0 draginji mesa. Dan na daa se čita y poročilih po čas^ikih in drngod o dragioji mesa, večina jih kriči in p šj, pa prav za prav nimajo niti pojma, kaj staae pridelovanje mesa, t. j. živinoreja. Poglejmo tedaj par volov s štirimi ali petimi leti. Ti tebtajo, ako je dobro pleme ter ako so se z izborno pičo osirbovali,  do 1300 kg, prodam pa jih k večjemn po 31 krajcarjev kilogram žive teže, tako da dobim za nja 442 gld. Torej pride povprečno za rejo in oakrbovanje na dan za par volov 12 krajcarjev. Sed»j pa aaj mi odgovori, kdo more rediti eno goved za 6 krajearjev na dan. Zelo sem radoveden, kateri izmed onih kričačev bi mogel odgojiti par volov, ako ain plačam na daa 50 krajcarjev za rejo; tedaj bi Btalo zgoraj označenib par volov 1768 gld. No, v teM slnčaja bi se ysaj nekoliko plačala reja n Btroski za oskrbovanjo. Pa mi bo marsikdo oporekal: sij ne stane pridelovanje krme kmeta toliko! Toda čuj! Pri nas v Pesniški dolini, od koder gre daleč na okrog glas, da ao izborai travniki, pridelas na enem aepogaojenem orala okroglo 1500 ke; krme, dslo te stane 4 gld., davek 3 g!d., ako a\ pa zadolžen, kar je žalibože pri danasnjih razmerah skoraj povsod, in aicer recimo na oral 100 gld., je tedaj obresti 5 gld., tako imaš znesek 12 gld. Torej stane kmeta pridelovaDJe krme aa svojem travnikn 1 gld. 20 krajcarjev meterski stot. Vgakomur bo jaiao, da za par srednjih volov, ako jih hočeš rediti, ne zadostnje skoro 10 kg krme na dan. Biiume se, da sem jemal prej prenizke kakor previ8oke stevilke. Sedaj bo pač vsakomur jasao, kje tiči rak-rana, radi katere kmetijstvo propada. Mslim, da bodo naii g. poslanci npoštevali ta vrstice, ako imajo kaj zmisla za kmečko korist, ker mi Slovenci 86 pač zaradi gospidarskega stalisža aimamo potegovati za uvoz srbake živioe, p&i pa bi mogl< kljub sedanjim cenam masarji nekoliko ceneje prodajati meso, ako bi ne gledali na prevelik dobiček, kajti črez 35 do 36 krajoarjeV žive tefce se kg jako redko kje plačuje. Pa akoravno bi ceaa žiyini aekoliko padla, ue verjamem, da bi se eene pri mesn dosti spremenile. Poglejmo na primer: nekdaj, se ne dolgo, je stalo 100 kg psenice 12 do 16 gld., maogokrat se več, danes pa jo prodas po 6 gld. 100 kg. Kdaj pa je bil večji krnh, takrat ali sedaj ? Tako da na pr. 100 kg pšenice 40 kg lepe nnke, katera se proda po 15 do 16 kr., tedaj ima že od te moke plačano vso pšeaico, ostalih 45 kg moke in 15 kg otrobov pa ima za nameček. Kaj ne da, obrtniki znajo! Ravno tako je pri mesu, potem pa kričijo: kmet je kriy. Zato \ni ni čada, da gre kmetijstro tako vztrajao k poloma. Ia naii kmežki pDslanci pa živijo tam na Danajn kar v en dan, mesto da bi dokazali tem kričačem, kdo je kriv dragioje masa ter dokazali s sterilkami vzroke, zakaj avstrijsko kmetijstvo propada. (Opomba nredništva: To je pač neoprayičeoa trditey! Da pri volilni reformi, ki je bila sedaj v zbornici na daevaem redn, niso mogli govoriti o živinoreji, je samonmevno. Pač pa sta bila v tej zadevi pri poljedelskem nainiBtrn v imenu slovenskih poslancev dvorni svetnik Šnklje in naš poslaaec dr. Korosec. Na propadanje kmečkega ataaa je opozarjal dr. Eoroiec tadi v Bvojem goyora začetkom novembra) — Vsakomnr mora biti jaBBO, da če mora tovarnar in obrtnik dajati blago ceaeje kakor njega stane, pride danes ali jntri aa kaat. Ravno tako je pri kmetijstvn, kjer v sedanjih razmerah rastejo davki kakor gobe po dežja. Najhnjie pa so ie drnge potrebičine pri neznosnih yisokih ceaab, na pr. ako si noras gogpodarska po- Blopja popravljati, kjer aadaj iok dalec en daa ye8 zasluii, kakor poprej ea tedea. Kje 8) pa dflavc, drnžina in stctero drngih vzrokov, kar btbo sami in nesanii krivi, kar hočem v badoče objav t>, ako mi ai. uredaižtvo dovoli, da bi naši gg. poslanc. vsaj iz časnikov zajemali, ker dragača jako redko zabajajo n&ed aas. (Opomba aredništra: Sevedi biuna radi sprejtli take člaake, tuda opoiarjamo na to, da so naši poslscci t zadajtm časiu bili veadar mmgokrat med ljndstrom. TAo je priredil, kakor povzamem) iz našega liata, dr. Korošec y kratki dobi svo.jega p s!an8tva 13 javnih v< lilnih shodov ia tudi v S.O7. goricah lri, pri obeh Sv. Jarjih ter pri S/. Aitona Tadi dr. Vovšek je bil pogosto msd ljadUvorn. Dr. Korošec je na vseb z&dnjih shodib obširno govoril ravno o dnginji meBa.) Fr. Eramberger.