, ki ga je leta 1942 pogoltnila Roška ofenziva, iljivec in pesnik Rob, ki je padel kot talec, Vinko Košak, i je prelil kri v Gramozni jami, Peter Levec, ki hodi zdajle do ve po kateri partizanski stezi, France Bevk, ki se potika ekje na Primorskem, Matej Bor, ki kroži s XV. divizijo ekod okoli Novega mesta, Vida Brestova, ki sem jo prvi-rat srečal v Trebnjem, kp je imela še dolge kite in pištolo a pasom ... in še mnogo drugih, mladih, neznanih, ki se novimi pesmimi oglašajo nekje v brigadah in bataljonih. «V knjigah zgodovine bo nekoč pisano; Dvignili so se 'elavci, kmetje in pesniki, možje, žene in otroci.'* je za-osno zašepetal France. «Pa magari, da bo zgodovinar po-, ovil pesnike na zadnje mestoI Tu smo, ob vrelcu krvi iaroda! Vidiš, to nas nosi, da ne omagamo, kajti to ni pesnika jantazija ne pesniška domišljavost, to je zdaj resnicah «Saj brez resnice pa je tudi pesnik krpa papirja in na japir načečkana prazna, puhla beseda!« Mraz je vedno huje pritiskal. Bitka pri Ribnici je poje-ijavala, mesec je plaval že nad Blokami, pa sva zato spet juško zadela na ramo in se vzpenjala na Vagovko, kjer se jot prelomi proti Loškemu potoku. Tam je stala samotna jajta. Zima naju je pestila prav do mozga. Potrkala sva %a okno. «Kdo je ...f« je zadihal znotraj preplašen ženski glas. ePartizani!« sva odgovorila olajšano. Vrata so se odmaknila. Stopila sva v toplo izbo in v naju le je zastrmel zaskrbljen obraz ženske. Četvero otrok je spalo ob peči. Edino bogastvo te revščine je bila toplota, ki vnaprej najvecjo Slišali smo, da se pripravlja občni zbor Prosvetne zveze. Ali bi lahko nekaj povedal glede tega našim čitateljem? Občni zbor bo zadnjo nedeljo oktobra. To pa ne bo redni občni zbor, pač pa skupni občni zbor go-riške in tržaške Prosvetne zveze, naj katerem bomo obe zvezi združili v eno samo. Kako ste prišli do tega sklepa in kaj si od tega obetate? O tern vprašanju je «Primorski dnevnik* že pisal. Zdi se mi pa potrebno, da ponovno poudarim potrebo po združitvi zaradi tega, ker obe zvezi delujeta v istih razmerah, imata iste probleme in je zato čisto naravno, da i-mamo enotno prosvetno organizacijo. Obetamo si, da bomo z združenimi močmi laže opravljali svoje naloge in tudi z večjim uspehom. Ali bo ta občni zbor razen združitve prinesel tudi kakšne druge novosti in pobude? Razvoj vsakdanjega življenja, spremembe, ki so nastale s tehničnim razvojem, vključevanje mladih generacij v javno življenje — vse to nujno terja tudi revizijo dosedanjega delovanja. Kaže, da smo v našem delu v zadnjih letih ostali nekako Mislim, da bo ob odločni narodni zavesti tudi narodna obramba bolj učinkovita. Nove pobude za prosvetno delo pa bodo prav gotovo dozorele v diskusiji na občnem zboru, katerega se bodo udeležili delegati vseh prosvetnih društev s Tržaškega in Goriškega. Koliko je zdaj na Tržaškem aktivnih prosvetnih društev, ki so včlanjena v Prosvetno zvezo? Glede števila delujočih prosvetnih društev je točen odgovor nekoliko težaven. Zakaj pa? Zato, ker so nekatera društva v svojem delovanju zelo redna, njihovi odseki se stalno vežbajo in imajo kolikor toliko stalne prireditve; druga društva so tudi agilna, ampak morda manj redno, včasih malo zadremljejo, pa se spet zbudijo; tretja pa le dremljejo in se zbude ob kaki izredni priložnosti. Vseh društev je 15 in se pogostoma borijo z raznimi težavami. O težavah prosvetnih društev je bilo že dosti govqra. Ali so se morda razmere zadnje čase vsaj nekoliko izboljšale? V glavnem so težave vedno iste. Nekatera društva se bore s problemom prostorov, druga s problemom vaditeljev (fol- statični in da pojema za- t klornih učiteljev, režiser-nimanje za prosvetno de- | jev in pevovodij). Skoro lo. Zato je zelo važno, da tako naše vodilne kadre kakor tudi način dela posvežimo in prilagodimo novim razmeram. Vsekakor bo morala nova in e-notna Prosvetna zveza posvečati tudi vnaprej naj-večjo skrb svoji osnovni nalogi, t. j. ohranitvi in . okrepitvi narodne zavesti. 1 sU° 12 teSa začaranega povsod se bore tudi s problemom aktiviziranja članstva in končno, vsa brez izjeme, z gmotnimi težavami. Ali je Prosvetna zveza, oziroma kakšno posamezno prosvetno društvo le kaj napravilo, da bi se re- kroga težav? In s kakšnim uspehom? V okviru skromnih sredstev, ki jih ima Prosvetna zveza na razpolago, se ie posrečilo nekaj izboljšati, n. pr. glede prostorov. Prav preteklo nedeljo je prosvetno društvo v Bar-kovljah v glavnem s svojimi sredstvi otvorilo prenovljene društvene prostore. V načrtu je rešitev problema društvenih prostorov v Bazovici in Lo-njerju. Nismo pa uspeli storiti nobenega koraka naprej glede pomanjkanja vaditeljev raznih panog. Kriza na tem področju je še vedno akutna. Oprosti vmesno vprašanje. Nekatera društva se prej pritožujejo nad pomanjkanjem prostorov, ko pa jih dobijo, se njihova dejavnost skoraj razblini, kakor n. pr. pri prosvet nem društvu tlvan Can kar«, pri prosvetnem društvu «Škamperle» pri Sv. Ivanu, v Nabrežini in v Križu. Kako naj si to razlagamo? Zal je to res, in kaže, da sami prostori ne zadostujejo za prosvetno delovanje. Potrebni so predvsem ljudje, ki imajo dovolj ljubezni do prosvetnega dela in so pripravljeni za to delo tudi žrtvovati nekaj svojega prostega časa. Omenil si v začetku vprašanje vključitve mladine v prosvetno delo. Ali je kaj mladega naraščaja, Ivo Marinčič, o prosvetnem predsednik S delu na m Od razmaha v prvih povojnih letih do poznejšega mrtvila 'g zahteva nove oblike dela - Tudi učiteljstvo bi moralo bolj »° ^ Iz združitve s tržaškimi prosvetarji naj požene košato kulturn v v letl Mavru in Pra^„,; *iv* I je morda najb° vDod po prosvetni »Jjjl ja kot po ne jo vs» vaseh, kjer imaJs"dci, Ubald Vrabec ki ima veselje do prosvetnega dela. Je! Samo škoda, da je odstotek take mladine zelo majhen. Vendar so v tem odstotku nekateri prav dobri in mnogo obetajoči. Važno je, da se ta mladina, ki ima najboljše namene, tudi pravilno usmerja. V nekaterih društvih vidimo prav idealno sodelovanje mladine s starejšo generacijo. Eden osnovnih problemov naše narodne skupnosti v zamejstvu je kulturno-pro-svetno izživljanje naših ljudi, zlasti mladine. Stara resnica je, da je živahno in razgibano prosvetno življenje najboljše jamstvo za nadalj-ni uspešni razvoj slovenske etnične skupine tudi pri nas na Goriškem. Tak razvoj je še toliko bolj nujen, ker so naši ljudje vkljub vsem demokratičnim plaščem, v katere se odeva krajevna in tud osrednja rimska uprava, še vedno podvrženi najrazličnejšim oviram in priti-tiskom, ki imajo namen odvrniti posebno mladino od slovenske šole, slovenske knjige in slovenske kulture na splošno, ker je to pot za njihovo odtujitev svojemu lastnemu narodu. V prvih povojnih letih smo imeli na Goriškem, kakor tudi drugod, kjer .je fašizem nad 25 let dušil vse naše kulturno življenje, razgibano prosvetno delovanje. Ne samo večje ampak tudi manjše in oddaljene vasi so postavile svoje zbore, dramske družine in razne krožke, v katerih so se zbirali stari prosvetarji in ob njih mladina ter dali duška svojemu, toliko let zatajevanemu hre-penjenju po svobodnem izražanju v materinskem jeziku. Tak polet se je razvijal in cvetel tja do 1. 1948 in v tistih prvih povojnih letih so zlasti večji slovenski kraji imeli močne pevske zbore in dramske družine. Za primer naj navedemo samo štan-drež. Pevski zbor prosvetnega društva «Oton Župančič« je pod vodstvom pevovodje sva jo kar požirala, saj sva že dve noči blodila po zasneženih hostah v klance in v doline. «0h, fanta, kar naprej pojdita! Včeraj zjutraj so bili tu, komaj da so se rešili trije partizani, ki so tu spali« je zašepetala ženska zaskrbljeno. Toda najina zavest se je že opila toplote. Nikamor več se ne spraviva! Že sva ležala na tleh z nahrbtnikom pod glavo. Z roko sem potipal bombo in ko se je mraz selil iz telesa, sva že spala. Kaj pa beli? Preden sem zaspal, sem trdno vedel, kaj se bo zgodilo. In prav tako se je zgodilo. Brž ko sva zaspala, se je ženska oblekla in stopila v temo in na mraz. In je oprezala v noč. Bila je na straži! Ob svitanju naju je prebudila «Cas je, fanta, dani se!« nama je dejala prizanesljivo opominjajoče. In spet sva se pogreznila v sneg. ((Oblikovalec našega velikega partizanskega teksta ne bo smel mimo takih žena!« sem dejal. «Samo enkrat, pa morda še kdaj v zgodovini kakega naroda, se gode take velike stvari!« Nebo se je potemnilo. Drobcene snežinke so se pričele sipati na naju. Velik, lep lisjak nama je zaskočil pot. Nekje blizu Kočevja so rjovel i topovi. Globoko spodaj v dolini se je pomikala kolona pUitizanov. ario Magajna pozdravlja - . . Mario Magajna, vsem znani fotoreporter našega lista, se je ludi letos — kot vsako leto — odpravil na dolgo potovanje. Izbral si je Španijo in pobrede] jo je \se do Gibraltarja, odkoder nam vsem pošilja prisrčne pozdrave. Ko se bo vrnil, nam bo znal z njemu lastno šegavostjo marsikaj povedati Ivo Marinčič Franca Lupina imel vrsto uspelih nastopov. Prav tako je dramska družina istega društva postavila na oder tako zahtevna dela, kot so n. pr. Miklova Zala, Veronika Deseniška in še cela vpsta drugih, ter še z njimi prav dobro odrezala. Zelo lepo je uspevalo tudi prosvetno društvo v Podgori in gotovo se še marsikdo spominja njegovih nastopov v prosvetni dvorani v Pevmi i Nicodemijevo «Učiteljico» ali s «Postrežkom». Podobne primere bi lahko navedli tudi za Sovodnje, Doberdob, Steverjan itd. Po letu 1948 pa je začel ta zalet naglo pojemati in leta 1953 smo imeli le še dve skromni dramski družini v Doberdobu jn Steverjanu, ki sta nastopili z manjišim deli. Prav tako so vedno bolj pešali pevski zbori in tako je nekdaj najmočnejši zbor iz Štandreža že nekaj časa v brezdelju, drugod pa tudi od časa do časa zastanejo z vajami, pa tudi nastopi so vedno bolj redki. Kje so vzroki za to? Teh je nedvomno več in so med seboj precej različni. Tudi so pri raznih ljudeh mnenja različna o tej zadevi. Navaja se pomanjkanje pevovodij in režiserjev, dalje pomanjkanje primernih prosvetnih prostorov, ovire oblasti z bi-rokratnskim postopkom pri izdaji dovoljenj itd. Nedvomno bo vse to v večji ali manjši meri tudi držalo. Vendar pa moramo ' iskati vzrokov za tako naza-vte&S:v , j | dovanje tudi v nas samih. / je da ge m0rajo nuda prosvetna društva boriti z vedno večjimi težavami finančnega in drugega značaja, v Gorici nimamo več glasbene šole, ki je krepila tudi podeželske zbore. Prav tako nimamo režiserjev in če je kje kak primeren element, gre tja, kjer ima boljše življenjske pogoje. Tudi pomanjkanje prostorov je pereče in važno vprašanje. V Gorici imamo samo za silo urejeno prosvetno dvorano, ki ima komaj 220 sedežev, oder pa je premajhen za količkaj zahtevnejše prireditve, ki jih je treba odnesti na poletni čas, takrat pa so odvisne od vremena. Brez svojih prosvetnih prostorov so prosvetarji v Podgori, Gabrjab, Dolu in St. men, toda svoj zsie i Mrtvilo, ki Je jj.r.-, prosvetno živ!lenj je G: jalo nekaj le*» uvo^‘1 njem času «<6 - ovir« Rol L čeprav so s katerimi se n) ^ J sveta boriti, osta ■ dar pa je, vplival posebno ki se je obr»->$ išče zabave in je o drugod ter »»v prosvetnemu Kot rečeno j* času ponekod jfiis1 V Pevmi ima010 mu je dala 9°^ poiA dina, in tudi 0n0' j;' ,ie pevski zbor. i aslL>j živel in večkra ^ ^ nastopil. Venda bil®^ maj začetki 111 sjltai’ ■' ukreniti še «"*'***£ prosvetno živlJ ^ jj ^ sedlo tisto ti* njegovi važnost' ^ Predvsem u‘upi!« “ / poiskati nove 0 0)1 j f * n* nja'ki njemu pojmo^ V tem pog’-e.f“ jte*^ večje prirejati i0 tov, prišlo 1 . jviia1,. mladine s trZ ipi ,e /, roškimi s°vrS,ne <*%>“, dino iz Tsose na katerih so pti * , !° J katerih so svoj'n govorili o Vse preA^ pri prosveti ],>) J prosvetnega ne pozna stik°j Premalo se no tudi !epa, . (Uii> ^ ga. ki bi hb pju jj. T’3 k LjudV Imamo LJ“ v r% amo c.J“" „-i0 . ,jii / Gorici, knjižnice Pa V*" ^ katere pa le! prevladovala ajhno zani soJ V zadnjih ra^ reditvah /, % r*- - K1 Vi lišče iz Trsta,^ tudi pri nas^ dovolj; po,r*bn# tivno Pros,v.^ jre11 \f: naj in giavn® vens! lo pri tem vi lišč tudi pri «•» T0"W no poslansl'"3' jf,_ fj čih dramskih v, - v, čih pevskih ^ e (9*^ društev dd. b*)je di mladina ^ naše kulturn^ -ji* M t vzljubila ih ,nd' J>j bomo okrepil« ' jfj vensko 5ol°, 1(jj Pr' J večji obisk ,» -tj njih SG >z l' Na zadnje*" ŽSPD je h'1? -ko ' f/ žitev s zvezo. Ta zd'Vjl'1' končno potrje _ (t-občnem zbor«; nji mesec v 0. in pričakuj „ združitve K* 1 VfJ 34 zvez Pognal?reva,|t'itL to kulturno d* c« .(V jelo v svojo Go ke iz BeHeS primorski o na istem dnevi, Preteklo 15. 14 letVoS Je krovne ,Je i?a P°dlagi dalija suvet dobila ji, iti uh nn0St nad kra- frativno tJitne.s admini-' km enuJemo gori-Pcteklo 0benem je ” let, odk jela i«tavomHnjrina sPre' ’ ltallJansk zakon, v pričakova-pori a- Poteklo h 5lovenska i ’ odkar J e jela ustavo a.n šina sPre' nieijni zalo« alljanski te' »ju, da2a“n- v pričal močjo rt °° 2 njeno teovneisp8 sv°je krt u Pravice. 5° verjel> da 4» bi se lko let> ne Ptavi Dolnk položai- se Manjšine v T?Jr-slovenske la takrat ItaIlP. ki je bi- |!inem vrethf -V demokra' 'lub, V11 P- -^-katere (wSem Slovtll,pm „ p°krajini u \ gon' , . nni bi odleglo, spre- yencem te bf7rajin tima setnje Ug°tovili-“da ki jeJl;,stanje s ti- ustroja, do ampak zgolj in razvoj tlim, „ , ?®°m, Jneh buo pod faši-!e»i uentP ne zveze. ?»e soVraIltVam nas ___ * 4rtavneln° d° sedan-je- %sti §a UStrnin rto %b ,altd-- a: bašega °bst°j A«™* we{,,zavedam°' vi- 2emiii Slovenci na i- 'K te k ali ln se raz-b vse nb°m° mobilizira-našli v,, ■ sde’ obenem nK?6V£®ia aj nek°Hko ra->ti Predstavnikov Mbebe naše nacionalne tlii,^0Vorih loti s posamez-■razreri tavljaj° vladata 4» nim sliši’ L o razlogov ker živi-^ tični uredit- tov0,a nam Kritiki PraViC° iSofl vjltižue^ našem delu ter popolno Hov ^iudem0Predeljevanju- da je težko do-•o nalpH akoraj vselej, thl^i ran na vprašaji Odevajo obstoj in ie naše jezikovne bCčis „1 Iz tolikšne ’ h-■ ita. ,?as obdaja, ne »oVi to 12 nje-stva.b,lo rri razpravljanje b»i? nosti dmakn]eno od i,;"1! nri’ naj navedemo fc Cmserov, ki potrju-4. smo prej napi- 1^ 'e ^arf vbski občinski rlh sk!ep ^ko jesen spre- cbLCestah i,Se na glav' Hi‘do, p b' ki peljejo v t)J%sj tavij° dvojezič-Ctavp krajevnih imen. 5«! j‘J! lei vasi vse 'i*5® n«JreblValstvo slo-,X sa ^nosti, je pre- "i rtK'1?-sno ?klep’ ki ga i finski sPrejel celot-l ^tazips,. Svet, zavrnila J? v skladu n?:psan.ie L kl nreja to tri,. basnr„;! le v odloč-5lea bstav 'u z duh°m in * >« kljub svoji . . -- iziarava- nasi nasprot- fefekl “ d»6“- tea*8« 7 sta ?a pred krat-n r '’dp s°glasno spre-ibV , l,da se ulice in A^kih vlhehSrediščlh \ tako r preime-^levn' ?a bi bila no-Sth nacio^npena v skla-|b'v teh alnimi Poseb-ohkralev. Tako flS« °?&ah tiii b. ... btbi S°H sm° se u' } uWlad- LS0 naš kul-^°t . ® po 'Preimenovali ktieh, b liurt^nnil1 krajev, ndp,lejo miJa še danes *> j^b inSnm° vsiljenih feti, Po 5n ’ imenovali fehdat 'Sedeh h dušnih ^ - i po veli- W svet’ kJ jih prizna- Skaltauja ,5amaj) ali '■ sklenil?5' april)-Ubena so Prila-kivse? novemu čast«.. 2 sklenili Pesnih Po naših 0 kateri ln Pisa- Cili ssn- £a. jih vskla-čustvi efektui bajtlSezadnjo bese-bo Fbiih^stva i. mi PrefilJivi v teh sejni skle- ^l*^toS’en"ih’ oh- ?htr«.ne. i ev lzvede- NSF kaj d0slej“ e ni J, kotl jih ali pamerava: „‘th 1 je ,„1 Pa zavrm- dobe mia lanski S%ihSVeta o Hega ob(hn- vh ba Ce dvojezičnih < “ v- PHmer dobmed^ajne. Prišel do ICr° občin , j° uprav-frfCl' ko PSkega sveta ]•. iažk»■ Povserm uPan Ber- 'SvS°"°m""od bi lta OH. zahtevo -sssp služijo raznarodovalnim namenom. Poleg teh nekaj specifičnih primerov iz zadnjih mesecev pa je še cela vrsta takšnih, ki postavljajo v še bolj svetlo luč dejanske namere oblasti: 4. Za pripadnike slovenske manjšine ni mesta v javnih ustanovah in državnih uradih. 5. Naše kulturne ustanove, dijaški domovi, knjižnice itd. ne prejemajo ni-kakih denarnih podpor, ki jih država in krajevni organi dajejo sorodnim italijanskim ustanovam. 6. Da bi razbili strnjena slovenska naselja, gradijo italijanska v krajih, kjer za to ni nobene potrebe. Vse to karakterizira razmere, v katerih živimo Slovenci v goriški pokrajini. Kljub temu, da nam ustava zagotavlja vse pravice, smo še danes, ko se po vseh kontinentih osvobajajo narodi iz tisočletnega suženjstva, v narodni, kulturni in gospodarski brezpravnosti. V AV v. ■ - s W N s ^ ■*%» {k**:* >:■ >: ■■■- **>«**£ mm Mnm ssss? mm mm :■ «>:• >■ <-«x V*'*: Upravni svet ladjedelnice Felsz.egy je sklenil odpustiti 138 delavcev, ali dobro tretjino vseh zaposlenih. Na sliki ladjedelnica Felszegy Temni oblaki nad ladjedelniško, pomorsko in pristaniško dejavnostjo Državni načrti predvidevajo znižanje proizvodne sposobnosti ladjedelnic IRI Vlada skuša ustreči velikemu kapitalu - Povezava s politiko Skupnega evropskega tržišča - Pravilno stališče CGIL Izredno ostra, enotna in odločna stavka delavcev in uradnikov miljske ladjedelnice Felszegy je ponovno pritegnila pozornost tržaškega javnega mnenja ne samo na vprašanja, ki zanimajo to ladjedelnico temveč na celotni položaj tržaške ladje-delniške industrije. Uradni podatki so zgovorni in nudijo kaj žalostno sliko. V ladjedelnici Sv. Marka izkoriščajo proizvodne naprave komaj 20.0 odstotno, v Tovarni strojev Sv. Andreja 51.0 odstotno, v ladjedelnici Felszegy 60 odstotno in v ladjedenlici Sv. Justa 27.1 odstotno. Se vedno je v ladjedelnici Sv. Marka okoli 450 delavcev suspediranih. medtem ko jih je v ladjedelnici CRDA v Tržiču okoli 1.500. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiniuiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu ŽIVLJENJSKI STANDARD NA GORIŠKEM Letni dohodek v letu 1959 43.31 Najslabše je v kmetijstvu, kjer je dohodek v devetih letih padel na polovico - Močno povečanje hranilnih vlog - Dohodek zaostaja za državnim povprečjem Po zgledu zbornic drugih objavil tudi zadnji goriške zbornice trgovinskih pokrajin je Vestnik obsežno razpravo o življenjski 1 ravni na Goriškem, v kateri se tukajšnje stanje primerja s sosednjimi pokrajinami in z državnim povprečjem. Pri ugotovitvah dohodka na posameznega prebivalca so pri teh računih vzeli v poštev dohodek, kot nov produkt tekom leta, potepi ko so odšteli , p.r;etpoŽ£nje.., in stroške od celokupne vsote. Pri kmetijskem dohodku pa so se ravnali po kriteriju »proizvodnje za prodajo«, ki so jo dobili na ta način, da so odšteli od pro;zvodnje količino, ki je potrebna za o- bratovanje in za stroške. V zvezi z dohodkom na prebivalca je treba upoštevati tudi g;b?nje stalnega ir. nestalnega prebivalstva v pokrajini. Kar se naše pokrajine tiče, je v obdobju, ki je bilo vzeto v poštev ir ki gre od konca leta 1951 do konca leta 1959, naraslo število stalnega prebivalstva samo za 6.000 ljudi, in sicer od 133.550 na 139.518 ob koncu leta 1959. Povečanje prebivalstva je znašalo torej 4,’5 odst., dočim je znašal porast prebivalstva v vsej državi v tem obdobju 6,7 odst. Ta porast je posledica presežka rojstev nad umrlimi in presežka priseljencev nad inseljenci. Vendar pa je ta prirastek različen od ene občine do druge, saj je na primer v Gorici sami prebivalstvo ostalo po številu sko-ro enako v omenjenih devetih letih. Na Goriškem se je v teh devetih letih dohodek skoraj enakomerno in polagoma dvigal od leta do leta ter prešel od 27.031 milijonov v letu 1951 na 43.316 milijonov ob koncu leta 1959. Edino leta 1956 je bil v tem postopnem naraščanju majhen zastoj in celo nazadovanje, ki pa se je že takoj naslednje leto popravilo. Zanimivo pri vsem tem pa je pogledati, kako se je večal dohode^ prebivalstva po posameznih področjih. S tem v zvezi naj omenimo, da se je dohodek v kmetijstvu celo zmanjšal, saj je dosegel leta 1951 19,2 odst. celokupnega dohodka, ob koncu leta 1959 pa je tg odstotek pa del na 9,8 ali v številkah za 945 milijonov lir. Tako smo torej na kmetijskem področju imeli pri dohodku v tem obdobju celo padec na polo- iiiiiiiiiiHmiDiiiiHiiiimmiiiiiiiiiiimimimiuiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiiiiiiitniiiiiniiimiiiiiiiinmimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiii EDINI IZHOD IZ GOSPODARSKE KRIZE Slovend v videmsk mhtevajo deželno avtonomijo Beneška Slovenija. Kanalska dolina in Karnija so najbolj prizadeta področja, ki potrebujejo novih ukrepov za gospodarski preporod •hii italijg. . 'menovaiii s ,VJlenh ne pa nskimi, ki Skoraj dve tretjini videmske pokrajine je goratega značaja, in na severu, posebno v naših krajih, so ljudje brez dela ali pa si morajo zbrati grenko pot v emigracijo, kjer si iščejo kruha. Vsemu temu je seveda krivo težko ekonomsko stanje hribovskih krajev, katerega občuti tudi furlanska ravnina. Ljudem v ravnini in ob vznož-ju gričev v tako imenovani «Pedemontani» ni vseeno, če ekonomija v hribih propada, ker so z njo sami direktno zainteresirani. Vemo, da ne more biti v ravnini blagostanja, če v hribih, kakor so pokazali specifični primeri v Nadiški dolini, postaja življenje neplodno v mizeriji, nezaupljivosti in zapuščenosti. Ni torej nikogar, ki ne bi videl ali vedel za resnost tega stanja, ki ni drugega kot trajna kriza, in kaj bi bilo potrebno za ustvariti čimprejšnjo in učinkovito agrarno, gozdno, industrijsko, cestno, gradbeniško in turistično dejavnost v zgoraj navedenih predelih, kakor tudi v Karniji in Kanalski dolini, in dati primeren trg hribovskim pridelkom. Zato pa je potrebno in nujno, da se pripravi pot za močno in sistematično hribovsko politiko, tako v fizičnem kot v ekonomskem in socialnem pogledu. Toda to ni tako enostavno: izkušnje so nas marsičesa naučile. V visokih krogih — v Vidmu ir Rimu — čeravno imamo tam vrsto parlamentarcev iz Furlanije, se zanimajo za vse druge probleme, le za naše se malo ali prav nič ne brigajo. Intervencije so redke in to velja tako za nas Slovence videmske province, kot za karnijske hribovce. Pa si oglejmo nekoliko bolj od bhzu Nadiško dolino. Tukaj sc ni ustvarilo nič novega, da bi pomagali revnim in zapuščenim ljudem, nasprotno, porušili so še tisto malo, ki je že obstajalo. Naj navedemo samo dva primera: odstranitev tovarne cementa v Sv. Lenartu, ki je bila edina tovarna v Nadiški dolini (novi lastniki so dali cele podreti objekt) in zaprtje tovarne SETSA v Čedadu. Tako je postala revščina v teh krajih dvakrat črna: »ekonomski čudež« cementarskih in industrijskih monopolov ir. njihovih vladnih varuhov! Vladne pomoči so redke in majhne. Čas bi bil, da se ustvarijo pogoji, ki bi zagotovil, hribovcem naše province obstanek na domačih tleh. Vemo, da se je zakon o pomoči hribovskim krajem izkazal zelo malo učinkovit, ker so nakazila, če pridejo, smešno majhna v primeri s potrebami in tudi pri razdelitvi teh se izvaja nacionalna in politična diskriminacija. Na rešitev čaka še toliko ir. toliko problemov, k' so ve-rani prav na ekonomski in socialni razvoj hribov, ki so na žalost posuti — v primeri / moderno misilistično tehniko — vse preveč z nepotrebnimi vojaškimi uslužnostmi, ki med drugim ovirajo tudi turistični razvoj v krajih, kjer se je že nekoliko utrdil. Treba je torej vzeti vse ukrepe, da se bo naša dežela prerodila v novo življenje in da ne bo naš slovenski hribovec več primoran emigrirati masovno v tuje dežele. Naj se poskrbi torej takoj za bonifikacijo naših hribov, za o-biambo živinorejskega, gozdnega in pašniškega patrimoni- ja, za obrambo našega zgaranega kmeta; naj bi se izkoristile vode za električno e-nergijo in namakanje, izboljšalo življenje naših hribovcev, higienične in sanitarne naprave v hišah, šole, ceste, turizem, socialne ustanove in drugo. Samo kadar bodo vsi ti problemi rešeni, bomo lahko rekli, da so se naši hribi prerodili in samo na ta način se bo zaustavil beg slovenskih ljudi iz svoje zemlje v inozemstvo. Je pa zelo dvomljivo, da bi se našla hitra in učinkovita pomoč za naše kraje, če bo ostal položaj v naši državi še nadalje tak, ker vemo koliko del je pričetih in jih ne morejo izvesti do konca zaradi nezadostnega finansiranja, po drugi strani se pa po nepotrebnem troš| denar. Torej ca kakšen način je treba rešiti našo ekonomijo, ki je dopolnilo splošne ekonomije tudi v ravnini? Lepa, široka in ugodna pot je odprta: člen štev. 116 ustave predvideva za Furlanijo-Julijsko krajino, kot vemo, posebno avtonomijo. Edino ta bi mogla rešiti direktno, s posebnimi deželnimi zakoni življenjske probleme ekonomskega in socialnega značaja ;n odpraviti fevdalni sistem, ki obstaja še v Furlaniji. Za dosego dežele Furlanija-Julijska krajina s posebnim statutom, brez katere ni mogoče ekonomskega preporoda, se borijo tudi naši ljudje, Slovenci v videmski pokrajini, ker vedo, da bo imela edino ta zakonodajne moči za bistveno preureditev lokalne, pokrajinske in deželne ekonomije. (»MATAJUR«) vico. Ce je dohodek na posameznega delavca v kmetijstvu na Goriškem leta 1959 vkljub temu visok (866) v primerjavi s povprečnim dohodkom v deželnem merilu (634) ali v državnem merilu (658), tedaj je treba to pripisati dejstvu, da imamo na Goriškem zelo napredno kmetijsko tehniko, ki jo uvajajo posamezna posestva. Poleg tega pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da ima goriška pokrajina le malo kraškega in gozdnega sveta, ki daje malo dohodka s svojimi pašniki in da je pretežen del kmečkih površin sestavljen iz naplavin in gričastega področja, kjer so se kmetje specializirali v vinogradništvu in sadjarstvu. Na splošno je celoten dohodek goriškega gospodarstva napredoval v devetih letih za 60 odst., v Furlaniji pa za 73 odst. Deželno povprečje je doseglo 37 odst. napredka, ker so na Tržaškem zelo malo napredovali. V vsej državi pa se je dohodek v tem obdobju zvišal za 82 odst. in smo torej v tem pogledu na Goriškem napredovali manj kot pa na splošno v državi, pa čeprav je izračunano, da je leta 1959 znašal pri nas dohodek na posameznega preDlvalstva nekaj nad 310.000 lir in je državno povprečje v istem letu doseglo le 256.000 lir. Pri tem je treba seveda upoštevati, da imamo na jugu države obširne pokrajine, kjer je letni dohodek na prebivalca še na zelo nizki stopnji in zato smo glede tega na Goriškem na slabšem, če primerjamo tukajšnje stanje z onim v drugih pokrajinah severne Italije. Deželno povprečje za Furlani-jo-Julijsko krajino znaša po 252.521 lir dohodkov na prebivalca in to zato, ker je v videmski pokrajini povprečen dohodek na prebivalca še precej manjši kot na Goriškem in dosega komaj 198.378 lir. Poglavje zase predstavlja štednja, ki do gotove mere tudi izkazuje blagostanje prebivalstva in njegovo nagnjenje do potrošnje, oziroma do investicij. V omenjenih devetih letih so se hranilne vloge na Goriškem povečale znatno več kot v Trstu ali v Vidmu. Hranilne vloge na Goriškem so znašale leta 1951 686 milijonov, leta 1959 pa so se dvignile na 2.485 milijonov lir. Seveda pa je treba pri ter računih upoštevati tudi, da se nanašajo samo na stalno prebivalstvo. Ker i-majo po navadi bogatejše pokrajine precejšen odstotek nestalnega prebivalstva, ki je v revnejših pokrajinah, kjer nimajo priseljevanja, dokaj manjše, tedaj če-sto prikazujejo take statistike bogatejše pokrajine še bolj bogate, revnejše pa še bolj revne kot so v resnici prav zato, ker v takih statistikah ni všteto nestalno in priseljeno prebivalstvo. X. M. Strokovnjaki računajo, da mora vsaka ladjedelnica izkoriščati naprave 65-65 odstotno. da je njena proizvodna ekonomsko upravičena. Takemu odstotku se približuje samo ladjedelnica Fel-szegy, medtem ko so vsi ostali ladjedelniški obrati globoko pod zahtevanim povprečjem izkoriščanja naprav. Trenutni položaj je torej kaj mračen, še resnejše pa so perspektive glede razvoja odnosno celo glede obstoja tržaške ladjedelniške industrije. Državni načrti so znani in so razni desničarsko usmerjeni gospodarski listi o njih podrobno poročali. Tako je bil 12. aprila letošnjega leta objavljen v znanem listu «11 Globo« (ki je povezan z združenjem industrijcev) obširen članek, v katerem se govori o obvezah italijanske vlade izvršni komisiji Skupnega evropskega tržišča glede programa preureditve ladjedelniške industrije. Rimski sporazumi o Skupnem evropskem tržišču namreč določajo, da bo vseh šest držav, ki so vstopile v to tržišče, prenehalo s kakršnimi koli subvencijami kateri koli industrijski ali drugi proizvodni panogi. Izvršna komisija SET sedaj zahteva, da Italija izvede ta določila tudi glede ladjedelniške industrije. Italijanska vlada je na to zahtevo pristala, vendar pa zaprosila za štiriletno razdobje, da bo lahko izvedla obsežnejši program preureditve ladjedelniške industrije ter premagala trenutne zelo resne težave, ki ozbstajajo v tej proizvodni panogi. V tej zvezi so se italijanski predstavniki sklicevali na naslednje težave: 1. ladjedelnice so imele 1959. leta naročila za gradnjo ladij v skupni tonaži 1.350.000 ton, v začetku 1961. leta pa so se naročila znižala za 35% tako, da sedaj dosegajo komaj 880 tisoč ton. 2. Število ladij, katerih gredlje so postavili 1959. leta se je znižalo za 33%. 3. Od 1958. leta niso italijanske ladjedelnice prejele nobenega naročila niti od brodarjev SET niti iz drugih držav. 4. Proizvodna sposobnost italijanskih ladjedelnic znaša 700 tisoč ton, medtem ko znašajo letna naročila okoli 300 tisoč ton in torej ne morejo doseči niti polovice kapacitet. 5. Ladjedelnice morajo izkoriščati okoli 65-70% naprav za gospodarsko upravičeno obratovanje. V tem okviru vlada ni našla druge rešitve, kot da je napravila podrobni program preureditve poslovanja državnih ladjedelnic. Program predvideva: 1. Preureditev in obnovitev treh največjih ladjedelnic (Sestri, Tržič in Castellamare), za kar se predvidevajo investicije v znesku okoli 40 milijard lir. 2. Znižanje proizvodne sposobnosti ladjedelnic IRI. Po likvidaciji ladjedelnice Sv. Roka bodo postopoma izvedli podoben program v ladjedelnici v Tarantu, kjer je zaposlenih 2.400 delavcev. 3. Odpustitev odvečne delovne sile. Italijanska vlada bo izvršni komisiji SET tudi predložila program razdobja, v katerem se izvrši redukcija ladjedelniške dejavnosti. Ta program je naslednji: PRVO LETO: proizvodna sposobnost 800 tisoč ton na leto, število zaposlenih 37 tisoč 400, odnos tona: zaposleni 21,4. DRUGO LETO: proizvodna sposobnost 750 tisoč ton, število zaposlenih 35.000, odnos tona: zaposleni 21,5. TRETJE LETO: proizvodna sposobnost 650 tisoč ton, število zaposlenih 30 000, odnos tona: zaposleni 21,7. ČETRTO LETO: proizvodna sposobnost 620 tisoč ton, število zaposlenih 25.000, odnos tona: zaposleni 24. Iz tega programa italijanske vlade je razvidno, da bodo bistveno znižali število zaposlenih in proizvodno sposobnost državne ladiedel-niške industrije in da bo ta program končan do 1964. leta. To odraža tako stališke vlade do Skupnega evropskega tržišča, istočasno pa je v tesni povezavi z interesi privatne ladjedelniške in ostale privatne težke industrije. V programu se namreč govori izključno o znižanju števila zaposlenih in o zmanjšanju kapacitet v državni ladiedelniški industriji, medtem ko bodo i-meh privatniki še nadalje proste roke. Ponovno se bo zgodilo, da bo morala država (in torej v bistvu skupnost vseh državljanov) plačati za slabo gospodarjenje zasebnega monopolističnega kapitala, ki zahteva, da gredo dobički njemu, izgube pa naj plača država. Stališče delavskih organizacij — in v prvi vrsti CG IL — je diametralno nasprotno stališču sedanje vlade in monopolističnega kapitala. Predvsem gledajo sindikalne organizacije na celotno vprašanje kompleksno tako, da upoštevajo tako ladjedelniški, kot pomorski in pristaniški položaj. Rešitev krize ladjedelniške industrije je treba v pr.vi vrsti iskati prav pri pomorstvu. Znano je namreč dejstvo, da so italijanski zasebni brodarji v zadnjih desetih letih kupili okoli tri milijone ton starega ladjev- ja v tujini, medtem ko so v italijanskih ladjedelnicah v istem razdobju zgradili samo okoli 1,8 milijona ton ladjevja. Posledica take pomorske politike je, da je o-koli polovica italijanske trgovinske mornarice zastarela, saj razpolaga z ladjami, ki imajo od 20 do 25 let. To je rezultat monopolistične politike raznih Lau-rov, Cost, Fassiov in drugih velikih brodarjev, ki so v visoki konjunkturi kupovali stare ladje in v neaaj letih pobasah \eJike dobič-ice, čim pa se je pnožaj na svetovnem lrz:.šču bruci-r.i.i /rostril, pa so ‘mornar-■ je odpustili in ladje umaK-mi iz prometa. Tudi pri po..r.:rsivu skuša v\*.da odkiiio pomagal, tem zesebpim bi — arjem tako. da bi skrčili promet držav-r;h pomorskili družb in s tem ustvari' pogoje za na-daljni razvoj zasebnih. Mnogo smo že pisali o znanem zakonskem osnutku Jervoli-no, ki je odraz takih teženj in ki predvideva bistveno znižanje rednih državnih pomorskih zvez in t.onaže državnih pomorskih družb. Pravilna pomorska politika bi torej privedla p-i eni plati do obsežnih naročil za italijanske ladjedelnice, saj bi bile v celoti zaposlene in brez skrbi za bodočnost, če bi v njih zgradili samo polovico tonaže ladjevja, ki so ga kupili v tujini. Istočasno pa CGIL ugotavlja, da bi pravilna pomorska politika bistveno vplivala tudi na rentabilno lzkoriščaiijeiadjevja v splošno korist italijanskega go-, spodarstva. Ustvarile bi se pove specializirane proge, kot jih sedaj razvoj prometa zahteva in odprla bi se nova bogata tržišča v splošno korist. Vse zgornje ugotovitve v izredni meri zanimajo tržaško gospodarstvo, saj jfe od pravilne rešitve navedenih vprašanj odvisen tako razvoj tržaške ključne industrije (ladjedelnice, tovarna strojev, ILVA in z njimi povezana podjetja), kot tudi tržaškega pomorstva ter tržaškega pristanišča. Rimo v. skladni krepitvi vseh teh treh panog se lahko Trst gospodarsko okrepi in lah«o išče možnosti za zdrav gospodarski razvoj. Državni načrti torej odgovarjajo interesom velikega kapitala, so. pa v ostrem nasprotju z interesi ce otne-g a italijanskega gospodarstva, prizadetih delavcev m še zlasti v nasprotju z interesi tržaškega področja Program znižanja proizvodnje državne ladjeoelni-ške industrije bo namrc-č nedvomno v prvi vrsti pri-.a-riel prav Trst, saj je znano, da največja tržaška ladjedelnica Sv. Marka ni vključena v načrte mode.ni.zac,* je in je torej skladno z državnimi načrti obsojena' na postopen propad. ' Po 1'bno velja za tovarno strojev sv. Andreja in iudi za IL.VA, ki naj se pretvori,iz jekuir-skega obrata, ki služi, ladjedelnicam v manjši on,.it za proizvodnjo jeklenih cevi. Posledice krize ladiech- niške industrije pa so v t-ž-ške industrije pa so v tss-ni zvezi s pomorstvom, kjer bo Trst ponovno izredno prizadet Osnovno tržaško gospodarsko vprašanje je prav okrepitev in ustanovitev novih rednih pomorskih zvez, kar je Trst že mnogo-, krat enotno z, hteval. kot pa vidimo, obstaja resna nevarnost, da bo Trst t/giibil nekatere že obstoj»Ae Pie-ge, ne pa da bi dobil n* \e. To se bo nujno odraziu tudi na dejavnosti prru-nišča, ki že sedaj izgublja promet zalednih, držam saj je bil v prvi polovici letošnjega leta pristaniški promet za 1.2 cdst. nižji kot je bil lani iri mnogo nižji, kot je bil lekordnega 1957. leta. MAJHNA ANKETA OB SMO ŠTEVILKI NAŠEGA DNEVNIKA A, B in C odgovarjajo na vprašanja ki zadevajo «Primors|i dnevnik» Ob 5.000 številki našega dnevnika smo napravili na našem podeželju majhno anketo. V vinogradu ob cesti smo ustavili kmeta, ki je že trgal grozdje — in tega bomo imenovali s črko A — v neki društveni gostilni smo sedli za mizo k vaščanu B in končno bomo s črjco C označili žensko, ki je z vrči mleka stopila z avtobusa v vasi na progi Trst - Dolina. Nismo jih vprašali za imena, niti nas ni zanimalo, kje stanuejo. Vprašali smo jih le, če so domačini in če berejo naš dnevnik. Na njihove pritrdilne odgovore smo jim postavili naslednja vprašanja — na katera smo dobili naslednje odgovore: Vpr.: Koliko časa oziroma od kdaj berete »Primorski dnevnik«? A,- Od vsega začetka. B,- Od leta 1954, ko sem se na list naročil, prej pa sem ga bral le, ko mi je prišel slučajno v roko. C: Ze vsa leta, ker smo nanj naročeni. preberete ves prve do zadnje Vpr.: Ali dnevnik, od strani? 4; Kfe. . ti B: .(Ve- C; Ne, Vpr.: Kaj Vas v dnevniku najbolj zanima oziroma kaj vsakokrat preberete? A: Tržaške vesti, vremensko napoved, nekoliko politike, kmečke vesti. , B,- Članke, .s katerimi odgovarjate na, članke, v drugih listih, novice iz naših krajev, sodišče in nesreče, politične članke in sploh zanimive članke. C,- Pozimi imam več časa kot poleti m zato takrat več berem. Zanimiva je tretja stran in dnevne novice. Tudi romani so včasih'zanimivi in poučni. Recepte pa iz-strižem. Vpr.: Kaj pogrešate v dnevniku? A: Članke s kmetijskimi nasveti oziroma z novostmi, ki zadevajo kmetijstvo sploh. Ali ne bi lahko uPnmorski dnevniki> objavil v nadalje- T N-vi-r ■>. '•'»v m m Fogled na ladjedelnico Sv. Marka, kjer se je lani prvič v zgodovini te ladjedelnice pripetilo, da sta bili obe veliki splavišči prazni tim jih 'rešimo enfsVat tečaj za vinogradnike, drugič te-i čajrzn živinorejce itd? ii;' Jaz sevi , z vsebino za-dovojjen. Cr fi.esreie, zlasti ,,če so 'iude, th.oruie bm pt>.,r„j-.jieje opisane. Vi listu, bi mo-rltlo biti tudi kaj zu dobro voljo: : .:'’ V' ; 1 Vpr.r Alf je vaša domača . problematika v dnevniku qo-voij obdelana? A; Občinska da,' premalo pa je poilrobnpsti. Tudi o delovanju političnih slrunk po našem podeželju se nič ne piše razen pred uolitua-mi seveda. B,- Le eno pripombo bi imel; itbrimorskin na primer piše pravilno, da je treba po vaseh postaviti dvojezične napisne table. Toda tak članek se pojavi le ob določenih priložnostih, ni pa pri tem neke stalnosti oziroma kontinuitete. Ce se torej načne določeno vprašanje, naj se ohram do konca, to je do rešitve tega vprašanja. C: Ne ot imela kaj reči. Vpr.: Kaj menite o naši nedeljski številki? A: Boljša in večja je od ostalih. B,- Včasih je v nedeljski številki preveč reklame in premalo vesti. C; Najraje berem nedeljski dnevnik, Vpr.: Ali imate kakšne posebne želje, ki bi jih dnevnik lahko izpolnil? A: Ne. B,- Ne. C,- Organizirajte še kakšen lep izlet. Vpr.: V teh dneh izide 5.000 številka »Primorskega dnevnika«. Alj bi hoteli v tej zvezi kaj povedati? A,- K jubileju čestitam in želim vam vsem, da bi še dolgo let poročali o naših zadevah, o naših naporih m težavah, o veselih in žalostnih dogodkih. Zlasti pa želim, da bi dnevnik tudi v bodoče tako odločno branil naše narodnostne pravice kot doslej! B: »Primorskemu dnevniku» čestitam ob lepi obletnici in mu želim, da bi še nadalje zavračal napade vseh onih, ki bi hoteli, da Slovenci izginemo zemlje! C; Čestitam m vse najboljše tudi v bodoče! mi naše Vreme včeraj: najvišia temperatura 29, najnižja 21.5, ob 19 uri 24.8; zračni tlak 1020.6 narašča, veter 16 km vzhodnik-severo-vzhodnik, vlage 34 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22.8 stopinje. ne viti Danes, SOBOTA, 22. seP,e Slavojka „ Sonce vzide ob 5.52 ini zat , 18.02. Dolžina dneva 121 _h 41J vzide ob 17 46 in zatone Jutri, NEDELJA, 24. septe®1" Nadja Včeraj dopoldne po tržaških ulicah Veličastna manifestacija delavcev Felszegy za obrambo dela in ladjedelniške industrije Solidarnost tržaškega prebivalstva s stavkajočimi delavci ■ Neuspel poskus ločevanja delavcev od sindikalnih organizacij ■ Stavka se enotno nadaljuje Popis prebivalstva tudi po narodnosti? Delavci ladjedelnice Felsze- | S Trga Unfta so nato delav-gy so včeraj dopoldne mirno ci odšli po središču mesta in ' ’ *........ med drugim tudi po Ul. Filzi, kjer je sedež ravnateljstva podjetja, do sindikalnega sedeža v Ul. Pondares, kjer je bila druga skupščina, na kateri so člani delegacije poročali o razgovoru z vladnim generalnim komisarjem. Danes se stavka v ladjedelnici Felszegy .nadaljuje in se bodo stavkajoči delavci ponovno sestali v Miljah na skupščini, ki bo ob 8.30. Ob 10. uri zjutraj pa bo na uradu za delo sestanek med sindikalnimi predstavniki in člani notranje komisije z ravnateljem tega urada o položaju v Felszegy. Sestanek bo manifestirali po tržaških ulicah in s tem opozorili vse tržaško prebivalstvo na njih resno in težko borbo, da o-hranijo delovna mesta, zaslužek in možnost za preživljanje svojih družin. S tem se je premaknilo sindikalno vprašanje odpustov 136 delavcev ladjedelnice Felszegy iz milj-skega v širši tržaški okvir, saj v bistvu ne gre samo za usodo teh prizadetih delavcev, temveč za borbo za ohranitev ter okrepitev celotne tržaške ladjedelniške industrije. To je tržaško prebivalstvo tudi dobro razumelo in je prišlo tud- do izraza med včerajšnjo manifestacijo delavcev po tržaških ulicah, katero so prebivalci spremljali z očitnimi simpatijami in solidarnostjo. Stavkajoči delavci ladjedelnice Felszegy so se zbrali dopoldne ob 8.30 na skupščini na sedežu v Ul. Duca DlAosta. Razpravljali so o predlogu predsednika družbe inž. Giacomellija, da se sestane z dvema predstavnikoma notranje komisije in z osmimi delavci. Inž. Giacomelli je namreč včeraj poklical dva delavca in jima izrazil svojo bojazen, češ da člani notranje komisije in zlasti sindikalisti delavcev ne obveščajo povsem točno o tem, kar uprava predlaga. Skupščina je ta poskus ločitve delavcev od njihovih sindikalnih organizacij ostro odbila in je soglasno potrdila, da so edini upravičeni za pogajanja ter za stike z ravnateljstvom in uradom za delo predstavniki obeh sindikalnih organizacij in na svobodnih volitvah izvoljeni člani notranje komisije. Nato so na skupščini sklenili, da manifestirajo po trža-širih ulicah, nakar se je vseh 450 delavcev zbralo v povorki in usmerilo proti Trgu Unita. Tam je odšla delegacija na vladni komisariat, kjer jo je sprejel vladni generalni komisar dr. Palamara. V razgovoru so delavci obrazložili svoje stališče in odločno zahtevo, da ne pristanejo na nobene odpuste, ker tega gospodarski položaj podjetja ne zahteva. Dr. Palamara je odgovoril, da se za zadevo že zanima in zagotovil nadaljnje zanimanje vladnega generalnega komisariata. iiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiinmimiiiiuiiiiiiiiiiiMiimiiiiimiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiii« Plodno delo turistične Velik uspeh prireditev na gradu, za katere so prodali 41.087 vstopnic Sinoči se je sestal upravni uspeh letošnje serone^ ki Je svet avtonomne turistične in letoviščarske ustanove. Predsednik dr. Magris, ki se je udeležil otvoritve dunajskega velesejma, je poročal o svojih razgovorih z avstrijskimi turističnimi predstavniki, s katerimi so proučili položaj, ki je nastal v turistični izmenjavi ter izrazili upanje, da se bo normaliziral. Upravni svet je nato razpravljal o udeležbi ustanove na bližnjem graškem velesejmu. kjer bo Trst zastopan s svojim paviljonom. Nato je vzel svet z veseljem na znanje, da so Tržačani in turisti z zadovoljstvom sprejeli zadnje pobude ustanove, kakor nr primer osvetlitev rimskega amfiteatra in namestitev turističnih cestnih n misov, kot jih določa prometni zakoni«. Predsednik je zatem orisal dejavnost ustanove na področju poletnih prireditev na gradu in primerjal pooatke za let? 1959, 1960 in 1961. Iz teh podatkov je razviden velik telj poizvedel za stališče delavcev ter verjetno tudi poro. čal o razgovorih, ki so jih i-meli z delodajalci. Spored praznika trgatve Prireditev v Boljuncu V nedeljo 24. t. m. bo na našem področju praznik trgatve V mestu bo zjutraj koncert na Trgu Unita. Na istem trgu in drugod po mestu bodo kioski in stojnice za prodajo grozdja. V pokriti tržnici v Ul. Car-ducci bodo okrašeni kioski in stojnice za prodajo grozdja in tekmovali, tudi koncert in morebiti tudi javen ples. Nadalje je na sporedu tekmovanje med lastniki javnih lokalov, trgovin z jestvinami itd. Prav tako bodo tekmovali med seboj tudi vsi branjevci, ki bodo imeli po mestu svoje kioske in stojnice. V Miljah in v Camporah bo več kioskov za prodajo grozdja. Zjutraj bo koncert v Miljah, popoldne pa v Camporah. V Boljuncu bo kiosk za prodajo grozdja, koncert, nastop folklornih skupin in pevskih zborov, in sicer pevskega zbora Prosek-Kontovel, folklornih skupin iz Podlonjerja in Ka-prive pri Gorici. Od 19. ure dalje bo ples na novem plesišču. Pred dnevi so tržaške «U1-time notizie* mimogrede zabeležile v nekem obširnejšem članku o izvajanju popisa prebivalstva, da bodo v bocenski pokrajini in na tržaškem področju poleg osta- nakar nam je odgovoril, da do sedaj še niso prejeli u-radnih obrazcev glede popisa in da ne ve, kako bo glede narodnosti popis izveden. Na ponovno vprašanje je izjavil, da statistični urad tr- iih vprašanj tudi vsem pre- j govinske zbornice, ki je po prodajalci bodo imel izključno posvetovalni f kdo jih bo bolje priredil. Zju- značaj in bo na njem ravna-1 traj in popoldne bo v tržnici iiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiin ............................ milili.......................................um........ bivalcem zastavili vprašanje o občevalnem jeziku. Za zadevo smo se zanimali in prejeli iz dobro obveščenih virov vesti, da je bil pred dnevi v Trstu funkcionar centralnega statističnega urada, ki je baje izjavil, da bodo tokrat izvedli tudi kv najbolj ustrezni in statistično točni* obliki popis po narodnosti, tako v bocenski kot v tržaški pokrajini. Včeraj smo vprašali pokrajinskega komisarja za izvajanje popisa prebivalstva, funkcionarja statističnega tirada tržaške trgovinske zbornice, kako je s to stvarjo. zakonu zadolžen za izvedbo popisa, nima podatkov za odgovor na omenjeno vprašanje. Kakor je znano je bilo na zborovanju slovenskih izvoljenih predstavnikov sprejeto glede popisa prebivalstva po narodnosti odločno stališče, ki v sedanjih pogojih in v obstoječih okoliščinah tak popis odločno odklanja. Isto stališče so sprejele tudi vse politične skupine. Slovenci ostajamo še dalje na tem stališču. Vsekakor pa bo naš list o tem zelo važnem vprašanju pobrobno pisal. Enotna stavka tesarjev ladjedelnice Sv. Marka Delavcem odtrgujejo del zaslužka po akordnem delu - Stavka podjetja SITE Včeraj so se tesarji ladjedelnice Sv. Marka zbrali dopoldne na enotni skupščini in sklenili proglasiti stavko, ki bo trajala do ponedeljka zjutraj. Delavci so namreč ugotovili, da jim podjetje še vedno na najbolj grob način odbija od akordnega dela tako-zvani »mrtvi čas*, zaradi česar prejemajo mnogo manj, kot bi morali po veljavnih pogodbah prejemati. Predvsem gre tu za čas, ki ga delavec porabi za ihalico in zlasti za čas, ko mora popraviti pokvarjeno orodje in izvršiti ne-katera druga sicer pomožna, vendar neobhodna dela. Delavci so zato zelo ogorčeni in pripravljeni na najostrejšo borbo, da se s takim ravnanjem preneha in da bodo prejemali to, kar jim pripada. Danes dopoldne ob 9. uri se bodo ponovno sestali na enotni skupščini v Ul. Duca d’Aosta in bodo sklepali o nadaljnji borbi. * * # Danes bo v vsedržavnem o- kviru 24-urna stavka, uslužbencev telefonskega podjetja SI TE. Ti uslužbenci zahtevajo, da se izvede zakon št. 1396, ki ga je parlament sprejel pred nekaj meseci in ki ostro prepoveduje uporabo »tretjih* družb pri delu podjetij. V takih primerih gre namreč za grobo izkoriščanje delovne sile. Zato tudi uslužbenci SI TE zahtevajo, da pridejo v redno službeno razmerje z družbo TELVE, kjer že sedaj v praksi delajo. «»------- Nesramni tatovi Neznanci so ponoči podrli stranska vrata malega bara »Iso* v Barkovljah blizu zadnje tramvajske postaje in^ so nemoteno opravili svoj nečedni posel, ker jih je zakrivalo drevje. Pokvarili so blagajno in odnesli 7.000 lir v gotovini. To pa podležen ni zadostovalo. Odprli so še nekaj steklenic likerja ter vse razlili po tleh. Za zaključek svojega podlega podviga pa so še potrosili nekaj pralnega praška po čašah za sladoled. Skupna slčodS žriaštf približno 80.000 lir. PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 PoStni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II, s Tel. 33 82 UPRAVA TRST — UL, SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 Ur — Vnaprej: četrtletna 1800 Mr, polletna 3500 lir, celoletna 6400 Mr — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četre-letno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tria- škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljub. ljana, Strltarieva utica 3-1, tel, 21-982, tekoči račun pri Koimunalni banki v Lnutolja-ni 600-14/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, ftnančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst _________________________ najboljša, kar jih je bilo doslej sploh na gradu, bodisi glede kvalitete predstav kakor tudi glede finančne plati. V sezoni 1959, ko je bil zadnjič operetni festival, je bilo skupno 19.847 gledalcev, ki so kupili vstopnice. Lani je bilo 15 večernih prireditev, od katerih 9 koncertov, 3 glasbene piedstave in tri varietejske To je bila jako slaba sezona, saj so imeli 26 odstotkov več izdatkov kot predlanskim, medtem ko je število gledalcev padlo za 5937, ker jih je bilo samo 13.910. Letos so izbrali drugačno pot in priredili zelo raznolike predstave. Pokazalo se je, da občinstvo še vedno rado napolni veliko dvorišče na gradu, če je spored pester. Trikrat so nastopili baleti in Be-riczka je dosegel ogromen u-speh; bili sta nadalje dve športni prireditvi, štiri dramske, dva simfonična koncerta ter kar 12 mednarodnih va-rietjskih predstav in nastopov lahke glasbe. Skupno je bile torej kar 23 prireditev v kratkem obdobju 77 dni. Število gledalcev, ki so kupili vstopnice, pa se je dvignilo na 41.087! Ce se prištejejo k temu še dolžnostne vstopnice in še dve ločeni predstavi izven ustanove tedaj lahko mirno računamo, da je bilo na gradu okrog 45.000 gledalcev. Izdatki so znašali 12.9 odstotka več kot leta 1959 toda 14 odstotkov manj kot lani, čeprav je bilo osem predstav in 27.000 gledalcev več kot v preteklem letu. Gre torej za izredno ugoden obračun z vseh plati. Največ gledalcev ie en sam večer pritegnil balet Beriozka, to je 4328, oba večera skupno pa 6752. Sledi predstava »Lepe počitnice* s 3786 gledalci ter »Bussola on stoge* s 7106 gledalci v dveh večerih. Predsednik je nadalje sporočil, da so številni italijanski in tuji gostje pisali ustanovi in se zahvalili za veliko gostoljubnost, ki jim jo je nudila ob raznih kongresih in zasedanjih. Na seji so odobrili nadaljnji program, s katerim bodo razvedrili udeležence raznih zasedanj in kongresov, ki bodo še do konca leta sledili. Tako se bo na primer danes začel kongres podjetij za mestno čiptočo. Končno je upravni svet odredil še nekatera turistična dela. ki jih bodo opravili v raznih mestnih predelih in ki imajo značaj pravih javn.h de). Stranica prikolice ranila šoferja v glavo V industrijskem pristanišču se je včeraj dopoldne ponesrečil 27-letni šofer Renato A-guzzoli iz Reggio Emilie, ki so ga sprejeli s pridržano prognozo na ortopedski oddelek. V bolnišnico ga je spremil njegov delovni tovariš Luigi Puccini tudi iz Reggio Emilie, ki je povedal, kako se je A-guzzoli ponesrečil. Pred podjetjem »Dilfi* je Aguzzoli jjotel dvigniti desno stranico prikolice, Puccini pa mu je pomagal s kasona. Nenadoma se je stranica odklopila in je treščila na Aguzzolija ter ga podrla in močno udarila po glavi ter mu verjetno poškodovala lobanjo. Na njegovo željo so ga kasneje izpustili iz bolnišnice. V polnem teku vpisovanje učencev v šole Starši, izpolnite dolžnost do svojih otroh in naroda! Kaj hočejo s sitnarjenjem z rojstnimi listi na anagraf-skem uradu? ■ Jesensko maturo opravlja 58 dijakov Kakor smo že poročali, je ministrstvo za javno vzgojo te dni objavilo koledar za šolsko leto 1961-62, ki se bo začelo v ponedeljek 2. oktobra in zaključilo 28, junija 1962. Novo šolsko leto je torej pred vrati. V polnem teku je vpisovanje v otroške vrtce, v osnovne šole in srednje šole. Vpisovanje v srednje šole se bo zaključilo 25, septembra, v osnovne pa 30. septembra. Medtem so se že zaključili popravni izpiti za razne razrede strokovnih in srednjih šol: na učiteljišču, trgovski akademiji, realni in klasični gimnaziji pa polaga zdaj 58 kandidatov zrelostne izpite v jesenskem roku, in sicer 11 kandidatov na učiteljišču, 24 na trgovski akademiji, 9 na realni gimnaziji in 14 na klasični gimnaziji. Večkrat smo že poudarili, da prinaša novo šolsko leto nove skrbi in dolžnosti. Vsak oče in vsaka matij ki mora vpisati otroka, v vrteč ali osnovno šolo, se mora zavedati, da se s tem odpira nova pot, novo obdobje v življenju otroka. Starši, ki pripadajo slovenski etnični manjšini, pa se morajo tudi zavedati, da pri tem ne gre samo za novo obdobje na življenjski poli otroka in za njegovo prihodnost, pač pa tudi za prihodnost' in obstoj naše narodne skupnosti. Ponekod nekateri nacionalistični nestrpneži še izvajajo pritisk na slovenske starše, češ da jim bo pretila nevarnost in da bodo zgubili službo in zaposlitev, če bodo vpisali otroka v slovensko šolo. Drugi nagovarjajo slovenske starše, naj vpišejo otroka v italijansko šolo, češ da mu bo tako zagotovljeno, da bo laže dobil službo, ko bo odrasel. Predvsem naj se slovenski starši zavedajo, da jih ne sme nihče ustrahovati, kam naj vpišejo svojega otroka v šolo. Slovenska šola je enakoprav- ........................ n.. Obvestila Pokrajinske turittične ustanove Priprava p za turistično Pokrajinska turistična ustanova pripravlja propagandni material in proračun za prihodnje leto, ki ga bodo predložili v odobritev ministrstvu za turizem in prireditve. Da bi lahko sestavili načrt in program za prihodnje leto, kakor tudi propagandni material, je nujno potrebno, da razne ustanove, odbori in zasebniki sporočijo pokrajinski turistični ustanovi do 10. oktobra, če nameravajo v prihodnjem letu organizirati na našem področju razne kongrese, zborovanja, kulturne, u-metniške, folkloristične in športne prireditve itd. Omeniti je treba datum, kratek opis in morebitni finančni proračun. # $ # Pokrajinska turistična ustanova je ugotovila, da kljub številnim opozorilom •• tisku, razne ustanove in društva ne spoštujejo zakonskih predpisov glede prirejanja izletov. Spričo tega omenjena ustanova ponovno opozarja, da na podlagi zakonskih predpisov pritiče prirejanje skupinskih izletov le potovalnim in turističnim uradom. Izjemna dovoljenja lahko izdajo le ministrstvo za turizem in prireditve, ali pa pokrajinske turistične ustanove, m to le v primeru skupinskih izletov priložnostnega značaja, če i-majo patriotični, kulturni, verski ali športni značaj in je izključen vsak dobiček. Prošnje za izjemno dovoljenje je treba predložiti na navedbo naslova ustanove, odbora, društva itd., ki organizira izlet, namen izleta, program in pot, način vpisovanja, cene, pogoje za povrnitev stroškov, število izletnikov, potrdilo, da so vsi izletniki člani omenjenega društva in morebitno zavarovanje proti nezgodam. Za take izlete ne smejo prireditelji uporabljati propagandni material za javnost, pač pa le obvestila članom. Pokrajinska turistična ustanova priporoča vsem organizacijam, odborom, ustanovam itd., naj se za izlete raje obrnejo do raznih potovalnih u-radov in turističnih društev, da ne bo več prišlo do organiziranja nedovoljenih izletov. na italijanski in je bila ustanovljena prav za slovenske otroke. Spričevalo slovenske šole je prav toliko vredno kot spričevalo italijanske šole. Razen tega pa se učenec v slovenski šoli nauči en jezik več kot v italijanski. Vrh vsega tega pa je odločilnega pomena za vzgojo otrokovega značaja in osebnosti, da se uči v svojem materinem jeziku. Prisiliti slovenskega otroka, da obiskuje italijansko šolo, je skoraj tako kot prisiliti ptico, da plava, ali ribo, da živi v zraku. Dejstvo je tudi, da je vedno večje povpraševanje po mladi delovni sili, ki pozna slovenski jezik. Starši, ki morajo letos vpisati svoje otroke v prvi razred osnovne šole, prihajajo te dni na anagrafski urad po rojstne liste. Glede tega smo včeraj slišali pritožbe. Neka mati iz Rovt, ki se je odločila vpisati svojega otroka v slovensko šolo na Katinari, je zaprosila na anagrafičnem uradu v Trstu za rojstni list. Ko je spraševala za dokument, so jo napotili v sobo št. 36, kjer je dobila tale odgovor: «Ni vam potreben rojstni list, ker je vaš otrok že vpisan v šolo pri Sv. Soboti.* Naslednji dan je šla ponovno na anagrafski urad in izrecno zahtevala rojstni list svojega otroka, ki so ga ji končno res dali. Glede tega smo vprašali za pojasnila pri šolskem skrbništvu. Odgovorili so nam, da anagrafski urad pošlje šolskim ravnateljstvom sezname otrok, ki se morajo vpisati v prvi razred osnovne šole. Na italijanskih osnovnih šolah zaradi tega ne zahtevajo rojstnega lista, na slovenski pa morajo starši predložiti rojstni list. Vsekakor pa moramo pripomniti, da na anagrafskem uradu nimajo nobene pravice spraševati starše, za katero šolo rabijo rojstni list. Ce stranka zahteva rojstni list, ga morajo na uradu izdati brez toliko vprašanj, ki močno sličijo nekakšnemu pritisku. Razen tega pa bi radi vedeli, če slovenska šolska ravnateljstva, kakor to delajo italijanska, pošiljajo slovenskim staršem vabila, naj svoje otroke vpišejo v prvi razred osnovne šole. Pred nami so zadnji dnevi za vpisovanje otrok v šolo. Starši naj se torej zavedajo svoje dolžnosti do otrok in naroda, ki mu pripadajo, in naj vpišejo svoje otroke v slovensko šolo. Po prepovedi povorke Odprto pismo žena dr. Palamari Zveza demokratičnih žena je naslovila na vladnega generalnega komisarja dr. Pala-maro odprto pismo, v katerem mu najprej sporoča, da so policijske oblasti prepovedale povorko žena, ki bi po mestnih ulicah manifestirale za mir. Matere in žene vseh socialnih slojev so želele mirno in dostojno manifestirati s transparenti proti jedrskim poskusom, proti oboroževanju Nemčije, za takojšnja pogajanja med velesilami. Trst, ki jo toliko pretrpel zaradi nacistične okupacije, torej ne sme manifestirati za mir, češ da bi to motilo javni red. V pismu opozarjajo žene dr. Palamaro, da so policijske oblasti ravnale pristransko, saj se je to jasno pokazalo, če primerjamo njihovo ravnanje ob proslavi stoletnice Italije v marcu. Takrat je kordon policije ločil od zastav odporniškega gibanja in oblasti ter dr. Palamare samega fašistične manifestante, ki so kričali: Hočemo Reko! Zadar! Živel duče! Proč s Slovenci! Toda oblasti niso razgnale teh izzivačev. Danes pa ne morejo ženske iz odporniškega gibanja, matere in žene manifestirati za mir, kajti njihov tihi pohod naj bi motil. Koga naj bi motil? Prav gotovo ne množice meščanov, niti javnega reda. Zato pozivajo žene dr. Palamaro, naj posreduje, da se prepoved prekliče. V zvezi s to prepovedjo je vložil vprašanje na notranjega ministra tudi poslanec KPI Vidali. KINO I) Nesreča skuterista Včeraj popoldne so z jugoslovanskim rešilnim avtom pripeljali v tržaško bolnišnico 33-letnega Alda Perhavca iz Ul. San Vito 4, ki so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti 40 dni. Perhavc je povedal, da se je okrog 3. ure po polnoči peljal z lambreto po cesti iz Materije proti Trstu, pa je blizu Herpelj iz neznanih vzrokov zgubil nadzorstvo nad vozilom in zletel na tla. Pri tem se je precej pobil po čelu in si prebil levo koleno. Odpeljali so ga v bolnišnico v Izolo, nato pa na njegovo zahtevo v Trst. Nazionale 14.00 17.50 ln 21.45 «Spartacus», technicolor, Kirk Douglas, Laurence Olivier. Jean Simmons, Peter Ustinov. Fenice 15.30 «Strel na goloba*, J. Charrier, E. Rossi Drago. Excelsior 14.00 «Exodus», Paul Nevvman, Ave Marie Saint. Grattacielo 15.30 «Topli veter*, technicolor. Arcobaleno 14.30 ((Razbojnik*, A-delmo di Fraia, Francesco Se-minari. Supercinema 16.00 «Heraklej pri osvajanju Atlantide*. Aiabarda 16.30 «Tomahavk», technicolor. Van Heflin, Ivonne De Carlo Aurora 16.30 »Obrežje poželenja* Prepovedano mladini. Cristallo 16.30 «Ben Hur*. Jack Havvkms, Charlton Heston, Garibaldi 16.00 »Usodna žena*, Gregory Pečk, Lauren Bacall, cinemascope technicolor. Capitol 16.30 «Kako lepo je življenje*, Alain Delon. Barbara Dalass. Impero 16.30 «Suzy Wong in njen svet*. Prepovedano mladini. Italia 16.30 «Delo gospe Waren». Prepovedano mladini. Massimo 16.30 «Toto, Peppino in sladko življenje*. Prepovedano mladini. Moderno 16.30 «Sladke prevare*, Jean Sorel. Prepovedano mladini. Astoria 17.00 »Ljubimci luninega svita*, B. Bardot. Astra 16.00 «Tanoshimi», Glen Ford, Miko Taka, cinemascope technicolor. Vittorio Veneto 16.30 «Nori» — Clark Gable, Marylin Monroe. Ideale 16.00 «Zivel Zapata!*, — MarlOn Brando, Anthony Quinn Marcon, 16.30 na prostem 20.00 «Tanoshimi», Glen Ford, Miko Taka, cinemascope technicolor Abbazia 15.30 «Stanovanje», Jack Lemon, Shirlev Mac Laine. Odeon 16.00 «Tolpa angelov*, — technicolor, Clark Gable in Y-vonne De Carlo Skedenj 16.00 »Možje divje zemlje*, Alan Ladd, Ernest Bor-gnine, technicolor. cx»oocooo«oco<)0«ooo SLOVENSKI TABORNIKI NA TRŽAŠKEM Rod ((Modrega vala* TRST obvešča, da ima svoj VIII. redni občn; zbor v nedeljo 1. okto. bra t. 1. ob 9. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9- ooooooocooooooooooo MALI OGLASI Motociklist povozil dečka Ko je včeraj dopoldne 7-letni Doriano Doz iz Ul. San Cilino 7 hotel prečkati cesto blizu svojega doma, je mimo privozil neki motorist in ga podrl. Dečko se je hudo poškodoval, verjetno si je prebil lobanjo, dobil je pretres možganov in se je pobil ter ranil po levi nogi. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo na ortopedski oddelek. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO ! iiimiMimiimiiiiimiimiiiiiiiHiiimiimiiuiimniiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiimmiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniuiii Iz sodnih dvoran Glasbenik Lelio Luttazzi oproščen ker ni zakrivil kaznivega dejanja Sodišče je upoštevalo okoliščine in njegovo dobro vero - Po nedolžnem na zatožni klopi in obtožen tatvine je bil Barba končno oproščen Pred kazenskim sodiščem je bila včeraj razprava proti glasbeniku in kompozitorju Leliu Luttazziju, ki je bil obtožen, da ni prijavil svojih dohodkov na osnovi zakona Vanoni. Luttazzi ni prišel na razpravo in zato so mu sodili v odsotnosti. Omeniti je treba, da stanuje Luttazzi, ki ima sedaj 38 let, v Rimu, njegova družina pa je v Trstu. Na razpravi, ki so se je udeležili tudi njegovi družinski člani, je Luttazzija zastopal odvetnik Parlatore iz Rima. Do razprave je prišlo zaradi tega, ker Luttazzi ni predložil prijave Vanoni za leto 1958-59. Njegov zagovornik pa je dejal, da je šlo v resnici le za zamudo roka in je to tudi obširno obrazložil. Luttazziju je namreč urejala davčne zadeve pravno - komercialna pisarna, ki jo je vodil Ernesto Cellar v Ul. Nordio 2. Nekaj let je šlo vse v redu, toda konec 1957. leta je Cellar zbolel, 18. aprila 1958 pa je umrl. Njegovo pisarno je potem prevzel Giovanni Sandri in ko je pregledoval nerešene akte, je med drugim našel tudi izpolnjeno, a ne poslano prijavo Vanoni, ki je bila na ime Luttazzija. Toda 31. maj •— zadnji rok za prijavo Vanoni — je med tem časom že potekel, vendar je Sandri vse- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiHiiiiimimmiininnnHuimiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiHMiimmni Smrt malega dečka ki »e {e liudo opekel Včeraj ob 8.15 uri je v bolnišnici podlegel opeklinam Na dermatološkem oddelku je včeraj ob 8.15 podlegel hudim poškodbam 8-letni Miche-le Merola od Spodnje Marije Magdalene 1794, ki so ga pred-sinočnjim sprejeli na zdravljenje s pridržano prognozo zaradi hudih opeklin po vsem telesu. Kakor smo že včeraj poročali, je neprevidni dečko pred-sinočnjim vzel posodo, v kateri je bil bencin in vosek, ki ga je mati rabila za čišče-knlkovanem papirju in mtra-!nje podov. Odšel je v kopal- jo vsebovati točne podatke zinico, zaprl vrata in prižgal vžigalice. Vnetljiva snov se je vnela in v hipu je bil o-trok ves v plamenih. Obupno je klicel na pomoč. Prihitela je preplašena mati, ki pa ni mogla odpreti vrat. Rekla je sinčku, naj vendar odpre vrata; dečko pa je bil še to-ligo priseben in pogumen, da je odprl vrata. Ves v plamenih je stekel na dvorišče, mati pa za njim. Z odejo ga je pokrila, da ni otrok ves zgorel, toda opekline po vsem telesu in obrazu so bile zelo hude in vsa zdravniška pomot' je bila zaman. eno pisal Luttazziju, če naj nadaljuje delo, ki ga je prej opravljal Cellar. Luttazzi mu je potem poslal pooblastilo in 11. julija je bila prijava Vanoni predložena davčnemu u-radu. Na davčnem uradu so napravili konkordat: obdavčlji- va vsota pa je znašala več kot 6 milijonov lir in ko so kasneje to ugotovili, so zadevo prijavili sodišču. Zakon namreč predvideva za zamudo roka ali nepredložitev prijave Vanoni, ko gre za obdavčljivo vsoto, ki presega 6 milijonov lir, denarno kazen in zaporno kazen. Tako je bil Luttazzi prijavljen sodišču in njegov zagovornik je v svoji tezi predvsem skušal poudariti, da je davčni urad pozabil odšteti neobdavčljivo vsoto za vsakega družinskega člana, kajti Luttazzi je družinski davek plačal že v Rimu. Zaradi tega naj bi se obdavčljiva vsota zmanjšala in bi prišla pod 6 milijonov lir, tako da bi se obtoženec moral zagovarjati kvečjemu zaradi zamude v prijavi Vanoni. Seveda je zahteval, da se obtoženec oprosti, zlasti še ker je delal v dobri veri. Njegova teza pa ni bila sprejeta, kajti zakon predvideva, da se upošteva tista številka, ki je omenjena v konkordatu. Zato je javni tožilec zahteval za obtoženca mesec dni zapora in 250.000 lir denarne kazni. Toda sodišče je upoštevalo dobro vero obtoženca ter o-koliščine, zaradi katerih ni pravočasno predložil prijave Vanoni in ga je torej oprostilo, ker ni storil krivega dejanja. Sodišče je nadalje obravnavalo zanimiv primer obtožbe proti 52 let staremu Giordanu Barbi iz Ulice delle Doccie 7-1 ter proti 26 let staremu Narcisu Rampiniju iz Ul. Cri-spi 9, ki sta bila obtožena tatvine. Lansko leto, in sicer 3. septembra, je lastnik podjetja SPREA Mario Pitteri prijavil policiji, da so mu ukradli 200 tisoč lir v gotovini, ki jih je hranil v predalu svoje miz-nice. Tatvine se je zavedel v trenutku, ko je iz njegove sobe odšel Barba, Zaradi tega je sum padel nanj in policija ga je seveda začela iskati Kmalu potem so Barbo našli v neki^ gostilni, ga odpeljali na leteči oddelek, kjer pa je vseskozi trdil, da ni on ukradel omenjeno vsoto. Kljub temu pa so ga prijavili sodišču pod obtožbo tatvine. Skoraj leto dni kasneje, in sicer 7. avgusta 1961, pa je Pitteri spet prišel na policijo, in povedal, da so mu u-kradli 150.000 lir, ki jih je imel v istem predalu iste pisalne mize kot ob prejšnji tatvini. Čeprav je bil predal zaklenjen, ni bilo videti nobenega znaka, da bi kdo vanj vlomil. Policija je seveda takoj uvedla preiskavo, toda tokrat je sum padel na Rampi-nija, sina čistilke in čuvaja pisarn podjetja SPREA. Začeli so ga zasliševati in Ram-pini je kmalu priznal, da je ukradel ne samo 150.000 lir, temveč tudi prejšnjih 200.000 lir. V svoj zagovor je navedel, da je denar potreboval za nakup stanovanja, saj je imel v banki že nad milijon lir prihranjenega denarja. Povedal je tudi, kako je pobral denar jz predala, namreč tako, da je segel z roko od zadaj vanj. Policijskim agentom je tudi vrnil vseh ukradenih 350.000 lir. Kljub Rampinijevemu priznanju pa je na zatožno klop prišel tudi Barba, ki je bil seveda oproščen, medtem ko je bil Rampini kaznovan na 9 mesecev zapora in 50.000 lir globe, vendar z vsemi olajšavami, ki jih predvideva zakon. iiiiiiMiimimiiimiiiiHiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 22 septembra 1961 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 9 oseb UMRLI SO: 79-letna Antoniet-ta Konich por. Zorzon, 70-letni Giacomo Debernardi, 53-letni Er-meneglido Ria, 72-letni Federico Perugia, 87-letna Luigia Gluliuz-zi, 73-letna Narciza Peternelli vd. Grizonic, 52-letni Gaetano Pumo, 67-letm Romano Petronio, 76-letna Maria Tellinj por. Co-lombin. NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul Belpogglo 4; Godina E.nea Ul Glnnastica 6; Al-la Maddaiena, Istrska ulica 43; P zzul Cignola, Korzo 14; Croce Azzurra, Ul. Commerctale 26. ISCEM vajenca za trgovino jestvin. Magajna, Ulica Rossetti št. 14, tel. 95-42.2. KROJAŠKI salon za dame in gospode Mozetič, Trg Garibaldi U-I. sprejme takoj v službo vajenko in pol delavca ali delavko. KINO PROSEK-KONfOVEL predvaja danes 23. t. m. z začetkom ob 20. uri barvni film Cinemascope MAŠČEVALEC (II vendicatore) ( SOLSKEVgjSl. Na Državnem tl* ničnem zavodu v Tr vpisovanje za šolsko .. y ti) vsak dan od 9. do J2- rjVJ||< ništvu zavoda v U1 kliu{no # 4, neprekinjeno do septembra 1961. • * * . 0 Ravnateljstvo DržaV,°le s s» industrijske strokov?*,_1 y 10 venskim učnim ieZ1 r», !ni 1961-62 za I., 1‘- fflbra t1 do /ključne 25. septe»Dr *** Na Državnem zn»0! |B Kž ceju s slovenskim tit kov v Trstu, ki im* - redov z znanstvenim zrtje • Črtom tudi #!?, klasičnim učnim načr ši vpisovanje za 5o'sKo- ll, »J 1962 vsak dan od * • (jpci 'J v tajništvu zavoda zaretto vecchio St- a -ggi. no do 25. septembra ‘j, s Navodila glede vp cg|js»' razvidna na zavodov deski. *“** Ravnateljstvo strokovnega tečaja v pr lja, da se vrši vpisovaJd^ hodnje šolsko leto v jot 9. ao 13. ure v taj- p,v. Ob vpisu mora uC®"ri{evaw.' u“ zadnje prijavnico, ki J° K0 prt1 vse oruge listine __*tpmbrJ- vse “te u* septef0 irf zi učenec do 30. / -onra™ * Učenci, ki imajo JJ^ ir izpite v septembru, s |jpr sali takoj po opravlJ * * * tri1' Ravnateljstvo n,~e jya«i •? strokovne šole pri s • vpis*v vešča dijake, da s«t pit v I, II. in tretji ljuje do 25. septembra , delavnik od 10 do id" Za vpis so potrebni dokumenti: -nalit'1 1 Rojstni list od urada; --oljenj"' 2. potrdilo o PrecT, 0čeb! 3. potrdilo o zdra5V'?,te<* 4. zadnje šolsko sP^ # Vsa druga pojasnila na šolskem tajništvu- * * * ta " - Ravnateljstvo državo* ejiii strijskega tečaja v KPJ oddeljenimi razredl javlja, da se vrši VP'"0^ čencev in učenk za ,. H-šolsko leto 1961-1962 za ,fi * III. razred do vkljue' 0 tembra tega leta v 10. do 12 u-e^ Vpisovanje na sloV'°!*tl»! teljišču v Tistu se ie ‘ 6r»; ključilo se bo 25 sep«, ,! raane ure so vsak 13. I Z L PD «Zarja v svojk^'* ^ -f nolaja obvešča izljtn »vtoDf jC in V Bohinj, da bo oB t # peljal 24 t.m. točno jz ^ iz Sempolaja in oD proS(f- < brežine (Križišče). ‘ točnost. *** ✓ Izlet na Blegaš in v -«Fr»nJ» ^ Odhod za izlet na v bolnico »Franja* 24. t.m. ob 6. uri on Fabio Severo. Prosimo Izlet SPD na V nedeljo 8 oktob^ slovensko planinsko let na Nanos, kjer no planinsko Pr0,s,„a co onnovitve društv predvaja danes 23. t. m. z začetkom ob IS- in na prostem Titanus film: «Zavrimo hudodelstvo^ (ALT! alla delinquenza) P Igrajo: JEAN BABILEE, JEAN-MARC ^ PIERRE MONDY Za Vas športnike! Nadaljuje se pri ~ i'** n cassinaS Via Carducci popolna likvidacija vsega blago PRENEHANJA TRGOVINE A PALETO, LODEN, MONTGOMEBV,v0l/ NE JOPICE, SMUČARSKE BW-V? ___ NE ŠPORT MAJICE, SRAJCE, SMUČARSKE CEPICE, NOGAVIC '^ jf LJE ZA SMUČANJE IN ZA POCl J ŠPORTNIKI: SEDAJ JE VAŠA ^ y POMORSKI dnevnik IN ODGOVORI ^aj pomeni poenotenje električnega toka Su semaibe'i V vašem časopisa natbral; ta Je bil »“i sll*eP o . Je raztegnjen B‘k tarif °en°tenju električne 2a ; ad bi vedel, alt niiov ali rep, v korist potroš-Potcv p' e*ektričnih mono- fakfae n*V!ko bi rad vedel, pri nas,P°Sledice b° to imelo Ogovor- vpdlo; da ’ h Mn°go Ljudi je teniv elektJ Silep 0 P°en!>-ni1 kora? * tarif P°m?' '■»do znLrUPTej' tak° d« se 'lek‘ričnih oorornni dobički živeli sn mon0P°loyJ toda !k‘eP sn ■ Taz°čaranje. Ta 10 !e< in ^,prav^al‘ že mno-t!l ttutnn av<>usta letos sta """'Urški SoTjela CIP (med' CenI in m; ■ za določan je C°iotn6o „Wster 2“ industrijo ki so nJrVeda bili tisti, n«itni. p'\le?e s*Pe, zelo dn n' namreč ne '‘"'tiflpoli „S°l ravno električni li,iine8a r,' sedanieaa po-?* njim najbolj ni bil° n zad-” “dno' nobene spremem-"" 'n kr/!1 S-1 med stranka- ’“h sPrememh‘ bil° °bčut' 'brskem V P°litično-go- . 'rrerr, , "arskem . ” "uumno-go- Bač avn°vesju v dr- cla v h ni brilo mop, .. . oi se ... rernlfat e7,traciji sonim sl l,‘vnnd2lskl*Pom. n« novih tarif je ^ niso „ ma;nikliivost v tem, \yr°izva£teVali dejstua, d« ,knem . ,ni stroški pri elek-1 Poiio U n'zai° sorazmer-nto . 'j0110 Proizvodnjo in ot Kpr se ^ po- 'a n zadnjih ’mh Povečala, oi to '"‘tli rej eil Dri* i LULa> bi ljri/e zJfvUoti’ dn bt razne '''k0”- ' V korist porroš "■* !cdai)11 sklep na je ohrn-','^iti, .'P, tarife, to ju Usti 'iltUlco °dek, ki ga imajo . etekt.rične driuoc od zvišane proizvodnje teka, kar gre seveda . vstiiP7, lo, a zmaga n . ne sl9f« Leccom vseeno bi J1 sleil" uiti. Bolj zanimiv? j# srečanju na do^n rejd kjer bo Palermo goste Venezio Srečno pot Triestina 27 milijard din# • * 3 (Nadaljevanje s turo 600 milijon?v zdravstvo 450 miUj0 ,eti»-. V prihodnjih Pe,nl’tano'|t! do zgradili 3 tisoč j j? skih enot, ali sTcofagtird1 Ji več kot v prejšnjin > tih. V komunalni _ .£ bo primarno vprasn p- ba z vodo. povečali zmogljiv° $ flr/irtn irnrlnVfldS ^ dir skega vodovoda dili vodovod IlirS,,.e0i ' ca-Starod. Na *craf nji ročju pa bodo P° ^ dovodno omrežje 0 a do Lokve. V načrtu rekonstrukcija •- ^ev stojna-Hrašče. ”<• ^ plan priporoča tu n8lil tično urejanje jofi javnih vodovodov. električne razsvetli^ drugih komunalnih Glede na velike po vseh šolah * naslednji petletn^.^ ^r. ditev najbolj Per® mo v. Tako bo P0«*!*« diti nove šole v ter po eno v HjV' v Postojni Pivki, ^ ' pA ♦ orGVt OB ® lili A terih šolah pa ° 0 J število učilnic. ,f.” j» šino v Kopru, s^.° -tč a Luciji ter napra fleK» polnih obnovitev^ ^ italijanskih osnovni strokovnih šol )e a f > dograditev P'ran5 ntrS 1''J „1_____ A ~ 1 Lr C* a Cc* N>r i skega šolskega reditev gostinske 5 v pd , ročju kulture ho ji njih letih dogra. pef, t slopje Radia K «6 i ,-ii * ,i vVVf vsote pa bodo reditev kinenm . omrežja, za raaVJ Med drugim °o „ f ,, VS*‘ (1 ' otroške vrtce v Nekaj je odšlo iz našega sveta, iz Jabezovega in mojega sveta in iz sveta vsega okrožja. Kdo bi mogel povedati, kaj je bilo to? Bila Je že tri dni mrtva, je povedal Jabez. Nihče bi ne prišel k njej v njeno kočico med grmovjem, če bi - si njen pes prvi ne la-stii pravice za neprekinje- nim žalnim tuljenjem. Znotraj je na svoji postelji ležala mrtva Zenobija White. Oblečena je bila v svatbeno oblačilo iz bele svile, s poročnim pajčolanom, ki je pokrival njen silno star in zguban obraz. Tudi blago obleke je bilo že orumenelo od starosti. Nekaj je tako odšlo iz našega sveta in Jabez je v svoji osuplosti vedel to prav tako dobro kakor jaz. Nikoli več ne bomo videli Zenobije White, kako stopa tam spodaj po veliki cesti, kako vleče za seboj dolgo vlečko svoje tafta-se obleke po belem prahu, s košaro preko roke in s peresi, vihrajočimi v vetru na velikem klobuku... Nikoli več ne bomo videli Zenobije White, kako stopa tam spodaj po veliki cesti, visoke in stroge in ponosne, te strašno stare ženske, s črnimi bleščečimi očmi pod majhnim črnim pajčolanom, ki je visel z njene rahlo umazane čepice... Zenobije White, strašno v uisne m stare, oblečene v večno rumeni taft kot Sarah Bemhardt na sliki pri Carolu Dura-nu... Zenobije White, ki ji sledi cela procesija mačk... Daleč spodaj v dolini za Jabezovim obrazom sem lahko videl majhno kočijo, obdano z grmovjem. Za trenutek sem lahko videl celo bleščečo belino starega belega konja, ki ga je Zenobija jezdila, odkar je bil žrebe in ki ni nikoli občutil niti komata niti sedla. Starega belega konja, ki je živel na njenem vrtu in ki je napadal vsakega vsiljivca z golimi zobmi in nepodkovanimi kopiti. Starega belega konja, ki tistega jutra ni napadel Jabezovega očeta... Tistega jutra, ko je Ze-nozija White ležala mrtva v svojem svetlem oblačilu, je stal tam turoben in čakal. Vrt je bil poln ptic, kobilarjev in kardinalov in poln psov — grdih rumenih mešancev, ki jih nihče ni maral in ki so prihajali sem — živet s staro Zeno-bijo. Zenobija White s tisočimi zgodbami, ki so ji neprestano zvenele v spominu! Zgodba o tisti noči, ko so razbojniki ukradli starega belega konja in mučili Zenobijo, ji pekli noge v njeni lastni peči! A ni jim povedala, kje je bil denar Odšli so poraženi, ko se je onesvestila. To- da po tem dogodku je Ze-nobijin ponosni korak vendar nekoliko uvel... Njen čas je bil čas mojega starega očeta — takrat je bila visoka ljubka dvajsetletna deklica, ki je jezdila kot Amazonka in ki ji je dvorila polovica fantov iz okrožja. Toda celo v tistih časih je živela sama v koči. Njena mati je bila Indijanka, neka i-rokeška princesa, ki je umrla kmalu po tem, ko je bila Zenobija rojena. Pri dvajsetih je bila popolna sirota. Samotno živeča Zenobija White — v tistih časih, ko so razbojniki in odpadniški Indijanci okužili deželo! Toda Zenobija White, mlada in lepa, je vztrajala v mali hišici pri reki, sama oborožena s pištolo svojega očeta. ♦Saj Zenobija zna paziti nase,* je govoril moj stari oče. Seveda — bil je e-den tistih, ki so jo občudovali. Toda Zenobija je ljubila z vso divjino v svojih črnih očeh mladega Mac Dougala, rdečelasega ognje-viteža, najboljšega jezdeca v okrožju. Bila je na tem, da se z njim poroči, v dolgih poletnih večerih sta skupaj jezdila po divjini. In prepirala sta se, kajti oba sta bila vročekrvna. In njke noči, dva dni preden sta se hotela poročiti, ju je videl moj oče, ki se je vračai iz mlina, kako sta prišla domov. Prepirala sta se in Zenobija je jezdila nekoliko za svojim dragim, zardela, jezna in ljubka. In ko sta prišla do koče, se je obrnila — sama, molče... Moj stari o-če je govoril, da je bila res lepa ženska. In potem, je moj stari o-če še pripovedoval, je Zenobija White stopila v kočo, zapahnila vrata in okna, sedla v kot, se lotila branja Biblije in molila, da bi si ohladila vročo kri-Sedela Je in brala dolgo čez polnoč - v tisti drobni kočici na jasi, ki jo od vseh strani obdajajo visoka drevesa in temen gozd. In medtem ko je Zenobija tako brala, jo Je nenadoma presenetil zvok nekih korakov, slabotnih in zmedenih sredi šumenja španskega bezga — zvok korakov enega ali pa celo več mož. Zenobija White je ugasnila plamen na lojeni sveči in začela poslušati, prisluškovati glasovom z vrta, glasovom sov in vetra, ki je pihai preko reke. In počasi — kajti zvoki korakov niso prenehali, je vzela pi-štoio svojega očeta in u-strelila v vrata, da bi prestrašile, nadležne vsiljivce. Stiel — in potem tišina... Kajti Zenobija je stala tam v temi. 5 ib c pištolo v roki J čakala... f)ho, \ f A vse je bilo ‘J1 W > ci so torej °d*ir»1 , gega kot šum / botno lajanje s j / In zjutraj, 1 st# / povedoval \ je Zenobijo lo pomladansk je posijalo sk na vrtu so pew p* uf ce je posija lo, K j r-svatbeno oblac u o žalo na naslahJ / ni postelji jp fA Ko je vstala ^ dol, je prePev0la \ je pripovedovat staremu očetu nila je vrata pl po vrsti m Vn8, poslednjega ok v’d/, lo obrnjeno tam je sredi * rd^j// zom na tla, p» J gnjenimi mrtev Pogledal se”1 rugicuai — Jp videl zmedem^ se» . braz, ki je drevesom. e \I Nikoli več »pjt deli Zenobije cesijo mačk_*®0 vjj rumeno beier.' PraV J11 tai"tast° M nrahb- White je mrtv£, s«1 rro An o SrtlO J vdn.? sS>( njenem Čilu. K O N]