^T/and s-juAcice... NO. 154 I /Sueriška Domovi\a rilcmobs.ojoi* .. V -RICAN IN SPIRIT 4 IN LANGUAG6 ONLY Servinig Cnicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV6NIAN HORNING N€WSPAP€R CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 23, 1974 LETO LXXVI. — VOL. LXXVI Sovjetska zveza za sodelovanje z IDA Po razgovoru zunanjega ministra ZSSR A. Gromika s predsednikom ZDA je bilo objavljeno soglasje o potrebi nadaljevanja naporov za mir. WASHINGTON, D. C. — V petek je prišel sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko na razgovor s predsednikom Fordom. To je bilo njuno prvo srečanje, odkar je Ford nasledil Ni-xona. Po razgovoru je bilo izdano poročilo, v katerem je rečeno, da sta edina “v pogledu važnosti nadaljevanja naporov za trajen in pravičen mir na Srednjem vzhodu”. Zagotovitev podpore Sovjetske zveze pri naporih za mir na Srednjem vzhodu je pomembna, ko se državni tajnik Kissinger pripravlja na pot tja v zvezi s pripravami za obnovo konference v Ženevi. Nekateri so se bali, da bi Moskva utegnila pri tem delati kake težave. Predsednik Ford se je razgo-varjal z Gromikom dve uri in pol, pred tem pa s sen. H. Jacksonom, s katerim bi rad dosegel sporazum o končanju odpora podelitve trgovinskih ugodnosti Sovjetski zvezi. Senator ni vnet za pomirjevanje in sodelovanje preteklo soboto zjutraj Matilda s Sovjetsko zvezo in nasprotuje C- Korb’ r°jena Gabrenya, 1025 vsakim novim ugodnostim tej ^ hčerka po ojmh ran Novi grobovi Mary Franko Zadeta od kapi na svojem domu na 1010 E, 70 St. je bila 79-letna Mary Franko, rojena Zupančič, prepeljana v Mt. Sinai bolnico, kjer je bila proglašena za mrtvo. Bila je vdova po pokojnih Miku Franko in Vincentu Lampertu, mati Vincenta, Anthonyja, Mary Lampert in Emme Johnson (vsi iz, Sugar Grove, Pa.) ter Edwarda in Alberta, pri katerem je živela, 4-krat stara mati in 3-krat prastara mati, rojena v Št. Vidu pri Stični, od koder je prišla v Ameriko leta 1913, članica Društva sv. Ane št. 4 ADZ. Pogreb bo jutri, v torek ob 8.30 iz Zelotovega pogrebnega zavoda -na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Frančiška ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš. mim Flfl P0VZR0CIL meseet! avgustu - 8.3% WASHINGTON, D. C. — V mesecu avgustu so življenjski stroški v ZDA porastli za 1.3%, kar je izredno veliko, je to dejansko največji porast od septembra 1947, če ne vpoštevamo lanskega avgusta, ko so cene posebno porastle po ukinitvi vsega nadzora nad njimi. Življenjski stroški so v letošnjem avgustu dosegli 150.2% o-nih iz poletja 1967. To se pravi, da je v letošnjem avgustu stalo $150,20 to, kar je bilo mogoče kupiti avgusta 1967 za $100. Porast je izreden in nam dokazu- de ne nakažejo denarja za je, kakšnih je bilo zadnjih 7 let. je njenih stroškov. nima denarja za delo Rdeči ne plačajo svojega dela stroškov, ker ZDA ne STRASNO OPUSTOŠENJE ¥ DRŽAVI HONDURAS dajo Severnemu Vietnamu Hurikan “Fifi” je sredi preteklega tedna divjal preko Sred-“napovedane pomoči”. Te nje Amerike in povzročil izredno opustošenje v državi nočejo o tej razpravljati, Honduras. Okoli 5,000 ljudi je izgubilo življenja, ka- dokl'er rdeči ne končajo kih 150,000 pa svoje domove. vojskovanja. I TEGUCIGALPA, Hond. — --------- Sredi preteklega tedna je huri- da mu ni nič znanega o 70 čla-kan “Fifi” udaril z vso močjo nih Mirovnega zbora, ki bi naj na področje Srednje Amerike, | po nekih vesteh bili na področ-najhujše je pustošil ob obali ju, prizadetem od hurikana Fi-Hondurasa. Pregled položaja, u- fi. SAIGON, J. Viet. — Mednarodna komisija za nadziranje premirja, ki jo sestavljajo Madžari, Poljaki, Indonezijci in Iranci, je zašla v negotovost, ko vla- Porastle so vse življenjske potrebščine z edino izjemo sadja, sočivja in — gasolina. Zadnjemu so od lani prvič cene za Anne J. Kovačič V 60. letu starosti je po daljši | nekaj malega padle, pa so še vedno za 38.4% višje od onih v bolezni umrla na svojem domu Anne J. Kovačič, rojena Stri-peika, 29228 Forest Grove Rd., Willowick, Ohio, žena Felixa, sestra pokojnih Charlesa in Josepha, Franka in Mrs. Erbežnik. Pogreb bo v sredo ob enih lanskem avgustu. Ford hoče prihraniti 600 milijonov dolarjev WASHINGTON, D.C. — Pred- Stroške nosijo po dogovoru v Parizu ZDA, Severni Vietnam. Južni Vietnam in Vietkong. Hanoi in Vietkong ne plačata svo- krit- ničenja, škode in števila mrtvih. Hurikan je po divjanju ob o-je pokazal, da prve vesti o števi-, bali Hondurasa izgubil del svoje moči in se spremenil v tropski vihar, ki je povzročil večjo _ škodo v južni Mehiki. Tam naj j bi pokončal 11 človeških živ- lu mrtvih niso bile pretirane. Naj hujše je bilo prizadeto mesto Choloma v severnem delu republike, kakih 185 milj od tu. Ijenj. Pol mesta uničenega Mestece Choloma je imelo o- Mestece, središče poljedelskega jega deleža, ker ZDA ne dajo področja, je imelo kakih 6,000 podpore za obnovo Severnega prebivalcev. Ti so bili zajeti od Vietnama. Te odklanjajo vsako nenavadno naraslih voda, ki so kc,]j c,000 prebivalcev, ko je pri-podporo, dokler komunisti nada- pridrle nad mesto, ko je divja- drl hurikan Fifi. Od teh jih je ljujejo vojskovanje v Južnem jače vodovje podrlo jez. Vietnaipu. mK rogreo oo . |sedn.k Ford a] ^ popoldne iz Grdinovega | petek Kongres> naj odloži aU J DolSovl so narastli našlo v divjajočih vodah smrt .Mrtvecev je bilo toliko, da so po dosedanjih uradnih podatkih oblasti odredile sežig trupel, ker ( 2,760. Sodijo, da krijejo ruševi- nega zavoda na 17010 ---------- Shore Blvd. na Lake View poko- ^ porabo 600 milijonov do- oskrbuje za njo prometna sred. pališče. Matilda C. Korb V 68. letu starosti je umrla ka in Elizabeth' Gabrenya, roj. Turšič, mati Josepha E., Jamesa R. in Anne Lorette Zorko, 9- . ... ^ , ikrat stara mati, 1-krat prastara je bil v tem pogledu dosežen | sestra Betty Lach) Char. tih sporazum, da bo ZSSR pu-'^ Adeline Gornik; vincenta stila iz dežele letno po 60,000 . kojnih; Angele Martinčič,' Judov, ko bodo ZDA priznale Franka; Edwarda) Louisa Rev. dokler ne odpre svoje meje za svobodno izseljevanje, v prvi vrsti j udov. Med ZDA in ZSSR ZSSR trgovinske ugodnosti prijateljskih držav. V izjavi po razgovoru Forda z Gromikom je rečeno tudi, da bo' Ford sprejel prihodnje leto L. Brežnjeva na obisku v ZDA, kot je bilo to dogovorjeno tekom o-biska predsednika Nixona v ZSSR letošnjo pomlad. Razgovor, pri katerem so bili navzoči tudi državni tajnik Kis- Edwarda O.F.M. in Victorja. Pogrebna maša bo v sredo ob 9.30 v cerkvi sv. Frančiška, nato bo pogreb na pokopališče Kalvarija. Kropljenje v Grdinovern pogrebnem zavodu na Lake Shore Blvd. je danes od 7-9 zvečer in bo jutri od 2-4 pop. in od 7-9 zvečer. Andrew Ziolkowski (Zulkowski) V 82. letu starosti je umrl v larjev v tekočem zveznem proračunu. zmanjšanje, toda direktor proračuna Roy Ash je dejal, da je to le prvi tak predlog, ki mu bedo sledili še drugi. Predsednik Ford je ponovno izrazil namero zmanjšati izdatke zveznega proračuna v tekočem poslovnem letu na izpod 300 bilijonov, ko so bili določeni prvotno na 305.4 bilijonov. , p..” stva in druge potrebščine, izja- ■ ,______v. Pričakovali so večje i j u i + jetno pa st J vila, da bo s koncem tega mese- - - la, če ne dobi plačila za dosedanje. Dolg je narastel namreč že preko 1.5 milijona dolarjev. Južni Vietnam je še dolžan svoj del plačila stroškov, pa odlaga z njim v upanju, da bo že 2-krat prastari oče, rojen na Poljskem, kjer zapušča brate in sestre. Do svoje upokojitve leta 1959 je bil zaposlen kot strojnik pri Industrial Machine Co. Preje je družina 30 let živela na 1266 E. 81 St. Pogreb je danes ob 8.30 iz Želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. v poljsko narodno katoliško cerkev Dobrega pastirja, St. Clair, in 73. cesta ob 9.30 dop. nato na Sacred Heart poljsko narodno singer, poslanik ZDA v Moskvi St. Vincent Charity bolnici An-W. J. Stoessel in sovjetski posla- drew Ziolkowski (Zulkowski), 'pokopališče na West in 54. cesti, nik v ZDA A. Dobrinin, je po- 1109 E. 64 St., mož Stelle, roj. ob 9.30 dop., nato na Sacred tekal v prijateljeskem razpolo- Wisnewski, oče Anthonyja in Heart poljsko narodno pokopa-ženju in je služil izmenjavi po- Ann Zdešar, 6-krat stari oče, lišče na West in 54. cesti. gledov o vršiti m e d n a r odnih ,_______________________________________________________________ vprašanj in o medsebojnih od-1 nosih. I Predsednikd For je ponovno' sprejel Gromika v soboto. Njun razgovor je trajal. nekako eno uro. Prisostvoval mu je tudi državni tajnik Kissinger. taki meri,'da jim je družba, ki nevarnost epidemič- ^ ne^še ^druga Vup^ pone^srečem Mrtvih je najmanj 5,000, ver-jko je divjajoči hurikan s svo- več. Okoli 150,000 jim vodovjem predrl zemeljski ljudi je izgubilo svoje domove jez nad mestom, ca svoje zadevne usluge ustavi- • T „ ___ .., i „ , i. v_ __ j_u; _,_v.t j_____in večino vsega v njih. , Tudi nekatera druga naselja Pomanjkanje letal I ob obali so bila uničena. Narod- za reševanje in pomoč 'ni reševalni odbor sodi, da je Honduras ne razpolaga sl po- najmanj 150.000 ljudi izgubile trebnim številom letal in heli- svoje domove in vse, kar so v kopterjev, pa še za te manjka njih imeli. V mestecu Ceiba so goriva, kot je dejal eden od vod- našteli skupno okoli 1200 mrt-Washingfon poskrbel za to. Tam niko reševalne akcije. Že vedno vih, pa reševalci še niso niti pre-izjavljajo, da za ta_namen ni o- čaka veliko ljudi na strehah in gledali vsega področja. Mestece dobrenih nobenih sredstev. Ta- na drevju reševalce, četudi je Trujilo, ki je imelo kakih 3000 ko je komisija pred resno ne- neurje udarilo na nje pretekli prebivalcev, je popolnoma “uni-varnostjo, da bo morala ustaviti čertek. Oblasti se boje, da bo čeno”, kot pravi vladno poročilo svoje delo. To je v glaimem o- za dober del teh ljudi pomoč. Mednarodna pomoč mejeno na področje Južnega prišla prepozno, ker enostavno: nrihaia Vietnama, ki je pod oblastjo ne bodo več sposobni vzdržati | Opustošenje je tolikšno da je vlade v Saigonu. Kljub temu je tolikšnega napora, ko so oslabeli očitno; da Honduras sam ni spo-pomembno in vsaj ohranja vi- od preslanega strahu in napo-! soben poskrbeti za potrebne na-dez mednarodnega nadzora. Za- rov. | glo pomoč Ta prihaja od vse. to prevladuje prepričanje, da Oblasti so doslej našle okoli povsod, tudi iz ZDA. Poslanik bosta Saigon in Washington že 5,000 trupel ponesrečencev, pa Hondurasa v Washingtonu poskrbela za kritje najnujnejših trdijo, da se to število lahko po- prosil posebej stroškov, da komisiji ne bo tre- dvoji, predno bodo reševalna ba poslovanja ustaviti. Rdečim dela končana, verjetno ni do tega, da bi komi- Poslanik ZDA Philip V. San-sija svoje delo nadaljevala. Oni chez je dejal, da ne verjame, da imajo pri svojih načrtih prostej- bi bili med ponesrečenimi kaki še roke, če komisije ni. ameriški državljani. Izjavil je MILIJONI LJUDI PO VSEM SVETU TRPE POMANJKANJE HRANE Avtomobili letnika 1975 porabijo manj gasolina WASHINGTON, D.C. — A-gencija za čuvanje okolja je preskusila avtomobile letnika 1975 v pogledu čistoče zraka, pa tudi v pogledu porabe gasolina. Prišla je do zaključka, da so na splošno v pogledu porabe gasolina za 13.5% varčnejši od letošnjih in lanskih. Sorazmerno najmanj 'gasolina porabijo avtomobili tujega izdelka, od domačih pa je v tem pogledu najboljši “Vega”. V ramenski prerok Sončno in hladno, temperatura okoli 62. Najvišja , Pomanjkanje hrane in . resnična lakota nista za človeški rod nič novega. Skozi tisočletja sta ga mučili in budili v njem strah. V litanijah prosimo Boga, naj nas reši “kuge, lakote, vojne in povodnji”. To so bile nekdaj glavne nadloge človeštva in so ostale v današnji dan kljub vsemu tako hvaljenemu napredku. Nekdaj so bile vzrok pomanjkanju hrane v dobri meri pomanjkljive prometne zveze in omejene možnosti prepeljati velike količine hrane v sorazmerno omejenem času na večje daljave. Danes teh ovir stvarno ni, hrano lahko v nekaj tednih prepeljemo v katerikoli del sveta v skoraj vsakem potrebnem obsegu, Danes more zato pomanjkanje hrane nastopiti le zaradi splošnega pomanjkanja zalog, oziroma njene nepravilne razdelitve. Slaba letina v enem delu sveta ima omejen vpliv, če je dobra drugod in če le ni zajela preobširne predele. Do zadnjih let smo sicer slišali veliko o pomanjkanju hrane po vsem svetu, vendar ljudje niso bili lačni zato, ker ni bilo hrane na razpolago, ampak pretežno zato, ker niso imeli sredstev, da bi jo kupili. Od leta 1972 se je položaj bistveno spremenil, slaba letina v Sovjetski zvezi, na Kitajskem in v obsežnem predelu Afrike južno od Sahare je pobrala večji del zalog hrane iz prejšnjih let. Skladišča so se izpraznila in zaloge hrane so omejene. V Sovjetski zvezi so imeli lani odlično žitno letino in so pokrili domače potrebe in naj bi jim celo ostalo nekaj zalog za naprej, četudi so “posodili” Indiji preko 2 milijona ton žita. Letošnja letina je nekaj slabša, pa trdijo, da še vedno zadostna. Kitajci so objavili, da so imeli letos dobro letino in da bo pridelek žita pokril vse njihove potrebe. V Jugoslaviji so letos pridelali 6.3 milijone ton pšeni- ce, eno tretjino več kot lani, in bodo lahko krili vse domače potrebe. Bolj%skOp je pridelek koruze in jo zato po visoki ceni kupujejo v tujini. V ZDA so napovedovali o-bilno letino, pa je suša v juliju pridelek zmanjšala. Tega je še vedno daleko preko domačih potreb in bo zlasti pšenice dovolj za izvoz. Večja težava je pri koruzi in soji, katerih pridelek bo precej manjši, kot so predvideli. Tudi v Kanadi, ki je poleg ZDA, Argentine in Avstralije glavna izvoznica žita, bo pridelek manjši, kot so pričakovali. Potrebe bi bile krite po vsem svetu, da ni Indija imela tako alabo letino, da mora uvoziti vso hrano za preko 50 milijonov ljudi. To niso majhne količine, če bi hoteli te množice le skromno prehraniti. Indija nima sredstev, da bi tolikšne količine hrane kupila, če bi bila ta tudi na razpolago. Tako računa vsaj delno na podporo drugih držav, v prvi vrsti seveda ZDA in Kanade. Četudi je v stiski, šq vedno ne mara prositi javno za pomoč, ker “bi trpel njen ugled” v svetu. Pomoč bo Verjetno prišla, vendar v omejenem obsegu in morda ponekod pozno. Napoedujejo , da bodo milijoni Indijcev v letošnji jeseni, zimi in spomladi trpeli hudo pomanjkanje in verjetno tudi pravo lakoto. Nekaj boljši so izgledi v deželah južno od afriške Sahare. Letos je bilo več dežja in ozemlja, ki so bila zaradi suše več let skoraj čisto gola so zopet ozelenela. Če ne bodo kake nove nesreče, pričakujejo kar zadovoljiv pridelek sor-ge in prosa, ki predstavljata glavno žito v tem delu sveta. Kljub temu bo kakih 10 milijonov ljudi, ki žive v tem delu Afrike, še vedno navezano na pomoč od drugod. Nihče tudi ne ve, če pomeni letošnje povečanje dežja konec suše za daljšo dobo ali je bila to le enkratna sprememba, ki pomikanje puščave Sahare proti jugu ne bo ustavila. (Konec jutri) v wasmngtonu je za zdravila, ker se boje, da bi moglo priti do bolezenskih epidemij med preživelimi. Nujno potrebna je tudi hrana, obleka in vse drugo. Ko zbirajo cerkvene in druge skupine pomoč za ponesrečence v Hondurasu, je Ameriški Rdeči križ poslal svoje strokovnjake za reševanje in organiziranje pomoči na kraj nesreče. Agencija za mednarodni razvoj je objavila, da so bile poslane V Honduras naprave za čiščenje vode, 7,000 odej, zdravila, prevozna sredstva in zdravstvene skupine. Ameriške letalske sile so iz Panamskega področja ZDA pripeljale čolne, hrano, in nujno reševalno opremo. Zastopnik honduraških letalskih sil je dejal, da ima na razpolago Honduras le 15 letal in 7 helikopterjev, pa še za te ni na razpolago dovolj goriva. “Mi potrebujemo nujno helikopterje,” je izjavil. Iz Clevelanda in okolice Raznašalce iščemo— Uprava Ameriške Domovine išče raznašalce za st. clairsko okolico, stare nad deset let. Kličite telefonsko številko 431-0628, ali se prijavite osebno v uradu na 6117 St. Clair Avenue. Mesečna seja— Združenje st. clairskih trgovcev ima svojo redno mesečno sejo jutri, v torek, ob pol osmih zvečer v starem poslopju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue, članstvo je prošeno, da se seje udeleži. Asesment— Uradnica Društva sv. Marije Magdalene št. 169 KSKJ bo pobirala asesment to sredo od petih popoldne do pol osmih zvečer v dvorani pod cerkvijo sv. Vida. Ne pozabite— Prihodnja sreda je 25. dan v mesecu, ko večina naših društvenih tajnikov in tajnic pobira društveni asesment. Naročnikom Ave Maria— G. Janez Prosen, 16211 Trafalgar Avenue, tel. 486-2394, pover-ijenik za mesečnik Ave Maria in za njen koledar sporoča naj tisti, ki žele poravnati naročnino preko poverjenika, to sporeče njemu telefoničrm po 5. uri popoldne, pa bo prišel osebno k njim. Na zalogi ima tudi slovenske božične karte iz Lemonta. Gostovat pride— Pod okriljem Slovenske šole pri Sv. Vidu pride Dramatsko društvo “Mladi glas” iz Toronta gostovat v Cleveland z igro “Bedak Pavlek”. Nastopilo bo pri Sv. Vidu 27. oktobra. Zgrešil smer— V soboto zvečer okoli pol enajstih je nekdo zapeljal z avtom v cvetličarno James Slapnik na St. Clair Avenue. Napravil je precejšnjo škodo. Sporazumeli so se— Po 13 dneh štrajka so se učitelji in učiteljice šol za zaostale otroke pobotali z okrajnim odborom ter se bodo danes vrnili v učilnice. Okrajni odbor za duševno zaostale je učiteljstvu odobril 7% povišanja plač. United Torch— United Torch je včeraj začel s svojo vsakoletno kampanjo in ima že zbranih ali obljubljenih 6.9 milijonov dolarjev, 28.5(/< celotne vsote. Kampanja bo trajala do 29. oktobra in ima cilj nabrati $24,144,680. Ford bo obiskal tudi Južno Korejo WASHINGTON, D.C. - Predsednik G. R. Ford se bo po svojem obisku na Japonskem za preko noči 22. in 23. novembra ustavil tudi v Južni Koreji. Zadnje vesti ZDRUŽENI NARODI N.Y. — Glavna skupščina je preteklo soboto vključila v dnevni red, svojega razpravljanja “palestinsko vprašanje” kljub protestom Izraela. NEW YORK, N.Y. — Ford Foundation proučuje svoje finančne možnosti in bo verjetno zmanjšala svoja darila letos na polovico, ko so se zmanjšali njeni dohodki. Vrednost njenih skupnih sredstev se je po trenutni dnevni ceni zmanjšala v teku zadnjih let od 3 na 2 bilijona dolarjev. WASHINGTON, D.C. — Po odkritju razpok v ceveh vrele vode treh atomskih reaktorjev v zadnjih 10 dneh je Komisija za atomsko energijo odredila ustavitev in pregled 21 do 50 atomskih elektrarn tekom prihodnjih 60 dni. AMAN, Jord. — Jordanijska vlada je objavila, da se ne bo udeležila konference za Srednji vzhod v Ženevi, ker sta Sirija in Egipt priznali Palestinski osvobodilni organizaciji “edino pravico zastopanja palestinskega ljudstva”. 6117 St Clair Avo. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 ...... M I BESEDA IZ NARODA I i i ^U;milHIIIIIH!llllllll[llll[HllllUIIIIII[IIIIIiHHIIIIHlllHIIHllllHIllllHHillllllllllllH* National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združene države: $23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesece • Kanado in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 154 Monday, Sept. 23, 1974 Duhovniki se poslavljajo od svojega ljudstva V Gorici v Italiji izhajajoči slovenski tednik “Katoliški glas” je 29. avgusta letos objavil pod gornjim naslovom članek, ki je prav, da ga berejo slovenski ljudje po vsem svetu. Njegova vsebina je namreč važna za nas vse, zato ga tu v celoti ponatiskujemo. II. Škofje in duhovniki so se prizadevali, da bi okoli sebe zbrali vse slovenske ljudi, ne glede na njihovo ideološko ali politično opredeljenost. Vsi namreč pripadajo božjemu ljudstvu, vsi so poklicani k večnemu zveličanju. Vse so pozivali k sodelovanju. “Vse mesijansko ljudstvo,” pravi koncil, “je posvečeno za duhovno stavbo!” Vsem vernikom, laikom, je naloženo “častno breme, da kot živi udje z vsemi močmi prispevajo k rasti Cerkve. Po svojih močeh in v skladu s potrebami časa naj bodo soudeleženi pri zveličavni dejavnosti Cerkve ... Duhovniki in verniki so med seboj v tesni zvezi. Posvečeni pastirji morajo svojim vernikom priznavati njihove naloge in izredne darove ... Pastirji Cerkve naj služijo svojim vernikom, ti pa naj pastirjem in učiteljem radi nudijo svoje sodelovanje” (C 9, 7, 30, 32, 33). Toda prav v zadevi sodelovanja duhovnikov in laikov smo zagrešili usodne napake. Grešili smo duhovniki, ker nismo spoštljivo stopil! pred svoje vernike in jim z odlokom o laiškem apostolatu v roki pojasnili, da so tudi sami poklicani k sodelovanju za. uresničitev Kristusovega odrešilnega poslanstva. Pokazati bi jim morali polno zaupanje in jim prepustiti celo vrsto verskih in prosvetnih dejavnosti. Pa tudi naši laiki, in prvi med njimi izobraženci, niso dojeli “znamenja časov” in ponudili duhovnikom svoje sodelovanje. In tako smo na povsem neodgovoren način pripustili, da je celotna stavba cerkvene in dušnopastirske dejavnosti ostala izključno na ramenih duhovnikov. Zdaj pa, ko odmira sedanji rod duhovnikov in ni naslednikov, preti nevarnost, da se bodo na škofijski in na župnijski ravni v prah sesule vse verske in cerkvene strukture in v svojih razvalinah pokopale najbolj izrazite oblike slovenske prisotnosti v zamejstvu. Ko bodo sedanji duhovniki omahnili, bo stiska slovenskih duhovnikov dosegla svoj vrhunec. Priče bodo, kako jim vse razpada v škofijskem in župnijskem okviru: 1. v škofijskem okviru bodo brez vsakega slovenskega duhovnika pri osrednjem škofijskem vodstvu, v raznih o-srednjih cerkvenih svetih in ustanovah, ki bi kakorkoli tolmačil slovenske potrebe in zastopal koristi in pravice slovenskih vernikov. Razpadle bodo slovenske dekanije in formalno izginile slovenske duhovnije ter duhovna občestva ; 2. na župnijski ravni: slovenski verniki bodo zares "ovce brez pastirja”. Po cerkvah bo utihnilo slovensko bogoslužje in zamrla slovenska beseda. Le koliko časa bo slovensko ljudstvo ohranilo slovensko molitev in pesem? Še tako bežen obisk nekdaj slovenskih župnijskih cerkva po Koroški in Slovenski Benečiji, iz katerih je izginil slovenski duhovnik, odpira pogled v položaj, ki bo neizbežno nastopil med nami. Hkrati pa bo najbrž izginila vsaka slovenska molitev, v družinah bo še bolj obledela verska zavest in z njo bo utonil “slovenski duhovni svet”. Rodu za mejo zgodovina bije plat zvona: danes v Italiji, jutri pa na Koroškem in na Madžarskem. Duhovniki se poslavljajo od svojega ljudstva, z njim izumira slovenska vernost... , Ali bodo nosilci slovenstva za mejo, zbrani ob okrogli mizi, slišali krik bolesti zamejskih duhovnikov? Ali bodo uvideli, da je bivanjska kriza zamejskih duhovnikov hkrati tudi tragična dilema slovenstva na Primorskem in zatorej pereč “narodni problem”? Ali se bo v njihovih srcih u-trdila zavest soodgovornosti in torej dolžnost, da skupno iščemo izhoda iz stiske, ki grozi, da se bo spremenila v tragedijo slovenstva za mejo? -i- « Slovenski narod se mora v dobri meri zahvaliti svojim duhovnikom za ohranitev skozi stoletja. Duhovnik mu je bi! vodnik in svetovalec ne le v duhovnem oziru, ampak tudi v gospodarskem, v času izrednih nevarnosti mu je pomagal pri obrambi pred turškimi krdeli v taborih na gričih okoli cerkva, vztrajal je z njim v vseh stiskah, v vojni in ob kugi. ' - Ko je nevarnost pomanjkanja slovenskih duhovnikov na Primorskem in Koroškem očitna, je treba razmisliti o poti iz te stiske vsem, ker je skrb za ohranitev slovenstva dolžnost vseh in vsakega Slovenca. Malo mojih spominov CLEVELAND, O. — Letošnjega 20. oktobra bo minilo trideset let, odkar je eksplodiral plinski tank East Ohio Co. Žalostna obletnica bo to, saj je strašna eksplozija uničila dober del slovenske st.-clairske okolice in vzela življenje številnim slovenskim ljudem. V tistem času sem živela z mojim možem Gust Streinerjem in petimi otroci na 1020 E. 61 cesti v Andolškovi hiši, iz katere izhaja lastnica Ameriške Domovine ga. Mary Debevec. Mi smo imeli to hišo v najemu. Naši trije sinovi so bili .že v vojaški službi, hčerka Viktorija je bila že v službi, naj mlajša Rosemary pa je obiskovala East High šolo. Moj mož je bil zaposlen pri Republic Brass Co. delavec, pomožni inženir, delavski voditelj, lastnik letovišča, gozdni vodnik. Čeprav ni nikoli študiral prave, je bil pet let sodni tajnik in devetnajst let občinski sodnik. Poleg vsega tega pa je še časnikar. Znani protestantovski pridigar Billy Graham je rekel, da je edina razlika med peklom in Ely v tem, da v Ely - vozi vlak. Navzlic temu pa ljudje radi živijo v Ely in se malo brigajo za vse drugo, za politiko in svetovnonazorske prepire. Sredi smrekovih gozdov in železnih rudnikov leži v državi Minnesoti mesto Ely, ki je bilo ustanovljeno leta 1880. Zgodba tega malega mesta zagrabi človeka in ga očara. Očetje tega kraja so bili priseljenci iz raznih evropskih dežela, ljudje različne krvi, ki sp kopali železno rudo, sekali gozdove, kljubovali Tisto popoldne, ko se je zgo-'mrazu in snegu ter komarjem, ki dila strašna plinska nesreča, sem 30 pHi, se pretepali za šolo in bila jaz ravno v Prijateljevi le- ljubili dekleta. Bili so to težki learni na 68. cesti. Eksplozija ^asb življenjsko sigurnost so nam je uničila prav vse imetje. ^em ljudem nudili: njihove moč-Strašna je bila ta nesreča za ne r°lce! močna ramena in pot, ki nas, pa da smo le ostali živi. ji,mv ie z utrujenega čela. Šest mesecev kasneje je naš Pričakovali so le malo od življe-dobri sin Henry izgubil svoje nia ' del° in kostno k°sil°-mlado življenje na otoku Okina- Bogatini so se polastili neizse- vi na Japonskem. Z letalom so škropili tla, da obvarujejo ameriške vojake, predno jih pošlje- jo tja, pred nevarnimi komarji, kateri povzročajo malarijo. Moj sin je umrl na isti dan kot ameriški predsednik Roosevelt. Sedaj že 29 let mimo počiva na vojaškem pokopališču v Honolulu na Havajih. Ponosna sem nate, dragi sin, Slovenec Sgt. Henry Streiner, da si se tako junaško boril za svojo domovino, čeprav te še vedno zelo pogrešam. Lep spomin in slava Ti! Z velikim zanimanjem sem brala dopis rojakinje-pionirke Dorothy Strniša. Dobro mi je znano, kakšno je bilo v Clevelandu življenje v tistih časih, ki jih ona opisuje. V Ameriko sem prišla leta 1914 z mojo blago-pokojno mamo, z dvema bratoma in šestimi sestrami k našemu blagopokojnemu očetu Karlu Lenardiču, ki je živel na 49. cesti. Sedaj naš dobri oče že 31 let počiva v zemlji njegove druge domovine, še vedno ga pogrešamo in čim starejši postajamo, tem bolj bi ga rabili, On je bil tudi na stanovanju* pri blagopokojnemu Pircu, ka- kanih gozdov in železnih rudni-j kov. V času državljanske vojne sc se razširile govorice, da so v okolici jezera Vermillin ngšli zlato. Zlata niso našli. Kar sc mislili, da je bilo zlato, je bil železni kruševec, ki se sveti kot zlato in katerega je tako lepo opisal Fran Erjavec v zgodbi “Zlato je našel”. Železo so začeli kopati leta 1882 v kraju Soudan, v mestu Ely pa leta 1883. Prvi rudarji so prišli iz Anglije in Švedske. Mesto Ely je dobilo ime po Samuelu Ely, ki je bil uradnik rudarske družbe, ki pa sam ni nikoli videl mesta, ki nosi njegovo ime. Naseljenci so prišli iz mesta Duluth ob Lake Superior. Prvi vlak je pripeljal v mesto Ely leta 1888 in naložen z železno rudo odpeljal od tam 10. julija 1888. Leta 1887 je imelo mesto Ely 104 odraslih prebivalcev, toda že v enem letu je število prebivalcev narastlo na 901 in že leta 1891 je kraj postal mesto. Štiri leta kasneje je število prebivalcev narastlo že na 2260. Za varrtost je bilo v mestu Ely slabo poskrbljeno, nesreče so teri je bil urednik Clevelandske bile na dnevnem redu. Tiste ru-Amerike. Dekleta, ki so prišla darje, ki niso pustili naslova so- lz stare domovine v Ameriko, so se v kratkem času poročila. Vse so dobile hrano in stanovanje zastonj. Podnevi so delale po službah, zvečer pa so doma o-pravile vse delo za borderje. Vstajale so ob dveh ponoči, da so vse oprale in pripravile zajtrk za podnajemnike, predno so odšle na delo v tovarne. Res veliko se je ^elalo takrat, pa nam je bilo vseeno lepo. In čim bolj se nam leta nabirajo, tem raje se spominjamo na minule mladostne čase. Vsem bralcem Ameriške Domovine, uredništvu, upravi in rednikov, so pokopali kar v delovni obleki, njihova imena na križih pa je izbrisal dež. Večino prebivalstva so tvorili Slovenci. Poleg njih so v mestu prebivali tudi Finci, ostali prebivalci pa so pripadali vsem mogočim narodom. Angleški rudarji so zaradi znanja jezika postali preddelavci. Indijanci, ki so prebivali' na obrežjih bližnjih jezer, so preskrbovali rudarje z mesom divjih jelenov in z gozdnimi jagodami, trgovcem pa so prodajali kožuhovino. V mestu je vladala brezpravnost, osebne spore so reševali s sotrudnikom prav lep pozdrav ipestmi’ noži in orožjem, če je in veliko nadaljnega uspeha. Zvesta naročnica Rose A. Streiner Čudovito mesto Ely Cleveland, O. — “American Forests”, časopis za gozdarstvo, vodovje, divjačino in življenje v naravi, je objavil v številki za september 1974 članek sodnika Johna W. Somraka, Ely, Minnesota, ki je vse življenje preživel v tem mestu. Njegovi stari starši in starši so po rodu Slovenci. Iz članka posnemamo glavne zanimivosti. V svojem življenju je John Somrak opravljal vse mogoče poklice. ,Bii je drvar, gradbeni bil kdo ubit, so, ga vrgli na železniške tračnice, da ga je povozil vlak. Pijane delavce so često oropali. Mesto so obiskovale lahke ženske. V mestu so bile štiri cerkve, toda dvajset gostiln. Neki osovraženi rudarski uradnik bi bil linčan, da ni pravočasno pobegnil iz mesta. Mnogi izmed priseljencev so imeli prvotni namen vrniti se v stari kraj, pa so se premislili in poslali raje denar svojim družinam in prijateljem, da so se jim mogli pridružiti v novi deželi. Postelje se niso nikoli ohladile, ker so na dveh posteljah spali štirje rudarji, ki so se menjavali na delu. Poročne gostije so trajale po več dni. Mize so se šibile od jedi in pijače ob glaso- vih harmonike in plesu. Tudi Finci so imeli bogate gostije, le alkoholnih pijač niso točili, radi odpore treznostnega gibanja, ki so ga vodile ženske. Vladalo je pomanjkanje žensk, dekle se je ponavadi poročilo že po enem letu, ženin pa je moral povrniti lastniku penziona potne stroške. Priseljenci so bili verni ljudje, nedeljska služba božja je bila dobro obiskana. Danes ima mesto Ely osem cerkva, deset gostiln in več trgovin, kjer prodajajo alkoholne pijače. Leta 1892 se je začelo izsekavanje gozdov. Trgovske družbe so same gojile prašiče, nasade krompirja in najemale poklicne lovce, da so lovili divjačino. Prva šola je imela le 22 učencev. Danes obiskuje osnovne in srednje šole 1700 študentov. Leta 1922 so ustanovili Vermilion Community Junior College, ki ima nad 300 študentov. Vse narodnostne skupine so se ob nedeljah zbirale k skupni zabavi, vsaka skupina zase. Finci so si ob jezeru zgradili kabine, kjer so uživali v finskih kopelih in saunah. Vsaka narodnostna skupina je imela svojo godbo, toda če je bilo potrebno, so si medsebojno posojali godce. Godbe so igrale ob porokah, praznikih, pogrebih in na veselicah. Mesto Ely ima danes dva časopisa: Ely Miner, ki izhaja že 79 let in Ely Echo, ki izhaja drugo leto. Izsekavanje gozdov je prenehalo okoli leta 1920. Danes je mesto Ely, v bližini katerega je več kot sto jezer, turistični center, katerega radi obiskujejo turisti in ribiči. Prebivalci mesta Ely gledajo z zaupanjem v bodočnost. Prepričani so, da se bodo vrnili stari časi, da bo njihovo mesto zopet postalo središče rudarske industrije. Pred tridesetimi leti so namreč v bližini mesta odkrili bakreno rudo in nikelj. Izkoriščanje te rude naj bi se začelo leta 1975 in dalo novega zaslužka tisočem gradbenih delavcev in drugim. Prebivalci mesta Ely so danes mešanica vseh mogočih narodnosti. Od svojih prednikov so podedovali njih borbenost, še danes se radi pretepajo za šalo. V drugi svetovni vojni se je borilo 35 odstotkov vseh moških prebivalcev, ki so s tem postavili ameriški narodni rekord. Vztrajno se upirajo vsem, ki bi jih hoteli spremeniti, zanesti med nje ideološke spore in strankarstvo. Mesto Ely, kjer prebiva toliko Slovencev, je veselo mesto! S. R. ------o------ Predsednik G. R. Ford se zahvaljuje slovenski organizaciji za poslane čestitke zaprisege našega novega predsednika je pisarna “Slovenian Heritage Groups” poslala na visoki naslov čestitke kalifornijskih Slovencev. Pismo je bilo skrbno sestavljeno in v dekorativni pisavi na pergamentnem papirju poslano našemu novemu predsedniku v washington-sko Belo hišo. Odgovor, katerega je pisarna sprejela, je sledeč: (Vodeni žig pisarne našega predsednika) THE WHITE HOUSE WASHINGTON August 30, 1974 Dear Mr. Simončič, As I assume the responsibilities of this office, it is encouraging to know that 1 have your support and that of your fellow members in the Slovenian Heritage Groups. 1 am well aware of the tremendous tasks which face all of us today as we attempt to make our Nation and the world a better place for all. Your assistance and goodioill are needed and appreciated. With best wishes, Sincerely, Gerald R. Ford (lastnoročni podpis) Kdorkoli od naših ljudi bo či-tal ta odgovor, bo razumel, da je vštet v vrsto Slovencev, kateri so z globokim spoštovanjem izrazili vdanost in zaupanje novemu predsedniku. M. Simončič ------o------ Drobtinice z Lemontskega hribčka Na našem hribčku je zopet postalo življenje živahno. Busi in avtomobili vozijo zjutraj dijakinje v š°lo. Popoldne ob 2h jih zopet odvažajo domov. Samo toliko prostega časa imajo, da lahko pojedo “lunch”. Pripravi jim ga s. Veronika s svojimi pomočnicami. Ni malenkost nasititi 700 praznih želodčkov. In to pet dni v tednu! K sreči ima dobra sestra železne živce, ničesar je ne razburi. Bog nam jo ohrani! Ne vem, kaj bi počeli brez nje. * Varovanci naše Alvernie Manor so imeli v nedeljo, 8. sept., piknik. Sestre so navozile toliko miz in klopi, da je bilo dovolj prostora za nje in njih sorodnike. Kjer je bilo kaj sence, je stala miza obložena z dobrotami, ki so jih prinesle ženske v cekarjih. To je bilo pravo družinsko združenje. Tako lepo razpoloženje je vladalo med pikni-karji vsepovsod, da so sestre, ki so prisedale zdaj k eni, zdaj k drugi mizi, bile vse srečne s svojimi ljubimi starčki in starkami. Sorodniki so gostili svoje drage z jedili, za katere so vedeli, da jih ima “granpa” ali “granma” rada.. Pri nas se noben varovanec ne počuti zapuščenega samotarja. Pravo prijateljstvo via-' da med njimi. Hvala Bogu! * S piknikom je bila združena tudi. razstava del, ki so jih varovanci doma napravili tekom leta. Vsako popoldne gre k njim Sestra Georgine, ki jih uči raznih ročnih del, da se jim vrne zaupanje vase'in jim čas hitreje teče. Možje radi ustvarjajo predmete iz usnja in kovin. Ženske kvačkajo, pletejo prte, vezejo pregrinjala. Nekaj se jih u-kvarja s slikami iz mozaika. Vse te umetnine so sorodniki z veseljem odnesli domov. Sestri učiteljici je v- veliko zadoščenje, ko vidi, kako so njeni stari učenci ponosni na svoje delo. * Sedaj imamo v Alvernia Manor samo eno sv. mašo zjutraj. Zapustil nas je penzionist, ki je navadno maševal ob 9.15 zj. Možu je postalo dolgčas — “predaleč od mesta,” je dejal. Vrnil se je v Chicago na faro, kjer je nekoč bil kaplan. Sedaj pomaga s spovedovanjem. Ker je poln revme, se bojimo, da bo imel te-! zave. Tu so ga morale včasih sestre podpirati, da je mogel maševati. * Moram pohvaliti varovance našega doma. Radi se udeležujejo sv. maše, pri kateri prejmejo sv. obhajilo. Vsak večer ob 6h sb zberejo v kapeli in skupno s sestrami molijo rožni venec. Sama nekaj manj gorečih ostane v “lounge”, da gledajo TV. Po molitvi se jim tudi drugi pridružijo. Lepo se pripravljajo na srečanje z Bogom. • V filozofij i naj demo' stavek: “Dobrota želi razdati, razširiti.” Kdor je dober, želi deliti svojo srečo z drugim. Kdor ni dober, nikoli ne misli na dobrobit drugih — je preveč zaposlen s seboj. Dobrota torej in samoljubje ne moreta vladati v istem srcu. Bog je neskončna dobrota. Ker je dober, želi deliti vse, kar poseduje z razumnimi bitji. Zaradi tega je ustvaril svet, angele in človeka. Z bilijoni umnih bitij želi deliti svojo srečo in nebeško slavo. Dokler živijo mi, planeti, soncem in zvezdami. Kako bogato je Bog okrasil zemljo! Koliko lepote je v nara* vi! Kaka bogastva so skrita V zemlji! Kak užitek je gledati sončni zahod! Ne smemo pa pozabiti, da je vsa zemska krasota le slab odsev večne lepote. Vsa ustvarjena lepota na zemlji je v primeri z večno, ki nam jo je Bog pripravil, le hiša, narejena iz papirja, slika, narisana v pesek ali vklesana v led... Vse zemsko je ustvarjeno samo za sedanjost. Vse resnično trajanje stvari, naša bodoča bivališča v nebesih, ki so mojstrska dela božjega Umetnika, nas čakajo v naši pravi domovini. Bog ima za nas pripravljena presenečenja, ki se jim ne bomo mogli dovolj načuditi vso večnost. Njegovo največje veselje bo, ko bo mogel nas oslečiti in deliti svojo srečo z nami. Hudobni duh nam je nevoščljiv. Skuša navezati naša srca na stvari, ki minejo; poskuša nas zapeljati v greh, ki žali dobrega Boga. Obdaja nas duhovna tema. Naše strasti nas hočejo zapeljati na stranpota in nas zasužnjiti. Grešniki smo. Padli smo. Nesrečni smo. Pekel nas čaka po smrti. Pa Bog je dober. Želi nas osrečiti, želi celo deliti z nami svojo lastno božjo srečo. Zapusti nebesa in pride na zemljo da prepodi temo. “Kdor mi sledi, ne hodi v temi,” pravi sam. Razodel in učil nas je resnico, hvala Bogu, ker jo tako zelo rabimo! S seboj je prinesel na zemljo zaklade — v našo tolažbo in moč. Njegove zaklade najdemo v zakramentih sv. Cerkve. Strl je našega sovražnika in nam odprl nebesa. Vedno je pripravljen voditi nas k Njemu v nebesa, ako mu le hočemo slediti. In ni niti težko, saj je vedno pri roki, da nas tolaži, naš razsvetljuje in nam daje pogum. Kaka neskončna dobrota! Kaka neizrekljiva ljubezen! Poskusimo o b d a r iti našega bližnjega z dobroto. Bodimo malo bolj pripravljeni obsipati ga z dokazi naše ljubezni do njega. Srce Jezusovo se je velikodušno izničilo iz ljubezni do nas u-bogih zemskih črvičkov. Kako smo vendar skopi! Ko nam je kdaj težko osrečiti, razveseliti koga, kako hitro to opustimo. Kaj bi bilo z nami, ko bi nas bil Bog prepustili same sebi, ko je videl, kako težko delo zahteva naše spreobrnjenje. Strašna misel! Morda bi bili v peklu danes. Bodimo dobri; skušajmo širiti srečo v srcih nesrečnih. Posnemajmo Srce našega Gospoda, ki je polno ljubezni in dobrote. s. M. Lavoslava IZ NAŠIH VRST * v Cleveland, O. — Spoštovano upravno vodstvo! Z nekoliko zamude Vam pošiljam denarno nakaznico za poravnavo naročnine na list, ki mi je že postal, lahko rečem, kot vsakdanji kruh. Čeprav sem v naši družini edini, ki razumem slovensko, so moja žena in otroci vsak dan sezna-rijeni, kaj nam prinaša Ameriška Domovina. Odvišna dva dolarja pa shranite za hujše čase, saj kot izgleda, niso več daleč. Zelo pogrešam časopis ob sredah, pa sem se že nekoliko vdal v usodo. Kaj se hoče, če ni — ni! Ameriška Domovina nam prinaša zelo lepe poučne, informativne, politične in druge zanimive članke, beseda v materinščini pa nas, po. vsem svetu raztresene slovenske rojake, povezuje kakor močna vrv. Ne bi škodilo iskati načina, kako razkriti našemu mlajšemu rodu pomen in važnost tega lista za Slovence v zamejstvu, kako ohraniti Ameriško Domovino v daljno prihodnost. Uredništvu, vsem sotrudnikom ter bralcem Ameriške Do-svetu prav pozdrav! Evgen Smrdelj je na zemlji, smejo občudo-j rnovine po širnem in se okoristiti z milijoni; lep slovenski STOCKTON, Kalif. — Na dan takšen namen ima jugoslovanska vlada 5 Predvajanjem proti-Stepinčevega filma! je — Vatikanski radio 0lrientiral o predvajanju ju- leg°yanskega “dokumentarič-( filma, ki prikazuje rajne- P kardinala Ho Alojzija Stepinca ^i'fasigticnega kolaborate-. * atikanski radio-komenta-le izjavil da “to ni iznena-samo hrvaških vernikov [alce” rne<^narocfne ^•1 ^ ie bil predvajan na vseh opazo- televizijskih po-so seveda vse last dr- Kr* aVe. 0 ®r^nal Stepinac, ki je umrl išji t a^a 1960’ bil prvi . afoliški prelat, ki ga je ^osl 'bst kadila ltoces °Vanska komunistična drugi svetovni vojski in zaprla. Zloglasni Pr°ti kardinalu Stepincu začel 10. septembra 1946. jj ere Priče, ki so takrat na-e Proti kardinalu, so poz- neje priznale, da so jih s trpinčenjem in z grožnjami proti njihovim družinam prisilili, da so pričali proti kardinalu. Vatikanski radio je 27. avgusta v svoji oddaji izrazil splošno iznenadenje, da so v Jugoslaviji na televiziji kazali ta film, “ker je oddajan na televiziji sedaj v tem času, ko se toliko govori in hvali o dobrih odnosih med Vatikanom in jugoslovansko vlado.” Kardinal Stepinac je bil obsojen na 16 let ječe in prisilnega dela. Po petih letih je bil izpuščen, sicer ne na svobodo, ampak so ga konfinirali v njegovi rojstni vasi. Po smrti kardinala Stepinca je papež Janez XXIII. o Stepincu rekel, “da je bil Stepinac podoba dobrega božjega Pastirja.” A. S. >ir, )(e. "“°vnikov. Takole so raz-Anglija 1, Avstrija 7, Francija 6. Italija 1, ^ 15, Nizozemska 1, Švica Ij.^Plošnem je treba reči, da ! slišiio božio besedo spoznalo žal le prepozno. Rekla bi, da na moralno življenje družine tujina ne vpliva preveč negativno, ker življenje med tujimi ljudmi povečava potrebo po trdnejši medsebojni povezavi. Veliko moralno oporo pa nudi prav verska zavednost in življenje v družbi enako mislečih družin. Če hočemo odgovoriti celot-nostno na vprašanje “Slovenska ,]6ticih. Upoštevati je treba je včasih šlo v tuje u gmotnih interesov in . a glavno vlogo zaslužek, tt^snje za potrebe -doma. življenja se udeležuje 110 le 30% zdomskih Slo- Ct. 1 pa je. ^a se v tujini )t^ Približujejo tudi tisti, ki ^ P^°h niso prestopili cerk- \ % KOLEDAR društvenih prireditev SEPTEMBER 28. — Plesna skupina Kres priredi spored narodnih in umetnih plesov. Za zabavo igrajo Veseli Slovenci. 29. — Društvo S.P.B. Cleveland ima vsakoletno romanje v Frank, Ohio. OKTOBER 5. — “SLOVENSKI FANTJE” priredijo koncert v avditoriju Sv. Vida. 6. — SKD Triglav priredi VINSKO TRGATEV v Triglavskem parku pri Milwaukeeju. 19. — DSPB TABOR priredi jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Večerja in ples. Igrajo Veseli Slovenci. Začetek ob 7.30. 19. — Klub nevburških slovenskih upokojencev priredi večerjo in ples v SND na E. 80 St. 20. — Občni zbor Slovenske pristave. 20. — Klub Ljubljana priredi večerjo s plesom v SDD na Recher Avenue. 20. — Jesenski koncert Glasbene Matice v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. 27. — Oltarno društvo fare Marije Vnebo vzete pripravi kosilo. 29. —- Podružnica št. 14 SŽZ priredi ob 7. zvečer “card party” v Euclid Club House na Lake Shore Blvd. NOVEMBER 2. — Štajerski klub priredi svoje martinovanje v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. 9. — Slovenski dom na Holmes Avenue slavi 55-letnieo obstoja. 9. — Belokranjski klub priredi MARTINOVANJE v SND na St. Clair Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. 17. — Misijonska znamkarska akcija — CM A priredi v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti ob treh popoldne “card party”. 17.—Pevski zbor Jadran priredi Jesenski koncert s plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Igral bo Ed Rodnick orkester. 24. — Fara Marije Vnebo vzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. 22.-23.-24. — Jesenski dnevi pri Sv. Vidu. 24. — Dawn Choral Group SŽZ poda svoj letni koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue v Eu-clidu. Začetek ob 4. popoldne. DECEMBER 15. — Društvo sv. Južefa št. 169 KSKJ ima popoldne ob 3. božičnice v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 31. — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih. 31. — Slovenski delavski dom na 15335 Waterloo Rd. priredi Silvestrovanj e. VESTI Ob koncu turistične sezone mimo Kranjske gore 12,000 avtomobilov Ceste običajno gradijo pred- Kranjska gora, češ da bi se radi JANUAR 1975 11. — Slovenski športni klub priredi svoj letni ples z večerjo ! v Slovenskem domu na Hol-! 26.-27.-28.-29. — Poletni karne-mes Avenue. val in bazar pri Sv. Vidu. vsem zato, da zbližujejo kraje in ljudi. Pa smo dobili cesto, ki je odrezala kraj in ljudi. Ne vem, zakaj se takšne zadevščine primerijo vselej prav našemu zimsko-športnemu in turističnemu centru Kranjski gori. Rekel bi, da je ta naš center rojen pod nespečno zvezdo. Že lani so slovesno odprli kranjskogorsko obvoznico, kajti stara cesta je peljala prav skozi kranjskogorsko središče, in promet je postajal tako gost, da je bil vse prej kot primeren za turistični kraj. Avtomobilov je sedaj v Kranjski gori odločno manj, ampak turistov tudi. Vozijo se mimo. Sezona mineva, ob kranjskogorski obvoznici pa še vse do danes ni primernih napisnih tabel, ki bi turiste opozarjale na turistični center. Tako se vse bolj pogosto dogaja, da tudi turisti ob povratku sprašujejo na Korenskem sedlu, kje je sedaj 18. — “Pristavska noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Marec 9. — Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu priredi svoj vsakoletni zajtrk s klobasicami in omletami (Pancake and Sausages) v farni dvorani sv. Vida, od 8. zjutraj do 12.30 popoldne. JUNIJ MALI OGLASI V najem Odda se 3-sobno in 4-sobno lepo opremljeno stanovanje na E. 53 St. pri St. Clairju. Kličite 481-4649 (154) Praga. Pri slovenskih j dojTT’ slišii° boži°! k ^acem jeziku, prepevajo It 2 ^če pesmi in pridejo v V ^°iaki, da se z njimi pogo- ^ttiačih zadevah in o ^ tareio v tujini. ViklVllp je> ba pridejo pri Vi Srečanjih tudi slovenski lii ^ i o. V ’ medsebojnega stika; ^a tudi drugi ljudje go-ovensko in zmanjša se ^utek, da so \ ^11 s k e g a *VlVSebneži. Seveda je pa *6d *a3 nevarnost, da se začno *1 ^6b°3 enostavno pogovar-|;Vi V^ško, ,kot so tega na-Vorv šoli. Pri takih prilikah ■*V pač slovenske vzgoji-V ^beti za to, da jim nu-Vh 6 k* zabave v slovenskem pri uporabi jezika ne- Idružina — kam?” potem moramo OVa % tradicijo spada, da V duhovnikov in ' SSin ‘U. ^šo reči, da so v vseh ozirih najboljši pogoji za zdravo družino dani v domovini. V tujini je treba mnogo več energije in trdne volje, da se obdrži narodna in verska zavest. Kot rečeno računa večina naših ljudi, da se vrnejo gmotno močnejši domov. Za časa njihovega bivanja v tujini, to se pravi v dobi od treh do desetih let, pa je treba tem družinam nuditi oporo predvsem v verskem pogledu. Ta orientacija naj bi jih odvračala od prak- se verna sploh ne ome-'vlje‘* "zakristijo”, saj versko i%0]e ^ le delček človekove Sb> ampak naj zajame1 tičnega materializma, da se ne človeka. Neprisiljeno se bi izrodili v brezdušne avtomate ^.^nost za izven-cerkvena dela in zaslužka. Ohranili naj bi l pjia °b verskih praznikih; pravi smisel družine, ki naj ne 'lilt^kah. Taka srečanja so | nudi- otrokom le civilizacijske dobrine, temveč naj jim da občutiti roditeljsko ljubezen. Tako se tudi ne bodo izgubili zakonci sami in ne njih potomci v narodnostnem in verskem oziru. . > i ‘^8 a ( ° P0mena> ker odgovar-A f^nosti človeškega življe-Sst ° Verska, kakor tudi na-Hk/19- plast se lahko pri teh ' ^ i2] te Spolnjujeta. Alje oziru so večkrat mlajši iz duhovniki, ki priha-^ ^ °movine, drugega mne-.hgQS6 hočejo omejiti samo na h p^Cerkveno NEVARNA GROŽNJA Slavni nemški slikar Max Lie-jbermann je slikal nekoč po naro- področje. Pri'Čilu moža, ki z njegovim delom .j bi treba, da pride do;ni bil zadovoljen in ki svojega ^ * besoglasij, ker je po- nezadovoljstva ni prikrival. Lie- 'O laikov, da navežejo 1 bermann je mirno poslušal nje- * rA, Vena Sa*do i srečanja na ver-'g0ve očitke in nasvete, slednjič Tudi doma ni žeg- ga je pa minila potrpežljivost in v cerkvi. dejal je: —Gospod, če takoj ne utihnete, vas naslikam točno takega, ' koi]]^oralni položaj °r je mogoče moralno presojati na zunaj, je kakršni ste. ustavili v njej, pa da so jo zgrešili. Povprašali smo znanega turističnega delavca, podpredsednika Turističnega društva Kranjska gora in direktorja hotela Lek Vojteha Budineka, kaj se je zapletlo okrog napisnih tabel ob novi obvoznici. — Že junija je Krajevna skupnost Kranjska gora in občinska skupnost Jesenice sklicala sestanek prizadetih zaradi postavitev cestnih tabel in zaradi zahodnega izvoza iz Kranjske gore, ki je sedaj nemogoč oziroma prepovedan. Že tedaj smo naprosili za začasno rešitev, dokler ne bo glavni uvoz v hotelsko cono dograjen. — Za kakšen uvoz gre? — Ta uvoz naj bi bil ob novem Kompasovem hotelu in nad staro becinsko črpalko. Zgradili naj bi cestno deteljico, tako bi bil možen dostop z obeh strani. Načrt je v izdelavi in upamo, da bodo pričeli z deli spomladi. — Do dokončne izgraditve o-menjene deteljice je verjetno še precej daleč, pa nas zanima, zakaj ni ob novi cesti nobenih napisnih tabel? — Idejna zasnova tabel je bila narejena že lansko jesen. Na gospodarsko zbornico smo dah tudi predlog, da bi v vsej Sloveniji uvedli enotne oznake turističnih krajev in da bi zbornica posredovala pri Sekretariatu za gospodarstvo, ki naj bi izdal odlok, kdo se lahko ponaša z naslovom — turistični kraj. Kako je z našim predlogom, ne vemo, vendar smo table vseeno naročili. Table so. sedaj izgotovljene, vendar republiški cestni inšpektor ne dovoli, da bi jih postavili, češ da niso v skladu s predpisi, — In kaj sedaj? — Dogovorili smo se, da bomo table vseeno postavili, kajti ne zdi se nam logično, da imajo ob novi gorenjski cesti lahko svoje table navadne gostilne, turistični kraj, kot je Kranjska gora, pa je ne sme imeti. Na višku .turistične sezone mimo Kranjske gore pelje tudi 12,000 in več avtomobilov dnevno. Tranzitni turizem je zaradi obvoznice v Kranjski gori seveda odločno manjši, kar se bo še posebej poznalo v posezoni. Tabel še vedno ni in tako so se prizadevni Kranskogorci odločili za nočno ilegalno akcijo. Na velike cestne prometne table, ki stojijo tik ob odcepu in na katerih je napis le za odcep na Vršič in v Novo Gorico, medtem ko sc Kranjsko goro (!) enostavno iz pustili,/ so napis za svoj kraj nalepili sami. Tako imajo sedaj v Kranjski gori novo cesto, ki naj bi pospešila turizem, pa se je primerilo prav obratno. Nova cesta je Kranjsko goro obšla, žal jo obidejo tudi turisti. T. Fornezzi (“Delo”, 6. sept. 1974) Prazni hlevi Cena koruze je postala v Jugoslaviji tako visoka, da je nastopila nevarnost, da živinorejci zaradi drage krme pokoljejo živino in bo prihodnje leto zopet nastopilo pomanjkanje mesa. Tisti, ki redijo prašiče, trdijo, da jih stane vsak kilogram prireje okoli 20 dinarjev v krmi, med tem ko je živa teža na trgu le 13.5 dinarjev. Kdo naj pri takem položaju prašiče redi? ODDA SE pet sob spodaj, tri spalnice, sprejemna soba, jedilna soba, kuhinja in kopalnica) Zgoraj tri sobe. Vse na novo dekorirano. Kličite po 4. uri 391-3320 ali v nedeljo celi dan. Na Carl Ave. -(157) FOR RENT Two sleeping rooms with own kitchen & bath for sober gentleman. At 1184 E. 167 St., corner of Grovewood. Call 481-8607. (155) House for sale Euclid, O. 4 bedroom bunga-ow, rec. room, wooded area, close to church, school & transportation. $33,900. Call 481-2997 or 951-3351. (162) FOR RENT wo bedroom duplex in Euclid, carpeted living room, eating area in kitchen, basement, back porch, garage. Call 261-1849. (155) EUCLID na pol zidan duplex, sprejemna soba, jedilna soba, kuhinja na prvem, dve spalnice zgoraj, klet, garaža, brez madeža. Dobri začetni dom. EUCLID za dve družini, z aluminjam obi-ta hiša, 5-5, po dve spalnice v vsakem stanovanju, ena neizgo-tovljena na tretjem, rekreacijska soba v kleti, dvojna garaža. LJUBKA HIŠA tri spalnice, dve leti stara ranč, dvojna priključena garaža. Polna klet. Se nahaja na okroglem lotu, v okolici novih hiš. Se lahko takoj vselite. GLEN DRIVE od Route 91, novi domovi, ranči tremi spalnicami, z dvojnimi priključenemi garaži, IV2 kopalnica, jedilna soba, polna klet. Kvalitetno delane. Kličite da vam pokažemo. UPSON REALTY 499 E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9. do 9. (157) OPENINGS FOR BOWLERS League openings on most nights and during the day. For men’s women’s and mixed leagues. Courteous management and clean lanes add up to your pleasure. Call today KE 1-8818. 20TH CENTURY LANES 16525 Euclid Ave. -(155) Female Help Wanted HOUSEWORK Two days per week. Pleasant working conditions. Must speak English. SK 1-3816 (157) Help wanted Male or Female WANTED - PART TIME HELP Part time help wanted to work in howling lanes anid lounge. 3-4 hours per day. G«ood working conditions. Apply in person. 20TH CENTURY LANES 16525 Euclid Ave. KE 1-8818 -(155) Prijatel’s Pharmacy St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4112 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS DRAPERY WORKROOM Experienced workers; needed. East side. Good transportation. Call 371-563(3 (154) MALE HELP W ANTED Male Help Wanted Light metal fabrications. Second, shift. — Call 451-6666. ' (154) JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quairters available. . (x). Paul Keller 1 jiiimmiiiiiiimiiimimimmmiiijmmmmiimmiiiiimmmiiimiimmimi 'I I. Ii CVET NASE VASI 1 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiipijiimiiiiiiiimimimmimimmimmmmimmiiiiim.’iHi “O, ti preteti molji! Da se more točno v petnajstih letih kaj takega napraviti in zgoditi na podstrešju!” Ves prevzet je ogledoval nekdanji okrasek svojega telesa, v katerem je bil pred osem in dvajsetimi leti tak brhek ženin. Poln bridkih slutenj je začel i-skati svoj cilinder, ki je že od zdavnaj sameval na podstrešju kovačnice. Klander je našel klobuk med razno ropotijo, ki sicer ni nikomur nič koristila, a je bila vendar spravljena, zakaj “človek nikoli ne ve, čemu bo še prav prišla.” Tu so bili: lonci brez roča, ponve brez dna, mišnice, ki se niso več sprožile, ogrodje nekega otroškega vozička iz njegove ko-larnice in tudi kovačeva knjižnica: “Grofica beračica”, “Roza Jelodvorska”, “Beračeve skrivnosti”. Na “Beračevih skrivnostih” je ležal njegov cilinder. Kovač je podržal praznični pis-kerc, ki ni bil več vajen luči, k soncu. Tedaj se je stemnilo njegovo oko v mrkem sovraštvu. Molji, te pretete pare, so ostrigle njegov plemeniti svileni cilinder, da je bil ves plešast! “Sodrga! Sodrga!” Pred petnajstimi leti, ko mu je utonila kovačnica, je rešil kovač, sedeč v nekem koritu, tudi ta nekdanji podaljšek glave Vogelniku in mu povedal, da je našel klobuk pred kovačnico, kamor ga je tedaj kovač pravkar zadegal, mu je krčmar odkupil dragoceno redkost za denar, pribil z dvema žebljičkoma cilinder na steno gostilniške sobe in si dal spodaj z okroglo pisavo napisati: “Trgovina s častnimi pokrivali gospoda kovaškega mojstra Klandra v Loki.” ★ Klander je hotel pravkar iti k Mini Boštjanovi, da bi žalostnega srca povedal, kako se mora odpovedati veliki časti, katero mu je ona priskrbela, ker — žal, žal, “nima ničesar obleči”. Na pragu pa je srečal razna-šalca časopisov. Kovač, bistra glavica, je bil zmeraj učen in željan novic. Kadar je dobil časopis v roke, je vse pustil in najprej preletel “najvažnejše”. Danes je bil “najvažnejši” zanj neki oglas, ki je v njem, neki Stipo Dobrič naznanjal, da posoja po nizkih cenah Za več dni najmodernejše pražnje obleke za razne svečanosti. Tema kovačnice in kovačeve duše se je razsvetlila. Svoji ženi ni ničesar omenil, zakaj, prvič je bila za take reči preveč neumna, in drugič je bila šla pravkar v gostišče “Vila Mina” ribat stopnice. Kovač je pobral ves iz objema razbesnelih valov. In | denar, kolikor ga je imel. Zdaj zdaj so ga imeli molji v delu! j je imel vedno dosti denarja, ker !je bilo v gostišču zmeraj polno in šel beračit v vas. je minil pouk, šolarji Kovač je bil otrok. Navzlic temu, da je imel že dva in petdeset let, še zmeraj ni vedel, da se polagoma v vse naše življenjske okraske zaredijo molji. Jezen je bil, zadegal je klobuk čez ograjo in puhaj e izginil v hišo. — Neki postopač je prikolovratil mimo, našel klobuk in se nasmehnil. Stlačil je svojo obnošeno čepico v žep, se pokril z oglodanim cilindrom Pravkar so se navduševali za cilinder. Postopač je napravil dobro kupčijo; tudi zdaj je na cesti ležal denar. Ko je prišel h krčmarju CHICAGO, ILL. HELP WANTED PHOTO FINISHING New photo finishing facility in Addison., 111. is looking for: • Pre-Splicers • Film Processors • Printers — B^W, Color • Checkers • Photo-Assembly • Maintenance • Quality Control • Supervision • Trainees Call for an interview 628-0500 F0T0MAT LABS, INC. An Equal Opportunity Employer ________________________ (155) Office Clerks For new photo finishing facility in Addisoin, 111. Experienced in typing, filing and public contact Full time position. Hours 8 a.m. to 5 p.m. Call for Appt. 628-0500 FOTORIAT LABS, 2NC. An Equal Opportunity Employer (155) Trainees For photo finishing in Addison, Illinois. Willing to work nights. Exceptional fringe benefits. For interview call: 628-0500 FOTOMAT LABS, INC. An Equal Opportunity Employer (155.) gostov. Mimo tega ni nič vec zapravljal v Vogelnikov! krčmi, pa ne zato, kakor da bi se mu bil nenadoma pristudil alkohol, marveč zato, ker je sovražil in zaničeval krčmarja. Gospodarsko se je kovaču dobro godilo. Pri Stipu Dobriču je razodel svojo željo. Da je povabljen za krstnega botra k zelo imenitnim ljudem in mora biti temu primerno oblečen. Mladi človek, ki je stregel kovaču, si je ogledal kupca, ki se mu je navzlic nedeljski obleki zazdel precej zanemarjen, in vprašal: “Ali naj bo kaj boljšega ali kaj preprostega?” “Kar imate najboljšega!” je rekel kovač. “Tako se spodobi! Najmodernejše!” “Torej za visoko družbo?” je vprašal fant. “Za visoko družbo, kakopa! Koliko pa stane?” “Moram še izračunati. Torej bi nemara prišla v poštev obleka s frakom?”-“I kaj pa!” je dejal Klander. “In zraven bela ovratnica, lakasti čevlji, cilinder, morda Chapeau claque?” (Cilinder, ki se da zložiti.) “To se razume!” ie rekel Klan- NEOBIČAJEN JUBILEJ — Robert H. Stimpson, ki je zadnjič obhajal 94. rojstni dan, je bil v Washingtonu prav na ta dan 294. prijet zaradi nedovoljenega demonstriranja. der, dasi se mu niti sanjalo ni, kaj naj bi bil “Chapeau claque”. Trgovski pomočnik ga je sumljivo premeril od nog do glave in mu povedal, koliko bi približno dal za odškodnino in koliko za kavcijo. Razumljivo, da se pomočnik ni maral po ure ukvarjati s kakšnim bedakom, ki bi mu slednjič ušel, ker ne bi imel s čim plačati. Ko je Klander zvedel za ceno, se je globoko oddehnil. Saj se je že bal, da bo moral dati za to botrsko opremo vso kovačijo pa še gostišče. Pa,, je bil znesek prav zmeren in ga je izlahka poravnal s tem, kar je imel v denarnici. Ko se je tega zavedel, ga je pa vrag spet omrežil s prevzetnostjo. Potapljal se je po žepu in veljaško dejal: “Bo vse takoj poravnano!” Ko je pomočnik še zmeraj plaho zrl vanj, je Klander odprl denarnico, mu pokazal stotak in oholo rekel: “In mimo tega — hotelir v Loki, hotel ‘Mina’!” Zdaj se je pomočnik kar cedil od vljudnosti in uslužnosti. Zakaj trgovska vljudnost stoji povsod brez izjeme na podlagi varnosti. “Izvolite, prosim, v oblačilni kabinet, gospod ravnatelj!” “Gospod hotelski ravnatelj” se je ogledoval v zrcalu, ki je bilo tako Visoko kot on. Obleka s frakom, lakasti čevlji, “claque”, ki se je dal v ravnanju z njim bolje poučiti ko takrat o motorju, naprsnik, bela pentlja, bele rokavice. Zanesljivo, •poceni, najizbranejše! To so bile vzvi- šene minute v življenju kovača Klandra iz Loke! Čeprav se niti ne bi mogel nikjer pokazati v tej obleki — a že te blažene minute pred zrcalom so bile več ko vredne te cene. Le neka pripomba se je še zateknila v njegovo slavo: “Gospod ravnatelj naj si dajo lase ostriči in se skrbno obriti. Izvolite morda košček najboljšega toaletnega mila?” Ah, kakšen bister in obsežen pogled je imel ta mali pomočnik za popolno gosposkost! znaki naših naključij. Večkrat šen položaj je s svojo gosposko Življenje je več ko večna sprememba; življenje je zlitina veselja in trpljenja, črnih, belih in raznih barv in tisočerih odtenkov. Na svetu ni ničesar, kar bi bilo samo resno, in ničesar, kar bi bilo samo veselo. Zabava ima pisano zastavo norčij, ki jo zatakne večkrat zraven prav žalostnih'dogodkov. Nad odprtimi grobovi se pozibavajo metulji, med žalostinke na pokopališču zveni otroški smeh s ceste. Neka hči, ki je bila v dno duše žalostna, ko je z lopatico trikrat vrgla prst v odprti grob svojega očeta, se je nenadoma spomnila, kako se je oče tisočkrat v življenju pošalil:' “Kdo pa meče? Pa še kravjeke?” Saj si je pozneje očitala ta spomin, a ni se mogla otresti dovtipnih besed. Ona ni bila kriva. A tudi resnoba ima svojo za- ... . njem plavanju stavo, temno zastavo s tajnimi stoji resnoba s svojo zastavo pri oknu hrumeče svečanostne dvorane, pozibava se in izteza v vse prostore radosti. Kdor vidi življenje le v eni luči, komur piha veter zmeraj od iste strani neba, naj ne govori o življenju; zakaj, ne pozna ga, pa čeprav, je še tak “doktor Vseznal”.’ — Ko se je kovač tisto jutro pred krstom slednjič vendarle oblekel in se prikazal svoji ženi v obleki s frakom, je žena grgrajoče zakričala in dobila čeljustni krč. Kovač je videl, v kakšen stra- cbleko spravil svojo soprogo, slekel si je počasi belo rokavico z desnice in prisodil svoji ženi ^ je zijala vanj strinadh razprtih ust, mogočno k j TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 944-8436 Poletje je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas aa brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! Sanitas in papiranje PRI PLAVANJU — Predsednik G. R. Ford pri svojem vsakda- NI MU BILO VSEC — Igralec Burt Reynolds je tožil nekega fotografa in izdajatelja za objavo njegove fotografije v Adamovi obleki. NEVARNI VARUH — Joe Williams v Sharonu, Pa., ima za varuha svojega avtomobila ukročenega cougar ja, ki ga vidimo, ko gleda iz zaparkanega avta. 8 M s 1 Draga nevesta! Poročni dan naj bi bil najsvetej51’ najveselejši in najlepši <^an Tvojega živi jeni3' Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoj6 sorodnike, prijatelje in drage znance, s° največje važnosti. Poročne predpriprave zahtevaj0 » ogromno časa in skr 1 ' h Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovej51 katalogov, najmodernejših vzorcev, on11 papitja in črk. Naše cene so zmerne, postrežb3 | uslužn3- / Na svidenje! AMERIŠKA DOMOVI^ | 6117 St. Clair A»e' Cleveland, Ohio 441 Narava je pomagala Znanstveniki so poiskali pomoč narave v boju proti vodnemu plevelu, ki je postal huda nadloga čolnarjem in ribičem v prekopih med Lake Pont-chartrain in Lake Mauevaš, severno od New Orleansa. Strokovnjaki za žuželke poljedelskega tajništva ZDA so izpustili 200 južno-ameriškia hroščev v te prekope in ti so tekom 10 let nad-ležpi vodni plevel enostavno ‘’poJedli,’. Slika zgoraj na levi kaže, kako čolnarja rešujeta motor iz plevela, slika zgoraj na desni pa strokovnjaka, ki si ogledujeta plevel, ki je bil izpostavljen dalj časa omenjenim hroščem. Slika na levi spodaj kaže dva hrošča na razjedenem listu plevela, slika na desni spodaj pa “očiščeni” prekop, po katerem plove čoln brez težav. t; S - 'v®