MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in upravat Maribor, Aleksandrova cesta St 13 , Telefon 2M0in2483 Mioja rasen nedelja In praznikov vsak dan ob 18. uri , Valja masa Eno prajeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen ne dom 13 Din , Oglasi po eenlku / Oglasa eprejama tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani « Poštni čekovni račun št 11.406
99
JUTRA
99
Klic iz dežele najbolj pozabljenih
Uničevanje zadnjih pravic porabskih Slovencev
dali so zadnje v prekmurski slovenščini pisane katekizme in naročili duhovnikom, naj uče otroke samo madžarskih molitvic. Prav tako si prizadevajo, da bi slovenščino iztisnili Še iz cerkve; zlasti slovenske pridige so jim trn v peti. Vse njihovo stremljenje je pač usmerjeno k enemu samemu smotru: izbrisati v Porabju zadnjo slovensko sled, napraviti iz preostale peščice najsevernejše slovenske veje pristne, nacionalne zagrizene Madžare. Pri tem delujejo roko v roki zasebniki, oblasti in celo cerkveni knezi. Vsa sila Madžarske je mobilizirana proti komaj desetim tisočem porabskih Slovencev, katerih položaj je še toliko obupnejši, ker ne morejo biti zastopani niti v organizaciji evropskih narodnih manjšin, ker nimajo svojih političnih voditeljev.
Med tem pa tožijo Madžari po vsem svetu o potrebi revizije trianonske mirovne pogodbe, o korekturi meja ter obnovitvi »dežel krone sv. Štefana«. Z drznim čelom lažejo, da zatiramo njihove rojake, ki žive v mejah naše kraljevine. Kakšno je to zatiranje, pa pričuje najbolj dejstvo, da imajo prekmurski Madžari, ki so večinoma le v zadnjih 100 letih potujčeni Slovenci, svoje popolne manjšinske šole z madžarskim učnim jezikom, v katerih se slovenščina poučuje le kot predmet. V Dolnji Lendavi so jirn ostali celo še madžarski javni napisi, kar se ni zgodilo nikjer drugje v vsej kraljevini Jugoslaviji. Svojega madžarskega jezika se lahko poslužujejo povsod, in nemoteno lahko naročajo madžarske liste in knjige.
Ali je res neobhodno potrebno, da moramo mi dajati narodnim manjšinam vse, celo več kakor smo dolžni, vsi drugi pa postopajo z našimi lahko kakor hočejo? AH je res potrebno, da smo kljub vsem mednarodno zajamčenim pravicam še vedno objekt potujčevanja s strani prav vseh naših sosedov? Trdno smo prepričani, da smo vsega tega krivi samo sami, ker molčimo in se ne ganemo, da bi pomagali svojim zatiranim bratom in pokazali ponos in energijo zares svobodnega naroda. Doklej še tako?
V dveh Člankih smo se te dni spomni-‘i naših koroških bratov in njihove brezuspešne borbe za priznanje narodno-jnanjšinskih pravic. Skoraj istočasno, ie dunajski radio rasnašal v svet famozno predavanje dr. Barte, so pa zadoneli klici na pomoč tudi na vzhodni, odnosno severni meji naše banovine, Bori v zelenem Porabju, kjer živi okoli 10.000 Slovencev v še večjem brezpravju kakor onih 100.000 na Koroškem. Ko fe njihovo prizadevanje, da bi bili sku-z ostalimi Prekmurci priključeni k flaši državi, propadlo, so se tiho vdali v svojo usodo, zanašajoč se na manjšinske pravice, zapisane v trianonski mirov-nI pogodbi, a ie prekmalu so morali spoznati, da se zanje nihče ne briga in nji-"°vih zajamčenih pravic nihče ne upo-st®va. Mejo, katero je mirovna pogodba Potegnila po razvodju med Muro in Rabo, so Madžari še povečali; napravili so iz nje zid, preko katerega je nemogoče priti v stik s svobodno domovino.
Madžarske oblasti so porabskim Slovencem onemogočile vsak stik s Prekmurjem, prepovedale so slovenske liste, ceIo prekmurske nabožne, In tudi knjige Mohorjeve družbe, ki so prej vedno prihajale v slovenske porabske kmečke domove. šole, ki so bile že prej madžarske, so postale še bolj potujčevalnice kakor vzgojevalnice. Madžarski učitelji prepovedujejo slovenskim otrokom materinsko govorico celo na cesti. V Seniku je neki učitelj prepovedal otrokom slovensko pozdravljanje sošolcev iu odraslih, čelo lastnih staršev. Z vsemi mogočimi sredstvi vcepljajo tej mladini laž, da je madžarska in da žive Madžari tudi še daleč doli do Mure in v Medmurju do Drave, da ie vse to »sveta madžarska neosvobojena domovina«, in podobno.
. Edina tolažba so tem ljudem ostali še ^ovenski duhovniki domačini, ki v mahnem jeziku propovedujejo in uče ver-ske resnice. Madžari so to seveda neradi gledal!, a po najnovejših poročilih So sedaj naravnost brutalno nastopili tudi še proti temu zadnjemu ostanku skromne manjšinske pravice. Prepove-
Papenova vlada ne bo podpirala
Hitlerja
Parlament bo razpuščen in razpisane bodo nove volitve Mnenja nemških listov — General Schleicher vodilna
osebnost
BERLIN, 3. junija. Po ostrem nastopu centruma in bavarske ljudske stranke proti vladi barona v Papena je postalo jasno, da v parlamentu ne bo imela večine in zato z njim tudi ne bo mogla delati. Že sedaj je gotovo, da bi vsaj 322 poslancev od 577 glasovalo proti novi vladi. Kakor zatrjujejo, bo von Papen sklical parlament prihodnji teden samo toliko, da bo podal deklaracijo svojega kabineta, nato pa ga bo poslal na počitnice in pozneje razpustil. Nove volitve bodo naj-brže v jeseni.
BERLIN, 3. junija. Vsi listi zelo obširno razpravljajo o novi vladi in o nastalem položaju. »Vossische Zei-tung« govori o kabinetu razpuščanja. Toleriranje narodnih socialistov sledi pogoju, ki je podoben kapitulaciji. »Vorwarts« pravi, da bo socialna demokracija, ki je letos izbojevala že dve obrambni bitki, izbojevala še tretjo. »Borsen Kurier« meni, da manjka novi vladi glavni element, motor v notranjosti in veter zajadra na zunaj. »Tag« zavzema drugačno stališče. Novi kabinet, pravi, ni sestavljen na podlogi parlamenta, ampak na podlagi avtoritete in nemške vojske, ki pred-
stavlja edini temelj v sedanjem časti splošne zmede.
LONDON, 3. junija. Tukajšnji listi pišejo obširno o dogodkih v Nemčiji. Najbolj zanimiva so izvajanja »Daiiy Telegrapha« o generalu in novemu ministru Schleicherju. List trdi, da je Schleicher najmočnejša osebnost novega režima. Papen daje vladi samo ime, vodil pa jo bo Schleicher, ki bo tudi glavna zveza med njo in predsednikom Hindenburgom. Popolnoma napačno bi pa bilo misliti, da pomeni Schleicher nesrečo za Evropo. Kakor Papen, tako se tudi on zaveda, da je sporazum med Nemčijo in Francijo nujno potreben. General Schleicher, pa tudi ne namerava izročiti Nemčije diktaturi Hitlerja in njegovih narodnih socialistov. Preprečil bo vsako pustolovščino.
BERLIN, 3. junija. Novi državni kancelar von Papen je sprejel danes zastopnike svetovnega tiska in jim v daljši Izjavi dejal, da bo nova vlada vodila še nadalje dosedanjo zunanjo politiko. Nemčija !e slej ko prej za gospodarsko obnovitev sveta, ki je mogoča samo v skupnem delu z drugimi narodi.
Grški državni dolgovi
ATENE, 3. junija. Na vprašanje Reuter-ievega dopisnika o grških notranjih in zunanjih dolgovih, je odgovoril novi zunanji minister VARVARISS: Celokupni dolg Grčije znaša 551 milijonov dolarjev (82 milijard drahem). Od tega je 413 milijonov dolarjev zunanjih dolgov v tujih devizah. Če bi Grčija zadovoljila vse svoje obveznosti glede plačevanja obresti in odplačil, bi morala obremeniti državni proračun za 4390 milijonov drahem, kar znaša več ko polovico vseh državnih dohodkov. Največ dolguje Angliji, t. J. 55 odst. vseh vojnih dolgov; 5 odst. odpade na Francijo, 7 na Ameriko, 3.4 na Švedsko, 22 pa na domače upnike. Ostale obveznice so v rokah drugih držav.
IZJAVA 'ANGLEŠKIH POLITIKOV. ,
LONDON, 3. junija. »Tiross« priobčuje izjavo, ki so jo podpisali med drugimi Austen Chamberlain, lord Robert Cecil in lord^Parmoor v imenu angleške lige za Društvo narodov. Izjava omenja veliko mednarodno nevarnost, ki se je s spremembo položaja v Nemčiji še povečala. 'Voditelji evropskih narodov vidijo sicer, kam vodi ta politika, ali vendar nimajo poguma, pogledati stvarnosti v oči. Anglija ie že večkrat dokazala, da ie pravil-
no doumela težino situacije. Tako je n. pr, Anglija v Ženevi predlagala, da se odpravi napadalno orožje, in sicer vse ono, katero jc Nemčija morala uničiti po ver-zajski pogodbi. Na ta način bi bila idealno ustvarjena enakopravnost, obenem bi se znižali izdatki v onih državah, k! morajo sedaj v svojem obupnem finančnem stanju moledovati za nova posojila.
ZASEDANJE JAPONSKEGA PARLAMENTA.
TOKIO, 3. junija. Včeraj se je sestal japonski parlament. Seji je prisostvova la celokupna nova vlada s cesarjem. Danes pa bo vlada podala načelno deklaracijo.
Ljudje, ki so bolni na želodčnih, ledvičnih in kamnih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje Črevesa z uporabo naravne »Franz Joseiove«' vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« grenčica sigurno skrajno prizanesljivo salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebu-. šnih kilah, natrgani danki In hipertro-iiji Prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	1
Program svetovne gospodarske konference
Mnenja angleške politične javnosti — Tri glavne točke — Amerika in Lozana
LONDON, 3. junija. V javnosti se mnogo razpravlja o angleški iniciativi za sklicanje velike svetovne gospodarske konference. Dasi program dela Še ni odrejen, se vendar splošno misli, da bo ta konferenca znatno potisnila v ozadje lozansko reparacijsko konferenco. Število onih, ki žele v Lozani ie podaljšati Hooverjev moratorij, ne pa problema definitivno rešiti, postaja vedno večje, posebno v Angliji. Definitivna rešitev vprašanja reparacij se bo dosti lažje dosegla na gospo-
darski, kot na reparacijski konferenc).
VVASHINGTON, 3. junija. Dasi še manjkajo vse podrobnosti o nameravani svetovni gospodarski konferenci, se v tukajšnjih političnih krogih vendar misli, da se bo bavlla s sledečimi tremi vprašanji:	mednarodnem
izmenjavanju denarja, zlati podlagi ter ponovno uvedbi srebrne podlage. Obenem se doznava, da bodo ameriške Združene države le sodelovale pri Io-zanski konferenci, toda šele potem, ko bo že rešeno vprašanje reparacij.
Italija in srednja Evropa
Govori v senatu — Reparacije in vojni dolgovi naj se črtajo — Pomoč srednji Evropt, Trstu in Reki
RIM, 3. junija. V svojem obširnem govoru v senatu je dejal tržaški Be-vione, da more utrditi gospodarski mir samo popolno črtanje vseh reparacij in
vojnih dolgov. Vsako zniževanje ali novo urejevanje teh dajatev bi povzročilo samo še večjo zmedo in negotovost. Nemčija in Anglija se tega dobro zavedata in zato tudi zahtevata črtanje. Hitlerjevo napredovanje ne spreminja položaja, Herrjotova zmaga pa daje upanje, da bo Franclja storila vso, da se doseže sporazum:
Pri nadaljnji debati o politiki zuna-njega ministrstva je zahteval senator Pitacco takojšnjo pomoč za Avstrijo, Madžarsko, Grčijo in Bolgarijo. Italija je pripravljena prožiti srednji Evropi vso pomoč, ker je na sanaciji srednjeevropskega gospodarstva najbolj neposredno zainteresirana. Pr! tem pa je treba poskrbeti tudi za odpomoč tržaškemu in reškemu pristanišču, ki sta bili zaradi vojne težko prizadeti, po voj ni po oropani nadaljnjega razvoja.
SKLICANJE SENATA. BEOGRAD, 3 junija. Senat se bo sestal 13. t. m. Na prvi seji bo sestavil in odobril program zasedanja. Senatni odbor za proučevanje zakona o pobijanju draginje se bo pa sestal že v pondeljek, dne 6. t. m.
AMERIKA PRISTOPA K HAAŠKEMU RAZSODIŠČU.
WASHlNGTON, 3. junija. Zunanjepolitična komisija senata je sprejela predlog,
da pristopijo ameriške Združene države k haaškemu mednarodnemu razsodišču. Ta sklep se utemeljuje s tem, da je samo sodelovanje Amerike garancija za ohranitev svetovnega miru.
Vreme.
Današnja, vremenska napoved (opoldne); Nesigurno, močno nagnjenje k nevihtam.
Motiti se, je človeško, — odpuščati, je božansko
POPE
Nočna gasilska va]a.
Ob priliki dvodnevnega tečaja ljubljanske župe Jugaslovenske gaailske zve ze priredi tukajšnja požarna bramba ju tri v soboto ob pol deseti uri na Trgu svobode nočno gasilsko vajo. Na alarm »Puglnova hiša gori« se bodo pojavi gasilci z vsemi potrebnimi gasilskimi pripravami na kraju požara.
Iz Glasbene Matice.
Pevski zbor Glasbene Matice se kor porativno udeleži nedeljske narodne sve čanosti v Št. liju. Nastopila bosta me' šani in moški zbof z izbranim sporedom. Prihodnjo nedeljo 12. t. m. pa pojde mo ški zbor v Lokavec, kjer bo pel narodne pesmi. Pevke in pevci, pridite točno na pevsko vajo, ki bo drevi.
Izmenjava dosedanjih obrtnih listov
Gremij trgovcev v Mariboru opozar ja svoje člane, da poteče dne 9. t. m, rok za prijavo obrtnih listov in konce sijskih listin. Kdor obrtnega lista še ni oddal, naj ga ponese do tega dne na mestno načelstvo, soba 5. Ako se ta prijava v predpisanem roku ne izvrši, ugasne po § 456 novega obrtnega zakona pravica do nadaljnjega obratovanja kar bi povzročilo vsakomur velike sitnosti.
Ljudsko gibanje.
V mesecu maju je bilo v Mariboru 76 rojstev, 85 smrtnih primerov in 37 po rok. Na posamezne župnije odpade stolna župnija 30 rojstev (14 dečkov in 16 deklic), 40 smrtnih primerov (26 mo' škili in 14 žensk) in 7 porok; frančiškanska župnija 14 rojstev (8 dečkov in 6 deklic), 3 smrtni primeri (2 moška in ena ženska) in 23 porok; magdalenska župnija 30 rojstev (14 dečkov in 16 deklic), 40 smrtnih primerov (26 moških in 14 žensk) ter sedem porok. V pravoslavni župniji pa so zabeležili eno rojstvo in en smrtni primer, istotako tudi v evangeljski župniji.
V spomin pesniku Aškercu.
Zgodovinsko društvo v Mariboru odkrije v nedeljo 12. t. m. spominsko ploščo pesniku Antonu Aškercu na njegovem domu v Senožetih pri Rimskih Toplicah. Sveža rodna zemlja in pesnikovo življensko delo, njegove balade in romance, vabijo vse prijatelje našega Zasavja in naše poezije k udeležbi. Po drobni program bo ZDM objavilo pravočasno.
Ljudska univerza v Mariboru
ponovno vabi vse članstvo k občnemu zboru, ki bo drevi ob 8. uri zvečer v njeni predavalnici Slomškov trg 17.
Iz Študijske knjižnice.
S 6. junijem bodo uvedene v Študijski knjižnici nedeljene uradne ure, kakor so uvedene v ostalih mestnih uradih. Či-talnioa ostane za dobo šolskih počitnic zaprta. Knjige se bodo izposojevale po dvakrat na teden, vsako sredo in soboto od 8. do pol 13. ure. Posebne želje glede uporabe knjižnice naj se javijo ravnateljstvu.
Narodna obramba
vabi svoje članstvo in prijatelje, da se v čim večjem številu udeleže narodne veselice, ki bo v Št. liju v nedeljo 5. t. ni. Za povratek bodo na razpolago avtobusi.
Iz borze dela.
Mariborska borza dela išče za takojšnjo zaposlitev 8 hlapcev, viničarja, pastirja, 3 vrtnarje, kovača, poniklarja. 3 mizarje, krojača, mesarja, kuharja in slikarskega pomočnika. Sprejme tudi več vajencev elektrotehnične, pekovske, Čevljarske, mizarske, medičarske in mesarske obrti.
Prodala kolonijalnega in špecerijskega blaga.
V konkurzni zadevi g. Frana Gulde bo jutri v soboto 4. t. m. v Mariboru, Meljska cesta št. 26, izvršilna prodaja raznega kolonijalnega in špecerijskega blaga. Začetek ob 8. uri.
Otvoritev in blagoslovitev palače Hranilnice dravske banovine
Pomemben dogogek domačega zavoda
Na oglu Gosposke in Slovenske ulice, tam, kjer je stala še pred dobrim letom skromna, stoletja stara hiša, je bila včeraj popoldne na slovesen način otvorjena im blagoslovljena ena izmed najlepših in najmodernejših povojnih mariborskih palač, zgradba Hranilnice dravske banovine. K tej interni, a pomembni slavnosti so se zbrali odlični predstavniki našega javnega življenja, knezoškof g. dr. Andrej Karlin, podban g. dr. Otmar Pirkmajer, okrajna glavarja g. dr. Marko Ipavic in g. Milan Makar, mestni župan g. dr. Franjo Lipold, senator g. dr. Vladimir Ravnihar iz Ljubljane, mon-signor g. dr. Umek, upravni svetniki zavoda, zastopniki časopisja itd.
Povabljene predstavnike oblasti in javnosti je v sejni sobi v prvem nadstropju pozdravi! predsednik upravnega sveta, notar g. dr. Bartol, nato pa je gospod knezoškof blagoslovil novo palačo. Po blagoslovitvi je bila v poslovnih prostorih hranilnice zakuska, pri kateri je izrekel prvo napitnico g. dr. Bartol, obrazložil razvoj tega pomembnega denarnega zavoda od ustanovitve do danes, njegove dosedanje lepe uspehe in pomen trenutka, ko se vseljuje v svoj lastni novi dom.
Za bansko upravo je upravnemu svetu, ravnateljstvu in zavodu čestital podban dr. Pirkmajer, poudarjajoč, da je postavitev tega tepega doma Hranilnice dravske banovine v sedanjem času težke gospodarske depresije razveseljiv pojav, tem bolj še, ker je eminenten dokaz, da vodi močna volja, složno delo in vztrajnost vedno do uspeha. V tem duhu naj bi nas vse navdajal optimizem da bomo srečno prebredli mnogotere težave, ki nas danes tarejo. V imenu občine je izrekel svoje čestitke mestni župan g. dr. Lipold, ki je izrazil svoje zadovoljstvo, da je mesto Maribor pridO' bilo s tem novim domom Hranilnice dravske banovine tako lepo reprezentativno stavbo, s katero se naše mesto lahko ponaša.
Nova palača je zgrajena in urejena po najmodernejših arhitektoničnih načelih; enostavna je, a prav zaradi tega veli častna. Avtorja idejnih zasnutkov g. arh. Dev in g. arh. Černigoj, kakor tudi graditelji g. inž. Šlajmer, g. inž. Jelenec in stavbeni mojster g. Živic zaslužijo vse priznanje. Prav tako tudi obrtniki, ki so palačo notranje opremili. Naše mesto je s to lepo stavbo vsekakor mnogo pridobilo na svojem prijaznem licu.
Naši Marici v slovo
R a d v a n j e, 2. junija. Oglasil se je zvonček v stolpu naše cerkvice, žalostno je donel v lahki jutranji megli, žalosten je bil njegov glas, ki je zavel preko polj in travnikov.
»Marica je umrla!« je šlo tožno od ust do ust. Županova Marica, mlada, v cvetu življenja je podlegla poškodbi, dobljeni pri padcu s kolesa.
Marica! Zapustila si nas, nehalo je biti Tvoje plemenito srce, Tvoj vedno veseli obraz, poln življenja, ljubezni in radosti se je zresnil, postal smrtnobled in nepremičen. Tvoje lepe oči so se zaprle, Tvoja usta so obmolknila — za vedno...
Bila si polna življenja in polna dobrote. Iz golega idealizma in ljubezni do ljudi si storila nešteto dobrih del, pomagala temu — onemu, vsi so Te ljubili, vsi žalujejo za Teboj. Kolikokrat si dejala: »Kako lepo je Radvanje, ljubim ga!« Da, epo je Radvanje, a Ti ga ne boš več gledala, in to Tvoje lepo Radvanje ža-uje za Teboj.
Na pokopališču zija sveža, črna, no-voizkopana jama. Grozno, če pomislim, to bo Tvoj dom. Izgubili smo Te, izgubil Te je dobri atek, kateremu si bila desna roka, v pisarni in drugod, izgubi-a Te je žalostna mama, kateri si pomagala pri gospodinjstvu, — nepopisna je njena bolest, — izgubili so Te bratje in sestre, izgubil sem Te jaz, ki si mi bila ideal, izgubila Te je občina Radvanje, cateri si bila zvesta tajnica. Vsi smo Te izgubili, naše Marice ne bo več. Odšla e. Da odšla si, a mi Te ne pozabimo. Tvoj duh, Tvoja slika bo vedno med nami, in Tvoj spomin nam bo svet.
Vilko.
Slovesna izročitev odlikovanja dr. Ivanu Jančiču.
Včeraj dopoldne je prispel iz Ljubljane višji državni tožilec g. dr. Graselli, da izroči starešini tukajšnjega državnega tožilstva g. dr. Ivanu Jančiču visoko odlikovanje, red sv. Save III. stopnje, s katerim je bil odlikovan za svoje zasluge pri organiziranju državnih tožilstev, ki so bila pred letom na novo uvedena na območju Beograda in dela skopljanske apelacije. Opoldne je višji državni tožilec dr. Graselli povabil v knjižnično dvo rano okrožnega sodišča vse državne to žilce, sodnike in ostalo sodno uradni-štve. Navzoč je bil tudi višji ravnatelj tukajšnje kaznilnice g. Vrabl. V svojem nagovoru je dr. Graselli podčrtal zasluge odlikovanca za organizacijo državnih tožilstev na jugu, kakor tudi njegovo znano odlično juridično in javno udejstvovanje in mu izročil odlikovanje. V imenu mariborskega sodnega dvora je nato čestital odlikovancu še predsednik tukajšnjega okrožnega sodišča g. dr. Žlher. Za izražene Čestitke se je odlikovanec dr. Jančič zahvalil v toplih besedah.
Tovarišice maturantke iz 1. 1907 v Gorici.
Letos poteče 25 let, odkar smo se razšle po svetu. Na željo nekaterih tovarišic vas vabim, da javite kraj in dan za proslavo naše 251etnice na naslov: Ade-la Alt-Šmidova, šol. upraviteljica v Studencih pri Mariboru,
Vsesokolskl izlet v Pragi.
Za ekskurzijo na vsesokolski izlet s posebnim vlakom, katerega priredi Put-nik v času od 30. junija do 9. julija, je podaljšan čas prijav do 10. junija.
Rodbinska drama na Pobrežju
Pod sumom umora svojega tasta
sobo z namenom, da bi zbudila svojega svaka, ker se ji je čudno zdelo, da tako dolgo spi. Ko je vstopila, se ji je nudil grozen prizor: v kotu sobe je ležal skrčen na kovčegu njen oče — mrtev. Na podu je bila mlaka krvi. Očetova postelja je bila nedotaknjena in preko nje je bila položena njegova zimska suknja. Na stolu poleg mize je dogorevala sveča. Svak Josip pa je ležal v svoji postelji ob steni tik vrat in trdno — spal ..* Grozna vest o nenadni Kavčičevi smrti se je naglo raznesla po vsej soseski. Obenem pa so se jele širiti govorice, da je Kavčič umrl nasilne smrti. Sodni izvedenec, ki je pregledal truplo, pa ni mogel ugotoviti na njem znakov nasilja. In tako so domnevali, da je starega Kavčiča zadela kap in da je vsled padca na glavo krvavel iz nosa. Pokopali so ga na pobreškem pokopališču.
Pred velikim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča je pričela danes dopoldne kazenska obravnava proti 301et-nemu mizarju Antonu Zafošniku s Pobrežja, obdolženemu umora svojega tasta, 70!etnega Franceta Kavčiča.
Iz obtožnice posnemamo:-Kmalu po poroki sta se preselila zakonca Anton in Angela Zafošnik v Po-jrežje in tedaj se je pričela krhati njuna zakonska sreča. Tu je bil kupil namreč mizar Zafošnik hišico ob cesti na Brezje Ou brata svoje žene in prevzel svojega tasta, 701etnega Franceta Kavčiča, kot
Ir« »1 .*A kil	  t
prevžitkarja, ki si je bil izgovoril popolne oskrbo do svoje smrti. To je dalo povod, da se je naselila pri Zafošnikovih :za in sovraštvo. Pogostokrat je prišlo o prepirov med zetom in tastom, iti se je zet tudi dejanski lotil svojega tasta. To je zelo bolelo ženo Angelo, ki se je vedno potegnil--’ za svojega očeta. V ta-
kem razmerju je Zafošnik jel zanemarjati svojo ženo, postajati do nje surov in jo pelo pretepati. Še hujše kakor svojo ženo, pa je zasovražil tasta, ga psoval in preklinjal, suval in pretepal ter mu celo pretil s smrtjo. Nad surovim zetovim ravnanjem so se zgražali sosedje, katerim je večkrat potožil svoje bridkosti stari Kavčič. Ob neki priliki je miroljubni starček tam izjavil svojim sosedom, da je v strahu za življenje, ker ga je zet Anton zavaroval pri »Ljudski samopomoči« brez njegove vednosti za 10.000 Din. — Žena Angela in njen oče sta mirno in potrpežljivo prenašala vse Antonove surovosti in se tolažila, da se morebiti le spametuje in poboljša.
Usodna noč.
Pri Zafošnikovih je stanoval tudi Zafošnikov brat Josip. On in pa tast sta skupno stanovala v podstrešni sobi. Nekega dopoldne v decembru lanskega leta je odšla žena Angela v podstrešno1 znani-
Po smrti starega Kavčiča.
Navzlic negativni ugotovitvi sodnijske komisije o nasilni smrti sumničenja niso ponehala. Orožnikom so prišle na uho govorice, da je zet Anton usodne noči zakuril z ogljem v tastovi sobi peč, iz katere so uhajali strupeni plini, ki se razvijajo pri tlečem oglju, in da se je starček v dimu in plinih zadušil. Na podlagi teh govoric so uvedli orožniki strogo preiskavo, ki je silno obremenila zeta Antona in njegovega brata Josipa. Zoper oba se je zbralo toliko obtežilnega gradiva, da je državno pravdništvo odredilo ekshumacijo Kavčičevega tru#1 ki je ležalo že dva meseca v zemlji. Ko* misija je truplo raztelesila in po anatomskih znakih ter kemični preiskavi krvi ugotovila, da je umrl Kavčič vsled zastrupljanja s strupenimi plini.
Kmalu po ekshumaciji so se oglasili pri Zafošnikovih ponovno orožniki in aretirali Antona in Josipa ter ju odgnali’ v zapor.
Na zatožni klopi.
Obravnava je pričela ob 9. uri dopoldne. Predseduje vss. Zemljič, prisedniki so vss. Lešnik in Lenart, o. s. Kolšek in dr. Čemer. Obtožnico zastopa namestnik drž. tožilca dr. Dev. Obtoženca branita odvetnika dr. Šnuderl in dr. Vauhnik.
Obtoženec Jože Zafošnik, širokopleS mož, čedno oblečen in počesan, sede mirno na zatožno klop in posluša obtožnico mirno in pazljivo. Njegov brat Anton, nekoliko večji, v črni obleki z razmrše-nimi brki, sedi poleg njega tudi na videz miren, le včasih si nekako nervozno pomenca roke.
Po prečitanju obtožnice vpraša predsednik obtoženca Antona, če je obtožnico razumel, in ali se čuti krivega. Anton zanika vsako krivdo in pravi, da ga le ljudje sovražijo. Z ženo sta se dobro razumela, tudi z očetom, dokler ni ta hotel sam gospodariti. Tako je prišlo do raznih prepirov in sporov, ki pa so se vedno poravnali.
Na predsednikovo vprašanje, kako je 5iio z ogljem, kdo ga je kupoval in v cako uporabo, izjavi obtoženec, da je on ze Pet let kupoval oglje za likanje ® ga spravljal v drvarnico. Tako tudi tisti teden pred tastovo smrtjo. Tisto nedeljo zvečer so bili vsi trije, on, njegova žena in otrok, pri sosedu Podkrižniku, odkoder se je on, obtoženec, dvakrat za mio časa odstranil po potrebi. Ponoči pa, pravi obtoženec, ni vstal, in ko je zvedel za smrt svojega tasta drugo dopoldne, med delom.
Drugi obtoženec Jože Zafošnik izjavlja na predsednikovo vprašanje, da se ne čuti nič krivega. V nedeljo popoldne in na večer je bil kot po navadi pri svoji zaročenki in je ostal tam do ponedeljka zjutraj. Ko je prišel domov, ni opazil v hiši ničesar nenavadnega in tudi nobenega smradu ni zaduhal. Z bratovim tastom sta si bila vedno dobra in se nista nikoli prepirala.
Predsednik: Kako pa je bilo s tistim kosom mesa, o katerem pravite, da ste ga vzeli bratu?
Obtoženec Jože: Dal sem ga v dimnik, kjer sem ga obesil s kaveljnom na opeko?
Predsednik: Med preiskavo ste trdili, da ste zabili žebelj.
Obtoženec: Meso sem pritrdil s kaveljnom na opeko.
Pri nadaljnjem zasliševanju obtoženca Jožeta se je pokazalo nekaj novih momentov, ki v preiskavi niso ie bili
V M a r i b o r u, 'dne 3. VI. 1932.
Itf........mii ur	»r m ii m i i imi—nii in	mm
Mariborski »VE ČER NIK« Jutra
S!?afri 3.
Predsednik je nato prečital poročilo o lokalnem ogledu komisije, nakar je bila zaslišana prva priča Angela Zafošnik, žena obtoženca Antona.
Angela Zafošnikova je ženska bolj sloke postave, v temni obleki, in je videti precej nervozna.
Predsednik jo opozori, da lahko odkloni pričevanje, a ona izjavi: »Težko je proti možu, a resnica je resnica.« Zaslišani sta bili še dve priči, Jožetova nevesta Katarina Žižek, in sosed Ivan Podkrižnik, nakar je predsednik začasno prekinil obravnavo.
Ustrelil viničarja.
V vasici Ruperče v občini Gruševa pri Sv. Petru pri Mariboru se je odigrala snoči krvava drama. Mladi, 301etni eko pom in posestniški sin Stanko Sterger je ustrelil viničarja Franca Berliča v levo stran prsi. Berlič se je zgrudil in obležal na mestu mrtev. Po svojem dejanju se je Sterger odpeljal v Maribor in se sam prijavil policiji. O podrobnostih tega dogodka bomo še poročali.
Kakšno bo vreme v juniju.
Tako napovedujejo vremenarji, da bo Prvi teden precej nemiren z močnimi krajevnimi nevihtami. V drugem tednu bo vreme bolj spremenljivo, prinese nevihte s plohami, hlad in veter. Dnevi 6., 9. in 10. junija bodo posebno nemirni. Za tem bo solnčno in vroče vreme, ki ga utegnejo motiti nevihte. Dežja in ohlajetija je pričakovati okoli 18. junija. V tem času bo v visokem gorovju naj-brže padec temperature s snegom. (Torej pozor planinci!) Kmalu bo spet bolj-Še vreme, tuintam nevihte. Okoli 25. junija grozijo po predhodni hudi vročini nevihte v gorskih krajih. Zadnji teden Prinese bolj nestanovitno vreme s soln-cem in nevihtami — nevarnost toče — viharno in deževno s sledečim ohlaje-njem Zlasti proti 29. juniju, prazniku sv. Petra in Pavla, bo vreme kritično. — Po teh napovedih bo torej junij vse prej kot pa prijeten mesec — pa upajmo, da bo lepši kot nas strašijo prati-karji.
Iz Studencev pri Mariboru
Poslovilni večer Janka Golčarja. Naroda obramba v Studencih je izgubila zvestega nacionalnega delavca, podpredsednika in marljivega člana tov. Janka Golčarja, ki odhaja na novo službeno mesto v Smederevo. Tovariš Golčar je bil jako priljubljen ne samo med člani N. O., temveč tudi med svojimi tovariši v delavnicah drž. železnic, kjer je bil uslužben kot pleskar. V Studencih, kjer je bilo po prevratu in še dolgo potem nacionalno življenje še v povojih, je tovariš Janko takoj po svojem prihodu "Pričel z energičnim in smotrenim delo-vanjem, služečim probujanju in utrjevanju nacionalne zavesti. Sadovi tega njegovega dela za našo mlado Jugoslavijo se poznajo danes povsod v studenških nacionalnih krogih, zlasti pa v krepki Četi borcev, organiziranih v Narodni obrambi. Na poslovilnem večeru v ponedeljek so se zbrali njegovi tovariši v velikem Številu, ki so mu v slovo izkazali svojo zvesto udanost.
Sokolstvo
Zvezna prednjaška šola v Mariboru
priredi, kakor že najavljeno, v soboto ob 16. uri na telovadišču Sokola Mari-bor-matica svoj javni telovadni nastop Spored bo obsegal gimnastične vaje parterno gimnastiko, simultane vaje na blazinah, iahko atletiko, simultane vaje na mizah in vaje na orodju.
Ker bo ta nastop pokazal vse strani moderne telovadbe in bo zelo zanimiv, ni dvoma, da bo privabil mnogo našega občinstva. Zlasti še zato, ker je namen te telovadne prireditve, pokazati naši javnosti uspehe prednjaške šole in bo obenem tudi poslovilo bratov tečajnikov od Maribora.
»Dve nevesti«.
Dramski odsek Sokola I uprizori jutri ob 20. uri na odru v kadetnici Golarjevo veseloigro »Dve nevesti«. Po predstavi bo družabni večer. Pridite vsi, ki se želite razvedriti!
Strelski odsek Sokola I
priredi v nedeljo 5. t. m. veselico pri Starmanu (Frankopanova ulica). Pričetek ob 15. uri.
Narodni praznik v Št. liju.
Združena odbora »Sokola« in podružnice CMD sporočata cenjenemu občinstvu, ki bo prihitelo. na naše narodno slavje v nedeljo 5. t. m., da bo vozil zvečer v Maribor avtobus. Novo scenerijo za Finžgarjevega »Divjega lovca« je oskrbel učitelj br. Lorber. Oba odbora iskreno vabita vsa pevska društva na slavje, da zapojemo slovensko pesem, ki se bo razlegala preko mej. Na veselo svidenje!
Okrožni zlet koroškega okrožja.
Dne 19. junija bo v Guštanju okrožni zlet »Koroškega okrožja Sokolske župe Maribor«. V tem kraju bo to prva večja prireditev po krasno uspelem župnem zletu leta 1922.
Letošnji okrožni zlet bo združen z otvo ritvijo letnega telovadišča guštanjskega društva. Pripomniti moramo, da si je tamkajšnje društvo v teh težkih časih postavilo tudi svoj lastni dom. Da podpremo idealno delo požrtvovalnih bratov, smo se odločili prirediti letošnji okrožni zlet v Guštanju. Če jim že ma-terielno ne moremo pomagati, naj imajo vsaj zavest, da smo z njimi. Na ta zlet vabimo vse, ki imajo smisel za delo v obmejnih krajih. Kdor je kdaj živel v obmejnem ozemlju, bo znal ceniti tako delo in bo tudi vedel, koliko mora posameznik žrtvovati, da delo obrodi sadove. Spored zleta je ta-le:
Ob 8. uri se prično skušnje za popoldanski nastop; ob 11. uri je štafeta vseh društev za prvenstvo okrožja na 1500 m; ob 11. in pol sprevod skozi mesto: ob 15. uri nastop. Opozarjamo vsa društva, da je zlet celodneven. Vsi telovadci morajo biti najkasneje ob 8. uri na telovadišču v Guštanju. Ob tej priliki bo tudi pregled vaj za Prago. Prav tako se bodo pregledali tudi kroji. Oni bratje, ki nameravajo v Prago, se morajo udeležiti
okrožnega zleta. Pazljivo prebijajte vse okrožnice okrožnega načelništva in se po prejetih navodilih ravnajte! Prijavnice vrnite okrožju najkasneje do 10. juni-
ja. Pri zletu sodeluje jeklarniška godba iz Guštanja. Točen spored zleta bo pravočasno objavljen v »Večerniku«. Zdravo!
Šport
Medklubski odbor LNP, službeno.
V nedeljo 5. t. m. bodo te-le tekme: ob 10. uri dopoldne: prijateljska tekma mladin ISSK Maribor :SK Rapid; ob 15. uri prvenstvena tekma SK Rapid I:ISSK Maribor II; ob 17. uri prvenstvena tekma SK Ilirija (Ljubljana) :ISSK Maribor I. Vse tekme bodo na igrišču Maribora. Službujoči odbornik dopoldne dr. Planinšek, popoldne pa Kemeny. — Tajnik.
Odbor za delegiranje sodnikov pml MOLNP, službeno.
Nedeljske tekme sodijo: mladinsko tekmo ISSK Maribor :5K Rapid Kaspar; prvenstveno tekmo SK Rapid I :ISSK Maribor rez. Bizjak. Sodnika za prvenstveno tekmo SK Ilirija :ISSK Maribor bo delegiral odbor za delegiranje sodnikov pri ZNS. — Tajnik.
Red in disciplina na igriščih.
Pri nedeljski dopoldanski tekmi je proti koncu prišlo do incidenta, ko je vdrlo na igrišče občinstvo, hoteč dati duška svojemu zgražanju nad surovostjo nekega igralca. Ni bil morda to prvi primer izgreda na naših igriščih, kar je tem žalostoejše- Poudariti pa moramo, da to ni toliko pripisati temperamentu gledalcev, kolikor slabo organizirani rediteljski službi. Med tem ko prisostvuje tekmam včasih docela brez potrebe cela armada rediteljev in policijskih stražnikov, pa na nekaterih prireditvah ni niti enega človeka, ki naj bi vzdrževal red za barijero. Tako je čestokrat sodinik prepuščen samemu sebi in mora v primeru potrebe opravljati še posle reditelja in redarja. Službujoči odbornik ali že prej odide, ako pa prisostvuje, ne samo da sam ni zmočen brzdati razburjenih duhov, ampak večkrat tudi ne poseže po potrebnih merah, kot se je to pokazalo v nedeljo. Izgredi na igriščih uplivajo na razvoj športa jako slabo, na mlajše igralce in občinstvo pa naravnost demo-ralizujoče. Glavno krivdo na takih prestopkih nosi neposredno nadrejena športna instanca, ki ne poskrbi za dovoljno iamstvo, da se tekma odigra v redu. čudimo se, da mariborski sodniki pod takimi protipravilnimi okoliščinami sploh še prevzemajo vodstva tekem. Dolžnost tukajšnjega MO je zato, da končno odpravi slične ekscese pri tekmah, ter da za vsako tekmo, četudi je samo boj rezerv ali mladine, poskrbi za potrebno reditelistvo, sicer se ne bo nobena tekma odigrala v mejah prdvil in športne spodobnosti. Igralci in sodnik morajo imeti popolno sigurnost, da ne bo občinstvo po nepotrebnem posegalo v tekmo. Upamo, da bo ta naš apel zalegel, in da nam ne bo več treba pri poročilih o no-2°™etnih tekmah beležiti škandale na igriščih, ki so vse prej kakor pa propaganda za šport!
Iz Prekmurja
Ustanovitev društva »Soča« v Murski Soboti. V nedeljo dopoldne je bil ob zelo veliki udeležbi v Sokolskem domu v Murski Soboti ustanovni občni zbor krajevne podružnice ljubljanskega društva »Soča«. Za predsednika je bil izvoljen civilni geometer g. Kristijan Pertot.
Ustanovitev Sokolske čete v Petešov-cih. V Petešovcih se pridno pripravljajo na ustanovitev Sokolske čete. Prijavilo se je že tako veliko število članov, da bo mogoče v kratkem sklicati ustanovni občni zbor.
Živinski oz. konjski sejem v Murski Soboti. V ponedeljek 6. t. m. bo v Murski Soboti velik letni sejem za živino in konje. Ker so bili sejmi zaradi bolezni v sosednem; Medmurju delj časa prepovedani, pričakujejo zelo velikega obiska.
Javno kopališče v Zdravstvenem domu. V Zdravstvenem domu v Murski Soboti bo od sobote 4. t. m. dalje odprto javno kopališče, katerega se bo občinstvo lahko posluževalo vsako soboto, odnosno petek, če bo v soboto praznik, od 14. do 19. ure.
Podpora za šolsko stavbo v Odrancih. Občina Odranci je z velikim trudom zgradila novo moderno šolsko poslopje, vendar pa vseh stroškov ni mogla sama pokriti. Zaprosila je zato za podporo pri banovini in državi. Banska uprava je sedaj odobrila zaenkrat 20.000 Din, enako vsoto je pa obljubila tudi vlada v Beogradu.
Za prenovitev Hadikove grobnice. V
cerkvici nad Dolnjo Lendavo je znamenita grobnica z mumijo viteza fiadika, ki pa je pričela polagoma razpadati. Nekateri so sedaj predlagali, naj bi se Ha-dikova mumija pokopala, kar pa bi bila velika škoda. Dolnja Lendava bi izgubila svojo največjo znamenitost. Potrebno je zato, da se pokop na vsak način prepreči s tem, da se grobnica popravi.
Zet do smrti pretepel svojo taščo. V
Dolnji Bistrici se je posestnik Jožef Peterc že dolgo prepiral s svojo 56 let staro taščo. Te dni pa jo je v nekem prepiru tako pretepel, da je kmalu potem za poškodbami umrla. Peterc se je nekaj časa skrival po poljih, naposled je pa odšel sam v Dolnjo Lendavo im se javil na sodišču.
z'
»Ne, Stanko mi ni všeč, ni zmožen ničesar!«
»Zn Slavko ?«
»Tudi ne — ta je pa zmožen vsega*«
Ante Novak:
Očetov podpis
(Poučna zgodba za vzgojitelje.)
Položil sem knjige na mizo — komaj da sem kaj zavžil pri obedu (mama me je zmirom karala radi tega) — pa sem že bil zunaj na trati in se kopal v solncu in igri.
Lepo je bilo tiste dni. O, saj ste vsi nekoč mladi bili — kdo se ne bi z veseljem spominjal onih dni, ko — otroci — še nismo imeli nobenih skrbi...
Lepo je sijalo solnce, bili so prvi lepi spomladanski dnevi.
Igral sem se s fanti. Im bilo je veselo.
»Naloga — naloga!« mi je šlo nekajkrat po glavi — pa sem zasukal obroč — in — ni jih bilo več, teh skrbi.
Domenili smo se, da se bomo tudi po večerji še malo igrali. Bil je že pozen mrak in starši so nas s težkim srcem pustili. Pa so nas le!
»Si že napisal nalogo?« me je vprašala mati.
»Že!« sem odvrnil. Mati v mraku ni videla, kako sem zardel...
In prihodnji dan v šoli... Ta bojazen, ta strah.
Neizogibno je bilo.
»Imaš nalogo?« je vprašal učitelj mojega soseda.
»Nimam, gospod učitelj! Mene je tako glava bolela — res nisem mogel pisati!« (Pa je skakal po trati kakor jaz!)
Učitelj ga je malo pokaral in pristavil: »Pa jo do jutri napravi!«
Im potem je vprašal mene.
»Imaš nalogo?«
»Ne!«
»Zakaj ne?«
Zardel sem in zrl v tla. Včeraj sem lagal materi v obraz. Danes učitelju nisem mogel. Molčal sem.
»Zakaj ne?«
»Gospod učitelj, jaz sem se igral in zvečer nisem mogel napisati!«
»Zakaj ne?«
Sedaj sem molčal. Kako pa bi mu naj povedal, da sem popoldne reke! materi, da sem nalogo že napisal...
Učitelj je strnil obrvi.
»Napiši v svoj zvezek: „Danes nisem imel domače naloge” in daj to očeti' podpisati!«
Tako.
Tu se je pričel križev kot.
Ves v skrbeh sem šel po pouku domov. Nič se nisem več smejal.
Kako bi naj očetu povedal? (Tako sem se bal očeta... Kričal je ob takih pri-*^ah„—	To je vendar tako nedolžna
reč, če enkrat ne napišem naloge. Toda oče — o, zločin napravi iz tega...
Nisem si upal.
Tresel sem se ves čas. Tek me je minil. Do igre mi ni bilo nič. Potikal sem se povsod, kjer je bilo malo teme in sence in kjer me ne bi nihče iztaknil... Kadar me je mati poklicala, sem vzdr-getal.
Prej gladka in cvetoča lica so bila sedaj nekam upadla. Okoli ust sem dobil tako Čudne poteze. Gube na čelu so se poglobile. Pirej sem gledal odprto in odkrito, sedaj pa sem vsakogar pogledal izpod čela. Samo pogledal sem — nekam plaho — in precej povesil oči.
Nekaj se je pripravljalo v meni. Tiho se je plazilo okoli moje duše in grabilo, grabilo.
»Ne bom dal očetu podpisati!« Prejšnja želja se je strdila v sklep.
Toda kaj naj storim? Kaj bo jutri v šoli?
In zlagal sem se samemu sebi: »Ničesar ne bom storil!« Ko je bil ta sklep trden (že takrat sam sebi nisem verjel!), sem zlezel iz svojega skrivališča in se podil s prijatelji. Malo solnca je spet prišlo v moj obraz.
Zvečer pa, ko sem se valil in preobračal v postelji, ko mi je bila glava vroča, se je moj popoldanski sklep omajal. Vedel sem, da bodo posledice hude, če prinesem učitelju nepodpisan zvezek.
In sedaj je prišla tista misel, ki si je že ves popoldan podzavestno pripravljala pot. Čisto tiho je prišla in brez zlobe: »Podpiši sam!« mi je šepnilo v uho, tako nalahno kakor vetrič ob mirnem spomladanskem večeru.
(Konec jutri).
V letu 1961.
Stara mati plete nogaviet
CERNIK
-
Sodna dražba JiiŠ2
V pondeljek, dne 6. junija 1.1. ob 8. uri bo pri okrajnem sodišču v Mariboru, soba št. 27, sodna dražba enonadstropne stanovanjske hiše v Mariboru, Cankarjeva ulica št. 6 z dvoriščem in vrtne parcele.
Cenilna vrednost Din 343.962.13, najmanjši ponudek Din 172.000.—.	1806
Bližje informacije pri
dr. AVG. REISMANU, odvetniku v Mariboru,
Aleksandrova casla 13/11
Kupujte kolke »Protituberkulozne lige**
2 lepa
tudi za pisarno oddam v najem.
Vpraša se pii upraviteljstvu Gospojna ulica 7/111. 1804
Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentlh!
Dva naia lokala
za pisarno v centru mesta iščemo. Ponudbe na upravo »Večernika* pod »Pisarna*.
i * - -«
| T. SOKLIČ) Maribor
ttutopniki m iprojmeja
Solna
najpreglednejša kartoteka
Soklič, Maribor Tel.2510
ieo
Tednik »Zabavni list« z gratis slikarsko galerijo M formatu razglednic, Stražišče. Posamezna številka samo Din 1.— Zahtevajte brezplačne ogledne številke! *
S 100.— Din lahko zaslužite Din 5000.—
in še več. Prospekti na zahtevo. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Akcijonar«.	/	1777
Dve gospodični
sprejmem takoj poceni na stanovanje in hrano. Vpraša se v Tattenbachovi ulici 26, II. nadstr.	1796
Vajenca
s primerno predizobrazbo za trgovino mešanega blaga sprejme Rižnik, Maribor, Gosposka ulica 46.	1794
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: JOSIP FR. KNAFLIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA V, Maribora. /
Stran i
Mariborski »VE
VOHUNI
Iz tajnih arhivov. •
Francoski vohuni pa so prav dobro vedeli, da < nameni teh dam niso .vedno^ tako nesebični, ampak da pod krinko usmiljenja pogosto zasledujejo popolnoma dru gačne cilje. Te dame so od njih oskrbovane vojake velikokrat izpraševale po raznih podrobnostih z bojišča. Uporabljale , so,;pri 'tem. izgovor, da si bodo potem* lažje predstavljale življenje teh ljudi, kadar se bodo morali vrniti na strašno bojišče z njegovim uničujočim og-
Sjem. Pri takih pogovorih pa so vojaki eSali opazke o dragih vojaških zadevah in take vesti so dtospele preko 'nevtralnih dežel do nemškega glavnega stana.
Francoski protivobumi so zato dobili nalog, naj tisto damo dobro nadzorujejo. Skrbno so jo nadzorovali, vendar niso mogli dognati, ali se sestaja s kakšno sumljivo osebo. Njena pisma so pri cenzuri natančno pregledali, če ne bi bilo mogoče kaj z nevidnim črnilom napisanega. Ugotoviti pa niso mogli ničesar. Poslušali so njene telefonske razgovore, pametnejši'pa s tem niso postali. Očitno je skrbela za vojake na bojišču zgolj iz usmiljenja, kot vila v pravljicah.
Ker pa je sovražnik stalno dobival poročila, iz teh krajev, so francoski proti-.voifuni izigrali poslednjo karto; zaplenili so ji namreč vso pošiljko jajc, ki jih je dobila iz Švice. Vsa jajca so preiskali v, kemičnem zavodu, če niso morda popisana z nevidnim črnilom.
Po preteku štiriindvajsetih ur so francoski kemiki rešili uganko. Če so jajca potopili v gotovo raztopino šišk, se je oa lupini pokazala pisava.
Na nekem jajcu je bilo n. pr- zapisano, naj preskrbi poročila o letališču v Bue in o premikanju čet v, bližini Chalonsa. Krivca,dame je bila s tem dokazana, na-
mesto pa, da bi jo zoprli, so ji jajca vseeno dostavili in to kakor hitro mogoče. Naloga protivohunov s tem še ni bila razrešena, zvedeti so še morali, kako bo na ta vprašanja odgovorila. Pustili so jo še nadalje na svobodi in jo pazno nadzorovali.
Če je bdela ali spala, ni bila tekom štiriindvajsetih ur dneva niti za sekundo brez nadzorstva; končno so bila prizadevanja končana z uspehom. Opazili so, da si je dala v nekem sosednjem kraju pri nekem brivcu ondulirati lase. V svoje največje začudenje so opazili, da je napisala svoje odgovore na škarje za ondu-Hraroje, ki jih je prinesel brivec. Površino Škarij pa je potem prevlekla s sajami, tako da so škarje lahko ležale več dni v brivskem salonu, ne da bi bil kdo kaj sumil-Če odkrijejo vohuna, se v splošnem izplača, da ga pustijo še nekaj dni na svobodi; tako izdd ponavadi opazovalcem tudi svoje pajdaše. V tem primeru se je izplačalo zavleči aretacijo. Policiji je sedaj bilo mogoče zapreti tudi brivca, katerega sicer ne bi bila nikdar imela na sumu; bil je zelo delaven nosredovaleč med vohuni.
Cenzura, ki so jo vpeljale vse vojujoče države, je bila zelo učinkovito sredstvo. Odkrili so mnogo vesti, katere so domači vohuni pošiljali preko meje. Enostavnejše tajne pisave so v začetku vojne takoj razrešili, včasih po dolgem trudu, strokovnjaki, ki so bili dodeljeni vsakemu cenzurnemu uradu. Mnogo tajnih pisav seveda ni bilo razrešenih nikoli, in gotovo je bilo iztihotapljenih in utiho-tapljenih mnogo vesti, pisanih v tajnih pisavah in znamenjih, ki jih vendar niso rešili. Toda tudi proti takim pisavam se je cenzura uspešno borila. Če je bilo kakšno pismo sumljivo in ga niso mogli razrešiti, so ga enostavno zadržali po več tednov, preden so ga odposlali.
Kemični laboratorij je bil neobhoden vsakemu cenzurnemu uradu- V glavnem sc pregledovali pisma, če niso pisana z nevidnim črnilom. V različnih časih so angleški, francoski, nemški in avstrijski laboratoriji odkrili tekočine, ki so spravile na dan vsako nevidno črnilo. Iznašli pa so zopet boljša črnila, nasprotno pa zopet boljša sredstva spraviti tako pisavo na dan.
Verjetno je, da je v svetovni vojni pro-tišpijonaža odkrila vsako nevidno črnilo, četudi je to stalo včasih mnogo časa in truda. Neki Nemec iz Frankfurta ob Me-nu je poslal nič manj kot oseminsedem-deset pisem v Švico francoski špijonaži, preden so mu prišli na sled. Prvo pismo, na katerem so odkrili nevidno črnilo, je imelo namreč številko 79. Pred odkritjem tega pisma so že nemški protivobu-ni dognali, da prihaja mnogo važnih vesti iz Frankfurta v Ženevo. Njegov visoki družabni položaj je bil najbrže vzrok, da so oklevali zapreti ga; bil je to dr. Ross, nek upokojeni višji sodni uradnik.
Ta mož si je izmislil prav^posebno zvijačo. Nekemu prijatelju v Ženevi je pošiljal časopiserna njihov rob pa je napisal vesti s posebnim črnilom, ki ga je bil sam sestavil. Njegova aretacija je povzročila izsleditev še dveh vohunov, in sicer nekega poštnega uradnika v Mainzu in nekega častnika na zapadnem bojišču. Vsi trije so bili ustreljeni; njegov dopisnik v Švici pa je bil od tamošnjih oblasti obsojen na dolgoleten zapor.
Uradniki različnih cenzurnih uradov so prečrtali v pismih, ki so šla v nevtralne dežele, mesta, za katera so mislili, da bi bilo bolje, če jih nasprotnik ne izve, in sicer so jih črtali s črno barvo. Nasprotniki so seveda bili radovedni, česa ne smejo izvedeti. Obrnili so se na kemike, katerim se je kaj kmalu posrečilo odstraniti zgornjo črno barvo. Kemiki cenzurnih oblasti pa so nato izdelali črno bar-
f MaribčH dne j. Vi. 1932.
vo, katere ni bilo mogoče odstraniti. Tako se je ta boj vedno znova pričenjal: zmagi ene stranke je sledila zmaga druge stranke. Končno pa so ie vohuni slavili zmago nad protivohuni.
Pazljivost cenzure je odkrila marsikatero tajno sporočilo, ki so ga po navadi toliko časa zadržali, dokler ni izgubilo vrednosti. Končno so prišle vse vojujoče se stranke do spoznanja, da je najbolje poslati sle preko meje. Tisti agenti, ki so imeli dober spomin, so bili najmanj iz* postavljeni nevarnostim, ker so se .vsa navodila naučili na pamet. Ni jim bilo potreba nositi s seboj obtežilne listine. Ce je bilo kakšno pisano sporočilo še taka genijalno sestavljeno, prej ali slej so vendar vsako zvijačo odkrili; neizogibna posledica je bila usmrtitev dotičnega vohuna. Predeni pa je mogel donosilec ustmenih ali pismenih navodil preko meje, je moral imeti predvsem potne listine.
Podaniki nevtralnih držav, ki so delali za to ali ono vojujočo se stranko, so lahko potovali s svojimi potnimi listi. Večina agentov pa je morala potovati s potvorjenimi listinami. Izdelovanje potvorjenih potnih listov pa je zopet izzvalo ogorčen boj med špijonažo in protišpijonažo- Tudi tu lahko rečemo, da je špijonaža slavila zmago. Proti koncu svetovne vojne so vsi vohunski uradi priskrbeli svojim agerrtom potne liste katerekoli države, katere so vsi obmejni ali policijski uradi proglasili za prave. Papir, tisk, štampiljke in podpisi so bili tako dobro potvorjeni, da jih ni bilo več mogoče ločiti od pravih.
Velika nevarnost.
»In zdaj« — pravi hipnotizer občinstvu, — »bom zapovedal temu možu, da mora vse pozabiti.«
»Stojte!« se oglasi nekdo iz občinstva, — »on mi dolguje sto dinarjev.«
Ljubljanski velesejem
Oflciietnl llustrovani katalog XII. Ljubljanskega velesejma izide ob otvoritvi istega, to je dne 4. junija 1932. Samozaložbo je prevzela tvrdka Aloma Company v Ljubljani. Katalog bo letos povsem priročno urejen ter bo tako obsežen in pregleden, da bo vsakemu trgovcu preko celega leta mogel služiti kot Izčrpni svetovalec pri Iskanju trgovskih zvez.
Hlino, oziroma vrtno zavetišče pred strupenimi plini. Na letošnjem velesejmu bo komisija za zaščito zaledja pokazala vsemu prebivalstvu, kako vsak hišni posestnik lahko zavaruje sebe in vse svoje ljudi v hiši ali na vrtu pred strupenimi plini v primeru napada zaledja »mest in vasi« s plini, bodisi od strani artilerije, bodisi iz zraka (aeroplanov).
To hišno ali vrtno zavetišče bo tako zidana da bo v njem imelo gotovo število ljudi svoje zatočišče, kjer bo lahko dihalo čist svež prečiščen zrak, oziroma kisik tudi takrat, ka-dar je zunaj atmosfera polna strupenih plinov. Iz zavetišča bodo mogli tudi opazovati zunanjost in potom detektorjev določiti v notranjosti prisotnost plinov zunaj ln celo njihovo kakovost Obenem bodo razstavljena tudi neka druga obrambna sredstva. Tudi bode dana možnost, da se od znotraj razžene
Najnovefša leteča tarča
Pri angleški mornarici so uvedli zdaj za strelske vaje gibljive tarče. Kako iz-gleda taka tarča, vidimo levo zgoraj na sliki. Spustijo jo z repa letala, in jo letalo v primerni razdalji vleče za seboj, tako da lahko streljajo na to tarčo
brez nevarnosti za letalo.
strupene pline od zavetišča proč in določi čas, kedaj smejo prebivalci zavetišče zapustiti in oditi iz nevarnega kraja. Ker je to v interesu vsakega izmed nas, bo važno, da si vsakdo ogleda zidavo in ureditev tega zavetišča. Podjetje Zupan, ki je izpeljalo in zidalo ta vzorec zavetišča, bo vsakemu na razpolago. Načrti so arh. prof. Vurnikovi. Plinska izvedba in filtracija zraka pa prof. dr. Samčevi.
Perutninarska razstava na velesejmu bo od
4.—13. junija tega leta. Razstava bo obsegala: 1. Oddelek za živali: a) selekcionirana štajerska kokoš — standard 1930 Celje, raznih rejcev članov odsekov; b) štajerska kokoš drugih rej: c) različne pasme perutnine, ki Jih gojijo rejci v Dravski banovini; č) druga perutnina (race, gosi, purani!: d) kapuni. —
2. oddelek: krmila, orodja in priprave ter pripomočki za uspešno rejo perutnine.. —
3. oddelek: bolezni perutnine.
Istočasno bo prirejena tudi razstava kuncev čistih pasem, ki bo obsegala: 1. oddelek: živali. 2. oddelek: kožice in izdelki iz kožuhovine. 3. oddelek: razno orodje, posode in kletke. 4. oddelek: strokovna literatura, slike itd.
SIRITE „VEČERNIK“!