Največji ▼ Združenih državtb Velja za T»e leto ... $6j00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za faminiirito celo leto $7.00 GLAS Iisfslovenskih.delavcev y Ameriki TSLSTOH: OHelMa 9—3878 KO. 343. — STEV. 243. 01—i Matter September 21, 1908, at the Fort Offtoe at Hew York, H. Y., under Act of Oongroas of Marok 8, 1870 NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 17, 1933. — TOREK, 17. OKTOBRA 1933 TlLlFOy: OHtlm 8—8878 VOLUME XT J. — LETNIK XLL STAVKUJOČI JEKLARJI SO SE VRNIU NA DELO ČE SE BODO PRIZADEVANJA NRA IZJALOVILA BO BREZ DVOMA ZAVLADAL V DEŽELI RADIKALIZEM / Odbor senatorja Wagonerja je izvojeval odločilno zmago. — Položaj v Patersonu se je poostril. — Majnerji so vpoštevali poziv governerja Pincho-ta in se vrnili na delo. — Pomožni delavski tajnik je posvaril delavce in delodajalce pred sabotažo. Velika stavka jeklarjev v Weirton, W. Va., je bila včeraj v Washingtonu uravnana. National Steel Corporation in Weirton Steel Corporation, ki je nekaka njena podružnica, sta včeraj izjavili, da bosta vzeli stavku joče jeklarje nazaj na delo. Meseca decembra se bo vršilo tajno glasovanje, pri katerem bodo izvoljeni delavski zastopniki. Nazaj na delo bodo sprejeti brez izjeme vsi štrajkarji. Uravnava tega štrajka je dosedaj največje uspeh razsodiščne oblasti, kateri načeluje newyorski senator Wagner. Lastniki premogovnikov v zapadnem delu države Kentucky, ki se sprva sploh niso zmenili za poziv senatorja Wagnerja, so začeli popuščati. Drug za drugim se oglašajo, da so pripravljeni z vladnim posredovanjem urediti spore, ki jih imajo z delavci. Pred vojaškim sodiščem je bil obsojen na šest mesecev ječe R. Roberts, voditelj National Miners Union v Gallup, N. M. Robert je pozival stavku joče premogarje, naj pridejo na zborovanje dobro obo- roženi. Dva tisoč štrajkarjev piketira enajst svilarn v Pawtucket, R. I. Stavk&rji zahtevajo višje plače. Svilarji v Paterson, N. J., še vedno stavkajo. S pogoji, ki so jih jim ponudili gospodarji, nikakor niso zadovoljni. Pet tisoč izdelovalcev čevljev, ki so stavkali v New Yorku in bližnjih mestih, se je vrnilo včeraj na delo. Gospodarji so jim zvišali plače in skrajšali delovni čas. V Hoboken, N. J., je včeraj zastavkalo 1 200 pristaniških delavcev Kakih sedem do osem sto jih jim bo danes sledilo. Zahtevajo priznanje unije. FLlNT, Mich., 16. oktobra. — Pred tukajšnjim demokratskim klubom je govoril pomožni delavski tajnik Eduard F. McGrady ter rekel, da bo zavladal v Ameriki fašizem ali pa komunizem, če delodajalci ne bodo hoteli izpolnjevati določb NRA. — Delodajalcem ni treba za vsako malenkost odpuščati delavcev, na drugi strani pa tudi delavcem ni treba za vsako malenkost zastavkati. Vse spore za-more uravnati lokalni delavski urad ali pa razsodi-ščna oblast, kateri načeluje senator Wagner. PITTSBURGH, Pa., 16. oktobra. — Na poziv governerja Pinchota se je v okrožjih mehkega premoga v zapadnem delu Pennsylvanije večina maj-nerjev vrnila na delo. Ko se je strajk bližal koncu petega tedna, so o-stale maj ne, ki so last raznih tovarn, zaprte, ker so jih štrajkarji še vedno piketirali in kompanije jih niso niti poskušale odpreti. V Fayette okraju, kjer se je štrajk pričel in najbolj razširil, je bil predsednik United Mine Workers of America William Feeney odstavljen in na njegovo mesto kot provizorični predsednik imenovan William Hynes. Nemška republika je v nevarnosti S0VJETIS0 ZA SPLOŠNO | RAZOROZITEV Molotov je poslal brzojavko v Ženevo. — Sov-jeti so pripravljeni podpirati v razorožitvi druge države. Moskva, Rusija, 16. oktobra.— Komaj 36 ur zatem, ko se je Nemčija odločila, da zapusti Ligo narodov in razorožit veno konferenco, je predsednik sveta lju&skrh komisarjev. Vječeslalv M. Molotov. brzojavil lordu Cecilu v Ženevo, da je .sovjetska unija, ne glede na politiko drugih držav, bolj kot kdaj poprej prekrivana, da je popolna raizorožitev, ali pa kar mogoče največja razorožitev j sedaj bolj potrebna, kot kdaj po-pej. Ta brzojaivka je bila odgo-1 vor na Cecilovo vprašanje, kak- j šno je mnenje sovjetov glede ra-1 zorožitvenega vprašanja. — Skozi deset ilet, — je brzoja-1 vil Molotov. — je unija socijali-stienih sovjetskih republik brez omahovanja zagovarjala splošno razorožitev kot edino jamstvo za mir. Četudi sovjetska unija zasleduje neodvisno politiko, je vendar obenem pripravljena podpirati vse predloge, ki imajo za »voj »cilj resnično razorožitev. V resnici sovjetska vlada predlaga, da se opustijo vse vrste najbolj napadalnega orožja na suhem, na morju in Iv zraku. Navzlic temu, da vsi sosedje sovjeteke unije ne zasledujejo politike miru, me veseli, da morem v imenu sovjetske unije zagotoviti, da bo sovjetska :vlada storila vse, kar je v njeni moči, da doseže resnično razorožitev. "Iavetetja" pravijo, da mora biti sovjetska unija na straži »vsled razširjenja nemškega fašvzma. Pri tem opozarja list na plebiscit v Estoniji, ki bo odločil, ako naj ima predsednik neomejeno moč, kar kaže. da 'hočejo imeti fašisti popolno oblast v deželi. Enako so na delu fašisti v Letviji in na Finskem. Sovjetsko časopisje zatrjuje, da skuša Nemčija v vseh majhnih baltiških državah vpeljati fašizem ter od tam napasti Rusijo. Vsled tega mora biti sovjetska unija na straži. Vendar pa je sovjetsko časopisje edino v naslednjih posledicah : 1. Hitflerjeva Nemčija je največja sovražnica komunizma in ker ae je ločila od ostalega sveta in mu kljubuje v razorožitvi, bo najbrže kaznovana, kar bo samo v priLog sovjetske Rusije. 2. Ker je Nemčija odstopila od Lige .narodov, bo Liga narodov, katero je Rusija »vedno smatrala za nezmožno, da bi reševala svetovne probleme, v najkrajšem času rarcpuščena. 3. Nastop Nemčije bo najbrže imel za posledico premembo ver-saillske pogodbe, katere Rusija ni nikdar dobravala. POGODBA MED ROMUNSKO _IN TURČIJO Turška pozdravlja obisk ministra Titulescu. — Upa, da bo sklenjena črnomorska zveza. Istanbul, Turčija, 16. oktobra. Romunski zunanji minister Nikolaj Titulescu je v nedeljo prijel v Istanbul in je takoj odpotoval v Angoro, kjer bo podpisal prijateljsko. nevtralno, nenapadalno in pogajalno pogodbo s Turčijo. Ta pogodba, kateri bo slediila v novembru slična pogodba med Turčijo in Jugoslavijo, pomeni velik korak proti uresničenju spLošnega sodelovanja na BaOka-nu. ker se .bodo zbližale Jugoslavija. Romunska, Grška in Turčija. Naloga -viseli teh držav je sedaj pregovoriti Bolgarsko, da se pridruži tej zvezi. Bolgarska se sicer drži v ozadju. kar je posledica njenih izgub iv balkanski in svetovni vojni, vendar pa jo je mogoče oridp-bifri za zvezo, a.ko je ustreežno njenim žet jam, da dobi izhod na Egejsko morje in da se reši vprašanje (bolgarskih manjšin v njenih sosednjih državah. Ako se bailkanske države sporazumejo v tem. tedaj bo na Balkanu zagotovljen stalen mir. Angora, Turška, 16. oktobra. — Zopet, se je pričelo živahno balkansko politično delovanje, ko je prišel v Angoro romunski zunanji minister Titulescu. da podpiše s! Turčijo prijateljsko in nenapa-| dalno pogodbo. • Turški zunanji .minister Tevfik Rirždi bej je rekel: — Naš cilj je vedno bil in bo tudi v bodoče — mir. V tem gremo še celo dalje, J da zrušimo vse meje med balkanskimi državami. V turških diplomatičnih krogih je tudi razširjeno mnenje, da ima Titulescov obisk tudi namen poravnati spor med Rusijo in Ro-J nransko i 10. oktobra v Duesseldorfu Amerikanca Rolan-da Veka iz Meriden, Conn. 'Napadalci bodo prišli v nekaj dneh pred sodišče. Štirje naaijci. ki so napadli "Švicarja Ruegga in Angleža iHardyja, eo bili poslani v koneentaracijsko taborSjce, ■:, .. ^14« »AlOSP Glas Naroda Mtil U Oorp oration > —" ' U Bmzm, Trana. m w. m of lMfc Mm st tbs corporation and sddressss of above ofOesrs: BMsm. Ilinifc ef —sabsttse. New Tsrti CM*. H. I. *GL18 NA BO DA". m k precej Jet, , » ^ ( Obsojeni komunisti. 3. oktobra je drža-vno sodišče za 2ašeito države izreklo razsodbo .proti Krndiji Dragoaniru in tovarišem, ki so bili obtoženi po zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, kar ho delali po navodilih komunističnih centrov v inozemstvu komunistično propagando v jug. državi s tem, da so širili letake in drupa nezakonita sredstva ter pregovarjali druge —- vse z namenom, da bi nasilno i^)remenili politični in socijalni red v državi Državno sodišče je na podlagi preiskoalnega Rodnega nraterijala. objektivnih dejstev- in na podlagi prepričanja, ki ga je dobilo med razpravo, proglasilo za krive in obsodilo: Krndijo Bragomira na 5 tet ječe in 5 let izgube častinh »pravic; Mikierea K«to na 8 let ječe in trajno izgubo kastnih pravie; Sladiča Rami-za na 4 leta ječe in 5 let izgube častnih pravic; Kakdiča Reševa na 2 kti strogega zaf>ora ; Miki-čič Darinko na 9 mesecev strogega zapora; Nikoliča Anteja na 21 leti ječe in 5 let izgube častnih pravic; Begoviča Vlajka, (ki je pobegnil), na 12 let ječe in trajno izpubo častnih .pravic. Wsexu ! obsojencem se šteje v kazen prestani preiskovalni izapor. Oproščeni so obtožbe: Priča Srdja, Čok-jat Ilija, Kozič Milenko. Matija-ščin Antun. AbdJlodžič Asi m, Atijae Tzidor, Sotra Branke, Bre-kalavič Omer (ki je pobegnil) in članek Aleksander (ki je pobegnil). Sodba je izvršljiva. Vladna pomoč poplavljencem. Za. poplavljence je ministrstvo za notranje zadeve v Beogradu poslalo nadaJjnih 100.000 Din preko Narodne banke, podružnice v Ljubljiami. Od tega zneska dobe sreska načel&tva iv Brežicah 5000 Din, v Celju 5000 Din, v Kočevju (za Loški potok m Dolenjo vas) 60,000 Din. v Krškem 5000 Din. v Laškem -5000 Din, v Litiji 30 tisoč Din in v Ljubljani (okolica) 10,000 Din. Georgij Dimitrov in njegova soproga. Obtožnica v hitlerjedkem procesu zaradi požiga berlinskega parlamenta, bolgarskega eunigran-tao Georprije Dimitrova. ki je s svojim odločnim nastopom med procesom vzbudil pozornost vsega sveta, veže tudi mnogo na .Jugoslavijo. V prvi vrsti je njegova soproga Srbkinja. ki se je pred dolgimi leti mnogo udejstvovala v javneim življenju v Beogradu in po drugih mestrh. Dimitrov je Star že preko 50 let in tudi njegova soproga Ljubica, rojena Lvo-ševičeva ni dosti mlajša od njega. Rodila se je v južnih s-rbskih krajih, kjer je imela tri brate o-brtnike, ki pa so 'e umrli. V Beograd je prišla Ljubica v svojih mladih letih kot šivilja in se je kmalu uveljavila. osestniea. da sta malo prej prišla na njeno dvorišče dva razbojnika oblečena, kakor okoliški kmetje, 'in da je eden visok, drugi pa majhen in čokat. Poveljnik straže je sam odbit el1 s posest 11 ico in potem od njene domačije naprej po cesti. Govoril je z raznimi ljudmi, ki so prišli mimo, vse neznance pa je tudi legitimiral. Ob gozdu ob cesti je naletel naposled na dva neznana kmečka moža. ko pa je zahteval legitimacijo, je eden brez besede oddal* nanj revohrerski strel. Živkovič se je zrušil smrtno zadet na cesto, razbojnika pa sta pofbegnila v gozd. BLAZNIKOVE Prati ke za leto 1934 IMAMO V, ZALOGI Cena 20c s poštnino vred. "Glas Naroda 216 West ISth Street ? 4. _ lf«w York, K. T. fl KAKŠNA JE MOČ RUSKE ARMADE O rdeči armadi se mnogo piše in razpravlja, vendar je o njej znano malo zanesljivega. Po sovjetskih podatkih šteje armada danee> 565,000 mož stalne redne vojske tea- vojno milico z obveznim. 8 do 11 mesečnim kadrskini rokom. V slučaju vojne sestaivlja milica posebno rezervno armado. Člani rdeče armade .so danes bolje situirani kot ipripadniki katerihkoli drugih poklicev. izvtzem'?i člane državne policije. Disciplina v vojski ni manjša kakor je bila v carski armadi, ker se polaga velika važnost na propagando meti vojaštvom. Pa tudi med civilnim prebivalstvom se vrši živahna agitacija. V to svrlio prirejajo iposebne 'Vojaške dneve". Vsled tega je nastalo na ozemlju KSSR nešteto strelskih in šport-1 n»h organizacij, ki vzdržujejo voj-! 110 razpol-oženie med mladino. V 'brvši niski arm aid i se voja-st vo ni .smelo 'baviti s politiko, j Častnikom in vojakom je bilo prepovedano udejstvnivanje na poli-j tičnih .sestankih. Sovjeti |>a na-| sprotno zahtevajo od vojaka in častnika politično delavnost. Ogromno važnost polagajo tudi na tehnično o]>remo rdeč^ vojske. Leta 1032 so izdali v to Svrlio o-koli 1.6 milijard zlatih rubljev. Sovjetska Rusija rai/pola'ra danes s 45 tvornicami, ki izdelujejo letala in druge potrebščine. Zanimivo je tudi, da so v SSSR pomladili poveljniki kader, kjer so nadomestili vse starejše bivše carske častnike z mlajšimi močfi. ki .so izšle iz soh-jeiskih vojnih šol. THE LARGEST SLOVBHB DAJLT M V, MU •■---*uu i.m ■'- 11 m iij muimim Cleveland, Ohio. V preteklem letu sem čitala. da( se ljudje čim da4je bolj zanimajo za čitanje ča^soplstn'. In to je resnica. Jafc vem. da se nisem vsa leta poprej toliko zanimala za časopise !:ot pa zadnjih par let. Ko mi je prišel časopis v roke. sem ga analo poveč>jem pregledala, pa ;sem ga že vrgla v kot kot preči-ta:nega. Dopisa iz drugih kraje v še pogledala nisem. Zdaj pa čim-dalje bolj uvidevam, da nas ravno dopisi najbolj zdnižujejo. V.sa čast in priznanje pridnim dopisovalcem. Čitam rada poročila iz domovine kakor titdi poročila ie slovenskih naselbin sirom Amerike. S posebno slastjo čitaan poročila iz Little Falls. New York, ker to je moj rojstni kraj. V petek 6. oktobra pa aui obtiči oko 1 v Peter Zgago v i koloni, kjer piše. da ga vedno povabijo, kadar je 'prireditev v Slovenskem Domu na Žiberšah v Little Falls. To mi je dalo pero v roke. da .sem začela pisati ta dopis. Moj ata so nam večkrat omenjali te Žiberše. ker tako se tudi reče sosednji vasi naše fare Ro.vt v .stari domovini. Rekli .so tudi. da kjer je sedaj Slovenski Dom. smo nekdaj mi živeli. Torej ni čudno, ako posvetim največ poeorno.sti dopisom iz tega kraja. Tamkaj mi tudi .počiva najdražji zaklad Peter Zgaga Ta je iz Brooklyna, pa je resnična. Prijatelj Rudi mi jo je po- fvedal. Rojak je peljal ženo k zobozdravniku. Bila je sitna, klepetava in boječa, da je bilo joj. Ko je sedla v stol, je neprestano vpraševala izobozdrarvnika. koliko škrbin ji bo poruval, če jo bo jako bolelo in kakšne zooe ji bo napravil. Zobozdravnik je postajal nervozen. njen mož pa še bolj. Ona je pa govorila in govorila — ibrez pretstauka. Slednjič se mož ves obupan sklone k nji rekoč: — Ves kaj, sedaj je pa že dosti tega. Kar lepo gobee ®apri in usta odpri, da bo •mogel gas pod začeti z delom. Iz -Waukegana prihajajo karte in pozdravi, da sam ne vera. kam bi ž njimi. Prijatelj Jože mi poroča. da me LLttlefallčanke ne morejo »pozabiti in da ga neprestano silijo, naj mi piše. V Wau-keganu nisem bi! še nikdar. Xe vem. kakšni fantje so tam. ker se obIskorvalike mene spominjajo v naivizočnosti waukeganskih fantov. Dejstvo je. da se me spominjajo. In zato nisem še izguibil u- panja in korajže. * V New Yorku so te dni zaprli moja mamica, ki je umrla 14.inila(lo žensko. ki je bila ob istem rembra 1011 lptfl 1 času s tremi moškimi poročena. (*'e bi bila poročena samo z enim ter bi jih poleg njega imela pet ali šest. bi še danes uživala zlato prostost. novembra 1011 leta. Tskren pozdrav jvsem citat el je m tegra lista, posebno rojakom v Little Falls. X. Y. Mrs. Mary Avsee. roj. Spacapan, 6317 St. flair Ave.. Cleveland. O. DVOBOJ MED ŽENSKAMA. V nekem biulimpeštanskem salonu tsta .-*» pri bridgeu sporekli dve dami. ki .sta svojo ogorčenost trra-li tako daleč, da. sta si napovedali dvoboj. Poslali sta sisekun-dante in sta določili, da se bosta dvobojevali v neki dvorani za bo-renje. Sekundamti so dogovorili uporabo sabelj. Na dan dvoboja .sta .si stopili nasprotnici nasproti, dvorano pa so napolnili gledalci do zadnjega kotička. Ko so nasprotnici obvezali s (predpisanimi bandž-uni. pa sta se tako ustrašili svoje podobe, da sta v zadnjem trenutku odložili orožje, si padli okrog vratu ter se solzni poljubljali j>j-ecl občestvom. ki se je muzalo in s pikrimi opazkami zapuščalo dvorano. Naročite se na "GLAS NARODA" največji slovenski dnevnik t Združenih državah KONEC ZUIDERSKEGA MORJA Te dni so v prisotnosti članov holandske vlade otvorili zaključni r;asip Zuiderskega morja, ki meri 30 km v dolžin«). Zuidersko morje je s tem činom nehalo bivati. S tehničnega vidika je ts del razdeljen v dve ozemlji. Severozapadni del je poginoma dovršen, severno-vzhodni del pa še čaka na osušitev, čeprav je parlament že izglasoval potrebne kredite. Holandska je z dosedanjo osušitvijo Zuiderskega morja pridobila 215.000 ha plodne zemlje in bo na njem lahko naselila 200,000 ljudi. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovat* v stari kraj ali dobHi koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno i« hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje na povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je ea potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmanjše 1 trošk*. Nedrzavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno te dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, EE-ENTRY PERMIT* trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila m zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING CO. TKA VEL BUREAU 216 West 16th Street New York, N.Y. ~ - PLAVAJOČI SPOMENIK Curiška mestna občina, ki je po nedavnih volitvah zopet v rokah socialistične stranke, ki beleži celo porast ghisov in en mandat več kakor doslej, je postavila nekemu dijaku, 'ki je rešil dekle iz voda Curiškega j*pera. originalen spomenik. Xajprej je ponujala rešitelju nagrado v denarju. Dijak pa je to odklonil, nakar -so mestni o-četje sklenili na mestu, kjer je rešitelj potegnil dekle iz vode. zabiti kol in k njemu pripeti plavajočega laboda, ki ima na levi nogi srebrno ploščico in na ujej vgravirano rešiteljevo ime. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ▼ JUGOSLAVIJO Za» $ 2 55 .................. Din. 100 " $ 4 70 ................ Din. 200 $ 6.80 ................. Din. 300 " $11-— ................. Din. 500 " $21.75 .................. Din. 1000 ▼ ITALIJO . Za $ 8.30 ....................lir 100 " $16.45 ................... 12r 200 " $40.10 ................... Lir 500 " $79.75 .................... Lir 1000 "$158.S0 ....................Lir 2000 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo še bolje pogoje. VLAČILA ▼ AMERIŠKIH DOLARJIH Za Izplačilo $5.00 morate poaL&tt— $ 5.75 •» $10.00 »» M 92&09 tt tt --j$I6v- n M fSO.00 >> tt ..... •• • t , 940.00 tt tii a tt tM.OO 11 >* -----.951JS0 Prejemnik dobi t starem kraja izplačilo t dolarjih, nakazila tevrinjesae po Cable Letter za pristojbino |L— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda* MU WEST let* STREET NEW YORK, N. X. Marsikdo me vpraša, ee bo roman na zadnji strani kmalu končan. — Neka čitateljica piše: Najraje bi videla, da bi .se dejanje še celo zimo razvijalo, in za tem naj pride «e lepši na vrsto. Toda kaj govorim. Saj lepši ne more biti. Jaz ji pa odkrito povem, da bo prihodnji roman še -lepši in bolj olrajt. Se lepše bi pa bilo seveda in vse še bolj olrajt. ee bi vsak naročnik pravočasno .vvojo naročnino o»b-novil. * A' kra.t,kem se bodo .začele prireditve v .slovenskih domovih, klubih in (dvoranah. Čez pičel mesec — taiu okoli sv. Martina — jih bo največ. Rojaki »a bodo krstili in se žegnali 7. njim in s tem priredili vinskemu patronu dosti truda in dela. 7. novembra bo pro-hibiciji odzvonilo. Zdi se, da so res začefli bližati boljši ča.si. Iloovpr .se vtaplja v morju pozabi jen ja. .. . * V starokrajskih listih čitam. da je dovolilo ne vem katero ministrstvo sto tisoč dinarjev za poplavi jemce v Sloveniji. Stotlsoč dinarjev ni prav posebno dosti. Vsak minister jih približno toliko na leto zasluži. Popla\fljencev je pa samo >v dolenjskih Strugah nad osemsto, ki bodo v porušenih domovih dolgo zimo zmrzo-vaH in čakali pomladi. 'Pomriadi je šele setev. Do žetve je pa »e dolgo, dolgo. * Starost grleda z "vedrim očesom v preteklost, s tožnlm v prihod-njost. Xie vudnega torej, da je za sedanjast brez vsakega smisla. 4 * Nekatere moške je težko u-gnati. Mlada zakonca sta si uredila poročno gnezdeče »v bližini mesta. Opremila sta hišo. obdelala vrtiček in uživala medene tedne. Toda moškim sč kmalu »toži po prejšnjem življenju. Pravijo, da se človek še tako belega kruh a i kmal .naveliča hi rahrepeni po ovsenjaku. Ne>kega jutra mu je rekla solznih oči: — Sele dva tedna sva poročena. pa si se že zamudil v mestu. Ali veš. da si prišel davi domov, I ko je ie petelin pel. T'pam, da se ' kaj takega ne bo nikdar več zgodilo. — O. nikdar več. nikdar več, draga moja — ji je zatrdi! m pričel bm^iti kuhinjski mož. — Čemu pa brusi« nož? — ga je strahoma vprašala. — Petelina bom zaklal. Saj sem rekel, da se kaj takega ne bo nt-4ar vee egodilo. Nikdar ne bo petelm pel, ko se bom ponoči vračal domov ... •i A.' ~ ..<12 . - - t* , . ' J. ■ ujp NEW TORK, TUESDAY, OCTOKR 17, 1838 JOŽA HERFQRT: Tih«, mirna gladina se je ble-rHIy v vročem junijskem soncu. Ozračje je bilo soparno, nebo sivo-luodro. Veter je zaspal v t»wno-eelenem hirji?. ki je negibno stalo v gosti močvari. Velik, obsežen kos ga je bilo. le sem in tja so bile v t:jem svetle, bleščeče lise gladine, jezercem podobne. Na večer, ko se je sonce spuščalo za ob-ežno barsko ravan, se je pričelo v bičju spet življenje. Z glasnim gi. ik. gik so se glasile vodne kokoške, ponirvk je vwbil mladičke z visokim bi bi bib. bi, brhibi bih. Ko pa je pričelo šele-:teti bičje v rahlem večernem vetru. ko so zaplue po gladini prve kokoške, ki >.o se prej skrivale v ŠKvju pred vročimi sončnimi žarki. se je oglasilo bičje s svojo pesmijo. Čudna pesem je to bila. Tiho je pričela, vedno glusnejšn. obstala na določeni višini in sj>ela polagoma zamrla. Dore. dorre. karre. kare. kick. kiek.... Dere, dorre, karre. kare v pozno noč. Gledaš, gledaš, ptice ne zapaziš. ČV boš pa tiho >edel ob trstju. boš videl ptiča, skoro škorčeve velikosti, sivorjavega hrVta. bledorume-nih prsi; preko oči se mu vleče be-lorumena proga — to je trstni dro-zeg. pevec naših močvirij. Nikdar ti ne rrleti na vrh trsta. Prej se je pot'kal med šavj^m in rastlinjem tik nad vodo, kjer je lovil žužke in ličinke. Ko pa se mu je zahotelo pesmi, je splezal na vrh trsta. Peroti je malo povesil in že mu je grlo zatrepetalo v Čudni pesmi naših močvirij. Ko je postalo mlado bičje dovolj močno, tedaj je s svojim petjem že očaral samico. Pričela sta si graditi gnezdo. Visoko nad vodo sta ga postavila, med tri trste sta ga spetla, m jih ovila s travo, da je varno stalo na višini. Vse poletje je bilo bičje polno te pesmi. Na jesen pa. ko je uti- BICJE JE GLASNO hnila. so postale zato vodne kokoške glasnejše. Pridružili so >e jim škorci. Kokoške so bile glasne, vendar pa niso prekričale glasnih, kle-petavih škorcev. To je bilo na jesen. ko so se škorci zbirali v jate in za-rnčili bičje s svojimi perot-mi. Na jesen bičje ni bilo več zeleno. Dozorelo je in se posušilo, rja-sto rumeno je bilo in še bolj šumelo v najrahlejšem vetru. Na večer j< trst je vedno oživelo. Nepregledne jate škorcev so letale s polja, gia-siio čebljajoč, letale nad bičjem. pa s* šume spuščale vanj. Potem so postali njihovi glasovi tožeči, ko da bi se hoteli posloviti. Tako so tožili vse dtlej. dokjer jih ni vvel u--odni mrak. dokler niso zaupali svojih kril tihi oktoberski noči. — Trstni drozeg je že prej zapustil svoje letno domovanje, pa se skoro neopaženo umaknil v dežele sonca. Se vodne kokoške so šle za škorci. Topla močvirja Italije, nezamrzla jezera višjega juga so oživela ob neštetih jatah lisk in tukalic. Ostali so samo redki stari samci, še celo ponirki so se umaknili iz močvirij in šli ob vodah proti mestu. To je bilo jeseni. Pozimi pa so po-setile bičje divje race. Tista trstna vodna gladina jim je bila v varno zavetišče. Prišle so naše velike divje race, s severa pa njih manjše tovarišiee. race potapljavke in ža-ga rji so bili tedaj njihova družba Ko so pa kopnele poslednje lise snega po močvirnih travnikih, ko se je febru-ar ^klanjal marcu v naročje, tedaj so ostale v bičju divje race. Niso jih motile vesele, neugnane vodne kokoške s svojim kričanjem. V prvi tihi pomladni mesečni noči je klical lep izelenogla-vi samec, ki je imel od vse zimske. ! jate najlepše modroizpreminjajoče se zrcalce na perotih in najmočnejše krivce z glasnim vek. vek, vek. krek. krek krek, bret, bret. samico. In tisto leto .so v bičju ob pesmi trstnega drozga prvič zapla- vale mlade divje race. Tedaj se je iz bičja prvič glasil svareči, vendar valeči vek. vek race. ki je vodila mladiče ob pesmi bičja, dorre, dore. karre, kare. TRAGIČNA SMRT VSEUČILl-ŠKE6A PROFESORJA V Amsterdamu se je te dni u-strelil dr P. Bhrenfels, profesor teoretične fizike na univerzi v Levdenu. Obiskal je svojega 15-letnega slaboumnega sina v Pedagoškem »zavodu v Amsterdamu. Po obisku je streljal z revolverjem najprej na sina; ki ga je hudo ranil, potem pa še nase in se je usmrtil. Bhrenfels je bil rodom Dunaj-čan in je predaval fiziko in matematiko na raznidi univerzah. V .svoji stroki je bil .naslednik Lud-wika Koltzmanna. utemeljitelja teorije o planih kot nadaljevanje statistične mehanike. Ehrenfels je bil oster logičen mislec. Na lev-den.sko univerzo ga je pozval profesor Lore nt z, ki je našel v Ehrenfelsu ne le dostojnega nadaljevalca svoje znanosti, ampak tudi sijajnega predavatelja in pedagoga, ki je bil slušateljem v vsakem pogledu vzoren učitelj. GLAS NARODA" zopet pošiljamo v do-movino. Kdor Ra hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne po- V*1 • siljamo. OKOSTNJAK NA VERIGI MUZIKALNI SPOMIN 'a nemška raziskovalca sta proučevala dejstvo, da se človeku poza'bljeni muzikalni motivi brez zunanjega povoda in sami od sebe vračajo v spomin. Svoje poskuse ?>ta delala z 200 glasbeniki in sta odkrila, da vlada v tem pojavljanju muzikalnih motivov neka periodičnost. f-asovni interval, ko se motiv pojavi najživeje znova, pna-š« običajno 46 ur. so pa osebe, ki sr jim pojavi v nižjih intervalih do 23 ur. Knjigarna "Glas Naroda" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street. New York POVESTI in ROMANI (Nadaljevanje-* Prat boijl__ Patri*. por«*st is Irske jnnaSke do- Frva ljubezen ........ ro corah in dolinah Pat liIra vlpavra — Peslednji Mehikanec Pravljice H. M ajar . ...M Pred tri sni. Predem in nild v cTMMfaau_ ITCt- Prifodbe febeliee Maja, trda ves Ptiee selivke, trda res_____ tred Pepelniki Peznava Pravljice In 1. sveaek 2. sreeek Prvi« med Indijanci Preganjanje indijanskih ml«j h* Spomin znanega polevalra _________lit Stritarjeva Anthologtja. broS ........M Si sto Šesto, povest Is Abrncev _______M Sin medvedjega lovca, Potopisni roman ----------------~ ----------------------- Študent naj bo. V. zv...................J5 Sveta Nothurga ............................ Spisje, male povesti_________________....JSS Stezosledec_______.'._______________________M Šopek Samotarke ____________________S5 Sveta nai .....................................JO Svetlobe in sence ..............................lil Slike (lCefiko)_________________________M Spake, humoreska, trda ve«.___..JW SnAKESPEABEVA DELA: Maehbet, trdo vez._____________________3% brodi rano —---------------- Othelo...............................7t Sen Kresne no«---—_____.71 Splošna Knjižnica: 8t 3. (Ivan Rozman) ..Testament ljudska drama v 4 dej., broi. 106 strani ..............................'jI fit. 4. (Cvetko Goier) .Poletne klasje. Izbrane peaml, 184 str., brollrano ..............—___... •St. «. (Novak) Ljnobsumnost Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 strani, broS. ...............-35 St a Akt Iter. 1IS ------------------75 Stev. 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) ProMcari sodobne filozofije, 847 strani, broi.-------7* St. tO. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue, relljefna karikatura In minulosti, 59 str« broi.____2fi St. 11. (Pavel <3oUa) Poterikove božična povest St. 14. (Dr. Kart narodnogospodarski spis, pošlo* venll dr.»Albin Ogrls, 23» str.> bral. ... .».„.....t. St. 18. Manri In Joto« court. Benee Manpepin fltic (teka Ud*c) tmkttje, 1, 112 9tan broi. Št. 17. (Prosper Marimee) Verne duše v vieah. povest, prevel Mlr-Ko Pretnar, 80 «tra. ___________St Št. 10. (Gerbart Hsnptmsn) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Fantek, 124 strani, brofi._________M ŠL 20. (Jul. Zeyer) Gempstl In Komurasaki, japonski roman, la CeSCine prevel dr. Fran Bradač, 154 strani. hroS. _______________45 Št 21. (Frilolla Žolna) Dvanajst knUkotsioih zgodbic, II., 73 str. broi. ......................................... Št 22. (Tolstoj) Kreutzerjeva sonata .M Št. 23. (Sophokies) Antigone, Sal-na Igra, poslov. C. Golar, 60 str. broširano ..........—...._________..._____JJ® Št 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, L del, 355 str* broS. ___________________________jf Št 536. Poslednji dnevi PompeJa, IL del----------------------------------h Št 26. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. broi ...,„_________________jg Št 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva sa brezposelne, SO str., brofi. ..........35 Št 29. Tarzan sin opic. trdo ves....L2Q St 31. Roka roko ..........................85 Št. 32. Živeti ............-.................M Št 35. (Gaj Salustij Krisp) Vojna a Jngurto, poslov. Ant Dokler, 128 »hrani, broi. ---------------.£0 St. 36. (Ksaver Mefiko) Listki, 144 strani ......................M St. 37. Damage iivall _______________SO St. 88. Tarzan in svet ______________..L— Štev. 89. La Boheme ____________M Št. 47. Misterlj dn&e __________...L— Stev. 48. Tarzanove »vali ..........JM Stev. 49. Tarzanov sin, trd ves ....1.8Q Št. 50. Sttka De Graye ______________L2t St. 51. Slot, balade fn romance....^ St. 54. V meteiu —.................. St. 05. Namišljeni bolnik_________M Št 56. To in onkraj 8*41*..........Ji it OS. Qhkd (Hanson) ----------M St. 69. (Dostojevski) Zapiski Iz jsrjvega a le nista dala miru oblastim, ju je nekega dne obiskal detektiv, ki jima je po ovinkih dal razumeti, da je bolje, če popolnoma opustita iskanje svoje hčere. Vsa strta sta tedaj oče in jna.ti zaprla bol izginotja v* svoje roditeflj^ko srce, na tihem pa sta le še upala, da se morda kdaj pojasni skrivnostna zadeva, zločin, ki .sta ga domnevala, in način smrti ljubljenega otroka. Zdaj je nedvomno izpričano, da je okostnjak na verigi ostanek, ženskega trupla in ni dvoma, da je Ibila- ta žrtev Klara Mannesgoldova. Okrutni goveraer je1 svoji hčeri v zadoščenje zaprl njeno sotekmova.l-ko v ljubezni v klet, jo ondi priklenil na verigo ter jo nazadnje. ko so jo tza.pnstile telesne moči, dal zazidati, da bi zločin nikoli ne prišel na dan. SIROTI Spisal A, D. ENNEEY Št 61. St «2. lAjei, I. del (Doetojevkt St. 62. Idljot, JI del__________90 (Golar) Bratje In sestra..^.« t JO Poziv! Izdajanje lista je v zvezi i velikimi stroški. Mho go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da Jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo na-ročnino točno. Uprav* "0. N." Sočutje z ubogo Henriko se je že poznalo iia obrazih celo najtrdovratnejšini ined temi lalikoživci, vajenim smejati se bolečinam, ki jili niso zadevale v živo. Posebno Floretta ni mogla več zadrževati solz. — Ubogo dekle! — je zacepetala, opirajoč se na ramo viteza de Vaudreya. Roger je bil stisnjenih pesti v duši hud boj. Še nikoli ni videla markizova družba plemiča tako čudnega vedenja. Vsi ljudje iz te družbe so videli v njem nekakšnega filozofa, ki je živel, kakor je pač naneslo naključje, ne da bi se zmenil za tu, kar se je godilo okrog njega. V svojih stikih je imel de Vaudrev malo iskrenih prijateljev, zato pa več prisklednikov, ki se vedno radi zbirajo okrog imenitnih ljudi, a to so uavaMno podle duše najnižje vrste. Roger je 'bil splošno priljubljen kot mož odkritega, simpatičnega značaja. Nekateri njegovi tovariši so bili to pot že opazili njegov zamišljeni obraz. Sklepali ko iz tega. da mu ni po volji to, kar se je godilo tu vpričo njega. Nihče pa ni slutil, kaj se bo zgodilo. Roger je še vedno nepremično stal. Flo-reta ga je slišala šepetati: — Oh! To je grozno I Markiz se je pa na videz zelo zanimal za usodo slepe sirote. — No, le pomirite se, gospodična, je tolažil Henriko, — takoj ukrenem vse potrebno, pošljem svoje ljudi, pošljem jili deset, če bo treba. .. Markizovim gostom je bil po teh bese-i dah kot ^da se jim je odvalil kamen od srca. Mislili so, kakor tudi Henrika, da se je dal de Presles omehčati. Vidno je bilo tudi splošno razočaranje, ko je markiz izjavil: — Poiskati liočem slepo siroto iu jo privesti sem. — Njo! — je vzkliknila Henrika., v to vilo!. .. z menoj!... to pomeni dvojno one-čaščenje namestu enega, dve žrtvi namestu ene... In to je vse, kar mi morete odgovoriti!. .. In nihče tu nima glasu, da bi ga (dvignil proti vam. Torej lahko mirne duše trdim, da med temi lahkoživei in razuzdanci ni nobenega plemiča! Kdo bi mogel verjeti ? — splošen smeh je bil odgovor na to težko žalitev, ki jo je vrglo dekle v obraz vsem tem plemičem, pogreznjeni mv moralno močvirje. Samo Roger de Vaudrev je čutil, kako mu pritiska kri v glavo. Razumel je vse, kar je bilo nečastnega v vedenju teh ljudi, ki so se smejali časti ubogega dekleta in se naslajali liki divje zveri nad ro resnično, globoko bolestjo. In od jeze je stri čašo, ki jo je držal v roki. Floretta je opazila njegovo razburjenje. — Stvar se kazi, — je zacepetala Juliji. Ta čas je stopil markiz korak naprej, da bi se približal svoji žrtvi in z izrazom zaničujoče samozavesti «e je zahehetal, rekoč: — Motite se, lepotica, tu smo vsi resnični in dobri plemiči. Drhteč po vsem telesu je Henrika dvignila glavo in ošinila s plamtečim pogledom tiste, ki so se smejali njenemu obupu, potem je pa nadaljevala: — Ponavljam, da med vami ni nobenega poštenjaka. To pot se pa Roger ni mogel več premagovati. Z močno roko je pahnil od sebe vse, ki so ga ločili od Henrike, potem pa je stopil k nji, se ji poklonil in dejal ves rdeč od jeze: — Motite se, gospddična. Grobna tišina je nastala po teh besedah. Vsi pogledi so se obrnili na viteza, ki je bil tako nepričakovano stopil v ospredje... Vsi so napeto pričakovali, kaj bo storil. De Presles se ni niti ganil. Poznalo se mu je pa, da je prebledel, čeprav je imel na obrazu debelo plast barvila. Njegove oči so metale strele na moža, ki se je tako nepričakovano zavzel za njegovo žrtev. Vendar je pa poskusil nasmehniti se in ustnice so se mu krčevito raztegnile. Okrog sebe je zaslišal rahlo mrmranje, ne da bi dobro razumel, kaj pomeni. Bilo je vendar jasno, da se je zdelo vede- nje mladega viteza vsem zelo drzno, da je bil vitezov nastop proti vsemu pričakovanju; družbi se je zdelo malo čudno, da pozablja, da je gost markiza de Preslesa. Nihče si pa ni upal pokarati ga odkrito za to, da je nastopil proti markizu v trenutku, ko je šlo za dekliško čast. Nastopil je odločilni trenutek. , Brez oklevanja je Roger ponudil Henriki roko in dejal počasi, naglašujoč vsako besedo: — Sprejmite to roko, gospodična, to je roka plemiča... Naslonite se nanjo 'brez strahu in pojdiva odtod. .. Henriki je zažarel obraz od veselja; končno se je našel nelddo, ki bo rešil njeno čast. — Ah, hvala... hvala, gospdd! — je vzkliknila in se oprijela vitezove roke. Toda pod težo srditega markizovega pogleda se je zopet ustrašila in zašepetala: — Pojdiva, gospod, pojdiva hitro, za božjo voljo vas prosim!... Toda markiz je bil zadet v živo. Nepričakovano vmešavanje mladega viteza v njegove posle se mu je zdelo izzivanje, grožnja. .. In videč, da hoče Roger odvesti Henriko, je skočil proti njima, da bi jima preprečil odhod. — Oprostite, gospod, — je dejal na videz še mirno, — sem v svojem domu ;x>d nobenim pogojem ne bom dovolil... — Ah, pustite naju oditi, markiz! — Šalite se, vitez, ne dovolim... Ni izgovoril svoje misli. Tisti hip je začela biti ura. — Oujte, — je nadaljeval de Presles, — polnoč! Ob tej uri ni še nikoli nihče odšel iz te vile... — Torej 'bova midva prva! — je vzkliknil vitez. Stopil je pred markiza in se pripravil odriniti ga s poti. — No< umaknite, se! — je zagodrnjal Roger. — Le hitro, nama se mudi. — Oho, to je pa že od sile. Ali veste, da govorite z menoj kot s služabnikom. Roger in de Presles sta že držala v rokah meče. Pripravila sta se na dvoboj. Njuni prijatelji so takoj priskočili, da bi ju ločili. Ženske so kričale, plakale, prosile. FloreHta je skočila k vitezu. Julija pa k markizu. Nastopil je trenutek grozne negotovosti in strahu za ubogo Henriko, ki je. mislila, da je znova v rokah brezvestnega razu-zdanca. Prestrašeno dekle je sklenilo roke, proseč boga. naj ji pomaga in ohrani njenega plemenitega zaščitnika, ki naj bi se boril, da poskusi rešiti njo. — Bože moj!... Usmili se naju... Varuj naju! — je šepetala vsa iz sebe. Markiz de Presles se je končno iztrgal iz rok svojih prijateljev, ki so hoteli dvohoj preprečiti. Drhteč od jeze je zaklioal svojim prijateljem, da-mora to žalitev oprati kri. Iztrgal se je prijateljem iz rok, potegnil meč iz nožnice in stopil izzivajoče pred viteza. Nadaljevanje sledi., Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo It* pih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, Id ▼as bo zaniniala. Cene so zelo smerne* Knjigarna "Glas Naroda" ItA« BABOO A- «5S?REGINA Roman iz : življenja: Z A * G L A 8 NARODA** PRIREDIL I. H , 58 Dobro naj bo imela tvoja hči, draga gospa Regrna. In ti Val-ter, mop prijatelj, boš »zadovoljen s svojim Tomom. Nič mi ne bo višjega, kot sreča tvoje hčere. Poplačal »vama bom vajino dobroto, draga mi prijatelja; počivajta mirno v tuji zemlji. Kaj si je mislila teta Greta! Uršika v kak izavod ? 'Da bi bolestno hrepenela po svojem stricu Tomu, da bi jo pokvaril s stoterimi neumnostmi in površnostmi! V dekliškem za*vodu pridejo skupaj različna dekleta. Xe, lTršika bo ostala pri njem; ni si mogel misliti, kako bi bilo mogoče, da je ne bi vsaik dan imel poleg sebe. Tedaj pa mu naenkrat leže neka misel na težko srce. Ako bi Uršika nekega dne s kakim tujim človekom, ki bi ga ljubila, odšla iz hiše? Tom globoko vzdihme, nato pa prepodi to misel. Na to ne bme misliti, -ne sedaj — še dolgo ne, saj bo za, to še dovolj časa. Saj jc bila še tako mlada. leta bo njegova, samo njegova.vSamo ne pieveč se ukvarjati z mislijo, da jo bo nekega dne moral oddati. Proč s temi mirnimi! Naglo odide k notarju, ki je ra»vno skončal svoje posle. J- Ali imate t»e malo časa, gospod svetnik? Notar pogleda na uro. * — Ako ne bo vzelo dolgo. Sedaj moram najprej v Erfurt, da tam uredim nekatere zadeve. Jutri dopoldne pridem zopet k vam. Ce imate še kaj važnega — prosim. — Potem morete iti takoj z menoj v Brfurt, gospod svetnik. — Ali gres-te še danen enkrat tja? — Da, pripeljati hočem .svojo teto in mojo »varovanko. Ravno o njej bi a vami gov-oril. 'Njen oče in mati sta malo pred najinim odhodom iz Traneraala olba en dan umrla. Očeta so ustrelili bolj-ševiki. ko je skušal, uporne delavce -pomiriti, mati pa je vsled raz-burjemosti umrla za srčno kapjo. Temai dvoma' človekoma sem dolžan tolike hcaležuosti. da. smatram za svojo dolžnost, da se zavzamem za njuno hčerko. V moji hiši naj iuja svoj dom. jaz pa bom njen »varuh. Stara je šele petnajst let. Zato bi vas prosil, da mi v Lej zadevi pomagate, da bo vse gladko rešeno. Notair se je v svonem poklicni, ki mu je prinesel marsikatero presenečenje, že odvadil, da bi se čemu še čudil. Prikloni se in pravi mirno: — To bomo uredili breia vsadke težave. Ako mi ob priložnosti izročite listine .«voje varovanke, kakor tudi mrtvaški list in osebne zadeve njenih starišev, ibom vse naglo spravil v tir. — To se bo zgodilo, gospod svetnik. — Seveda bo za vas mnogo boljše, ako ne živite sam v svoji hiši. — To mislim tudi jaz. In moja teta bo na mojem domu srospo-uLnja ter bo obenctm imela miojo varovanko T>od svdjo oskrbo. — Za to je vaša j?o.la? — O, draga teta Greta, prositi vas moram za oprostitev, da 8em tako dolgo spala. Ako me Kristina ne Ibi zbudila, bi še sedaj spala. — To je prav. Mladost potrebuje spanja. Samo žal mi je, da tem ti mogla dati tako majhno sobi-co. Uršika ji -poljubi rofko. Sbieh se ji razlije čez obratz. — Meni se zdi velika, ikajti naše sobe v leseni hiši niso bile nič večje in «o morale zadostovati za sta riše in za mane. In moja kabina na pamiku je bila še manjša. V Kapstaidtu in v Hamburgu sem seveda imela večjo sobo. toda .sem bila v nji popolndma izgubljena. Tako lepe sobe. kot je tvoja sprejemna soba, pa nisem nikdar imela. Nase sobe »v ilieseni hiši so bile zelo skromno opremljene. Teta Greta se čudi. — Se bolj skromno? — Seveda! Moraš pomisliti, da je bilo treba našo hišo tekom let večkrat preseliti Kolikor da»lje je 'bila zgrajena avtomobilska cesta, toliko dalje smo se morali preseliti. Tn vendar .s/mo bili veseli, da smo imeli to hišico, ker bi morali drugače stanovati v šotoru. T »rdi stric Tom je moral z Mr. Brojulnoim stanovati v šotoru. — Da. da. o tem mi je Total pisal. Se mnogo mi morata o tem povedati. Ljubi' Bog. potem ste morali tam doli imeti izelo težavno življenje. — Težav vn skrbi ni primanjkovalo, toda je bilo tudi zelo lepo. Bili smo vsi skupaj. In stariši so bili sama dobrota in ljubezen do mene in stric« Toma. Vsak dan je bil pri nas, če je imel le malo časa. In ob nedeljah je bil od jutra do večera naš gost. Teta Greta we ni utrudila izpraševati m poslušati in Uršika je morala pripovedovati tudi a tfmrti svojih starišev — tedaj pa se ji glas prelomi in oči so se Ji porosile. Teta Greta jo -pritisne k »sebi. — Ubogo dekle, koliko bridikotiti si že morafla navzlic svoji mladosti iprenesti. Toda sedaj se ne smeš več tako žalostiti: s tem ti ni nič ponnagano in sam*> škoduje tvojetmu zdravju. Tudi strica Tnma bi to zelo žalostilo. Samo počakaj, kadar boš enkrat v njegovi hiši v Uangenfurtu. Jjepo. krasno je tam. Kot grad stoji ve-laka hiša »redi parka in tvse sobe so krasno opremljene. Kar verjeti ne morem, da bom tunli jaz živela v tej krasni okolici. — To je samo ob sebi ra*mumljivo! Stric Tom bo vendar svojo teto. ki jo ima tako rad. vzel k sebi. Drugače sploh ne more atoriti. Tako dober. iLsm.iljen in velikodušen je. Nikdo ni tak kot je on; .kakor moj oče. Oba sta si bila podobna po značaju in mišljenju; samo oče je bil starejši in resnejši. Stric Tom je bil «ved-na veswl in to je vseim napravilo srce lahko. Mama je pogosto reklu: — Ntaš varovanec. To»m. je c*a nas pravi dar božji iti «a celo taborišče. —,To se»m tudmagati mi in ustreči mojim željam, ice so bile tudi še ta'ko zamotane in otročje. In Uršika še dalje pripoveduje o Tomu m pri tem so ji zaža-rele oči in biLa je polna ganjenosti. Vedno več dogodkov iz taborna se je spomnila in jih je .pripovedovala, da bi ji mogla dokazati, kako dober človek je Tom, kako je v taborišču »vedno ve del za svet in kako je za vse skrbel. (Dalje .prihodnjič.) PO DVEH LETIH RAZKRITA UMORA Skoplje, 2. novembra. Po dveh dolgih letih sta popolnoma razkrita dva umora, ki ju je zagrešil bivši ruski polkovnik Vladimir Potjehin. Njegova dva zločina sta razkrita po izpovedbi, do katere se je tzločinec kakor RazkolnikoV napos!«ed odločil po dolgih - tiuševnih borbah. Polkovnik Potjehin je koncem avgusta leta 1931 ustrelil svojo ženo Katarino in svojo taščo, trupli pa zakopal na »vrtu svoje- hišice na periferiji Skoplja. Med ruskimi emigranti v Skoplju se je že tedaj govorilo, da je pripovedovanje polkovnjka Potjehina., ki je trdil, da sta mu žena in tašča nenadoma odpotovali v inozemstvo, dokaj sumljivo. Potjehin pa je bil samotar in tiidi rojakom niso bile znane razmere /v njegovi hiši. Ker so Rasi po Skoplju govorili, da ne morejo verjeti, da bi Olga Kazlovska. Potjehinova tašča, odpotovala brez slovesa, je policija poklicala Potjehina. da bi pojasnil nenavadno potovanje tašče in žene. -Potjehin je mirno pripovedoval, da se je tašča že dolgo odpravljala v inozemstvo in da je imela tudi že pripravljen litvan-ski potni list. njena hči pa se je šele v zadnjem ihipu odločila, da spremlja v Sarajevo, kjer ima neke »znance in kjer namerava ostati dalje časa v kopališču. Ko je poteklo več mesecev in so Rusi spet izrazili svoj sunn, je policija ponovno klicala Potjehina. če ve kaj o svoji ženi in tašči. Potjehin je tedaj dejal, da mu je žena samo -enkrat pisala iz Sarajeva in da od teda ni več glasu o njej in tašči. Lani enkrat pa je pripovedoval, da je tašča umrla v Budimpešti kot žrtev neke avtomobilske nesreče, žena pa da je nekje v inozemstvu. Policija je bila medtem že ugotovila, da ni Katarina Potjehinova nikdar prebivata v Sarajevu, pozneje pa je dobila tudi od policije iz Budimpešte poročilo, da ni res, da bi bila kdaj tam prebivala Olga Ko-zlovska in da je popolnoma zanesljivo ugotovljeno, da ni bilo avtomobilske nesreče, pri kateri bi bila izgubila življenje oseba tega imena. Vsa ta poročila so dokazovala. da so polkovnikove izjave neresnične, in je policija začela moža na skrivaj vestno opazovati. Agenti pa niso mogli odkriti ničesar posebnega. Mož je samota ril kakor poprej, videlo pa se je, da nekaj prikiva in da se tudi dobro zaveda tajnega nadzorstva. Pred šestimi tedni je polkovnik izigral svoj zadnji adut. Sam je prišel na policijo ter pokazal raizglednico iz Varšave, na kateri je bilo pisano v ruščini r. ženskim podpisom, kako je njegova žena našla dobre prijatelje v Varšavi, s katerimi namerava v kratkem odpotovati v Ajmeriko. Na kratko se je Katarina s to razglednico poslavljala le od svojega moža ter omenila tudi nenadno smrt svoje matere v Bu-|dlmipešti. Na policiji so to raz-| glednico pridržali, da bi primerjali roko,pLs z originalnimi pismi CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo ENGLISH SLOVENE READER STANE SAMO $2 Naročite ga pri — KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 WEST 18th STREET • NEW YORK CITY Katarine Potjehinove. Ta originalna pisma je policija dobila od nekih sorodnikov Olge Kozlovske iz Rige, ki so se na policijo obrnili »zaradi skrivnostne usode matere in hčerke. O teh originalnih pismih Potjehin ni vedel ničesar. Tehnični oddelek policije v Beogradu je takoj ugotovil, da rokopisa nista identična, policija pa se je obrnila tudi v Varšavo, če je res. da prebiva tam Katarina Potjehinova. Potjehin, ki je s po-moqjo nekih rojakov cv Varšavi izvedel mistifikacijo z razglednico, je kmalu uvidel. da se mu trik ni posrečil in da je »z njim svoj položaj še poslabšal. (Nadzirali so ga 'še bolj skrbno kakor poprej ter čakali na poročilo iz Varšave. Predno je to poročilo prišlo, pa se je »zločinec sam odločil za priznanje. Dva svoja rojaka je poklical k sebi na dom. potem pa stopil na policijo ter prosil policijskega uradnika, naj gre z njim, da mu bo razodel nekaj zelo važnega. Potjehin je- že od daleč dišal1 po žganju in ker ni hotel govoriti v uradu, so šii na njegov dom, kjer je pripravil papir in (Vnilo. Najprej je na dolgo in široko opisoval svoje življenje, kako je bil nekdaj bogat in kako je z malimi ostanki svojega premoženja pribežal v Jugoslavijo in se pred 7 leti naselil iv Skoplju. Leta 1927 si je zgradil malo hišico, s Katarino pa se je poročil leta 1029. Zatrjeval je. da je mlada ženska njega, ki je že prileten varala že od .začetka in da je slučajno o tem dobil mnogo dokazov. Aprila 1931 je pisala tašča. da bi tse rada priselila k njemu in Katarina ji je šla naproti v Beograd. V Beogradu se je sestala S svojim ljubimcem, nekim bivšim ruskim oficirjem, in tašča je prrsla'v Skoplje z namenom, da odvede hčer s seboj. Potjehin pravi, da je ženi vse odpustil, ter jo prosil, naj ostane pri njem Žena »ni hotela. Ko je- prišel dan slovesa, je bil tako razburjen, da sploh ni vedel, kaj dela. Ker so bil* vse njegove prošnje zaman, je zgrabil za revolver in ženo u-strelil. Hotel je ustreliti tudi sebe, a ker je baš tedaj planila v sobo tašča, je ustrelil še njo kot povzročiteljico »vsega gorja. Sprožil je potem tudi proti sebi, v revolverju ni bilo nobenega naboja več. Na vrtu je potem trupli položil v dve jami, ki sta še -ostali od zidarskega dela. Sedmi dan po zločinu se je odpelJaJ' rv Beograd in je tam v ruski cerkvi plačal 9edmino za ženo in taščo. Na ženinem grobu je vsak dan molil in poileti je m njem prespal tudi mnogo noči. Pravi, da se mu žena .prikazuje v sanjah. Ko je v«e to izpovedal, je policiste in priče odvedel na vrt. Ženin grob je pokazal takoj, astanke tašče pa so morali »precej dolgo Iskati, ker so ves vrt bohotno prerastle koprive. Med žalostnim iskanjem se je zbrala okrog vrta velika množica ljudi, kajti po mestu se je raizne-sel glas, da se Potjehin izpoveduje. Potjehina so po izpovedbi takoj odfveli v zapor in je .policija prepričana, da je umora res izvršil izaradi ljubosumnosti, misli pa. da ni streljal v afektu, marveč da se je na krvavo delo že dalje časa pripravljal. SKAZENI OBRAZ LAŽNE GRETE GARBO Koliko je vreden obrav?. ki je podoben obrazu Grete Garbo. pa se skazi in izgubi značilne poteze, da mu ni več sličen? O tem vprašanju je pred kratkim razpravljalo neke švedsko sodišče in je prišlo do zaključka, da je takšno obličje vre dno najmanj 10.000 švedskih kron. Zadevna obravnava je bila ^ Sollentuni na Švedskem. Zgodovina procesa je skoraj toliko zanimiva kakor zaključek sodišča za odškodnino. Neka gospodična, z ime nom Eivor Noerstroem iz Ulriska je namreč bila izbrana na nekom dijaškem sestanku za dekle z obrazom, ki najbolj sliči obrazu božan stvene Grete. To priliko je brž iz -! rabila neka filmska tvornica, ki jp angažirala Noerstroemovo na fil*n "Lažna Greta Garbo". Ta film je*bil sreča in uspeh Noerstroenfbve. obenem pa t ud' njena katastrofa, kajti po-sred-stvom tega filma se je filmska junakinja seznanila z Goestalrjeni Dillnerjem. pristala na njegov predlog, da se peljeta na izlet z avtomobilom in ta avtomobilski izlet je postal usoden za njeno bodočnost. Zvrnila sta se namreč s DUnerjem v neki obcestni jarek. Pri padcu avtomobila se je razbilo zaščitno steklo in njega drobci so ranili in popolnoma spačili obraz "lažni Greti Garbo", ki je izaradi te napake postala nemogoča "tajna konkifrentka" filmske zvezdnice. Ko je namreč Eivor Noerstroemova čez nekaj časa za-I pustila bolnico, si. je morala tudi •sama priznati, da je njena prejšnja podobnost z božanstveno Greto izginila. Tu tako je prišla tudi pogodba s filmsko družbo ob veljavo. Noerstroemova si ni vedela drugače pomagati, kakor da je'vložila tožbo proti svojemu prijatelju, ker ji je uničil bodočnost. Sodišče je zvelo zadevo v roke. proučilo argumente tnžiteljice in napravilo sklep, da je njena podobnost Greti Garbo res za vedno izginila. — Goester Dillner ji mora zato plačati 10.000 švedskih kron in še 1200 kron kazni zaradi prehitre vožnje. Noerstroemova dobi povrhu te2h še odškodnino za bolečine, ki tudi n: majhna. Znaša namreč 12,500 kron. Dillner pa pravi, da bo skušal to finančno operacijo rešiti na drug način: vzel bo Noerstroemowi ženo in bo ubil dve muhi z eniin mahom. SLOVENIC PUBLISHING GO. v I TRAVEL BUREAU Sl< WEST 18th STREET NEW IOKK, If. Y. Plfirns NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA' PO-» TC VANJE ČEBELE PREMAGALE STRAŽNIKE Neka policijska stražnica v Du-blinu je postala pred kratkim žrtev napada čebelnega roja. Čebeie ko se zagnale v stražnico in napravile med policaji takšno zmedo, •la so vsi zbežali n-a ulico. Par pogumnejših mož se je nato skušale približati sobi. a razdražene čp-bele so jih vselej odgnale s svojo srditostjo. Zato so poklicali na pomoč gasilce, ki so prišli z žveple-nim plinom. Sele ta je pregnal čebele iz stražnice, medtem ko so morali nekateri opikani policaji v zdravniško ambulanco, kjer so jim ofnilili bolečine čebelnih pikov. SHIPPING NEWS 18. oktobra: St. Louis v Hamburg 20. oktobra: Statendajn v Boulogne Olympic v Cherbourg Paris v Havre Z!, oktobra: SI Louis v Hamburg Vulcanla v Tr«t Bremen v Bremen t—■— 24. oktobra : Berengariu v Cherbourg NOREC PRI ZOBOZDRAVNIKU ADVERTISK in "G1.AS NARODA- Iv zobozdravniku začetniku v nekem poljskem mestu je prišel te dni kot prvi • ipacijent prileten mož. ki je pogumno sedel na stol in prosil, naj mu zdravnik plombira več gnilih zob. zlasti zob modrosti, ki da ga strašno boli. Lah k o i pa mislimo zobozdravni-kovo presenečenje, ko je opazil, da mež zob sploh nima. Misleč, se hoče iz njega norčevati, ga je za-| čel zmerjati, je pa takoj umolk-j nil. ko je potegnil mož roverver iz žepa. mu ga nastavil na prša in zakričal: "Ali mi boš plombiral zobe, a'i te pa ustrelim!" Zobozdravnik je takoj spoznal, da ima opraviti z norcem, in hočeS nočeš je nioral igrati z njim ko-med i j o. Pognal je stroj in ne da bi sc dotikal norčeve čeljusti, je z drhtečo roko brskal po njegovih listih. vines niu je ipa med dovtipi razlagal, kaj deda in kaj pacijen-ta še čaka. Norec ni dovolil, da bi zobozdravnik le za hip odšel od njega. Dobro uro je trajala ta mučna procedura, končno so pa postali ljudje 'v čakalnici nestrpni in nekdo je stopil v ordinacij-sko sobo, kjer je takoj spoznal, kaj se godi. Pacijenti so obvestili umobolnico in norca so kmalu spravili tja, kamor je spadal. 25. oktobra: iK-utschland ▼ Hambui^ Wanhington v Havre 27 oktobra: Majestic v Cherbourg 2«. oktobra: Kuiopa v Bremen t Volendam v Boulogne Conte dl Savoia v Genoa 1. novembra: New York v Hamburg Aqultania v Cherbourg 4. novembra: Volendam v Boulogne Saturnia v Trst lie de France v Havre 8. novembra: Albert Ballin v Hamburg Manhattan v H t-vre Bremen v Bremen 10. novembra: Rotterdam v Boulogne Rerengaria v Cherbourg 11. novembra: Milwaukee v Hamburg Hex v Genoa Champlatn v Havre 15. novembra: Pres. Roosevelt v Havre St. Louis v Hamburg 17. novembra: St;.teudam v Boulogne I'arls v Havre 18 novembra: Augustus v Genoa 22. novembra: I >«Miischland v Hamburg Washington v Havre 25. novembra: Europa v Bremen Vtfndam v Boulogne Conte d I Savoia v Genoa lie de France v Havre 29. novembra: New York v Hamburg Pres. Harding v Havre Bt»rviigaria v Cherbourg 2. decembra: Vr»b'Hd;im v Boulogne Vulonnia v Trst Champlain v Havre 6. decembra: Premen v Rr«-m«»n Albert Ballin v Hamburg Manhattan v ilavr» 9. decembra: Rex v Genoa 12. decembra: St. Louis v Hamburg 13 decembra: Pres. Koosevelt v lWvr» 14. decembra: l'aris v Havre 15. decembra: Bcrengaria v Cherbourg Europa v Bremen Conte di Savoia v Genoa 20. decembra: Washington v Havre Hamburg v Hamburg 27. decembra: New York v Hamburg Bremen v Bremen Bios. Harding v Havre Berengaria v Cherbourg 31. decembra: Fennland v Havre ... SKUPNA ... POTOVANJA in cene vožnji: BOŽIČNI IZLETI se vrše na sledečih parnikih in kot spremljeva lec bo vedno kak uradnik od omenjene družbe, ki bo spremljal potnike prav do Ljubljane. ILE DE FRANCE-----25. NOVEMBRA BERENGARIA------29. NOVEMBRA EUROPA--------15. DECEMBRA BERENGARIA------15. DECEMBRA ILE DE FRANCE-----16. DECEMBRA Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to letot naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE ŠE DANES NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street , New York, N. Y.