PRIMORSKI DNEVNIK Cena 150 lir Leto XXXII. Št. -13 (93'48) TRST, petek, 20. februarja 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novemdra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni vropi. PROGRAMSKA IZJAVA PREDSEDNIKA VLADE ALDA MORA V ZBORNICI IN SENATU Resnost sedanjega gospodarskega položaja narekuje uresničitev napovedanih ukrepov Napovedan kratkoročni in srednjeročni gospodarski načrt - V zunanji politiki bodo vlado navdihovala helsinška načela - Sporazumi v Osimu kmalu predloženi parlamentu v ratifikacijo RIM, 19. — Predsednik vlade Moro je danes podal programsko izjavo nove enobarvne demokrščanske vlade najprej v zbornici in nato v senatu. V programski izjavi, ki je bila zelo obširna, so za-popadena gospodarska, politična in upravna pereča vprašanja, kakor tudi zunanja politika, ki jo namerava voditi Morova vlada. Spričo sedanjega resnega gospodarskega položaja, je predsednik vlade posvetil največji del svojega govora gospodarskim vprašanjem in poudaril predvsem kratkoročni in srednjeročni gospodarski program, ki ga namerava vlada uresničiti. Po dogovoru predsednikov po slanskih skupin, se bo razprava o Morovi programski izjavi začela jutri dopoldne. Prvi bodo govorili poslanec neodvisne levice Chanoux, liberalec Bozzi in tajnik KPI Berlinguer. Razprava naj bi se zaključila v soboto, ko bodo predstavniki posameznih parlamentarnih skupin dali glasovalne izjave. Moro je začel svoj govor z analizo obsoječega (Kilitičnr.ga položaja v državi in ugotovil, da je bila sedanja vladna kriza najhušja v povojnih letih. Takoj 0,1 začetku je poudaril, da je levosredinska koalicija začela popuščat: že ob sestavi prejšnje vlade KD-PRI in da so si sedaj demokristjani prizadejali, da bi oživeli levosredinsko koalicijo. Spričo socialitičnega stališča, ko pravijo, da je leva sredina preživela, je .Moro omenil, ua krščanska demokracija ni mogla najti druge rešitve, kot sestaviti enobarvno via-oc, da prepreči predčasne volitve. Glede sedanje vlade in njene bodočnosti je Moro izjavil, da bodo o tem odločali prihodnji kongresi političnih strank. Takoj nato se je zahvalil socialdemokratom, ki so zagotovili neposredno podporo in ocenil za pozitivno odločitev socialistov in republikancev, da se vzdržijo pri glasovanji; o zaupnici Potem ko je ugotovit, da je razumljivo, da bo nova vlada upoštevala predloge, ki bodo dani med razpravo, je dejal, eia se vlada ne bo nikoli odrekla iostni fiziognomiji. Zato, je dejal Moro, - «ostane 'nespremenjeno naše stališče do komunistične partije, od katere nas ločijo pog'edi na politično življenje. Kljub temu pa bo vlada iskala prede sem v parlamentu stvarno soočenje zadevnih stališč». Moro je nato poudaril, da ne bi bilo ti'eba niti omeniti, da vlada popolnoma. zavrača fašizem in da je 2ato v strogi opoziciji do MSI. Nato je Moro začel govoriti o gospodarskem položaju v državi in i 0 programu, ki ga vlada namerava 1 začeti uresničevati, da se izboljša i gospodarski položaj. Velik poudarek I loge za drugačno uporabo že namenjenih skladov. Zagotovil je tudi, da bo vlada v najkrajšem času dala v odobritev parlamentu zakon o preureditvi industrije, da se izboljša proizvajalna raven in da se hkrati poživijo proizvajalne naložbe v prihodnjih dveh letih. Moro je nato poudaril, da je najvažnejša naloga nove vlade, da nadaljuje s politiko izrednih posegov na Jugu, ki jih bo treba prilagoditi novi deželni stvarnosti. Takoj nato je Moro prešel na vprašanja zunanje politike, poudaril zvestobo in predanost Združenim narodom, evropski enotnosti in Atlantski zvezi. Potem ko je poudaril važnost helsinške konference, ki pomeni začetek razvoja odnosov med evropskimi državami, ZDA in Kanado, in hkrati odpira pot nadaljnjemu procesu popuščanja napetosti, je Moro poudaril: «Tudi nedavni italijansko-jugoslo-vanski sporazumi, ki bodo v najin ajšem času predloženi parlamentu v ratifikacijo, zvesto odražajo duha zaključne resolucije v Helsinkih. Ob tej priložnosti želim poudariti, da premostitev vsakega spornega vprašanja med Italijo in Jugoslavijo odpira pot novim in koristnim dogovorom med državama za večje blagostanje prizadetega prebivalstva,» «Glede Avstrije želim omeniti, kako zaupanje, ki ga je nedavno potrdila tudi dunajska vlada, izhaja iz zavestne obveznosti, ki jo bo znala italijanska vlada spoštovati za popolno uresničenje norm v korist prebivalstva nemškega jezika Gornjega Poadižja.» V tej zvezi, kot vidimo, Moro ni omenil slovenske manjšine v Furlaniji - Julijski krajini, hkrati ni govoril o izvršilnih normah, ki jih mora vlada izdelati in dati v odobritev parlamentu za dejansko izvajanje sporazumov v Osimu. Prvi komentarji o vladnem programu RIM, 19. — Ko je Moro končal branje svojega programa — trajalo je dve uri — je v Montecitoriu zavladalo vzdušje zaprepaščenosti. Programsko poročilo se je mnogim zdelo kot miš pred goro, ki jo je rodila. Že res, da so si vsi pričakovali, da bo Moro čimbolj generičen, ker je zaskrbljen in si skuša zaslužiti obljubljeno vzdržanje socialistov in republikancev. «Čut odgovornosti», kot ga imenujem' na Trgu del Gesù, sili tudi v generičnost, samo da bi vlača prestala svojo prvo preizkušnjo in je zato spreme mia program, ki je itak nezadosten spričo resnosti krize in vprašanj, r katerimi se bo vlada tako ali drugače morala spoprijeti, v plehko naštevanje «vprašanj različnega pomena in vrednosti». To je v glavnem ton komentarjev v poslanski zbornici, kjer so mnogi citirali komentar komunističnega glasila: «To je trenutek, ko je treba nujno izbirati.» V «transatlantiku» Montecitoria se govori o «prehodnosti» Morove vlade. Tudi sam jo je tako imenoval. Mnogi trdijo, da ima vlada štete dneve, toda vsak se boji zadati prvi udarec, ker bi lahko bil odločilni in zadnji. Izven parlamenta, kjer so se polemike utišale pred glasovanji, pa se množijo izjave o osnovni temi, glede katere je vlada formalno «nevtralna», a utegne biti odločilna zanjo: splavu. Po sporazumu med KPI in PSI, ki zahteva spremembo zakona v smislu pravice ženske, da sama odloči prve tri mesece nosečnosti, pa čeprav po posvetovanju z zdravnikom, so na ta načela pristale tudi druge laične stranke, socialdemokrati, republikanci in liberalci. Nove pomisleke pa je izrazil socialist Frasca, ki trdi, da bi morali spremeniti tudi druge člene zakona in nikakor ne popuščati KD, raje referendum. Lahko se vprašamo, ali ni to znak za nov spopad znotraj socialistične stranke. NEZASLIŠAN IN HISTERIČEN IZPAD UČITELJICE UKOVSKE SOLE Župnik v Ukvah prijavljen sodišču zaradi uvedbe pouka slovenščine Italijanska nadučiteljica prijavila župnika pretoria z zahtevo, da «odpravi vsak poskus kaljenja mirnega sožitja med etničnimi skupinami» UKVE, 19. — Kot če bi ne zadostovala nezaslišana prepoved podolskega pouka slovenščine v šolskih prostorih, je voditeljica tamkajšnje šole, učiteljica Liana Broccaioli, prijavila sodišču ukovskega župnika Marija Gorjupa, češ da si si je upal izjaviti, da je prepoved višje oblasti «protidemokratična». Besedilo sodne prijave, ki zgovorno priča o miselnosti in tudi za ....................mil.......mm»................ ZANIMIVA PRIČA SE JE ^OGNILA PRIČEVANJU PRED TRŽAŠKO POROTO Bivša kolaboracionistka Augusta Reiss zagonetno izginila iz svojega stanovanja Priča-bivši jetnik Rižarne Carlo Crini, postavil na laž nacističnega kolaboracionista Hesseja - Odgovornost italijanskih esesoveev za zločine na Krasu in na Pivki - Neizkoriščeno pričevanje časnikarja Franca Udoviča Odgovornost tržaških kolaboracionistov za zločine v Rižarni prihaja čedalje boli do izraza tudi na procesu pred tržaško poroto. Tako se je včeraj znova izkazalo’, da furiano Hesse, tolmač v uradu IV/A pri nemški varnostni službi SD s sedežem na Trgu Oberdank, nima tako čistih rok kot je hotel pokazati s svojini torkovim pričevanjem na porotnem sodišču. Na zatožno 36 dal predsednik'vlade zaoStritVi klot\ ^ je pribil Carlo Crini, ki je gospodarske krize v zvezi z zmanj- i Pouciar|h da je bil Hesse v dveh sanjem vrednosti lire na domačem , Pnmenh za tolmača, ko ,e Allers in tuiih trrn-h in Hnial da hn treba ! uPr zcrl1 f3rso procesa na sodišču tujih trgih in dejal, da bo treba ! storiti vse, da razvrednotenje ne bo Povzročilo verižne reakcije z zaostritvijo inflacije, kar bi popolnoma Preprečilo katerikoli kratkoročni gospodarski razvoj. Moro je zagotovil, ua bodo dali zasebnim proizvajal-"ioi podjetjem denarno pomoč za njihov razvoj. Kljub temu pa je odal, da nevarnost inflacije in no-® vrednost lire zahtevata strogo -dzorjtvo nad povečanjem zadol-Ve državnega zaklada, ki ne sme ?Jese6i 14.30Ó milijard lir. Zato je d ?r? dodal, da bodo omejili v meje .«icenega programa povečanje lik-^'anQsti. Nadalje je predsednik vla-lutng0Voi'il 0 nujnosti okrepitve va u ..rezerve «Banca d’Italia» z ne-izr eri11®' novimi visokimi posojili in če d Prepričanje, da bo to mogo-. noseči tudi s povečanjem izvoza zmanjšanjem uvoza. Viari 111 Predsednik govoril, da bo iru a- Spre3e*a ukrepe proti ilegalne-rov i‘ZV0?'u kapitalov. da bo nadzo-. a a, da ne bodo nekatera podjet- vičeno zaradi razvrednotenja lire neupra- , . Povišala cen, da se bodo eval' davčne policije, ko bodo da' K^ i’ 3e nekdo povišal cene, p, i ?i Povečal profit in da bodo Profite raožnost; izrednega davka na tiarifkV'!’u ukrepov, da se zajezi in-pro Aa.’ ie Moro dejal, da bo vlada n; 1 f ‘Možnost zamrznitve v letoš-sian' . u dohodkov upraviteljev u-da h' Zavod“v in družb. Dejal je, kot l°i V*ada' kjerkoli bo poklicana lovtip v s“3anja o novih delovnih pogodbah -- določitvi - v Rižarni. Obenem je prišla na dan tudi sumljiva okoliščina, ki zadeva Augusto Reiss, priletno žensko, ki je oda uradna prevajalka v Rižarni in ki jo je posebno porotno sodeče leta 1946 obsodilo na 13 let zaporne kazni zaradi kolaboracio-nizma. Pred nekaj dnevi se je pri ženski zglasil sodni uradnik, da bi ji izročil poziv, naj pride pričat na porot- no sodišče. Kot je pojasnil predsednik dr. Maltese' med obravnavo, je uradniku odprla neka ženska, ki se ni legitimirala in zavrnila poziv, češ da Reissova ne stanuje več tam in da naj bi se preselila... v Jugoslavijo. Predsednik je zato odredil karabinjerjem, naj ugotovijo, kdo je o-menjena ženska, poleg tega pa naj poiščejo morebitni nov naslov Reisso-ve. Pri tem gre poudariti dvoje: na vratih stanovanja v Ul. Kandler je še vedno tablica z imenom kolabo-racionistke. Našemu uredniku, ki je pozvonil na vrata ni odprl nihče, sosedje pa so povedali, da so še predvčerajšnjim zvečer videli Reissovo na stopnišču. Kako naj torej tolmačijo dogodek, ki ga je opisal dr. Maltese? Najverjetneje je, da se je kolaboracionistka, malo zaradi skleroze predvsem pa iz strahu pred zasliševanjem, skušala na kaj preprost in otroški način otresti takih nevšečnosti. Popoldne sta na vrata Reissove po- lllllliifiliiiHniilimiiHiMiMiiiuiiiiiniiiUHiiiiiiitiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiirniii NA PREDLOG PREDSEDNIKA VLADE MORA Oblikovana preiskovalna komisija o aferi Lockheed V četrtek bo Rumor poročal zunanjepolitični komisiji zbornice o škandalih Lockheed in CIA RIM, 19. — Na predlog predsedni ka Mera soglasno z obrambnim ministrom Forlanijem je vlada ustanovila upravno-preisk«. vaino komisijo, ki bo morala v treh mesecih zbrati vse podatke o «zadevi Lock- moženje bratov Lefehvre. Znane je, ugotavljajo parlamentarci PSI, da samo škandali, kot je Lockheed ali ugrabitve, razkrijejo javnosti obstoj ogromnih osebnih premoženj, za katere država sploh ne izterjuje hced». O tem je Moro informiral pravičnih davkov. Tako je za davč- viša1!? UP°Štev^ sanja plač ^pysievajo prj določitvi po-če se n • ^ °bstoječe ozke meje, nega a °Ce dose« ozdravitev držav-jiti fosPodarstva in začasno orne- Primen,6 n”0 i potrošn3°- V vsakem cialnim1 Fa k° vlada predočila solilo ne, ?,ankani potrebo, naj razde-liavnnet ,‘sanje plač na obdobje ve- P1edsIridei0Vne poš°dbe- bo vladad vk v!ade J6 zagotovil, da eih predi Ju Pnhodn3lh dveh mese' o uresn'-da Pariamentu poročilo ukrene Cevan3u Protikonjunkturnih p v m bo Po možnosti dala pred- zbornice med predstavitvijo svojega programa. Komisijo, ki so ju zahtevali nred-vsem predstavniki levice, sestavljajo bivši predsednik državnega sveta oziroma bivči član ustavnega sodišča Antonino Papaido. nato še bivši predsednik računskega dvora Ferdinando Carbone ter rezervni genera! Corrado Sangiorgio. ki je svoj čas poveljeval karabinjerjem. Komisija, je poudaril Moro. bo delala povsem neodvisne od vseh ostalih' preiskovalnih organov. Medtem je namestnik državnega pràvdnika Martella zaslišal generala Fanalija in Giraudn, bivši o-brambni minister Tonassi (PSDI) pa je prijavil sodišču «vsakogar, ki ga je tudi posredno omenil v zvezi s škandalom». Prihodnji četrtek bo zunanji minister- Mariano Rumo; poročal zunanjepolitični komisiji o zadevi Lockheed in «škandalu CIA». Ob robu «afere, Lockheed» so predstavniki PSI poslali ministru za, finance vprašanje, lil zadeva pro- ne urade družina Lefehvre «na pol revna», medtem ko razpolaga s premoženjem, ki gre v milijarde. Socialistični poslanci zahtevajo zato, naj finančno ministrstvo izvede stroge preiskavo o dejavnosti periferič-nih davčnih uradov, predvsem v Rimu, kajti njihovo pečetje je žalitev za večino državljanov, ki do zadnje stotinke plačujejo davke na svoje dohodke od dela. RIM, 19. — Ustavno sodišče bo pred koncem pomladi sklepalo o zakonu št. 336, znanem kot «zakonu o sedmih letih», po številu let socialnih prispevkov, ki so bili priznani javnim uslužbencem, če so bili aktivni v vojni (.bivši vojaki in častniki, borci in podobno). Gre za priziva nekega turinskega sodnika in lucijskega deželnega upravnega sodišča, id menijo, da je zakon neustaven, ker diskriminira med osebjem javnih in zasebnih ustanov oziroma podjetij. Verjetno je, da bo ustavno sodišče odredilo veljavnost zakona tudi za uslužbehce v zasebnem sektorju. zvonila karabinjarja sodnega orožniškega oddelka pri državnem pravd-ništvu. Kaže, da se jima ni odzval nihče in nista mogla ugotoviti, če je ženska zaprta doma, ali pa je odšla po naključju ven h komu na obisk. Doslej tudi ni bilo ugotovljeno, ali je skrita pri kakšnem sorodniku ali znancu. Na naše izrecno vprašanje, kaj nameravajo ukreniti, so preiskovalci odgovorili z dokaj dvoumnim «preiskava doslej ni obrodila nobenega sadu.» Reissova bi vedela o Rižarni povedati marsikaj, kot med drugim poudarja preiskovalni sodnik dr. Sergio Serbo v utemeljevanju svojega sodnega ukaza: «Augusto Reiss, ki je sicer nemške krvi, a je živela vedno v Trstu, so nacistični okupatorji mobilizirali takoj ob svojem prihodu v Trst in jo dodelili najprej uradu za plenjenje židovske lastnine, ker je kot trgovka dobro poznala ta krog ljudi, pozneje pa Einsatzkommandu. V službi je bila marljiva in prizadevna, tako da je v okviru rasnega in političnega preganjanja dosegla tragično pozitivne rezultate.» Kot rečeno je bila ženska obsojena na 13 let zapora zaradi kolaboracionizma. Od teh je odsedela samo tri leta, ker so jo nato izpustili na svobodo na o-snovi Togliattijeve amnestije («Ni znano — piše s tem v zvezi preiskovalni sodnik — kdo je odredil izpustitev na svobodo in kako je bilo sploh mogoče tako široko tolmačiti amnestijo.») Za popolnejši prikaz o-sebnosti bivše kolaboracionistke je značilna tudi naslednja okoliščina: pred leti je v razgovoru z urednikom nekega krajevnega lista opisala, kako je neki nacist v Rižarni pretepal v njeni prisotnosti neko žensko in se je pri tem zgrozila le, ker je krvnik surovo preklinjal. A vrnimo se v sodno dvorano. Kot rečeno je bil včerajšnja ključna priča Carlo Grini, brat židovskega kolaboracionista Maura Grinija, ki je sodeloval pri aretaciji številnih svojih sonarodnjakov in ki je bil skupaj z ženo umorjen v Rižarni. Ko so nacisti bežali, so se namreč skušali znebiti kar največjega števila krajevnih «sotrudnikov», ki bi lahko pričali o njihovih zločinih. Carlo Grini je bil zaprt v Rižarni skoraj 11 mesecev (od 24. maja 1944 do 29. aprila 1945) in kot Wachsberger prisiljen k delu v krojačnici. Med pričevanjem je uvodoma potrdil svoje izjave preiskovalnemu sodniku, ki se v bistvu ne razlikujejo veliko od Wa-chsbergerjevih, le da so manj podrobne in točne. Zlasti netočen je bil Carlo Grini v opisu dejavnosti svojega brata, saj je pri tem dejal le, da so se v Rižarni širile govorice, da je Mauro postal kolaboracionist in se hkrati prelevil v katoličana. Govorilo na; bi se tudi, da je bil ubit še pred 'umikom Nemcev iz Rižarne. Nato je na zahtevo sodnika pogledal v album slik nacističnih krvnikov iz Rižarne in med portreti spoznal 0-berhauserja in Stadiea. Na izrecno zahtevo odvetnika San-zina je Grini še pojasnil, da ga je leta 1946 začasno priprla civilna policija v zvezi s preiskavo posebnega porotnega sodišča o Rižarni predvsem pa o kolaboracionistih. Preiskovalce. je zlasti zanimala dejavnost njegovega brata Maura in s tem v zvezi je dodal, da so mu postavljali le vprašanja, ki so zadevala zaprte ž:de. Pripomnil je tudi, da je bil on oproščen že med preiskovalnim postopkom. Sanzin: «Ste bili morda tudi priča farsam procesov, ki jih je Allers prirejal na dvorišču Rižarne?» Grini: «Vem za dva taka primera. Na dvorišču so se zbirali okrog 12. VOJ MIR TAVČAR (Nadaljevanje na zadnji strani) učiteljica sama sklenila prijaviti župnika ali so ji to svetovali, vsekakor pa se nam zdi tudi sama prijava iz pravnega vidika zelo zmedena, ihtava in brezpomembna. Smešna je trditev, da spada Kanalska dolina v «internacionalno cono», čeprav lahko dopuščamo možnost, da se učiteljica ne zna u-strezno izražati v italijanščini in da je pri tem mislila «narodnostno mešano področje», toda to je le formalna pripomba. Gorostasno pa je, da Broccaiolijeva misli, da je župnik kršil zakone (katere?), ko je organiziral zasebni popoldanski pouk slovenščine. Nezaslišano je, da skuša nekdo s prijavo zanikati župniku, se pravi svobodnemu državljanu, pravico, da komentira kot se mu zdi primerno početje videmskega šolskega skrbnika aii katerekoli «o-blasti». Svoboda izražanja je ena izmed temeljnih načel demokratične ustave, ki spada — če se ne motimo — v šolski program in bi jo morala poznati tudi in še predvsem nadučiteljica Broccaioli. Nobenega dvoma ne bi smelo bi- dregi zaradi velikega javnega odmeva na dogodek, je Liana Broccaioli razdelila vaščanom v Ukvah in ga v izvlečku objavljamo. Broccaiolijeva uvodoma opisuje ta-beljskemu pretorju, kako je v Ukvah bil razdeljen ciklostiran župnikov letak «in lingua slava» ter preveden v italijanščino. V letaku sporoča, da je na prošnjo družin organiziral pouk slovenščine. Broccaiolijeva trdi. da je župnik v letaku priznal, da je to storil «brez dovoljenja». V letaku ukovski župnik opisuje, kako je Broccaiolijeva v imenu videmskega šolskega skrbništva prepovedala pouk slovenščine in označuje dog’odek kot «eminentno protidemokratičen». V prijavi Broccaiolijeva nato daje lastno razlago dogodkov in pojmovanje okolja, v katerem je dozorel, ta-ko-!e: «Ukve, v Kanalski dolini, so v coni internacionalnega značaja, v kateri žive skupaj tri etnične skupine, italijanska, nemška in slovenska, katerih mirno in delovno sožitje povsod priznavajo in jemljejo za zgled». «Izročila, navade in jeziki manjšin so absolutno spoštovani in prav zato zahtevamo korektno in vestno spoštovanje italijanske pravne ureditve». «Ta ureditev predvideva norme in pravila, katerim se moramo vsi, večina in manjšina prilagoditi.» «V luči teh predhodnih ugotovitev» — nadaljuje Broccaiolijeva svojo prijavo — «dokazuje skrajno lahkomiselnost obnašanja župnika, ki začenja tečaj tujega jezika (sic!) v italijanski šoli, ne da bi čakal na dovoljenje odgovornega za to šolo». «To obnašanje iz nenamernega postaja namerno (doloso) v trenutku, ko spričo prepovedi pristojne oblasti, označuje ta itkrep za riedemo-kratičnegarin ga pooseblja'V podpisani, ki se čuti prizadeta na svojem dobrem glasu nepristranske osebe, ki je iznad vsakega spora ter v besedah in dejanjih vneta zagovornica miroljubnega sožitja med različnimi etničnimi skupinami.» V ta namen se Broccaiolijeva o-brača na tabeljskega pretorja, od katerega zahteva, naj «na primeren način poseže in odpravi vsak poskus kaljenja mirnega sožitja med etničnimi skupinami». Sodna prijava proti ukovskemu župniku, ki je kriv samo tega, da je slovenske otroke na zahtevo staršev učil materinščine v prostorih domače šole in s pristankom didaktičnega ravnateljstva v Trbižu, kateremu očitno Broccaiolijeva ne priznava vloge «šolske oblasti», se sa- so ma komentira. Vprašamo se, če je ukovskega župnika in zaključujejo s ti, da bo pretor prijavo zavrnil in pravno utemeljil, da je tečaj slovenskega jezika v Ukvah bil popolnoma zakonita pobuda. Vsekakor pa bi bilo zanimivo, če bi pretor v o-kviru obravnave vprašal videmske šolske oblasti na osnovi katerega zakona prepovedujejo pouk slovenščine, kajti zdi se nam, da ministrske okrožnice o pouku na narodnostno mešanih področjih, predvsem pa pooblaščeni odloki v delu, ki zadeva pošolske pobude, dovolj zgovorno pričajo, da niso kršili zakona ne u-kovski župnik in ne starši, pač pa drugi. BEOGRAD. 19. — Na današnji seji predsedstva SFRJ, ki so se je udeležili tudi drugi najvišji funkcionarji federacije, so obravnavali nekatera vprašanja s področja varnosti in aktualna vprašanja iz jugoslovanske zunanjepolitične dejavnosti. Kot so sporočili, so obravnavali in podprli tudi ukrepe, ki so jih sprejeli pristojni zvezni organi v zvezi z umorom jugoslovanskega konzula v Frankfurtu Edvina Zdovca. Predsedstvo SFRJ je sprejelo danes tudi sklep o pomilostitvah. Določenemu številu obsojencev so zmanjšali zaporne kazni, nekatere pa so oprostili. llllmll»llMlllll»ll»»»••»»»»»»l»»»»,»»»»»»f»»»»,,l,,,,,,,,,,l,,,,,,l,l,,,,,,,,,,ll,,,,,l,,,,,,,,,,l,,l,,,,, NA POBUDO A. ŠKERKA IN L. FORTUNE POSLANCI KPI IN PSI ZAHTEVAJO PREISKAVO O DOGODKU V UKVAH Svetovalci PSI zahtevajo posredovanje deželne vlade Furlanije-Julijske krajine _ ?V*- RIM, 19. — Nezaslišana prepoved temi besedami: slovenskega tečaja v Ukvah je iz- «Zaradi vsega navedenega sprašu-zvala primerno reakcijo tudi v parlamentu, kjer je skupina komunističnih in socialističnih poslancev iz Furlanije - Julijske krajine zahtevala, naj pristojno ministrstvo prisili videmsko skrbništvo, da prekliče prepoved, obenem pa uvede preiskavo o odgovornostih za tako nezakonito in represivno početje, ki grobo žali Slovence in vse demokratične Italijane. Vprašanje so podpisali poslanci Albin Škerk, Loris Fortuna, Mario Lizzerò, dr. Castiglione in Enzo Meni-chino, naslovljeno pa je ministroma za šolstvo in za zunanje zadeve. Poslanci najprej opisujejo dogodke, ki bralcem znani, navajajo izjavo Cario Grini, ki je bil zaprt v Rižarni, si ogleduje slike nacističnih poveljnikov uničevalnega taborišča. Nova Morova demokrščanska vlada se je sinoči predstavila parlamentu. Moro je podal programsko izjavo najprej v zbornici nato pa v senatu. V njej je obravnaval predvsem gospodarski položaj v državi in gospodarsko politiko ki jo namerava vlada predlagati in nato izvajati, da se izboljša predvsem položaj proizvajalnih podjetij, da se zmanjša primanjkljaj plačilne bilance, da se zavie inflacija in ustavi padec vrednosti lire. Za uresničitev tega je Moro predlagal nekatere u-krepe, ki jih bo vlada dala v odobritev parlamentu in ki se nanašajo na zamrznitev visokih dohodkov in visokih plač v javni upravi in na zasebnem področju, na poziv sindikatom in delodajalcem, naj upoštevajo pri pevišanju plač obstoječi položaj, na zago,ovila, da bo vlada nad-zotovala in skušala preprečiti beg kapitalov v tujino, da bo nadzorovala, da ne bo prišlo do neupravičenih podražitev blaga in profitov, ter na ukrepe za preureditev industrije in za Jug. Glede zunanje politike je Moro sporočil, da bo v najkrajšem času vlada dala v ratifikacijo parlamentu sporazume med Italijo in Jugoslavijo v Osimu. Moro je dejal, da so bili ti sporazumi doseženi v duhu helsinških zaključkov. Medtem ko je v svojem govoru omenil južnotirolsko nemško manjšino, ni o slovenski manjšini dejal niti besede. Poslanci KPI in PSI so, na pobudo poslancev Škerka in Fortune, zahtevali od šolskega ministrstva, naj prisili videmsko skrbništvo, naj prekliče prepoved slovenskega pošolskega pouka v Ukvah, obenem pa uvede prei- skavo, da se ugotovijo odgovorni za taka nezakonita dejanja, saj smo pred časom bili priča podobni prepovedi slovenskega tečaja v Bardu. Iz Ukev prihaja medtem nova vest, da je nadučiteljica, ki vodi ukovsko šolo prijavila sodišču župnika Gorjupa, ki je organiziral tečaj slovenščine «proti volji pristojnih oblasti» in zato, ker je komentiral, da je prepoved «nedemokratično dejanje». Za posredovanje deželne vlade v tem primeru so zahtevali deželni svetovalci PSI. Na zahtevo levice je predsednik vlade Moro sklenil imenovati posebno preiskovalno komisijo, ki bo morala v treh mesecih poročati vladi vse podrobnosti o «škandalu Lockheed». O tem bo razpravljala prihodnji teden tudi parlamentarna komisija za zunanjo politiko, kateri bo poročal Rumor o primerih Lockheed in CIA. jemo pristojna ministra, če se jima ne zdi, da gre za zatiranje najpreprostejše človeške pravice, kar je v nasprotju z italijansko ustavo, z italijansko - jugoslovanskim sporazumom iz Osima, kjer je govor o zaščiti narodnih manjšin in z ministrsko okrožnico o poučevanju drugega jezika na jezikovno mešanih področjih ob meji. Zato sprašujejo podpisani poslanci, če se ministru ne zdi potrebno prisiliti videmsko šolsko skrbništvo, ki se je že izkazalo v podobnem primeru v Bardu, naj nemudoma prekliče nezakonito prepoved. Obenem sprašujemo — se zaključuje vprašanje poslancev KPI in PSI — «če se pristojnim oblastem ne zdi potrebno začeti preiskavo, da se ugotovijo odgovornosti za nezakonita dejanja videmskega šolskega skrbništva, ki žalijo čast republike in čustva Slovencev ter vseh iskrenih demokratov Furlanije - Julijske krajine». Socialistični deželni svetovalci Zanfagnini, Ermano in Volpe pa so naslovili na predsednika deželnega odbora vprašanje v katerem ugotavljajo. da je prav videmski šolski skrbnik že pred dvema letoma pokazal isto represivno zadržanje, ko je prepovedal podoben pošolski tečaj v Bardu, in da so takrat demokratične sile v deželnem svetu, primerno obsodile njegovo početje, medtem ko je deželni odbor zagotovil, da bo posegel, da bi preprečil ponovitev tovrstnih izpadov nestrpnosti. Socialistični svetovalci poudarjajo tudi. da so med nedavno razpravo v deželnem svetu in na drugih javnih razpravah sile sedanje deželne večine sprejele obvezo za u-resničitev ustavnega načela enakopravnosti in globalne zaščite slovenske narodnostne manjšine v Furlaniji - Julijski krajini. Dogodki v Ukvah — se nadaljuje vprašanje predstavnikov PSI — dajejo deželnim oblastem priložnost za poseg pri videmskem šolskem skrbniku in pri vsedržavni vladi za preprečitev takih diskriminatorskih izpadov, ki so nezdružljivi ne samo z načeli ustave in deželnega statuta, ampak tudi s črko in duhom nedavnih mednarodnih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo. Zato podpisniki vprašanja nujno sprašujejo deželni odbor, katere konkretne akcije namerava sprožiti, da bi popravila kršitev pravice slovensko govoreče skupnosti iz Ukev do javne vzgoje v materinem jeziku, da bi enkrat za vselej napravila konec tovrstnim diskriminatorskim dejanjem šolskih oblasti in da bi zagotovil slovenski narodnostni skupnosti pravico do študija in konkretno u-resničitev kulturnih pobud, ki jih je ta skupnost sprožila v videmski, go-riški in tržaški pokrajini. RIM, 19. — Tudi tokrat nista obe veji parlamenta na skupni seji utegnili izvoliti novega člana ustavnega sodišča, ki naj zamenja ministra Bonifacia. Po umiku prejšnjega kandidata Bucciarellija Duccija je KD predlagala prof. Ix-opolda Elio, a je prejel 545 glasov, namesto potrebnih 635, se pravi 90 manj. TRŽAŠKI DNEVNIK ,.vi TRŽAŠKI OBČINSKI SVET SE BO SESTAL OB 18.30' Izvolitev odbora in razprava o programu na dnevnem redu današnje občinske seje Predstavniki vseh strank bodo orisali svoja stališča do programskega dokumenta župana Spaccinija - Obveze do slovenske narodnostne skupnosti Trst bo spet imel občinsko upravo. ! nekatere ugotovitve, o katerih ^ 10 OA «i-v « *i w« n o 4- *-» v» i v» c Ir i - KiefTni ort rfl o č o t/*» ttocì o 11 rt 11 o f o v rrt < Ob 18.30 se namreč sestane občinski svet, da bi izvolil novi odbor: kot je znano, bo to enobarvni demokr-ščanski odbor začasnega značaja, šele danes pa se bo dokončno videlo, katere stranke, poleg KD, ga bodo podprle, katere se bodo vzdržale, katere pa bodo glasovale proti odboru. Izvolitev odbora bo na prvem mestu današnjega dnevnega reda : predvidoma bodo potrebna tri glasovanja, saj za prvi dve glasovanji pravilnik terja dvetretjinsko večino prisotnih, na tretjem pa zadostuje navadna večina, tako da bo odbor lahko izvoljen izključno z glasovi KD. šele po izvolitvi odbora bo razprava o programskih obvezah, ob tej priložnosti pa bodo morale stranke pojasniti svoje stališče. Razprava se bo zaključila z glasovanjem o resoluciji, ki o-dobrava programski dokument, katero bo predstavil Spaccini osebno. Program so že razposlali na dom vsem občinskim svetovalcem, tako da ge Spaccini danes ne bo prebral, s čimer bodo pridobili na času za razpravo. Program obsega dvajset gosto tipkanih strani ter vsebuje politični predgovor in šestnajst programskih točk, od katerih je tretja posvečena vprašanjem, ki se tičejo slovenske narodnostne skupnosti. V tej točki je rečeno: «Trst je zainteresiran v hitro ratifikacijo nedavnih italijansko-jugoslovanskih sporazumov v Osimu s strani parlamenta in v pravočasno uresničenje vseh delov, obvez in pobud, ki jih sporazumi vsebujejo ali predvidevajo in ki so ocenjeni kot sredstva potencialnega ovrednotenja evropske funkcije mesta in dežele kot stičišče in kraja dialoga med različnimi narodi in civilizacijami ter med Evropsko gospodarsko skupnostjo in vzhodnimi državami.» «V tej zvezi bo občina, skupaj z drugimi krajevnimi ustanovami in posebno z deželo, sprožila vse potrebne akcije za vzpodbujanje in za-jamčenje dosege tega cilja v izvršilni fazi pogodbe in sporazumov, ki jih je treba imeti kcf neločljivo celoto.» «Dosledno z voljo po afirmaciji demokratičnih pravic in po ohranitvi ozračja omikanega sožitja ter v skladu z načeli, potrjenimi v osimski pogodbi, bo občina v izvrševanju svojih funkcij dolžno upoštevala potrebe, ki se tičejo zaščite in etničnih ter kulturnih značilnosti slovenske manjšine, tudi z izpolnitvijo že sprejetih obvez (krajevna imena, osebje, kulturne ustanove), v prepričanju, da dolžna zaščita, svoboden razvoj in valorizacija manjšine pomenijo element bogatitve o-mikane in kulturne stvarnosti deželne in krajevne skupnosti ter važne posrednike prijateljstva in sodelovanja s sosednimi narodi.» «V tem duhu bodo sprožene najbolj ustrezne pobude za vzpodbuditev vlade in parlamenta, tudi s posegi predstavništev krajevnih uprav in političnih sil v Rimu, k izpolnitvi obvez, sprejetih z osimsko pogodbo, k odobritvi ustreznih ukrepov notranje zakonodaje za globalno zaščito slovenske manjšine, v tem okviru pa tudi k odobritvi potrebnih določb za discipliniranje rabe slovenskega jezika v izvoljenih svetih.» Tretja točka programskega dokumenta vsebuje še dva odstavka, posvečena vprašanjem zapuščenih imovin in kulturnih odnosov z italijansko etnično skupnostjo v Jugoslaviji. Kot smo omenili, se Spaccini je v programski dokument začenja z u- v . bistvu soglašajo vse sile ustavnega loka. Gre predvsem za ugotovitev, da naše mesto hudo občuti posledice vsedržavne krize in da bi nadaljevanje občinske krize privedlo do upravne paralize z izredno hudimi posledicami za vso tržaško skupnost. Prav zato je potrebno, da Trst lahko računa na svoje izvoljene uprave za učinkovito zaščito življenjskih interesov mesta. Iz tega izhaja tudi nasprotovanje vseh ustavnih sil predčasnemu razpustu občinskega sveta in imenovanju komisarja. Nujen pa je — in to je tretja skupna ugotovitev — emergenčni program, ki naj bo izdelan na osnovi konstruktivnega soočenja z vsemi strankami ustavnega loka in s sindikalnimi organizacijami in ki naj bo sposoben rešiti najbolj nujne probleme. Prva točka programskega dokumenta obravnava protifašistično akcijo občine in predvideva ustanovitev IZLETNIKE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V ROMUNIJO prosimo, da vplačajo drugi obrok cene za izlet danes, 20. februarja, od 9. do 13. ter od 15. do 18. ure v sobi 22, drugo nadstropje v Ul. Montecchi 6 «enotnega odbora za afirmacijo vrednot odporništva in ustave», ki mu bo predsedoval župan in v katerem bodo predstavniki vseh strank ustavnega loka, partizanskih združenj API in ANPI ter pokrajinske sindikalne federacije, pristopile pa bodo lahko še druge organizacije in združenja. Druga točka poudarja potrebo po koordinirani in odločni akciji za zaščito zaposlovanja in za oživitev tržaškega gospodarstva ter se zavzema za sodelovanje med krajevnimi ustanovami, sindikalnimi organizacijami, produktivnimi kategorijami in drugimi krajevnimi gospodarskimi organizmi. Govor je tudi o sodelova-! nju občine na nameravani deželni konferenci o zaposlovanju, naložbah in državnih udeležbah in na pokrajinski gospodarski konferenci. Medtem ko tretja točka, kot smo videli, govori o vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti, obravnava četrta točka probleme gospodarskega sodelovanja, ki izhajajo iz osimskih sporazumov. V tej zvezi se občina obvezuje, da bo posegla pri vladi in parlamentu za zajamčenje financiranja raznih pobud in posebno tistih, ki neposredno zadevajo razvoj tržaškega gospodarstva. Občina bo morala tudi poskrbeti za potrebna preverjanja urbanističnega značaja v zvezi s prosto cono na Krasu, tudi zato, da bi prišlo do čim učinkovitejše zaščite okolja in čim bolj- STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom 30 LET NEPREKINJENEGA DELOVANJA Frank Wedekind POMLADNO PREBUJENJE Mladinska tragedija (prvič v slovenščini) Prevod: Bogdan Gjud in dr. Silvin Košak Scena: arh. Sveta Jovanovič Kostumi: Anja Dolenčeva Glasba: Darij Božič REŽIJA: ZVONE ŠEDLBAUER Gospod Gabor Gospa Gabor Melchior Gabor, sin Stiefel, rentnik Moritz Stiefel, sin Gospa Bergmann Wendla Bergmann, hči Ina Miiller, hči Kahlbauch, pastor: Probst: Kniippeldick Dr. Brausepulver; Ziegenmelker Sonnenstich, ravnatelj Affenschmalz Hungergurtova; Fliegentod I profesorji Zungenschlag J Habebald, sluga Ernst Rčbel; Ruprecht Hànschen Rilow; Gaston Lammermeier; Robert; Reinhold Georg; Helmut Otto; Diethelm Martha Thea lise Dr. Prokrustes Ključavničar Mož z masko Jožko Lukeš Mira Sardočeva Zvone Agrež Alojz Milič Aleš Valič Zlata Rodoškova Olga Kacjanova Miranda Caharija Adrijan Rustja Aleksij Pregare Stane Starešinič Anton Kalc Leli Nakrstova Silvij Kobal Danilo Turk Li vij Bogateč Stojan Colja Stojan Sancin Igor Sancin Boris Kobal Stanislava Bonisegneva Tanja Smotlakova Bogdana Bratuževa Rado Nakrst Andrej Okorn Anton Petje Opozarjamo vas na novosti domačih književnikov: ZAKLETA DEŽELA Marij Čuk OBUTE IN BOSE Pesniški list 27 - Marko Kravos NOVA PESMARICA Ace M er molj a BEG POD DAGLO Boris Pangerc iMaika Ulica sv. Frančiška 20 — tel. 732-487 i Gledališča Danes, 20. februarja, ob 20.30 ABONMA RED A - premierski; jutri, 21. februarja, ob 20.30 ABONMA RED B - prva sobota po premieri; v nedeljo, 22. februarja, ob 16. uri ABONMA RED C - prva nedelja po premieri Prodaja vstopnic od 10.30 do 12.30 ter eno uro pred pričetkom predstave vsak dan razen nedelje pri blagajni Kulturnega doma (Nadaljevanje na zadnji strani) DEŽELNI RAZVOJNI NAČRT 1976-79 Tržaška trgovinska zbornica predlaga vrsto dodatnih posegov Stališča poslovnih krogov iz štirih pokrajin bo dežel, ni upravi posredovalo združenje trgovinskih zbornic Vodilni odbor tržaške trgovinske zbornice je posvetil zadnji dve seji razpravi o srednjeročnem razvojnem načrtu Furlanije - Julijske krajine za štiriletje 1976-79. Odbor je na splošno izrekel pozitivno mnenje o načrtu in predvidenih pobudah, v okviru posameznih poglavij pa je predlagal vrsto aopolnir in dodatnih zamisli rT-i—“K~"' niča konzorcija za jamstvo nad krediti in za odprtje novih obrtniških centrov ter periferne pisarne Deželne ustanove za razvoj obrtništva v Trstu. Zbornica posveča posebno skrb problemom gradbeništva in se v tem okviru .zavzema zlasti za priznanje posebnih olajšav pri nakupu stanovanj in pri sanaciji' zgodovinskih selil. Zato ga je pretor spoznal za krivega tudi ker ni imel dovoljenja za stalno bivanje v omenjeni zgradbi. SEJA ODBORA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE . Ustrezpi dokument bo zbor- središč. V poglavju o trgovini po- ^Kulcr^TazDrava^o dostavila deželhemu združenju udarja zbornica phttèb'o, naj bi de- trgovinskih zbornic, ki pripravka seiemskili0 priredUev ! v ^kvah, razprava o slovenskem šol- VtKl)! V nedeljo ob 16. uri izredna predstava Verdijeve opere «Traviata». V glavnih vlogah bodo nastopili Mariana Niculescu de Santis, Ruggero Bendino in Antonio Salvadori. Jutri ob 16. uri ponovitev «Traviate» za red S. ROSSETTI Drevi ob 20.30 ponovitev Lope De Vegovega dela «Fuenteovejuna» v izvedbi Stalnega gledališča iz Bočna, šesta abonmajska predstava. Red «prost». Rezervacija za vse ponovitve do 27. t.m. pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. AVDITORIJ Drevi ob 20.30 «Mandragola» v izvedbi igralske zadruge «Azione teatrale». Abonenti imajo 20 odstotkov popusta. Veljajo izrezki Rassegna Auditorium. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. nem načrtu. Kar zadeva industrijske dejavnosti, se trgovinska zbornica zav- zema za razširitev sedanje prakse skj krajinj sploh_ p0(J točko <'Ù-J . «v. : r I .. C\r . ■ i\~. i Iv, .. ' ■ La Cappella Underground 17.00—21.30 «Il candidato Michaeli Ripchie». Igra Robert Redford. Barvni film. Ariston 16.30 «Due uomini, una dote». Igrata: Warren Beatty in Jack Ni-cholson. Barvni film. Mignon 16.00 «Tutti insieme appassionatamente». Igra Julie Andrews. Grattacielo 16.00 «La donna della domenica». M. Mastroianni, Jacqueli-ne Bisset in Jean Luis Trintignant. Fenice 16.00 «Marlowe, il poliziotto privato». Igrata: Robert Mitchum in Charlotte Rampling. Barrai film, Prepovedan mladini pod 14. letom Excelsior 16.00 «Quaranta gradi al l’ombra del lenzuolo». Barvni film Igrata: Barbara Bouchet in Edwige Fenech. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 16.00 «Il giustiziere». Barv. ni film. Igrata: George Kennedy in Raf Vallone. Eden 16.00 «La supplente». Igrajo: Carmen Villani, Dayle Haddon in Carlo Giuffrè. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ritz 15.00 «Mondo di notte - oggi». Dokumentarni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Pasqualino Settebellez-ze». Giancarlo Giannini. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol 16.30 «Ispettore Braningam, la morte segue la tua ombra». Igra John Wayne. Barvni film. Cristallo 16.30 «Bersaglio di notte», Igra Jene Hackmann. Barvni film Prepovedan mladini pod 14. letom Moderno 15.30 «I tre giorni del Condor», igra Robert Redford, barvni film za vse. Filodrammatico 15.30 «Piaceri proibiti». Barvni film. Prepovedan mia dini pod 18. letom. Ideale 16.00 «Amore libero». Igra: Emanuelie. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Impero 16.30 «Frankenstein junior». Vittorio Veneto 16.30. «L’eroe della strada». Igra Charles Bronson. Barvni film. Radio 16.00 «La mafia lo chiamava il santo, ma era il castigo di Dio». Igra Roger Moore. Barvni film. Astra 16.00 «Mani d’acciaio, furia cinese». Barrai film o karateju. Abbazia 16.00 «La furia del vento giallo». Barvni film o karateju. Volta (Milje) 17.00 «Il sepolcro indiano». Barvni film po romanu E. Salgarija. Igrata Debra Paget in Paul Hubsehmid. ZDRUŽENJE SLOVENSKIH MEDICINCEV V TRSTU vabi na predavanje prim. dr. JURIJA ZALOKARJA na temo: «INDIJSKA FILOZOFIJA IN MEDICINA» v ponedeljek, 23. t.m., ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma. Prosveta Dramski odsek PD Kraški dom z Repentabra priredi s sodelovanjem osnovne šole A. Gradnik «Prešernovo proslavo» jutri, 21. t. m., ob 20. uri v dvorani stare šole na Colu. Spored: govor, nastop recitatorjev in pevskega zbora Primorec s Trebč. Vabljeni. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, teL štev. 732-627. Ob smrti Marčela Siege, izreka Slovensko gospodarsko združenje težko prizadeti družini najgloblje sožalje. Sošolcu Borisu Siegi in družini izreka razred znanstvenega liceja najiskrenejše sožalje ob izgubi dragega očeta. Izleti PD «V. Vodnik» - Dolina priredi v nedeljo, 22. t.m., smučarski izlet v Sappado. Odhod ob 6. uri iz Doline. Mladina od Domja in s Krmenke izreka sožalje Radetu Bertocchiju ob izgubi očeta. V včerajšnji osmrtnici za pok. Marčela Siego se je vrinila napaka. Med žalujočimi bi moralo biti zapisano družina LADI JAZBEC in ne Ladi Kobal. Dne 19. februarja je preminila naša draga mama in nona ANA PERTOT roj. DANEU (ANČKA BRVINČEVA) Pogreb bo jutri, sek štev. 7. 21. t.m., ob 15. uri iz hiše žalosti. Pro- žalostno vest sporočajo: hčerki Marija in Adrijana z možema, sinovi Karlo, Ferdinand, Josip in Bruno z ženami, vnuki ter vsi sorodnili Kontovel, Melbourne, 20. februarja 1976 (Občinsko pogrebno podjetje, Ul. Zonta 7/C) Za bolnega Marija Ivašiča darujejo: Marta in Kristina Auer 2.000 lir, družina Petaros (Boršt) 2.000, Angel Blažina 5.000, Jolanda in Celestin Gla-vina (Lonjer) 10.000, Justa in Andrej Lavrenčič (Lonjer) 6.000, Anton in Popka (Bazovica 130) 5.000, Ivan Marc z družino 5.000, Franko Mesar z družino 5.000, Ivan Čač 5.000 lir. V počastitev spomina pok. Milke Čok iz Lonjerja daruje ta Jolanda in Virg.'lij Maver 5.000 lir. V počastitev pok Milke Čok daruje družina Aleksander Čok 5.000 lir. V spomin Angele Pahorjeve daruje Regina Markon 5.000 lir. Družini Cesarjev darujeta 20.000, Inči Pečar 5.000, N.N. daruje 5.000 lir. V počastitev spomina prof. Šavlija in Marčela Siege darujeta Anica in Silvan Mesesnel 5.000 lir za Dijaško matico in 5.000 lir za ŠZ Bor. V počastitev spomina Marčela Siege darujeta Mancia in Stanko Pertot 10.000 lir za ŠZ Bor. V počastitev spomina Marčela Siege darujeta Sonja in Just Colja b 000 lir za ŠZ Bor. V isti namen da-1 ruje Ema Tomažič 5.000 lir za ŠZ ’ Bor. Namesto cvetja na grob Marčela Siege danije družina Ludvik Guštin (Col 8) 5.000 lir za PD Kraški dom. V spomin pok. Marčela Siege daruje Drago Curk 5.000 lir za Dijaško | matico. V počastitev spomina Tonči Turkove. ob obletnici njene smrti daruje družina Turk 5.000 lir za Di ja- i ško matico. V počastitev spomina pok. Milke čok daruje družina Aleksandra čo ka 5.000 lir za Dijaško matico. V spomin mame Justine Colja da-1 rujeta hčerki Ema in Olga 5.000 lir za Dijaško matico in 5.000 lir za Glasbeno matico. j Za vedno nas je zapustil naš dragi mož in oče LUCIJAN BERT0CCHI Pogreb bo danes, 20. februarja, ob 14. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Boljunec. Žalujoči: žena Elvira in sin Radomir ter drugi sorodniki Krmenka, 20. februarja 1976 Po nedoumljivi božji volji nas je nenadoma zapustil naš zvesti zavedni sobrat MATIJA SLUGA s alezijanec Pogreb bo jutri, 21. februarja, ob 12. uri na Opčinah. Salezijanci Marijanišča Opčine, Rakovnik . Ljubljana Sorodniki Šmarje - Koper - Trst Opčine, 20. februarja 1976 GORIŠKI DNEVNIK OBČNI ZBOR JUSA H JE V NA OPČINAH Pravočasno preučiti vsa vprašanja v zvezi z industrijsko cono na Krasu Prizadevanja za skupen nastop jusarjev z Opčin, od Banov, iz Trebč, Padrič, Ero-pade in Bazovice - Za novo pokopališče na Opčinah niso potrebne nove razlastitve Na I. rednem občnem zboru jusar-skih upravičencev z Opčin in od Banov, ki je bil predsinočnjim v Prosvetnem domu na Opčinah, je predsednik Angel Vremec podal daljše poročilo o delu, ki ga je združenje opravilo v prvem letu svojega obstoja. Kakor vsaka nova organizacija, se je tudi združenje jusarskih upravičencev v začetku znašlo pred številnimi nalogami, med temi tudi z nekaterimi nalogami organizacijskega značaja. Tako je bilo treba na primer sklepati o tem, ali naj se članstvo združenja razširi ali ne, potrebni so bili posveti s strokovnjaki in predstavniki oblasti ter številna posvetovanja s sorodnimi organizacijami, in sicer toliko bolj, ker so v zadnjih tridesetih letih razni organi — tako zlasti tržaška občina in sodnija — delovali povsem mimo interesov prebivalstva in jusarskih upravičencev. Predstavniki združenja so se sestali z voditelji jusarskih organizacij iz Trnovce, Praprota, Slivnega, Trebč, Padrič, Gropade in Bazovice, da bi zvedeli, kako in v kakšnih smereh potekajo njihova prizadevanja v korist domačih jusarjev. O jusarskih zadevah so obširno spregovorili tudi na posebnem srečanju s konzulto za vzhodni Kras: na posvet je opensko združenje povabilo tudi občinska odbornika za ekonomat Gargana in za javna dela Giuricina, ki pa sta oba ob tej priliki odklonila sodelovanje. Sledili so še številni drugi posveti, predvsem s predstavniki Kmečke zveze in s slovenskimi zadružnimi organizacijami s tržaškega področja. Pomembno vprašanje, s katerim se je združenje jusarskih upravičencev spoprijelo od vsega začetka, in ki šj vedno ni rešeno, je problem novega pokopališča na Opčinah. Tržaška občina se zavzema za to, da bi novo pokopališče odprli v «Sekarah», za kar je v okviru svoj čas zaseženih zemljišč določila površino 8.000 kv. metrov. Združenje jusarskih u-pravičencev in konzulta za vzhodni Kras pa se s to zamislijo ne strinjata, saj bi ureditev pokopališča po občinski zamisli zahtevala žrtvovanje nekaterih zasebnih parcel, medtem ko se raztezajo le kakih 300 metrov vstran obsežna jusarska zemljišča. Tu ne gre za zaščito interesov določenih zasebnikov, temveč za to, da se preprečijo nove nepotrebne razlastitve: z izbiro jusarskih zemljišč bi se obč:na poleg vsega' izognili tudi večjim denarnim izdatkom. Osrednje vprašanje, okrog katerega se je na skupščini razvila obširna razprava, pa se je nanašalo na predvideno uresničitev industrijske proste cone na Krasu. Na italijanski strani bodo pri tem prizadete vasi Opčine, Bani, Trebče, Padriče, Gro-pada in Bazovica. Na področju Opčin in Banov naj bi za cono zasegli okrog 2,000.000 kv. metrov zemlje; polovico površine predstavljajo jusarska zemljišča, polovico pa zasebne parcele. Kraško prebivalstvo seveda skrbi, kaj bo z zemljo na širokem območju, ki ga bo zajela industrijska cona, še bolj pa, kakšne druge žrtve bodo potrebne za to, da se^pobuda uresniči do svoje popolne funkcionalnosti. Pri tem gre za nove ceste, železniške proge, služnosti za elektro, plino in naftovode, še zlasti pa za delavska naselja, ki bodo verjetno silila v neposredno bližino cone. Tu se postavlja z vso ostrino o-snovno vprašanje ohranitve etničnega značaja Krasa, za katerega si je težko zamisliti rešitev, dokler ne bo predhodno rešeno vprašanje globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Jusarji, nrisotni na občnem zboru, so poudarili potrebo, da se slovenska javnost čim prej in v svoji globalnosti sooči s tem vprašanjem. Opensko združenje jusarskih upravičencev se bo povezalo s sorodnimi združenji iz drugih vasi vzhodnega Krasa, da bi se na skupnem posvetu izkristaliziralo mnenje o tem, kakšno stališče naj se zavzame do tega vprašanja. V prvi fazi naj bi vsa jusarska združenja poskrbela za sestavo enotnega odbora, ki naj stalno sledi razvoju priprav za uresničitev industrijske cone in ki naj hkrati zagovarja na vseh ravneh interese prizadetih domačinov. Kljub temu, da je začetek del za gradnjo industrijske cone časovno najbrž še precej oddaljen — so poudarili jusarji — je treba že zdaj podrobno in vsestransko preučiti ta nov problem, ki živo zanima dober del našega Krasa. To pa zahteva polno angažiranost ne samo jusarjev in kraškega prebivalstva sploh, ampak tudi vseh slovenskih strokovnih in znanstvenih organizacij in društev ter političnih strank. iiumiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiHiimiiimiiiitiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiisiiitfiimiimisiiiuiiiiiniHiiiuMuiii NOV NASTOP AMATERSKEGA ODRA PROSEK - KONTO VEL V nedeljo uprizoritev drame Jožeta Zemljana «Odločitev» V delu prikazano najhujše fašistično zatiranje slovenskega življa Amaterski oder Prosek-Kontovel se bo v nedeljo, 22. februarja 1976, ponovne predstavil svojemu zvestemu občinstvu s Proseka in Kontovela. V letošnji sezoni so mladi igralci A-materskega odra naštudirali dramo v dveh dejanjih Jožeta Zemljana «O-dločitev». Delo je pripravil član slovenskega gledališča iz Trsta Stane Raztresen. To delo, v domačem kon-tovelskem narečju, je bilo napisano v oktobru leta 1952 in že istega meseca uprizorjeno v Mestnem gleda- slovenske zemlje pri Trstu. Spoznali bomo trpljenje slovenskega človeka, ki vztraja na svoji zemlji in se noče podrediti fašističnim ukazom. Drugo dejanje pa se odigrava v času narodnoosvobodilne borbe in se konča, ko fašizem propade. Pri izbiri teksta je vodstvo Amaterskega odra vodila želja, da bi našim ljudem, predvsem mladini, ki skoraj ne pozna vojnih grozot, ponovno oživeli in delno prikazali fašistično zatiranje in najslavnejše obdobje lišču ljubljanskem. V februarju 1954 j slovenske zgodovine — narodnoosvo • -J „7 „ :_7 „ 07 „ 7 -.7 7 7 • “ ' _ • hcrhl-nr\ 7 rl/->1 /-v-vn -voli»i /-> -v-vv! je delo igralo Slovensko gledališče iz Trsta in doseglo izreden uspeh. Drama je nastala v istem času, ko so Angloameričani sprejeli sklep, da e-nostranskn prepustijo Trst Italiji. Tej odločitvi se je tedaj uprla vsa Jugoslavija in v tem napetem vzdušju je nastalo to dramsko delo. Dejanje se godi na Kontovelu v času po prvi svetovni vojni in obravnava usodo družine slovenskega ribiča'.' V delu bomo videli prikazano najhujše fašistično zatiranje slovenskega življa, ko fašizem z vsemi sredstvi hoče iztrebiti slovenski narod iz tega koščka S.P.D IGO GRUDEN Š.D. SOKOL VABITA vse člane in prijatelje na družabni večer, ki bo jutri, 21. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih. Poskrbljeno bo za razvedrilo in prigrizek. Ob priliki bodo sprejemali nove člane in obnavljali izkaznice. bodilno borbo. Z delom želimo prikazati trpljenje slovenskega človeka med obema vojnama in med drugo svetovno vojno. Obenem pa hočemo, da bi mladina znala ceniti žrtve, ki so jih doprinesli slovenski fantje, možje, žene in tudi otroci. Tem žrtvam se moramo zahvaliti in jim izkazati največjo čast, ker so žrtvovali najvecfkaf'Só imeli — darovali so svoje' življenje. Njim moramo biti Slovenci hvaležni, da nas fašizem več {iPiAftttroi, da lahko govorimo v našem materinem jeziku, da imamo naše šole, naša društva, naše gledališče. Zaradi tega mora slovenska mladina ceniti njihove žrtve in spoštovati njihov spomin ter se vedno in povsod zavedati, da so o-troci slovenskih staršev. Te želje se navdajale Amaterski oder pri izbiri in nato pri študiju drame. Mislimo, da želje ne bodo o-stale samo želje, in da seme, ki je bilo zasejano bo obrodilo bogate sadove v korist vse slovenske manjšine v Italiji. P. M. © Danes ob 20. uri bo v krožku «Che Guevara» razprava o temi «Zatiranje v Iranu». Vodil jo bo član vodstva organizacije iranske demo-i kratične mladine in študentov Feri. uiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHUHiHuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiinnnninnujmummu,,,,,,^,,!,,,,,,,!, VČERAJ B0P01BNE V ULICI MADONNINA Tragična smrt priletnega upokojenca: zgorel je med požarom v stanovanju Žrtev je 78-letni Mario De Faveri ■ Vzroki požara še niso pojasnjeni bilo skoraj v celoti zoglenelo, je bilo prislonjeno k stolu in, ko so gasilci po kratkem gašenju ukrotili plamene, za De Faverija ni bilo več pomoči. Gasilce je obvestil sosed, ki je opazil dim, ki se je valil skozi vrata De Faverijevega stanovanja. Poseg gasilcev, ki jih je vodil podčast- i nik Benedetti, je bil res bliskovit, saj so v nekaj trenutkih pogasili plamene; za nesrečnika pa ni bilo več pomoči. Njegovo truplo so kasneje prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Gre pa le za golo formalnost, kajti nobenega dvoma ni, da gre za nesrečo. : ' ' IJ « , .. če tai,a^m Podstrešnem stanovanju, bici v lahko rečemo kuhinji in so-rai’no P1- Madonnina 24 je vče-Ijenipvc, g'aen način izgubil živ-Faveri- etni uP°kojenec Mario De je živ ’ ma*0 Pre^ dvanajsto uro iz še n Z®clrel med požarom, ki je nil v aP°jasnjenih razlogov izbruh-De pfgoyem stanovanju, in se irver' i? že vrsto let živel sam Pred A;:reziv!.ial z nizko pokojnino. ko Pa i0S?m rna -'e družbo pes, ge živali ^^Sinil, si ni oskrbel dru-sprejemai u1 s,° P°vedali sosedje, ni nikomer* 0“ls*sov in se ni družil z ■iasnieni*- r?ža^a nis0 ®e povsem po-no pečin,, • Faveri je imel električni kadnn„ln pe° na drva. Bil je tu-na Posten-’ .vendar običajno ni kadil ireba i7,J,' ln zato domnevajo, da je Pnčici i\Tor P°žara iskati prav v U Nesrecnikovo truplo, ki je i lili . i *i • : V M ... : ai ri.-. ■I! C NA SEJI OBČINSKEGA SVETA V DOBERDOBU Protest zaradi prepovedi uporabe šole za pošolsko učenje slovenščine v Ukvah Sprejeta izjava o rabi slovenščine v izvoljenih telesih - Soglasno odobren tudi proračun za leto 1976 Na zadnji seji občinskega sveta v 1 lagali, da bi bile prihodnje seje v Doberdobu, ki je bila v sredo popol- j bolje ogrevanem in tudi kulturnej- Požgana postelja y De Faverijevl sobi. dne pod predsedstvom župana An dreja Jarca, so soglasno odobrili zahtevo po rabi slovenskega jezika v izvoljenih predstavniških telesih ter so obsodili nezaslišano prepoved uporabe šolske zgradbe v Ukvah v Kanalski dolini za pošolsko, popoldansko učenje slovenskega jezika. S tema dvema stališčema se tudi Doberdob vključuje v boj za priznanje pravice do rabe jezika in za priznanje pravice Slovencem na Videmskem, da v skladu s pisanimi določili izpričujejo svojo identiteto narodnostne skupnosti. Prva točka na dnevnem redu štiri ure trajajoče seje pa je bila razprava in odobritev proračuna uprave za leto 1976. Po poročilih odbornikov in razpravi, v kateri so sodelovali številni svetovalci, so programski občinski dokument soglasno odobrili vsj svetovalci Liste občinske enotnosti in Slovenske skupnosti. Uvodno poročilo o družbenopolitični usmeritvi proračuna je imel odbornik Jože Jarc, ki je dejal, da je sedanja kriza v Italiji posledica nebrzdanega kapitalističnega pehanja po iskanju dobička za vsako ceno in špekulacijah, tudi za ceno družbenih krivic ter šibitve gospodarske moči države. Napredne sile si zastavljajo za cilj izbiro drugačnega vzorca razvojne poti, takšnega, ki bo posvečal več skrbi družbenemu standardu ter varstvu socialno bolj ogroženih s'ojev. Kar zadeva občinsko upravo, se ta izbira kaže v zahtevi po reformi krajevnih financ, ki naj omogoči, da bodo občine dejansko postale avtonomne. Jože Jarc je nato dejal, da sta pri sestavljanju proračuna poleg odbornikov sodelovala načelnika obeh političnih skupin, Jože Ferfolja in Marija Ferletič, in da so njune predloge upoštevali pri izdelavi proračuna. Glede sredstev, namenjenih delovanju prosvetnih in športnih društev, je odbornik Jarc dejal, da je treba zagotoviti več predvsem iz deželnih skladov ter doseči njihovo pravično porazdelitev. Vsekakor bodo predvideno vsoto 800.000 lir sporazumno razdelili, ko bo znan odgovor nadzornih organov. Romano Lavrenčič (Slovenska skupnost) je v razpravi dejal, da je mogoče dobiti deželna sredstva, če se predstavi prošnja in obračun, načelnik skupine Liste občinske enotnosti Jože Ferfolja pa je obžaloval, da nadzorni organ; že tri leta zaporedoma znižujejo proračunske izdatke. Po njegovem mnenju je treba doseči v (Italiji pravično plače-: vanje davkov. Občinska uprava bi lahko marsikaj naredila, na primer kupila zemljišče za ljudske hiše, toda nima denarja. Župan Andrej Jarc je rekel, da je deželnemu odborniku Giustu povedel, kako dolgo časa mine med pričetkom projektiranja in odobritvijo načrta in da se v tem času stroški občutno zvišajo, tako da deželni prispevek ni več zadosten in je potrebno postopek začeti znova. V razpravo je posegel podžupan dr. Mario Lavrenčič, ki je dejal, da je občinski proračun podvržen kar trem nadzornim odborom ter je zato veliko možnosti za črtanje predvidenih izdatkov. Glede pripomb opozicije, češ da občina premalo skrbi za socialno področje, je dr. Lavrenčič odgovoril, da prispeva občina svoj delež konzorciju za zdravstvene in socialne potrebe in da je zato ta vprašanja treba reševati v okviru njegovih pristojnosti. «Vsa politika je usmerjena k u-tr je vanju narodnostne skupnosti — je dejal podžupan dr. Lavrenčič — ter je tudi sestanek na pokrajini za ureditev prevozov naših otrok izzvenel v tej smeri. Nadalje vlagamo naša sredstva za nakup knjig ter štipendiranje učencev in dijakov ter za namestitev tabel z dvojezičnimi krajevnimi napisi. Iz vrst opozicije je prišel predlog, da bi takšne napise občina namestila tudi na pokrajinskih cestah. Sodimo, da spada ta skrb v pristojnost pokrajinske u-prave in naj tudi ona pokaže primerno občutljivost za ta problem.» Sledilo je čitanje posameznih proračunskih postavk, ob katerih so dobili svetovalci izčrpne odgovore od odbornikov, župana in občinskega tajnika. Proračun so soglasno odobrili. V nadaljevanju seje je odbornik Jordan Vižintin opisal predlog vloge na deželo, da odobri prispevek v znesku 160 milijonov lir za gradnjo občinske telovadnice, ki bi merila 20x30 metrov ter bi bilo v njej tudi 350 sedežev. Izgradnjo takšnega objekta narekujejo kulturno -športne, torej narodne potrebe in bo stavba na razpolago vsem občanom ob katerem koli času. Pristopili so h konzorciju osmih občin tržiškega območja za ustanovitev večnamenskega kulturnega središča, toda samo kar zadeva muzejsko dejavnost. Beseda je bila nato o jameljskih in doljanskih jusarskih zemljiščih ter se je občinska uprava obvezala povabiti pristojnega funkcionarja v Doberdob, da se sestane z neposredno prizadetimi. Jože Jarc je nato dejal, da sta se obe politični skupini (Slovenska skupnost je resolucije o rabi slovenščine v predstavniških telesih predstavila v vseh treh slovenskih občinah na Goriškem) sporazumeli o predstavitvi enotne resolucije, ki so jo svetovalci soglasno odobrili. Podžupan dr. Lavrenčič pa je prebral protest zaradi prepovedi uporabe šolskih prostorov v Ukvah za učenje slovenščine, prepovedi, ki «sila spominja na metode fašističnega režima». Tudi ta protest so soglasno odobrili. Na koncu še kratka ugotovitev: svetovalci so ob sklenitvi seje pred- šem prostoru v občinski knjižnici in da na sejah ne bi dovolili kajenja. Sestanek svetogorske celice KPI ìla letnem kongresu komunistične celice v severnem delu Gorice se je, med poročevalci, pokrajinski svetovalec Ivan Bratina dotaknil vprašanj, ki se tičejo Slovencev. Dejal je, da bi bilo treba pričakovati od italijanske vlade večjo naklonjenost do Slovencev potem ko je bil lani jeseni podpisan v Osimu sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Prof. Bratina je tudi ožigosal prepoved rabe slovenskega jezika v tržaškem občinskem svetu in tudi v deželnem svetu ter izgovarjanje na vladno odločitev. Po obravnavi drugih vprašanj, v katero sta posegla tudi občinska svetovalca Co-ceani in Pirella, so izvolili 14 delegatov za pokrajinski kongres KPI. Predavanje v SPD o vzponu na Makalu Slovensko planinsko društvo v Gorici si je pridobilo precejšen krog prijateljev tudi s prirejanjem planinskih predavanj znanih in priljubljenih planincev iz Slovenije. Med najbolj uspele spada zadnje, ki ga je imel vodja lanske jugoslovanske alpinistične himalajske odprave na Makalu, Aleš Kunaver. Lanski podvig slovenskih alpinistov v himalajskem gorovju je vzbudil veliko zanimanje ne le v Sloveniji, marveč tudi v zamejstvu in zato so goriški ljubitelji gorà nestrpno pričakovali kaj jim bo povedal udeleženec tega Gregorčičevo dvorano, kjer je predsednica SPD predstavila predavatelja in čestitala njemu ter vsej odpravi in vsem slovenskim planincem k lepemu uspehu. Aleš Kunaver je v svojem predavanju, ki ga je ponazoril s številnimi barvnimi diapozitivi, povedal zanimive stvari. Skupina 21 članov iz Slovenije je najela v Katmanduju v Nepalju šest šerp in 300 nosačev, ki so nato v dolgi hoji skozi gozdove in po hribih nosili na svojih hrbtih devet ton blaga. Prvo taborišče je bilo v višini 4.000 metrov, zadnje, peto, pa na višini 8.000 metrov. Vzpon je trajal skoro mesec dni, 6. oktobra 1975, pa je prvi slovenski alpinist stopil na vrh 8.481 m visokega Makaluja. V naslednjih dneh se je na vrh povzpelo še drugih šest slovenskih alpinistov. Goriški Slovenci so ob koncu predavanja izrazili željo, da bi bilo podobnih večerov čim več. OB 20.30 V PEVMSKI DVORANI Drevi Prešernova proslava v priredbi PD «Naš prapor» Gostovanje zbora iz Žirov ter sovo-denjske dramske skupine in noneta V pevmski prosvetni dvorani se bodo drevi končno prižgali reflektorji. Mnogo, premnogo let je že od tega, ko so se luči te dvorane ugasnile, ko so takratni prosvetni delavci iz Pevme, Štmavra in z Oslavja pripravili zadnjo prireditev. V tem razdobju je prosvetna dejavnost v spodnjem predelu Brd popolnoma zamrla, kot da bi zaspala v dolgem zimskem snu. Pred dvema letoma pa je prosvetna dejavnost v teh krajih delno le zaživela po zaslugi vaške mladine, ki je pripravila nekaj zimskih predavanj ter dve zares uspeli poletni prireditvi — briška praznika, ki sta potrdila voljo in prizadevanje vaščanov po takem delu. Obnovljeno društvo pa ni imelo svojih primernih prostorov in zato so bile vse manjše prireditve v domačih gostilnah. Da bi prosvetna dejavnost dobila svojo pravo razsežnost, so pred dobrim letom sklenili urediti prosvetno dvorano v Pevmi. Danes je torej napočil čas, ko se bodo vaščani spet sešli v prostorih, v katerih so se nekoč vrstile prireditve ena za drugo. iliiiiiiiiifjiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiriuiiiiiiiiiiiii POLEMIKA MED STRANKAMI SE NI POLEGLA Važne odločitve danes na sejah pokrajinskega in občinskih svetov Slovenska vprašanja na seji goriškega občinskega sveta Upravno politično življenje bo danes zaživelo in utegne prinesti tudi marsikatero novost. Popoldne, ob 14. uri, se sestane občinski svet v Tržiču, ob 18.30 pa se sestaneta pokrajinski in občinski svet v Gorici. v Tržiču in na pokrajini zelo burni. V obeh svetih bodo zelo važni politični nastopi raznih političnih skupin. Levičarska uprava v Tržiču razpolaga le s polovico glasov, s temi ne more niti izvoliti svojih zastop- Medtem ko obeta biti seja občinske- j nikov v razne upravne svete, med ga sveta v Gorici mirnejša od prejšnje, čeprav so na dnevnem redu važna upravna vprašanja in tudi ne- podviga. Prav zaradi tega so Gori- | katera, ki zelo od blizu zanimajo čani do zadnjega kotička napolnili l slovensko manjšino, obetata biti seji IIIIIIIIIIIIITIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIlIllIlUIIIIIIIIIIUIIMIIIllllllllllllllllllllllllllIllliilii PO VZNEMIRLJIVIH VESTEH IZ TRSTA Denarja za slovenske šole v UL Campi ne bo do konta 1977? Dèzéfa naj in fnia~ ze“‘porazdelila denar za razdobje 1975-77 - Na Goriškem naj bi zgradili le šolo . Loenikir iH,ndogradili eno v Tržiču ■ji ; J Iz krogov blizu deželnemu odboru, smo včeraj slišali vesti, ki nikakor ne morejo zadovoljiti goriških Slovencev, če odgovarjajo resnici. Deželni odbor naj bi bil namreč že porazdelil denar za gradnjo novih ali za dograditev šolskih stavb, ne da bi bil pri tem upošteval potrebe slovenskih šol Gorici. Znano je, da je lani avgusta parlament v Rimu odobril zakon, ki določa državno pomoč za gradnjo šol- 1° v mestu, skih stavb v razdobju treh let, od 1975 do konca 1977. Parlamentarci so tudi določili, da bodo o porazdelitvi sredstev odločale posamezne dežele. Parlament je tudi upošteval, da potrebujejo v bolj zaostalih deželah na jugu več šol kot v severnih, bogatejših deželah in je s tem v zvezi tudi ukrepal. Jugu so dali več denarja, manj pa severu. Deželi Furlaniji - Julijski krajini so dodelili o-krog 11 milijard lir, pri nas pa bi jih potrebovali veliko več, če bi hoteli uresničiti vse šolske gradnje. O tem je bil govor na novembrskem sestanku v Gorici, kjer je govoril takratni deželni odbornik za šolstvo Volpe. Na podlagi nedavne odločitve deželnega odbora pa so razpoložljivi denar porazdelili med posamezne pokrajine, upoštevajoč število prebivalstva. Največ je dobila videmska pokrajina in sicer okrog 42 odstotkov, sledi Pordenon s sedemindvajsetimi odstotki, nato je na vrsti Trst s 23 odstotki, na zadnjem mestu pa naj bi bila Goric:, s približno osem odstotki. S tem denarjem, ki je bil dodeljen Gorici, naj bi zgradili novo nižjo srednjo šolo v Ločniku in dogradili neko šolsko stavbo v Tržiču. Za potrebe goriške pokrajine naj bi namenili manj kot milijardo lir. Če odgovarja ta vest resnici, bi bile izločene vse slovenske šole v Gorici. Pred kratkim je goriški občinski svet odobril predlog odbora, da se deželo zaprosi denar za gradnjo ali dograditev šestih šolskih stavb. Med temi so bile tudi slovenska trgovska šola, osnovna šola in otroški vrtec v Ulici Campi. Za te šole je že nekaj denarja na razpolago, manjkajo pa še precejšnje vsote. O tem vprašanju so včeraj govorili na šolskem skrbništvu v Gorici in tudi na pokrajinski upravi. Zdi se celo, da so se nekateri goriški politični predstavniki večinske stranke sprli z deželnim odbornikom Come) lijem zaradi te porazdelitve. Nas Slovence zanima samo žalostna vest, da bodo morale naše šole čakati še precej časa, predno bodo lahko sprejele vase učence, dijake in vzgojitelje. Upamo pa še vedno, da je ta vest pomanjkljiva in da bi bilo moč najti v razpoložljivih vsotah vsaj nekaj denarja za slovensko šo- Po nalogu državnega pravdnika iz Vidma so agenti javne varnosti aretirali prejšnji večer v Tržiču 30-letnega Franca Ginaldija, ki se bo temi je prvi upravni svet tržiške bolnišnice. V nevarnost; je tudi glasovanje o letošnjem proračunu, kajti pokrajinski nadzorni odbor je že večkrat zahteval, da občinski svet odobri proračun in če se to ne zgodi do 15. marca utegne priti do komisarske uprave. Drugače obrnjena, vendarle podobna situacija, je v go-riškem pokrajinskem svetu, kjer razpolaga centristična večina prav tako s polovico glasov. Brez pristanka komunistov in socialistov v pokrajini in demokristjanov v Tržiču pa proračuna ne moreta biti izglasovana. Stališča strank v teh dneh so precej ostra, venderle, dopu|čajo levičarji možnost sporazuma, kar pa ni moč reč; o stališču krščanske demokracije v. Tržiču, Zato utegneta današnji seji prinesti marsikatero novost. V zvezi z upravnim delovanjem naj omenimo še, da je predsednik pokrajinskega nadzornega odbora tudi goriškemu županu poslal pismo, v katerem zahteva, da odobri goriška občina letošnji proračun. Prosvetarji so sklenili, da bodo novo obdobje prosvetne dejavnosti pričeli s Prešernovo proslavo, ki se bo pričela ob 20.30. Za to prireditev je prosvetno društvo «Naš prapor» ob sodelovanju Slovenske prosvetne zveze povabilo zbor iz Žirov pri Škofji Loki, ki bo na Goriškem gostoval dva dni. Ob tej priložnosti izrekamo gostom iz Slovenije iskreno dobrodošlico ter jim želimo, da bi jih še imeli med nami. Poleg gostovanja zbora bodo na drevišnji proslavi nastopili Sovodenjci, ki se bodo predstavili z recitacijami ter s pesmimi v izvedbi Sovodenjskega noneta. Spored bo sklenila sovodenj-ska dramska družina, ki bo uprizorila enodejanko o Prešernovem življenju. Prireditelji vabijo na proslavo vse vaščane iz Pevme, Štmavra in z O-slavja. Njihova množena prisotnost bo brez dvoma potrdila voljo naših ljudi po okrepitvi prosvetne dejavnosti v tem predelu Brd. PD «OTON ŽUPANČIČ» ŠTANDREŽ vabi jutri, v soboto, 21. februarja, ob 20.30 v svojo dvorano na KONCERT ZBORA IZ ŽIROV v škofjeloški občini. Kino Poskus samomora Poskus samomora v sredo zvečer v Tržiču. Gre za 65-letno upokojenko Adele Zamar iz Ronk, Ulica San Lorenzo 115, ki se je v trenutku psihične depresije vrgla v vode kanala «De Dottori». Ženska je kaj kmalu začela klicati na pomoč, dokler je niso mimoidoči potegnili iz vode in poklicali rešilec, ki je Za-marjevo najprej odpeljal v tržiško moral pred sodiščem zagovarjati bolnišnico, kasneje pa v psihiatrič-zaradi nekaterih prekrškov. no bolnišnico. Gorica VERDI 16.30—22.00 «40 gradi all'ombra del lenzuolo». Barbara Bouchet in Thomas Milian. Barvni film. Pre-novedan mladini od 14. letom. CORSO 17.00-22.00 «Lo squalo». R. Shaw in R. Scheider. Barvni film. MODERNISSIMO 17.15-22.00 «La guerra dei mondi». Barvni film po romanu «Il terrore viene da Marte». CENTRALE 16.30-21.30 «Cenerentola». Barvna W. Disneyeva risanka. VITTORIA 17.00-22.00 «Donna sposata cerca giovane superdotato». L. Anderson in O. Mathot. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. l rzic EXCELSIOR 16.00-22.00 «D padrone e l’operaio». Barvni film. PRINCIPE 17.30-22.00 «Emanuelle' nera». Barvni film. Nova Gorica SOČA «Uklenjeni šoferji», rusko-jugo-slovanski barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Kitajska četrt», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Kralj džungle», ameriški barvni film ob 17.00 in 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani. Forzo Italia 10. tel. 25-76. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Sant'Antonio, Ul. Romana, tel. 40-497. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiminiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiu «POSEBNI DOPISNIK» SE PASE l NAŠIMI LJUDMI Fantastični prikaz naših» narkomanov v milanskem škandalističnem časopisu Gorica in slovenske vasi v njeni okolici naj bi bile polne narkomanov Nov svetovni center za mamila v sosedni državi? - Prihaja «vest» iz istih virov, ki so si lani izmislili mrtve na meji pri Števerjanu? SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v nedeljo, 22. februarja, ob 17. uri v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu Baletni nastop solistov Slovenskega narodnega gledališča Opera iz Ljublj'ane ki jih vodi Lidija Sotlarjeva. Skupina se nam bo predstavila s svetovno znanimi baleti. Vabljeni! Škandalistični časopisi imajo svoj krog bolj ali manj zvestih bralcev in zaradi tega si morajo za vsako številko izmisliti kaj izrednega za svoje bralce, ki si želijo čimveč babjih čenč v Franku Sinatri in o njegovi najnovejši priiežnici Ja-cqueline Onassis, ex Kennedy, o Orietti Berti, o Richardu Burtonu, Liz Taylorjevi in o podobnih osebnostih. Tu pa tam morajo taki časopisi najti tudi kak krajevni dogodek, da ga lahko opišejo in da tako vzbudijo zanimanje bralcev v enem ali drugem kraju. Tak je primer Rizzolijevega tednika «Novella 2000», čigar odgovorni urednik je čutil potrebo poslati k nam v Gorico posebnega dopisnika Osvalda Paganija. Ta je najbrž prišel v Gorico in ugotovil, da je naše mesto z okolico prenapolnjeno z narkomani in z mamili in da prihajajo k nam mamila iz Jugoslavije, da je «kralj» tega novega tihotapstva neki Jugoslovan, Wladimir Janič M., bogat človek, ki ima hiše baru in ko je z njim bil v vozilu še njegov knjigovodja Xander G. Motociklista ga nista hotela ubiti. streli so bili le obvestilo mednarodne organizacije prodajalcev mamil na novopečenega jugoslovanskega trgovca. Ni pa znano, če se je atentat izvršil na italijanskem ali na jugoslovanskem ozemlju, pravi v svojem članku tako imenovani Mišljene so spet dolina Soče, Idrijce, Nadiže. Kar se Doline Soče tiče na italijanskem zemlju je sploh ni in, če izvzamemo sedanjo gospodarsko krizo, mislimo, da nismo prav «zona di sottosviluppo». Člankar uoten, n,ma pojma, citi je Kojsko v Jugoslaviji, itd. Osvaldo Pagani je pač moral iz službenih dolžnosti napolniti tri stra- posebni dopisnik Osvaldo Pagani. "a TreŽ dvoma Članek, ki zaobjema kar tri strani zadnje številke tega škandalistične-ga lista pa je poln ne samo neslanosti, marveč tudi nepravilnosti. Osvaldo Pagani (rdi, da so obmejni kraji polni narkomanov, ki se poslužujejo teh jugoslovanrkin mamil. V Gorici naj bi jih bilo 8.)l- v Krminu zTo^ več kot ICO, v Čedadu 250. v Gradi- tc domah 'vseJ Ko JVj čJanek ^ si je precej stvari izmislil, pokazal je, da nima pojma o zemljepisu (zato bi mu morda prav prišel izpit o splošni izobrazbi, ki je predviden po časnikarskih pravilih!), dokazal pa je nekaj: hotel je s šču več kot 100. Najhuie pa naj bi bilo, po Paganijevem mnenju, v slovenskih vaseh Goriške ni Benečije. hirali, smo dobili vtis, da hoče nekdo še enkrat umazati naše ljudi v q r u u-T 'n tudi Jugoslovane sploh. Dobili V Sovodnjah pn Gorici naj bi bilo ; smo vti, N : •>, sedemdeset narkomanov, v Srednjem elau^ J ^ osebe k si ie m v Dreki v Benečiji pa 120 narko- .............. ~ manov. Petdeset jih je v Do- v Zagrebu in na Bledu, vilo pri j berdobu, nekaj manj pa v Corno di Reki in še manjšo v bližini Spli- \ Rosazzo. v Bračanu v Kojskem. v ta, ki se vozi v mercedesu, in ki j števerjanu, v Pevmi: po deset pa v je v raznih krajih na jugòslovan ' “ skem ozemlju odprl predelovalnice r* %-v» - 1 \A71n#-l-i 1 u T — ' . TliT _ •_ mamil. Wladimir Janič M. se je postavil sam na noge, konkurira svetovnin, trgovcem z marnili in skuša z nizkimi prodajnimi cenami prodreti v kraje naše dežele, ki mejijo z Jugoslavijo. Zaradi tega sta dva motociklista pred časom streljala nanj v bližini Gorice, ko se je z avtom ustavil v nekem številnih majhnih vaseh. Osvaldo Pagani v svoji bujni fan taziji trdi tudi, da se je pogovarjal s skupino mladih ljudi v stranski sobi neke goriške kavarne in da so mu ti pripovedovali, da prihajajo ljudje iz Soške, Idrijske in Nadiških dolin v Gorico po mamila in da so ta razširjena v vseh šoiah. In še naprej po tern tonu. «Queste s svojimi spisi zaslužila kolajno najbolj strupenega in neobjektivnega pisca na račun Slovencev in Jugoslavije in ki si j” pred časom izmislila «uboj beguncev iz Jugoslavije pn števerjanu» in potegnila za nos vse italijansko časopisje in tudi radio ter televizijo, ter lani določeno vsebino sporazumov v Osimu o ureditvi meje v bližin' vasi Breg v zapadnih Brdih. Morda bi bilo tudi prav, da bi se naše občinske uprave obrnile do ravnatelja tega škandslističnega ča-- - - . - , sopisa in ga malo poučile, kako je valli sono zona di sottosviluppo». | treba opravljati časnikarski poklic. PRED DREVIŠNJO PREMIERO SSG V KULTURNEM DOMU Pomladno prebujenje Velika preizkušnja pomlajenega ansambla SSG s študenti Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani - Režiser Zvone Šedlbauer Dulinska «Torlla» postaja pomembno kulturno žarišče Doline in njene o koliee. Prejšnji teden, 13. t. m., je na njenih panojih razstavil svoja novejša dela letošnji Prešernov nagrajenec prof. Avgust Černigoj (levo), Marko Kravos (desno) pa je bral svoje pesmi iz najnovejšega pesniškega lista. Oba je predstavil domačin, pesnik Marij Čuk (v sredini), čeprav je med vsemi tremi kar precejšen razkorak v letih, pa so se vseeno ujeli v mladostnem ustvarjalnem zanosu KULTURNO PISMO IZ KOROŠKIH RADEU OB DRAVI Pestro kulturno življenje na meji slovenske Koroške in Štajerske Razstava exlibrisov in gvašev akademskega slikarja Franceta Godca - Akademija na lepi ravni v dvorani, ki lahko sprejme 400 ljudi 12.30 12.55 13.30 14.00 17.00 17.15 17.45 18.30 18.45 20.40 21.45 22.45 18.45 19.00 20.00 20.30 21.00 23.00 8.10, 17.05 17.15 17.50 18.05 18.45 18.50 19.30 19.55 20.05 21.00 21.40 22.00 PETEK, 20. FEBRUARJA 197S ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Poljudna znanost: šport in zdravje Napravimo družno DNEVNIK Jezik za vsakogar DNEVNIK Program za najmlajše Program za mladino : Kdo je na vrsti KROKAR Po gledališki pravljici Carla Gozzija je delo priredil za TV Alessandro Brissoni. Danes je na vrsti prvo nadaljevanje Poljudna znanost: Oživljeni stari plesi Italijanske kronike in Vremenska slika Teden aktualnosti Klasična, lahka in pop glasba Danes bo na sporedu že stota glasbena prireditev z gornjim naslovom. Iz tega lahko sklepamo, da je oddaja naletela na dober sprejem pri občinstvu, kajti sicer bi ne zdržala že pet let malega ekrana DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL Športni dnevnik Jo Gaillard : «TAJNI POTNIK NA LADJI» Gaillardova trgovska ladja «Marie - Aude» je imela doslej že kopico težav, saj je plula skozi viharje, imela je okvare v motornih napravah, napadli so jo tolovaji, spopadala se je z nelojalnimi konkurenti itd. Tokrat bo na vrsti svojevrstno srečanje. Na ladjo je prišla skupina šolarjev, da bi si jo ogledala. Mornarji nad obiskom niso bili najbolj navdušeni, toda živžav mladih jih je vendarle pritegnil. Ko šolarji odidejo, zavlada na ladji mir in ladja odpluje. Toda pri vsej dobri volji mornarjev, na ladji nekaj ni v redu. Razne nepričakovane dogodke pojasni odkritje skrivnega potnika, šolarja, ki je pač ostal na ladji. Šolarček je star le devet let in ker je brihten in simpatičen, ga vsi vzljubijo. Toda v prvem pristanišču, kjer »e bodo u-stavili, ga bodo izkrcali in izročili francoskemu konzulu, ki naj ga vrne staršem. Toda Napo bi ne bil to, kar je, če bi. .. Ob 20. uri DNEVNIK PREPAD Neposreden prenos športnega dogodka JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 10.00 in 14.10 TV šola Geometrija, Prebavila, Ali ste vedeli?, Organske spojine, Evolucija življenja. Jedilni pribor, Angleščina itd. KRIŽEM KRAŽEM Pisani svet Obzornik Rock koncert: Isley Brodhers in Matavishnu orkester Cesta in ipi: kratki prometni nasveti OPERACIJA BREZ NOŽA Današnja oddaja spada v rubriko «Kako bomo živeli jutri». Govor bo o medicini, ki se naglo razvija. Sleherni dosežek na področju biolog'.je, jedrske fizike, elektronike ali laserske tehnike takoj najde svoje mesto tudi v zdravstvu. Sodobnega zdravstva si ne moremo zamisliti brez rentgentskih aparatov, fluorogra-fov, kard ografov, umetnega srca. pljuč in ledvic, da ne govorimo še o raznih drugih pripomočkih, k- pomagajo bolnemu človeku k okrevanju. Toda šele v zadnjem desetletju je medicina dobila prve inštrumente, ki omogočajo vpogled v človekovo notranjost, v ves njegov prebavni trakt DNEVNIK Notranjepolitični komentar A. Marodič: KARIERA, iz serije «Mali oglasi» Keniične kovinske tehnike, oddaja iž serije Grafična tehnika DNEVNIK Šerif v New Yorku KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.55 Naučimo se smučati 20.15 DNEVNIK 20.30 Zverinska armada, celovečerni film 22.00 oPoPratena mestfi; PARMA — LJUBLJANA ZAGREBŠKA TELEVIZIJA 17.45 Pahljača, oddaja za otroke 18.15 Turistična oddaja 20.00 SEDEM ZANK. kvizi 23.10 Dokumentarna oddaja Sedim v praznem parterju velike dvorane v Kulturnem domu. Čez minuto, dve, se bo odgrnil zastor za zadnjo vajo pred premiero. Generalka. Torej tista generalna preizkušnja, «ki je že takšna, kot naj bi bila predstava». Nenavadna tišina in zbranost v vseh delovnih prostorih. V igralskem salonu, govorilnici, ali «obrekovalnic;», kot pravijo gledališčniki, je nekdo izključil televizijo ... Zbranost in občutek odgovornosti. Hitro sva se sporazumela z režiserjem Šedlbauerjem, ko sva pred letom preverjala možnosti njegovega gostovanja v Trstu. Izbor Wedekinda je pred nas postavil nepreklicno potrebo pomladitve ansambla. Z nastopom lahko preverimo potencialne možnosti, znanje in sposobnosti morebitnih rednej-ših sodelavcev v naslednjih sezonah. Danes sedi sam v dolgi, praz- ni vrsti parterja in imenitno skriva živčno napetost, ki se bo (mogoče) sprostila šele po premieri. In ko ga vprašam, ali je zadovoljen z rezultatom, ki ga je dosegel v razmeroma kratkem obdobju študija, mi spokojno odgovori, da je pomirjen, ter prepričan o kvalitetnem dosežku vseh, ki so v projektu predstave sodelovali, posebno pa v mlade, med katerimi so nekateri slušatelji ljubljanske Akademije. Pred dnevi sem vprašal mlado igralko, Olgo Kacjanovo, ki ima za sabo že dva igrana filma (Povest o dobrih ljudeh in Dekliški most), ali mi lahko izroči kakšno fotografijo «za tisk in reklamo». Odkimala je in z njo tudi njena tovariša, Zvone Agrež in Aleš Va-lič. Smo še študentje. Za nas je nastop na vašem odru in ves štu-d jski proces z režiserjem ter vašim ansamblom, enkratna priložnost za naše preverjanje. Zdi se nam, da smo med vami opravili •iiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiifiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiia Prejeli smo NAŠE JAME Ob priliki prvega jugoslovanskega simpozija o jarnsaem katastru, je v Ljubljani izšla revija Naše jame (17, 1-203). ki obsega kar 204 strani, opremljenimi s slikami, kartami, razpredelnicami in tlorisi. Revija, ki v slovenščini in srbohrvaščini dodaja raznim zapisom tudi pedatke ali celo kratke obnove v francoščini, nemščini in angleščini. V poštev jemlje področja na Hrvatskem. v Srbiji, na Krasu, v Bosni in Hercegovini, v Makedoniji. V okviru osmega zbora slovenskih jamarjev in raziskovalcev pa je govora o raziskavah v Julijskih in Savinjskih Alpah, o aiheoloških jamskih postajah na Gorenjskem, o Klemenškovem peklu, o raziskavah sifonov v porečju Ljubljanice. Revija prinaša se dve osnovni speleološki karti Slovenije, na koncu pa še razna po-rcčila. S svojimi zanimivimi in jasnimi članki je priporočljiva ne samo speleološkim strokovnjakom ali amaterjem, temveč tudi bralcem, ki bi radi poglobili poznavanje te vede in sploh geografije. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Poenostavite svoje delo. V čustvenem pogledu bodo vse okoliščine v vaš prid. ( BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Deležni boste zaupanja s strani predstojnikov. Uresničili boste svoje čustvene načrte. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ponujena vam bo pomoč od strani vplivne osebe. Uskladili boste svoja stališča z onimi ljubljene o-sebe. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Uresničili bsote svojo željo po spremembi. Pretiran ponos vam utegne povzročiti nevšečnosti. dodatni letnik akademije. Režiser Zvone Šedlbauer sodi v najmlajšo generacijo že afirmiranih gledališčnikov, ki so se šolali na ljubljanski Akademiji. Izpopolnjevanje je opravil v Ameriki. S prijateljem Dušanom Jovanovičem sta premaknila v gledališču «Glej» nekatere okostenele usedline starega, meščanskega in pseudoreali-stičnega gledališča na tvegano raven eksperimenta ter iskanja novega gledališkega izraza. Proces preobrazbe je naletel na odprta vrata tudi v institucionirana gledališča s stoletno tradicijo. Predanost gledališki tlaki našega gosta ne pozna meja. Le tako mu je u-spelo v tako kratkem času, kolikor trajajo semestralne počitnice na ljubljanski Akademiji, izoblikovati predstavo, ki sodi v repertoarni vrh in dramaturško tveganje le-* tošnje sezone. Ob pregledu lanskih davčnih prijav, ki so nam jih posredovali, žal po predložitvi nekateri naši bralci, smo ugotovili, da se davčni obvezanci često niso poslužili u-godnosti, ki jih predvidevajo določbe o dohodkih fizičnih oseb za dopustno zmanjšanje prijavljenih dohodkov. Predvsem iz nepoznavanja teh določb so bdi ali bodo zaradi tega davkoplačevalci oškodovani za desettisoče in morda za stotisoče lir davčnine na dohodke 1. 1974. Pomote so po predložitvi prijave nepopravljive. Prosimo zategadelj vse, ki se zanimajo za rubriko. da pazlj;vo sledijo pojasnilom, ki jih bomo danes in v prihodnjih pogovorih v tem pogledu nanizali, da se izognejo morebitnim novim zgrešenim prijavam. Zakon dopušča torej, da od vsakoletnih bruto dohodkov odtegnemo nekatere točno določene postavke. Davek na dohodke fizičnih oseb nam bodo na ta način odmerili na osnovi znane lestvice na očiščeni dohodek. Upajmo torej, da se v letošnji prijavi, večkrat drago plačane pomote ne bodo več ponovile. Odtegljive postavke bomo razčlenili po njihovi naravi. DAVKI Kot že <’ preteklosti imajo pri-javljenci pravico, da odtegnejo od prijavljenega davka nekatere davščine. Pri tem je veljalo in velja načelo, da od dohodkov ni moč odšteti davek, ki se nanaša na davščino, ki je predmet prijave. Tako ni bilo dopustno s prijavami «va-noni» za dopolnilni davek (complementare) odtegniti istovrstni davek, ki smo ga morda plačali v prejšnjem letu. Odtegljiv pa je bil n. pr. občinski družinski davek in državni premičninski davek (ricchezza mobile). Prav tako ni po sedanjih določbah odtegljiv davek LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Povečal se vam bo ugled pri vseh, ki z vami delujejo. Za ohranitev odnosa je potrebna večja diplo-matičnost. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) O-gibajte se obljubam, ki jih ne morete izpolniti. Verjeten uspeh za tiste, ki se zanimajo za umetnost. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ne bodite površni, ker bi vam to znalo povzročiti nepopravljivo škodo. Posvetite večer družini. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Priporočljiva je previdnost, posebno na finančnem polju. Nez- POMLADNO PREBUJENJE je kritično spoznanje mojih lastnih mladostnih doživetij, mi je povedal na polovici študija, ko je bilo potrebno soočiti rezultate koncipiranega dosežka na odru in prve obrise bodoče uprizoritve. «Spominjam se dogodka iz svojega šolanja na gimnaziji», pripoveduje Zvone z nekam melanholično artiku-lacijo, «ko so nam sporočili, da je zaradi vse večjega števila kadilcev med dijaki sicer dovoljeno kaditi v šolskih prostorih, vendar izključno v straniščih ... Takrat smo šli fantje gladko mimo tega, danes pa moram reči, da mi ta okrožnica šolske administracije in pedagogov pomeni nenavadno degradacijo.» V hipu mi postane jasna bizarna odločitev režiserja, da s scenografom izoblikujeta na praznem scenskem prostoru premične objekte, ki spominjajo na grozljive omare, sklenjene v ograje, ječe, prestole nasilne moči, skrivnostne študentske kamrice in šolske we-ceje . . . Režiser pa nadaljuje z izpovedovanjem svoje sinteze Wedekin-dove «mladinske tragedije», ki je spočela konkretizacijo naše uprizoritve : «V tokovih takšne degradacije — šele danes jo zmorem objektivno oceniti — se pravzaprav gibljejo junaki naše predstave. Ne občutijo je vsi enako močno, nekateri sploh ne reagirajo nanjo . . . Kanalizirani so v ustrezna zbiralna jezera. ki bodo. ko otroci dozorijo v može in žene, stekla nazaj, navzdol v stare tradicionalne vode ...» Tradicionalno nevarne? Nevarne in zlovešče! Presenetljivo natančno je zaslutil Wedekind, da se v določenih družbenih in življenjskih konstelacijah, vsa ta čednostno vzgajana mladina na kratek žvižg dvigne iz «toplih gredic» internatov, družinskih gnezdec in pobolj-ševalnic ter zvrsti v trorede, korakajoč s trdimi koleni po meri-dijanih in sporednikih našega globusa ... Se ti ne zdi? Zvone Šedlbauer ima žalostne o-či. Venomer jih opazujem kako varno so spravljene pod izzivalno izobčenem čelu. Zamahne z roko in opiše čudno spiralasto kretnjo ter me pomiri: «Veš kaj? Ta Wedekind se pa vendarle spozna tudi na liriko. Poslušaj tole. Čez o-sem dni bo maj! In pomlad se vsakič prebuja neizprosno vztrajno — in vehementno! V oranju te pomladne ledine življenja, tudi gazi in pobija pod seboj...» No, kaj praviš? na doliodke fizičnih oseb (IRPEF), ko prijavljamo dohodke prav za izračunavanje tega davka. Ker bosta v doglednem času ostali samo dve neposredni davščini in sicer že omenjena IRPEF in davek v korist krajevnih ustanov ILOR, določa zakon, da je ILOR vedno v celoti odtegljiv od IRPEF. V lanskem letu je imel n. pr. vsak nepremičninski lastnik pravico odtegniti od prijavljenih dohodkov lani uvedeni predujem ILOR. V veliki večini so se take možnosti, kolikor nam je znano, prijavljenci pravilno poslužili. Med letom 1975 v glavnem niso razposlali, kakor bi sicer morali, dodatnih kartel za ILOR. Ker pa so ali bodo priključeni še nekateri sedaj odpravljeni davki, določa zakon za prehodno dobo naslednje. Davkoplačevalec bo tudi v letošnji prijavi lahko odtegnil od svojega prijavljenega bruto dohodka davščine, ki jih spodaj navajamo. Zelo važno pa je opozorilo (predvsem zaradi zelo ugotovljenih številnih pomot), da so odtegljivi le zadevni davki, ki smo jih začeli odplačevati v letu, na katero se prijava nanaša. Z drugimi besedami rečeno bomo lahko odtegnili od dohodkov za leto 1975 davščine, za katere srno prejeli kartele med istim letom. Ni važno če se obroki raztezajo tudi na prihodnja leta in ni važno, da so bili dejansko vplačani ali ne. Lahko se bo za primer zgodilo, da nam bodo za zaostale davke, za katere smo zahtevali obročno poravnavo, zavlekli celo za več let. Nič zato: odtegnimo vse že zapadle ali ne-zapadle obroke, ki so razvidni iz davčnih povelij, ki smo jih prejeli med letom 1975. Tukaj je treba beležiti precej pripisnih pomot na škodo davkoplačevalca. Prenekate- naten dogodek bi vam mogel spre-memti načrte. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Uspeh vašega kolega bo ob enem tudi vaš uspeh. Poverjena vam bo naloga razsodnika v družinskem sporu. KOZOROG (od 21. 11. do 20. 1.) Posvetite se svojemu najljubšemu delu. Vaše zanimanje za neko o-sebo bo čedalje večje. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Nastopil je trenutek, da posvetite nekaj več pozornosti organizaciji svojega poslovanja. Otresite se pesimizma. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Vaši finančni načrti so še prezgodnji. Posebno srečno razpoloženje v družini. V kratkem daljše potovanje. Tokrat bi rad spregovoril o e-ni najbolj kulturno razgibani občini na meji slovenske Koroške in Štajerske, Radlje ob Dravi. Kulturna skupnost, katere duša je neumorni kulturni delavec Maks Rac, s svojo zagnanostjo in ljubeznijo do kulture in (umetnosti pospešuje vsesplošno kulturno dejavnost, med katerimi prednjačijo glasbena, dramska in likovna sekcija. V zadnjem času ustanovljen Kino-klub pa se je z mladimi ljubitelji filma lotil snemanja animiranih filmov. V svojem razsežnem kulturnem domu so celo organizirali abonmajske gledališke predstave mariborske Drame, za letošnjo sezono pa so vključili v redni abonma tudi operne in baletne predstave. V veliki in okusno prenovljeni posebni dvorani, likovni salon Ars imenovanih 4n-ire ja jo .zanimive li- ri prijavljenec je odtegnil od svojih dohodkov za leto 1974 obroke, ki jih je vplačal ali bi jih moral vplačati med 1. 1974. Neljuba posledica: letos mu ne bodo priznali morebitnih obrokov, ki jih je sicer začel plačevati v 1. 1974 a, so se raztegnili tudi na 1. 1975; priznali pa mu bodo vsekakor zneske, ki zadevajo leto 1974, če je zahteval zadevni odtegljaj. Stari odtegljivi davki se vsi nanašajo na neposredne davke, ki so v največ primerih naslednji: — zgradarina (imposta fabbricati): v glavnem bi morala biti ta davščina že popolnoma izplačana, ni na izključeno, kakor pri vseh o-stalih, da je davkoplačevalec prejel v lanskem letu kartele z zamudno obremenitvijo zaradi prizivnih izidov, pomote finančnih uradov itd; — davščine na zemjišča (imposta terreni) ; — premičninski davek (imposta di ricchezza mobile) ; — občinski družinski davek (imposta di famiglia) zaradi morebitnih naknadnih ugotovitev. Vse navedene stare davke lahko odtegnemo le za polovico zneskov, ki so navedeni v davčnih kartelah. Kot vidimo ni odtegljiv (hiti za polovico) dopolnilni davek (imposta complementare). Večina napačnih prijav, ki pa mislimo ne bodo imele drugih posledic kot nepri-znanje, je prav v dejstvu, da so prijavljenci uvrstili med odtegljive davščine tudi dopolnilni davek in seveda okolnost, da so odtegnili v celoti namesto polovično davščino, ki smo jih pravkar navedli. Seveda ni :’zključeno, da bodo davčni uradi zaradi gore nakopičenih papirjev, take pomote tudi spregledali, čeprav ima uprava čas še štiri leta za pregled prijavnih listin in za morebitne popravke, kajpada na škodo davkoplačevalcev. Skoraj odveč je pripomba, da posredne davščine, kot so INVIM, davek na dedovanje, taksa na pse in za pobiranje smeti tudi ne pridejo v poštev za zmanjšanje obdavčljive osnove. Na koncu morda za predmet, ki smo ga danes obravnavali, najvažnejše opozorilo. Prijavi je potrebno priložiti vsaj fotokopijo zadevnih davčnih kartel. V nasprotnem primeru bo imela finančna uprava ne samo pravico, da črta prijavljene odtegljaje (kakor bi bila že zadostna kazen), pač pa tudi možnost naložitve občutne globe (najmanj 50.000 lir). Taki so pač, rekli bi nečloveški predpisi davčnega zakona. Ob drugi priložnosti bomo vsekakor navedli možnost obrambe tudi v takih primerih. St. Oblak kovne razstave članov likovnega kluba mladih, katerega mentor je neumorni in vsestranski kulturni delavec Štefan Kresnik. Imenovani hkrati skrbi za nepretrgano raz-stavišeno dejavnost, v katero vk^učujejo razstave del priznanih slovenskih umetnikov. Med drugimi je v zadnjem času pobudila veliko zanimanje edinstvena razstava exlibrisov in razstava gvašev priznanega akad. slikarja Franceta Godca iz Ljubljane, ki po svoji umetniški prepričljivosti zasluži, da ji bomo posvetili nekaj več pozornosti. Posebno so vzbudde kiparske figuralike mladih likovnih oblikovalcev domače likovne sekcije, ki vzbujajo upe s svojim talentiranim pristopom do kiparske umetnosti. Nedavna akademija v nabito polni dvorani, ki sprejme nad štiristo ljudi, se je razvijala s kul-turno-umetniškim programom, ki so ga izvajali recitatorji Milan Gregorc iz Raven na Koroškem ■■ in Slavko Bobovmk,"P1, glasbenem delu je Sonja Pogač ob spremljavi klavirja interpretirala «Nezakonsko mater» in «če na poljane pade rosa», dočim je pianistka Viljemka Štrucelj solistično izvedla Lisztovo skladbo «V majski noči». Z velikim uspehom sta sodelovala pihalni orkester pod vodstvom Franca Lavka, dočim je lepo kulturno prireditev , zaključil moški pevski zbor, pod vodstvom prof. Branka Čepina, ki, je ubrano zapel več narodnih pesmi, med katerimi sta prednjačili zlasti Pre-hvčev «Oj, Doberdob» in pa Pre-mriova «Zdravljica». Že sam nivo te prireditve, ki smo ji, prisostvovali z velikim zanimanjem in. odziv občinstva dokazujejo, da trud radeljskih prosvetnih in kulturnih delavcev ni zaman, S številnimi kulturnimi akcijami bodo še popestrili letošnje delovanje, bodisi, da bodo pritegnili kar največ mladih v delovne in študijske sekcije, z gostovanji profesionalnih skupin in posameznikov pa nudili občanom kar najbolj kvalitetne prireditve. Obiskovalci iz Maribora smo bili prisotni tudi na otvoritvi razstave priznanega akademskega slikarja Franceta Godca. Tokrat nas je presenetil s kolekcijo nad štirideset čudovitih gvašev. ki so nastali med leti 1969 do 1973. Že sam pogled na celotno zbirko pri vstopu v Radeljski salon je razodeval barvita posebnost razstavljenih podob. Dela slikarja Franceta Godca širši javnosti niso neznana. Razstavljal je po vseh večjih in manjših krajih ožje domovine in v vsej državi. Mnogo je razstavljal tudi v inozemstvu,, med drug im. v Nemčiji, Danski, Ameriki in celo v Indiji in Burmi. S svojimi stvaritvami je vselej vzbudil veliko pozornost in si povsod pridobil mnogo oboževalcev med Uubitelji u-metnosti. Naj si bodo to olja ali gvaši, po svoji lepoti in prikupni prepričljivosti priklenejo človeka. Z njegovih podob veje dih pristnosti in tista neposrednost, ki izpričuje resničnega umetnika. Predvsem je znan kot realistični mojster pokrajine. Vendar nemirni duh slikarja-impresionista, se ne zadovoljuje z enostranskim delom. Nenehno iskanje za' čimvečjo dognanostjo ga privablja tudi na področje drugih tehnik, predvsem gvašev. In prav z njimi čestokrat preseneti pOžnaVMca njegove umetnosti. , Sedanja razstardjena, . dela v l Radljah pričajo slikarjevi neizčrpni fantaziji tako v izbiri motivov in v modernem prikazu in načinu obdelave. Čeprav se je Godec zgodaj seznanjal z modernim slikarstvom, s kubizmom in ekspresionizmom, se njegov ustvarjalni duh ne poslužuje modernizma. Umetnikov ustvarjalni fanatizem je navdahnjen z veliko inteligenco — pričuioča zbirka ne nudi koncesije plehkemu okusil občinstva — vendar ‘je njegova umetnost razumljiva in dostopna vsem ljubiteljem umetnosti. Kaže, da je slikar Godec napravil vrsto slik 'čisto studioznega značaja. Lahkotnost mešanih . barvil z vodo je v slikarju sprostil fantazijo in dal roki svobodni polet. Posledica tega so sproščene u-podobitve z igrivimi nanosi. barv ali sem in tja z geometrično na-, kazanimi konstrukcijami, ki se pa v svojih ' globljih osnovah nikdar ne odrečejo realizmu. Nežnost občutja in rahlost interpretacije se družita v barvitih ploskvah in krhkosti barv, kar vse preveva harmonija barv in daje pečat prave poezije. Kolekcija razstavljenih gvašev priča o čustveno prežetem opazovalcu življenja in brezdvomno predstavlja tehten doprinos sodobnemu likovnemu ustvarjanju, kulturnemu življenju v Radljah pa pristen stik z. umetnostjo slovenskega umetnika, ki. je s podobami in z osebno prisotnostjo dnvrnesel v krog prizadevnih kulturnih delavcev v Radljah lepoto resnične umetnosti. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po-ročila; 7,05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami: 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radijska šola; 18.50 Kehcertisti naše dežele; 19.10 Slovenska : povojna lirika: Miroslav Košuta; 19.20 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Vokalno V instrumentalni koncert; 21.55 Glasba za lahko noč. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 15.30, 20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Stara glasba; 9.00 Folklora; 9.15 Portret v glasbi; 10.15 Orkester Baiardi; 11.15 Prisluhnimo jim skupaj; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Tretja stran: Dan slovenske kulture; 14.35 Juke box; 15.00 Naši otroci in mi; 16.45 Štirje kovači; 17.00 Kulturna panorama: Kadrovske potrebe in izredni študij; 17.10 Orkestralne melodije; 18.00 Tops Pops; 18.35 Naši pevski zbori; 18.00 Prenos RL; 20.00 Zvoki in glasovi; 21.35 Simfonični koncert. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00. 15.00, 19.00 Poročila; 7.45 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz, 10.00 Posebna repoitaža; 11.00 Drugi zvok; 12.10 Koncert z R. Rascelom; 13.20 Strnjena komedija; 14.05 Glasba Divjega zahoda; 14.45 Srečanje z znanostjo; 15.30 Plošče za mladino; 16.30 Popoldansko srečanje; 17.04 Radijska igra; Megleni zid; 17.25 Komorna glasba; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Koncert v Milanu. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Kdo je danes poštar; 9.30 Jug. narodna glasba; 10.05 Po poteh odločanja; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 11.03 Po Taliji-nih poteh; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domače melodije; 13.30 Priporočajo vam. .., 14.10 Mladina poje; 15.45 «Vrtiljak»; 16.50 Človek in zdravje; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Iz koncertov in simfonij; 18.05 Ogledalo našega časa; 18.15 Ob lahki glasbi; 19.40 Ansambel Ottavia Brajka; 19.50 Lahko noč, otroci! ; 20.00 «Opatija 76»; 21.15 Oddaja o morju; 22.20 Besede in zvoki; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz. EMIL FRELIH Piše; C. GALE Kise; V. ČUK G.,sta iz Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani v Wedekindovi mladinski tragediji «Pomladno prebujenje» - Zvone Agrež in Aleš Valič J. B. .......................................................iiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiHiniiiiiiiiiiii Davčna posvetovalnica Drago plačevanje pomote ■iiiiiiuiiniiiiiimuiiiiMiiiMMiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiimMiiiimuiiiiinimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiii Horoskop NOGOMET SINOČI NA PROSEKU: PARTIZAN - PRIMORJE 6:0 Beograjčani s prikazano igro navdušili preko 1.500 gledalcev - Domačini poskrbeli uglednim gostom prisrčen sprejem - Primorjaši niso razočarali PARTIZAN — PRIMORJE 6:0 (3:0) PARTIZAN: Ivančevič (v 46. min. Istatov), Kovačevič, Arsenovič, Tomič (v 6. min. Stojkovič), Djurovič, Kunovac, Zavišič, Todorovič, Grube-šič, Djorgič, Djordievič. PRIMORJE: Kapun, Cimolino, Husu, Križmančič, Race, Tomizza, Barnaba, Grahonja, Boris Kralj, Vascot-to. Mauro Kralj. PRIMORJE (2. polčas): Bogateč (v 32. min. Štoka), Blažina, Dolja, Bezinj, žagar (v 32. min. Milič), Kraljič, M. Štoka, Guštin, Catania, Caharija, Marassi. SODNIK: Felluga iz Trsta; stranska sodnika: Marconi in Albrinci iz Trsta. STRELCI: v 4. min. Djorgič, v 6. min. Grubešič, v 33. min. Djurovič, v 49. min. Arsenovič, v 69. min. Zavišič, v 90. min. Grubešič. Pred 1.500 gledalci je sinoči na Proseku v prijateljski nogometni tekmi beograjski Partizan premagal s 6:0 Primorje katerega vrste so tokrat okrepili nekateri naši nogometaši, ki igrajo v drugih klubih. Srečanje je bilo privlačno in za ljubitelje nogometa je bil res lep užitek. Beograjčani, ki se mudijo v Istri na skupnih pripravah pred začetkom spomladanskega dela jugoslovanskega prvenstva, so prikazali dober nogomet. Posebno njihove akcije so bile vedno dobro dovršene in povezave med posameznimi sektorji so bile odlične. «Belo-črni» so se razigrali že takoj v začetku, startali so na vsako žogo, vsaj v sprintu jim niso bili domačini kos, in gostje so takoj spravili v mrežo sicer odličnega Kapuna dva gola. Hitri tempo igre, bliskovite akcije Partizana so navduševale številno občinstvo, ki je seveda bodrilo domačine, ki so z Grahonjo za las v 25. minuti igre šli mimo gola. Vendar sta bila Djordjevič in Zavišič neustavljiva. Todorovič pa na sredi ni igrišča je režiral igro. Med branilci pa sta se posebno izkazal Kovačevič, ki se je večkrat porinil tudi v napad. Prav po skupni akciji, pri kateri je sodelovala tudi obramba, je Partizan v 33. min. s Djurovičem Povišal stanje na 3:0. Do konca polčasa so gostje pritiskali proti vratom zanesljivega Kapuna, ki je z nekaj drznimi posegi Preprečil razigranim gostom pot do gola. V nadaljevanju se je Primorje Predstavilo v popolnoma prenovljeni postavi. In kot nogometaši, ki so igrali v prvem delu, tudi druga postava ni razočarala. Nasprotno: v začetku, čeprav so Beograjčani takoj povišali stanje z Arsenovičem, se domačini dobro izkazali. Vendar so se varovanci Kaloperoviča kmalu organizirali in zsé^ijqblegp-Yati vratarja Bogatea, ki' jim je večkrat preprečil pot do gola. V tem delu sta se posebno izkazala Djordje-v>č in Zavišič, kateri je v 24. min. Petič zatresel mrežo Primorja. Ka-zalo je, da bo tekma, kljub stalni Pjemoči gostov, ostala pri tem stanju, ko je tik pred koncem Grube-s-č zapečatil izid na 6:0. Partizan, kot smo rekli, je poka-ZaL da je precej dobro pripravljen kondicijsko in tehnično. Morda le nekatere sheme igre bo potrebno popraviti. Vendar ne smemo pozabiti, da v vrstah Partizana ni ’ bilo treh reprezentantov in sicer: Bjekoviča, Vukotiča in Golca, ki so odpotovali z državno reprezentanco na turnejo po severni Afriki. O ojačenem Primorju lahko rečemo, da sta obe postavljeni ekipi dobro zaigrali in da po vsej logiki nismo mogli pričakovati kaj več. Vsekakor lahko izrečemo društvu, ki je to srečanje organiziralo, kot tudi vsem nastopajočim nogometašem, ki so igrali proti jugoslovanskemu prvoligašu, vso pohvalo. Ob koncu srečanja, katerega si je ogledal tudi jugoslovanski konzul v Trstu Kovačič, so se vsi nogometaši zbrali v društveni gostilni na Proseku, kjer jim je proseško Primorje: priredilo skupno večerjo. B. R. na Goriškem, in sicer Juventina -Vermegliaho. Druge tekme so odložili. Kot nam. je sporočila federacija, bodo zaostale tekme 5. kola odigrali v nedeljo, 7.'marca (srečanje Borgo Fasulli - Mladost bo ob 10.30 y. Gorici, Edera - Sovodnje pa ob 15. uri v Gorici). Federacija nadalje sporoča,- da bodo vse tekme 3. kola odigrali v nedeljo, 29. februarja. Nedeljski nastop Juventine je potrdil,1 da je štandreška ekipa v slabi formi, kar je vsekakor zaskrbljujoče.' Trener Borghes ho moral sedaj odločno nastopiti ter izkoristi-, ti vse-svoje izkušnje, da bo vlil i-gralcem poguma in volje do igre. PO 5. kolu je lestvica v N skupini naslednja Juventina 23; Vermegliano 20; Poggio 18; Fossalon 15; Romana in Staranzano 14; Mladost 11; Sovodnje in Borgo Fasulli 9; Edera 8; Falco 1. BOKS DANES V PORTORIKU Dve srečanji za svetovni naslov SAO JUAN, 19. — Jutri bo porto-riška.prestolnica^prizorišče dveh velikih boksarskih dvobojev. Za svetovni naslov težke kategorije se bosta spoprijela prvak Muham-mad'Alì (ZDÀ) in Jean Pierre Coop-man (Belgija). Pred tem dvobojem pa bosta boksala za svetovni naslov super peresne kategorije prvak Alfredo Escale-ra (Portoriko) in Jose Fernandez «(Dominikanska republika). NOGOMET TURNIR V VtARKGGlU Italijanske ekipe dokaj uspešne VIAREGGIO, 19. — V prvem, kolu mladinskega nogometnega ' turnirja v Viareggiu za «Pustni pokal» so bile italijanske ekipe dokaj uspešne. Torino je celo zmagal s 5:0, Milan pa s 4:0. Današnji izidi: Dukla - Como 2:1, Torino - Bar- ODBOJKA Tedenski komentar slovenskih zamejskih ekip NABREŽINKE ŠE VEDNO NEPORAŽENE NA VRHU USPEŠNA STA BILA TUDI K0NT0VEL IN SLOGA Vse ostale naše šesterke so razočarale - Bor doživel četrti, Kras pa tretji zaporedni poraz SKUPINA N V 3. AL Juventina v slabi formi Zaradi slabega vremena so v nedeljo odigrali samo eno tekmo 5. kola 3. amaterske nogometne lige (Juventina, Vermegliano, Poggio ! ?eion^ ^al?. " Inte1" Ifeemskerk in Staranzano 1 tekmo manj; ostale Bo1™ ' Partizan 3:2, Rangers ekipe 2 tekmi mani). Laz.10 1:°, Inter - Wisla 1:0, Samp- ekipe 2 tekmi manj). Pari 6. kola Falco - Edera; Mladost - Poggio; Fossalon - Borgo Fasulli; Vermegliano - Romana; Sovodnje - Staranzano: Počiva: Juventina. P. R. doria - Kickers 4:1. * * * AHWAZ (Iran), 19. — Na mednarodnem nogometnem turnirju za reprezentance pod 20 let je Italija v drugem kolu spet remizirala, tokrat s ČSSR z 0:0. ■iiiiiiiiliiiiiliiiiiimiiiilliiiliiliiiiiiiiiiiiiiiiimiiliiitiiiiiiilllllllliiuillllililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii SNEŽNE *** RAZMERE Trbiž tišarje £Evejskq sedlo gilberti 'Orimi AVOLTRI pORNl DI SOPRA ^«AMOLLO «VVASCLETTO ^oncolan sauris ^atajur ^artuljk S^ANJSKA gora «S,CA BnmJUKA Bohinj 'ogel Romna taEVAVEC k5l|a planina Kanin golte jezersko Kredarica 70 225 160 350 40 50 150 45 150 125 80 90 90 100 50 150 110 230 242 100-160 60-100 100 230-450 75-90 50 270 KOŠARKA TEDENSKI KOMENTAR SEOVENSKIH EKIP Itala je dohitela Borove člane Vmladinskem finala drugi poraz Borovi dečki so dosegli dragoceno zmago - Domovi kadeti visoko izgubili PROMOCIJSKO PRVENSTVO Borovi člani so v nedeljo nepričakovano, a zasluženo izgubili proti ekipi CUS iz Trsta. «Plavi» so odpovedali na vsej črti. Za poraz ni opravičil. Naši so igrali nemotivirano, lagodno v obrambi, brezidejno v napadu. Le kapetan Sirk je skušal razživiti igro «plavih», vendar zaman. Trener Mari je tako dejal o tem, srečanju: «Izgubili smo borbo pod košema, .poleg tega sm.p povsem od-povedali pri metih na koš. Poraz je bil neizbčžen.» -**>•*** V nedeljo pa čaka'naše'košarkar-* je novo zahtevno srečanje: v Miljah sr-LIbé&b' spoprijeli 'dorhado 'Čklpo CGI. . Izidi 19. kola CUS Trst — Bor 71:51 Alba — Inter 1904 n. 0. Villesse — CGI Milje n. 0. Itala — Edera 94:74 Arte — Sagrado 59:57 Barcolana — Umanità Počitek: POM Tržič. LESTVICA 2:0 Bor in Itala Gradišče 26; Arte Gorica, Sagrado in Inter 1904 22; POM Tržič 18; CGI Milje 16; Bar-colana 14; Edera Gorica 12; CUS Trst 10; Villesse 8; Umanità Gorica 6; Alba Krmin 0. Prihodnje kolo (22. 2.) CGI Milje - Bor (11.00 v Miljah); POM - Arte; Villesse - Itala; Sagrado - CUS Trst; Umanità - Alba; Édera - Barcolana. Počitek: Inter 1904. Najboljši strelci BOR: Fabjan 170; Guštin 167; Kraus 107; Kralj 101; Kapič 86; Klobas 79; Sirk in Vatovec 74; Lisjak 72; Hrvatič 41; Francia 27; Pertot 24; Sancin 20; Mazzucca 14; Marassi 4; Rudes 3; Oblak in Žerjal 2. Prosti meti: Bor 182:291. MLADINSKI FINALE Tudi v drugem kolu mladinskega finala borovcem ni uspelo osvojiti prvega para točk. Naši košarkarji so spet imeli za nasprotnika peterko Interja 1904, ki je bila tudi tokrat boljša od «plavih». Borovci so bili domačinom enakovredni le v prvem polčasu, nato pa je boljša skupna igra Interja 1904 in pomanjkanje učinkovitosti v napadu naših košarkarjev odločala: zmagali so domačini. Borovci so, kljub visokemu porazu, pokazali napredek. Predvsem Klobas je bil za nasprotnike v prvem polčasu neustavljiv, dal je namreč kar 20 košev. Tudi ostali so se enakovredno borili z nasprotnikom. Jutri pa čaka «plave» spet težka naloga: v Dolini se bodo pomerili s tržaškim Pallacanestrom. Sicer pa je v tem finalu že vse odločeno: Patriarca iz Gorice je vsaj za razred boljša od vseh ostalih ekip in težav osvojila prvo mesto. ,. Izidi 2. kola Inter 1904 rr'Bor 90:70q rtalcantim' — Patriarca 59:97 Pali. TS - Arte LESTVICA 76:66 Patriarca Inter 1904 Pali. Ts Italcantieri Arte Gorica Bor 218:115 160:132 132:187 145:172 128:146 145:176 Prihodnje kolo (21. 2.) Bor - Pallacanestro Trieste (17.30 v Dolini); Arte - Patriarca; Italcantieri - Inter 1804. Najboljši strelci BOR: Klobas 46; Ražem 30; Vatovec 22; Žerjal 16; Košuta 13; Sancin 10; Lukša 9. Prosti meti: Bor 23:46. KADETI Od slovenskih ekip, ki nastopajo v prvenstvu kadetov, so igrali le do-movci, ki so proti Arteju A visoko izgubili (47:74). Zaradi slabega vremena je v tem prvenstvu odpadla cela vrsta tekem. Medtem pa je košarkarska zveza objavila spored drugega dela prvenstva. 1. povratno kolo SKUPINA A Sobota, 21. 2.: Alba Mobilcasa -Dom (15.30 v Krminu); Arte B -Arte A; Patriarca - Arte C. SKUPINA C Nedelja, 22. 2.: Inter 1904 - Kon-tovel (9.30 v Trstu, Ul. della Valle); Don Bosco - Flaminio; Servolana -Inter Milje. SKUPINA D Sobota, 21. 2.: Servolana B - Bor (16.30 v Škednju); Juventus - Ital-sider; Počitek: Pallacanestro Ts. DEČKI Od naših ekip v tem prvenstvu so igrali le Borovi dečki, ki so nepričakovano, a zasluženo premagali Aurisino. Izid: Bor - Aurisina 61:56 Lestvica skupine D Kontovel in Aurisina 6; Bor in Servolana 4; Ferroviario 3; Polet 2; SABA 0. V tej skupini bodo zaostale tekme igrali v soboto in nedeljo. Povratni del prvenstva pa se bo nadaljeval 28. in 29. februarja. W w<"Hb povratno kolo n. SKUPINA-B Sobota, 28. 2.: Alba - Dom (15.30 |v Krmihu)';-; Patriarca B - Patriarca A; Ardita - Capriva; počitek: Arte. SKUPINA C Sobota, 28. 2.: Breg Inter 1904 (15.30 v Dolini); Chiadino - Don Bosco; Inter Milje - Ricreatori. SKUPINA D Sobota, 28. 2.: Bor - Ferroviario (19.00 v Trstu, Ul. Caravaggio); Polet - Kontovel (29. 2. ob 11.00 na Opčinah); Aurisina - SABA. Počitek: Servolana. edko Niti pretekli odbojkarski zavrtljaj ni bil kaj prida uspešen za naše šesterke. Tako kot v preteklih letih niti letošnja prvenstva slovenskim odbojkaricam in odbojkarjem ne bodo prinesla kakšnih posebnih uspe-hpv. Kriza je več kot očitna in razlogov za te neuspehe še več. MOŠKA C LIGA Po dokaj uspešnem startu so zastopniki'Bòra ostali kar štirikrat zaporedoma praznih rok. Če so bili prvi trije porazi tesni, pa pomeni sobotni neuspeh v Mestrah pravi polom za tržaške odbojkarje. Solidna Marghera, ki je sedaj celo na samem vrhu lestvice, jih je odpravila s prepričljivim 3:0. To pot so borovci odpovedali na celi črti. šesto kolo je bilo usodno tudi za do tega nastopa neporaženi Tisselli, ki je bil prisiljen prepustiti izkupiček v Trstu domačemu CUS. Prijetno so presenetili tudi Valter Veljak in tovariši z zmago v Monseliceju. Ekipi CUS iz Benetk in Portuali iz Ravene pa sta še vedno brez točk. IZIDI 6. KOLA CUS Trst - Tisselli 3:2, Marghera - Bor 3:0, Brusegana - CUS Benetke 3:2, Portuali - SAI Belluno 1:3, Monselice - Grandi Motori 1:3. LESTVICA Marghera, SAI Belluno in Tisselli 10, Monselice in CUS Trst 8, Grandi Motori 6, Bor in Brusegana 4, CUS Benetke in Portuali 0. PRIHODNJE 7. KOLO Grandi Motori - Portuali, SAI Belluno - CUS Trst, Bor - Brusegana, CUS Benetke - Monselice, Tisselli -Marghera. ŽENSKA C LIGA Neposredni obračun med našima dvema šesterkama — Borom in Bregom — ter zastopnikoma iz Pordenona, se je končal z dvema zmagama odbojkaric iz slednjega mesta. Vodeči in zaenkrat še nepremagani Volley Bali je razmeroma lahko odpravil Bor. Igralke iz Doline pa so Libertasu odvzele set, kar je za dane okoliščine uspeh. Drugi par točk sta pospravila AP Bolzano in Primavera. Prvi je doma presenetljivo premagal Salo, pa čeprav s tesnim izidom, drugi pa prav tako pred domačimi gledalci najslabšega tekmeca skupine Voltolini iz Trenta s 3:0. Na končni lestvici je Bor obdržal še naprej isto mesto, Breg pa je zdrknil za mesto niže. , « ju'v, IZIDI 5. KOLAuu) iou 1 Libertas - Breg 3:L Jftjmvfra -Voltolini o:0, Bor - Volley Bali 0:3, Volley Bali 10, Libertas Pordenon 8, Sala Trento 5, Bor, Primavera Novepta Vicentina in AP Bolzano 4, Breg 2, Voltolini 0. PRIHODNJE 6. KOLO Volley Bali - Bolzano, Voltolini -Bor, Breg - Primavera, Sala - Liber- tclS. MOŠKA D LIGA Ista useda kot Bor je doletela tudi Kras iz Zgonika. Po dveh zmagah so, žal, tudi krasovci izgubili kar tri zaporedne tekme. Po teh treh nepričakovanih spodrsljajih so seveda Zgoničani občutno padli tudi na lestvici. Derbi kola je bil odigran v Bel-lunu, kjer je domači De Vecchi odpravil Ginnastico iz Pordenona in je tako še neporažen. Dokaj dobro se drži zadnji nasprotnik Krasa S. Giorgio iz Mester, ki je sicer igral tekmo manj. Tržaški AGLI je ostal praznih rok tudi v četrtem nastopu (tekma iz 2. kola s S. Giorgicm je bila preložena) in to na rovaš Altaira iz Vicenze, ki je izbojeval 1. zmago. IZIDI 5. KOLA De Vecchi - Ginnastica Pordenon 3:2, S. Giorgio - Kras 3:1, ACLI Trst - Altair 0:3, PAV Natisoma -Torriana 2:3. LESTVICA De Vecchi Belluno 10, S. Giorgio Mestre 8, Ginnastica Pordenon in Torriana Gradišče 6, Kras Zgonik 4, ACLI Trst in Altair Vicenza 2, PAV Natisonia Manzano 9. PRIHODNJE 6. KOLO Altair - PAV Natisonia, Kras -ACLI Trst, Ginnastica Pordenone - 5. Giorgio, Torriana - De Vecchi. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Tako kot v tretjem kolu so bile tudi v preteklem šestem prvenstvenem nastopu uspešne vse tri naše šesterke. Odbojkarice Sokola so slavile šesto zaporedno zmago. Pred domačimi gledalci so odpravile Cor-ridoni razmeroma lahko, pa čeprav Julia - Sokol, Virtus - Kontovel, Torriana - PAV Despar. 1. MOŠKA DIVIZIJA Letošnja prvenstvena pot Olympie iz Gorice je izredno trnova. Goričani so bili poraženi tudi •* šestem kolu. Na vrhu so tri ekipe z enakim številom točk. Letošnje prvenstvo je je kazalo, da bodo varovanke tre- j izredno izenačeno in ima še kar šest nerja Ceja letošnje najhujše nasprot- —'—~—*■ ------------------------ niče. Kontovel je premagal žilave igralke Juhe in tako slavil letošnjo tretjo zmago. Z dvema dragocenima točkama so se vrnile iz Gorice tudi zastopnice Sloge. Že sedaj ima Sokol štiri točke prednosti pred neposrednimi zasledovalci. Korak proti sredini, lestvice pa sta napravila tudi Kontovel in Sloga. IZIDI 6. KOLA Torriana - Virtus 0:3, Kontovel -Julia 3:2, Sokol - Corindoni:3:0, Azzurra - Sloga 1:3, PAV Despar - Inter 3:0. LESTVICA Sokol 12, Virtus, Torriana in Cor-ridoni 8, Azzurra, PAV Despar in Kontovel 6, Sloga 4, Julia 2, Inter 0. PRIHODNJE 7. KOLO Sloga - Inter,. Corridoni - Azzurra, iiiiiinitit!iMniimiii!!!iiimfiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiitit«iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiimiiiriumitiiiiiJiiiiiitiiiiiiiii atletika 7. EP V DVORANAH Italijani dokaj okrnjeni Jugoslovani le optimisti Tekmovanja bodo jutri in v nedeljo v Munchnu Evropska atletika se pripravlja na svoje prvo srečanje v letošnji sezoni v okviru 7. evropskega prvenstva v dvoranah, ki bo v soboto in nedeljo v Miinchnu. Datum te vsakoletne prireditve je letos zgodnejši kot v prejšnjih letih, ker bodo relativno zgodaj tudi olimpijske igre, ki očitno pogojujejo priprave vseh atletov. Bližina olimpijskih iger gotovo ne obeta boljše kakovosti. Dobri bodo v prvi vrsti skoki, slabši pa teki, posebno na daljših progah. Kot vedno bi moral biti skok s palico paradna pa«ftga.„žnačilen,.je, predvsem vzpon poljskih specialistov, ki, so _> di na turneji.po;/.DA. Napredovanje je bilo tolikšno,’ da se obeta za le* tošnje poletje odločen naskok na absolutni svetovni* rekord. Težko je seveda odločati če je boljši Sluciar-ski ali Kozakievicz. V skoku s palico so v zadnjih nekaj letih veliko investirali tudi Sovjeti, ki so po trenutno gotovo v zamudi za Poljaki. Skokov nad 5,40 m pa v Miinchnu se bi smelo manjkati. Športno uredništvo Primorskega dnevnika in Športno društvo Polet prirejata v nedeljo, 22. februarja 1976 popoldne nagraditev najboljših zamejskih slovenskih športnikov v preteklem letu, ki so bili izbrani na podlagi tradicionalne ankete našega dnevnika ŠPORTNIK LETA 1975 Nagrajevanje bo v okviru posebne prireditve v dvorani openskega Prosvetnega doma. Na sporedu te prireditve bo med drugim tudi • poseben športni kviz O tekmovanje občinstva • intervju z našimi najboljšimi športniki • žrebanje nagrad med bralci, ki so sodelovali pri naši anketi in še druga presenečenja Vse tiste, ki se nameravajo udeležiti tekmovanja občinstva, obveščamo, da morajo prinesti s seboj izvod Primorskega dnevnika. Za vse zmagovalce so organizatorji pripravili lepe nagrade. Začetek prireditve ob 17. uri. Poseben čar naj bi imel tudi, sprint za moške na 60 m. Borzo v je na tej progi evropski prvak od vedno. Lanske rezultate na prostem je letos potrdil komaj 18-letni Eugen Ray iz NDR, ki je v dvorani na 100 m dosegel izjemen čas 10”16, ki velja -čistih 9 "9 z ročnim merjenjem. Italijani bodo na prvenstvu nastopili z zelo šibkim predstavništvom in odpasti bi morala vsaka visoka uvrstitev. Nasprotno pa se jugoslovanskemu predstavništvu bolje obeta. Na 800 metrov bodo startali Puljčan Savič, eden boljših VEvrdpi; ha 400 metrov /.WfrtìIS&iLlS? iičič, ki je bila pred dvema letoma celo prvakinja. Na lànskem prvenstvu, ki je bilo v Katowicah na Poljskem, so osvojili naslove naslednji atleti in atletinje: MOŠKI 60 m: Borzov (SZ) 6”59; 400 m: Kdhler (ZRN); 890 m: Stelle (NDR) 1’49”8; 1500 m: V/essinghage (ZRN) 3’44”6; 3000 m: Stewart (Vel. Brit.) 7’58’ 6; 60 m ovire: L. Wodzynski (Poljska) 7”69; vičina: Maly (ČSSR) 221 cm; palica: Kallimàki (Finska) 5,35 m; daljina: Russeau (Francija 7,94 m; troskok: Sanje jev (SZ) 17,01 m; krogla: Slojev (Bolgarija) 20,29 m. ŽENSKE 60 m; Lynch (Vel. Brit.) 7”17; 400 m: Elder (Vel. Brit.) 52”68; 800 m: Barkusky (NDR) 2'05”6; 1500 m: Andrej (Romunija) 4'14”7; 60 m ovire: Rabsztyn (Poljska) 8’'04; višina: Ackermann (NDR) 192 cm; daljina: Catineanu (Romunija) 6,31 j m; krogla Adam (NDR) 20,05 m. J Program 7. evropskega prvenstva bo vseboval jutri finalne borbe v troskoku, skoku § palico in teku na 60 m za moške ter v skoku v višino in teku na 60 m čez ovire za ženske. V nedeljo bodo moški tekmovali v krogli, višini, daljini ter v tekih na 400, 800, 1500, 3000 in 60 m čez ovire; ženske pa v daljini in krogli ter v tekih na 60, 400, 800 in 1500 metrov, štafet letos ne bo na sporedu. zastopnikov možnost osvojiti prvo mesto. IZIDI 6. KOLA Il Pozzo - Olympia 3:0, Libertas Turjak - Kennedy 0:3, Lambertin -PAV Despar 3:1, AGI Gorica - Fiume Veneto 1:3, ASFJR - Inter 3:. LESTVICA Lambertin Sportivo, Fiume Veneto in ASFJR 10, Kennedy ,H Pozzo in Inter 8, PAV Despar 4, Libertas Turjak 2, Olympia in AGI Gorica 0. PRIHODNJE KOLO Fiume Veneto - Inter, PAV Despar - AGI, Kennedy - Lambertin, Olympia - Libertas Turjak, H Pozzo - ASFJR. G. F. 3. MOŠKA DIVIZIJA Dom B — Olympia B 3:0 (15:7, 15:5, 15:13) DOM B: Petejan R., Sossou D. Zuanič M., Beučar M., Butkovič R., Faganel R., Grilj ž., Mikluš, Gergo-let F., Jarc M., Peric B. OLYMPIA B: Devetak A., Rustja G., Sirk L, Uršič A., Pavletič E., Jarc D., Malič A., Jarc E., Vogrič K. SODNIK: Germini Giorgio; stranski: Ragni Marco; zapisnikar: Sosič Luciano (vsi trije iz Gorice). Dom B je uspešno pričel letošnje prvenstvo 3. moške divizije. V sredo popoldne je namreč zmagal v slovenskem derbiju z Olympio B z rezultatom 3:0. Mlada Domova ekipa se je tokrat izkazala, da je za razred boljša od Olympie B in pravzaprav končni izid tekme že po prvih zavrtljajih ni bil v dvomu. MIN IB ASKET Bor — CAMB B 66:23 BOR: Vassallo 30, L. Furlan 4, Bradassi 8, Župančič 6, Pertot 16, Cej 2, A. Furlan, Ambrosi, M. Jankovič, Chiostergi, B. Jankovič. Končno so borovci zasluženo prišli do druge zmage. Z veliko lahkoto so premagali nasprotnika in razlika v koših bi lahko bila celo višja. Daleč najboljši na igrišču je bil Andrej Vassallo... Sicer pa so v tem srečanju vsi dobro igrali in s prikazano igro povsem zadovoljili. Peter NOGOMET Riva doma RIM, 19. — Po težki operaciji je Riva danes zapustil rimsko kliniko in odpotoval domov v Leggiuno. Nogometaš Cagliarija, ki se je težko poškodoval na tekmi z Milanom, bo nato do marca počival pri sorodnikih v Aosti. * * * Norveška - Perugia 2:0 PERUGIA, 19. — Danes sta se v nogometni prijateljski tekmi spoprijeli italijanski prvoligaš Perugia in norveška reprezentanca. Zmagala je Norveška z 2:0 (1:0). Gola za goste sta dala v 11. min. Olsen, v 74. min. Wohdal. Pred maloštevilnimi gledalci ie s^dil Menegali HOKEJ NA LEDU CORTINA D’AMPEZZO, 19. - V nadaljevanju italijanskega prvenstva v hokeju na ledu v skupini za državni naslov so dosegli naslednja izida: Gardena - Bolzano 2:2, Cortina - Alleghe 6:5. OBVESTILO SPDT priredi (ob lepem vremenu) v nedeljo, 22. t.m., izlet po vertikali od Zgonika do Repenta-bra. Odhod ob 9. uri s Trga Oberdan v Trstu z avtobusom št. 46. S» ! v I d MAJ V DEŽELI SOVJETOV M POT , K SVETLOBI, I lil .jiiY v Avoljo raziskav notranjih območij kontinenta se je dele]jetku aprila odpravil iz Mirnega na jug prevozni bd-ki ijus sanmi. Učenjaki so, prehodili velikanska območja, dvioai c 0Vels še nikdar ni bil videl. Ledena ravan se je metrov l56 v^e v*®e- Odred je bil že na. višini 2000 minus '4,0 se Je razdivjal snežni vihar; pri temperaturi ha sat Je vihar divjal s hitrostjo okoli 20 metrov »vKundo. 2iskovMraj mes.ec dni je trajal ta pohod. 4. maja so se ra-skoraj Cl vzPeh na višino 2700 metrov nad morjem. Tukaj, sovagega3 ^- /vzporedniku, 375 kilometrov proč od Davie-lujoča z rnorja' Je nastala v notranjosti celine stalno de-sevom j? anstvena postaja Pionerskaja na če ju z A. M. Gu-P°šiljaio azlskovaici so vzpostavili redno zvezo z Mirnim in nerskaio rec*na znanstvena opazovanja. Na območju Pio- O "L So večkrat zabeležili temperaturo pod minus 60° C. 0 Požrtv^01?1^1 delavnikih Mirnega in postaje Pionerskaja, ^mlienkn'-t v-1*? delu sovjetskih raziskovalcev na visokih dijskih slPna^ 50 v domovini izvedeli iz kratkih ra- 'JSKih Kr, • . * ^ v uumciviiu izveueu iz js.icu.jmii ia- kov, u; '0Javk popotnikov in iz poročiL posebnih' dbpisni-ostali, da bi v Antarktiki prezimili. Minuli bodo meseci in iz sveta ledenikov in uraganov se bodo vrnili udeleženci odprave. Napisali bodo privlačne in razburljive knjige , o tem, kar so videli in doživeli, pripovedovali bodo o hérojskem boju, težavah in zmagah na obrežju in v notranjih območjih skrivnostne celine.» Na prévod te svoje knjige izpred šestnjastih let sem se spomnil torej v tej tretji, morda naj zanimivejši razstavni dvorani, ki jo zaključuje še nazorni pregled kitolovske industrije Sovjetske zveze. V nadaljn jih razstavnih dvoranah sem videl z maketami in slikami upodobljeno zgodovino razvoja ladijskih mehanizmov, dalje reševalno delo pri okvarah in nesrečah na morju ter podvodno tehniška dela, krmarjenje in radijsko vodenje sodobnih ladij, v deseti in enajsti razstavni dvorani pa je podan pregled sodobne trgovske flote tja do hi-drokrilnih ladij in v zadnji, enajsti dvorani, pod geslom «mednarodno prijateljstvo» ugotovil, da bi le-ta bolj sodila v kak muzej uporabne umetnosti, ne pa v pomorski muzej. V tej dvorani so namreč zbrani izdelki bolgarske, jugoslovanske, arabske, finske, kubanske, francoske in indijske ljudske umetnosti, izdelane iz rogov, slonove kosti, stekla, porcelana. Vse to so namreč darila, ki so jih prejeli sovjetski. mornarji v dar od svojih številnih tujih prijateljev — pomorščakov. S tem so organizatorji muzeja zares učinkovito in simbolično zaključili svojo smiselno in nazorno ureditev pomorskega miizeja, ki vsekakor sodi med edinstvene in najzanimivejše tovrstne muzeje na svetu. Kljub temu, da me je obisk pomorskega muzeja po svoje utrudil, sem vendar odšel na ogled še v drugi, nič manj znani in zanimivi muzej, v odeški arheološki muzej. Znano je, da so bile obale Črnega morja naseljene že ob zarji človeštva, da so na njenih obalah bivali in jih kolonizirali stari Grki, za njimi Rimljani, kasneje Skiti in končno Slovani, številne izkopanine, ki so jih našli na obalah Črnega morja, so našle svoje zadnje počivališče prav v tem muzeju, ki poleg originalnih eksponatov, tudi manj ali skoraj nič poučenemu obiskovalcu nazorno, z zemljevidi, panoji in maketami prikazuje najstarejše obdobje življenja in nehanja na obalah Črnega morja, še posebej zanimiv je poseben trezor muzeja, ki ga čuvajo miličniki, saj je v njem zbranih ogromno dragocenih zlatih in srebrnih predmetov, okrašenih z dragim kamenjem, pa naj gre za ženski nakit, posodje, in druge vsakdanje, uporabne predmete. Naj dragocenejši so vsekakor predmeti iz tako imenovanega skitskega zlata, ki presenečajo po svoji izred- Sovjetsko naselje Mirnij na Antarktiki no visoki umetniški in obrtniški kvaliteti. Po ogledu obeh muzejev sem bil že resnično utrujen in ura je bila tudi že pozna, popoldanska. Vrnil sem se v hotel, šel nekaj pojest, potem pa se podal v svojo sobo, da bi se malce oddahnil. Nahodil in nagledal sem se to nedeljo Odese kar dovolj in zato sem s tem večjim zanimanjem vzel v roke nekaj knjig, ki so mi jih podarili kolegi iz uredništva «Črnomorske komune». Med temi knjigami je bila tudi manjša, v zeleno platno vezana knjižica izbranih pesmi odeškega poeta Bagrickega, ki ga pri nas, žal, skoraj ne poznamo, čeprav sodi med ;sanl^.pesniški vrh mlade sovjetske književnosti. Uvod v knjižico pesmi Bagrickega je napisal njegov, še danes živeči odeški književnik, dramatik in filmski scenarist Lev Slavin. Tako-le je zapisal o Bagrickem : «Spominjam se mladega Bagrickega v krogu pisateljev ki so bili prav tako mladi kot on. Vendar se moram tu opravičiti: omenjeni izraz, «mladi pisatelj», ni bil v obtoku v onem času. Niti Bagricki niti njegovi vrstniki niso potrebovali popusta na mladost. Med njimi ni bilo «starejših tovarišev», ki bi jih prijeli za roke in jih popeljali v književnost. Po pravici povedano, starejši tovariši Bagrickega so bili Deržavin, Puškin, Karolina Pavlova, Slučevskij, Rabelais, Leskov, Majakovski. Kadar se spomnim na Bagrickega takšnega, kakršne-ga sem videl prvič, potem vidim pred seboj mladeniča, suhega, celo koščenega. Gost pramen rusih las mu strmo pada na oči. Oči pa ima po ptičje, okrogle, sive, skoraj vedno vesele. In prav ta ptičja ostrovidnost in orlovski nos in z glavo, rahlo nagnjeno na stran pa splošna dol-gonogost njegove postave — vse to je vplivalo, da se mi je Bagricki zdel podoben veliki, blagorodni ptici. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 20- februarja 1976 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45s<1 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno .. upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 109 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pr» oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.t, Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst Kolaboracionistka Augusta Reiss (Nadaljevanje s 1. strani) ure : za dolgo mizo je sedel ves glavni štab Einsatzkommanda z Aller-som in Oberhauserjem na čelu. Jetniki so prihajali na dvorišče v skupinah po deset ali dvanajst. Zasliševali so jih, nato je Allers pokazal na nekatere s prstom, ki so morali stopiti naprej in ti so bili odgnani v Nemčijo, drugi pa so ostali v Rižarni.» Javni tožilec: «Kaj veste o Reis-sovi?» Grini: «Vem, da je bila uradni prevajalec v Rižarni.» Odv. Pincherle: «Je tudi Reissova prisostvovala procesom?» Grini: «Ne, prisoten je bil drug tolmač, mislim da je bil to Luciano Hesse.» Ob tej izjavi je v sodni dvorani završalo. Odvetniki so planili pokonci in Kostoris je nemudoma zahteval soočenje z markonistom iz Genove. Nekdo mu je pomolil časnik s sliko bivšega kolaboracionista. «Tega človeka — je dejal Grini — sem videl prejšnjega dne, ko sem z ostalimi pričami čakal na sodišču. Vedel sem, da ga od nekje poznam, a po tolikih letih ne bi mogel priseči, da je bil ravno on tolmač, ki sem ga videl tedaj v Rižarni.» To je bil ključni trenutek včerajšnje obravnave, ki bo zahtevala dodatno soočenje med Grinijem in Hessejem, če bo ta še dosegljiv, saj kaže, da bi se moral v teh dneh vkrcati in službeno odpluti'kdo ve kam. Grini je moral odgovarjati še na dolgo vrsto vprašanj, a s svojimi odgovori ni več bistveno prispeval k odkrivanju resnice o Rižarni. Značilna pa se nam zdijo vprašanja, ki sta jih postavila javni tožilec in odv. Battello in ki so bila vzrok spora med odvetnikom in predsednikom Maltesejem. V bistvu gre za to: kot v sredo Wachsbergerja in še druge pred njim, je javni tožilec včeraj vprašal Grinija, ali so bili med pazniki Rižarne tudi Italijani. Na negativni odgovor priče se je navezal odv. Battello in vprašal, kakšne vojaške oddelke je videl v taborišču. Grini: «Samo esesovce.» Battello: «Italijanske ali nemške narodnosti?» Predsednik: «Zdi se mi samoumevno, da je šlo za oboje, saj je vsem znano, da so bili italijanski oddelki vključeni v esesovske enote, vendar pa niso bilj angažirani pri ubijanju jetnikov.» Grini: «Res je, da so bili v Rižarni oddelki italijanskih esesovcev, vendar pa niso imeli opravka neposredno s taboriščem.» Battello: «Gospod predsednik, že-iei pi, aa ne bi omiljevali mojih vprašanj.» S tem se je današnji spor zaključil, iz navedenega pa je ze razvidno, kako je glavna skrb javnega tožilca dokazati, da si Italijani in z njimi RSI niso okrvavili rok v mrki stavbi pri Sv. Soboti. Znano pa je, o čemer pričajo tudi uradni dokumenti, ki jih je zbral ravnatelj ljubljanskega zavoda za zgodovino delavskega gibanja dr. Ferenc, da so bili italijanski esesovci skupno s pripadniki posebnega inšpektorata javne varnosti za Julijsko krajino (vodila sta ga dr. Gueli in Collotti) ter nekaj desetinami finančnih stražnikov neposredno zadolženi za plenjenje po vaseh na Krasu, v Brkinih in v čičeriji. «Smrt v Rižarni — pravi s tem v zvezi Maks Zadnik — je bila še «lepa» v primerjavi z usodo nesrečnežev, kj so jih zajeli na teh pohodih. Le-te so večinoma kar žive zažgali.» Ali so ti zločini manjši, ali zaslužijo krivci manjšo kažen kot krvniki v Rižarni? Med včerajšnjo obravnavo pa je še v enem primeru prišei do izraza namen, da se proces usmeri po tirnicah, ki jih je nakazal preiskovalni sodnik dr. Serbo v utemeljevanju svojega sodnega ukaza. Gre za pričevanje časnikarja Franca U-doviča, ki je med drugim poudaril, da je po begu Nemcev videl v Rižarni za poldrugo vrečo osebnih izkaznic, imena posestnikov katerih sò bila objavljena v našem dnevniku v številki, ki je izšla 16. maja 1965. Predsednik: «Je šlo za osebne izkaznice žrtev?» 'Udovič: «Samo deloma. Spominjam se, da smo imeli te izkaznice na poveljstvu IV. mestnega okrožja in da so številni ljudje prihajali k nam ter spraševali po svojih dokumentih. Nekaj je bilo tudi pripadnikov organizacije Todt. Med temi je bil tud; znanec. Ko je prosil za izkaznico, sem ga vprašal: «Kaj si bil tudi ti v Rižarni?» «Ne, ne — je odvrnil — bil sem pri Todt.» S tem se je Udovičevo pričevanje dejansko zaključilo, preseneča pa, da niso ne predsednik, ne javni tožilec in še manj zastopniki prizadetih strank skušali poglobiti te plati preiskave. V bistvu gre za to: znano je namreč, da sta najprej Wirth in nato Allers kot poveljnika Einsatzkommanda imela policijsko nadzorstvo nad člani organizacije Todt, okrog 4000 ljudi, k, so bili odgnani na prisilno delo na področje ob cesti Trst - Reka, kjer so gradili utrdbe. Znano je tudi, da je Allers med svojim pričevanjem pred nemškim sodnikom odločno zanikal, da bi kdajkoli imel opravka z Rižarno. Njegov urad je bil v Ul. Giusti-nelli. Kako torej, da so dober del osebnih izkaznic pripadnikov organizacije našli v Rižarni? Ali ni to še en dokaz neposredne povezave Einsatzkommanda z uničevalnim taboriščem in s političnim preganjanjem? Ob tem gre še pripomniti, da preiskovalni sodnik dr. Serbo v obtožnici izrecno pripisuje Allersu umor Pina Robustija. «Le-ta — poudarja sodnik — je bil ubit 7. aprila v Rižarni samo zato, ker se 19. prejš- delu kot član organizacije Todt, nad katero je imel Allers policijsko nadzorstvo, kar je izkoriščal za pasivno korupcijo.» Pričevanje Udoviča bi lahko bilo torej izhodišče za iskanje novih dokazov in novih prič, ki bi lahko pojasnile to plat vprašanja. S tem bj lahko znatno pripomogli, da bi vsa resnica o zločinskem nasilju Einsatzkommanda lahko prišla na dan, obenem pa bi vse to privedlo k razširitvi obtožnice, za kar si prizadevajo in kar je tudi glavna naloga zastopnikov prizadetih strank. Ob koncu še nekaj pripomb, ki ne zadevajo izrecno sodne obravnave, a ki dajejo jasnejšo sliko o tem, kaj so dejansko bili Einsatzkomman-do in njegovi podrepniki. Bistvo je v odgovoru na vprašanje, zakaj je bila morilska tolpa poslana v Trst. Njihova naloga — poudarjajo vsi — je bila, da «počistijo» ozemlje A-driatiches Kiinstenlanda, ki ga je nameraval Hitler priključiti tretjemu rajhu. «To je le del resnice — pravi Maks Zadnik — ker je glavni vzrok prisotnosti Einsatzkommanda drugačen. Tolpa je zagrešila že toliko zločinov, imela je tako krvave roke, da je postajala nevarna tudi nacističnim veljakom. Zato so jo premestili v te kraje, kjer so bili partizani dobro oboroženi in organizirani. Cilj je bil dvojen: po eni strani ohromiti odpornike, po drugi pa ugonobiti krvnike, ki naj bi padli prav v boju z nami.» DŽEMAL BUEDIČ V BELGIJI IN NA SEDEŽU EVROPSKE SKUPNOSTI Jugoslavija za tesnejše gospodarske odnose z EGS Podpredsednik Soasnes in drugi člani izvršne komisije so izrazili razumevanje za vrsto zahtev ■ Kritične pripombe Bijedičeve delegacije (Od našega dopisnika) BRUSELJ, 19. — Drugi dan uradnega in prijateljskega obiska v Belgiji je predsednik jugoslovanske vlade Džemal Bijedič obiskal najprej belgijski parlament, kjer se je pogovarjal s predsednikom predstavniškega doma Andreom Dequajem in s predsednikom senata Pierreom Harmelom, Na teh dveh srečanjih so govorili predvsem o jugoslovansko - belgijskem sodelovanju in o možnostih za njegovo razširitev. Zatem je Džemal Bijedič kot prvi predsednik jugoslovanske vlade o-biskal sedež Evropske gospodarske skupnosti, kjer se je pogovarjal s podpredsednikom izvršne komisije EGS Ohristopherom Soamesom, ki je zadolžen za zunanje zadeve. V pogovoru pa sta sodelovala tudi podpredsednika izvršne komisije, zadolžena za gospodarstvo in za socialna vprašanja, Haferkampf in Hillary. Kot poroča Tanjug, je glavni vtis članov obeh delegacij, da so bili pogovori zelo odkriti, konkretni in uspešni ter tako pomembni za odnose med Jugoslavijo in EGS. Zvedelo se je, da je jugoslovanska delegacija dala glavni poudarek tezi nadaljnjim možnostim sodelovanja ter bogatejšim in novim oblikam odnosov. V tem okviru so jugoslovanski predstavniki izrekli vrsto kritičnih ugotovitev v zvezi z nekaterimi omejevalnimi ukrepi, vendar so pri tem težili, da bi z odpravo teh ukrepov storili korak naprej in našli boljše rešitve. Tako so na primer v zvezi z najnovejšim sklepom EGS o vzpostavitvi finančnega sodelovanja z Jugoslavijo predstavniki jugoslovanske vlade opozorili, da je po njihovem mnenju to samo prvi korak in da pričakujejo precej širše predloge. Učinek tega sodelovanja bi bil zanemarljiv, so menili Jugoslovani, če bi se vse končalo z nekaj krediti, ki bi jih Jugoslaviji dala Evropska banka. Zato pričakujemo, da bo EGS to spremenila v trajno politiko ter s podpisom skupnega protokola v določenem smislu sprejela vlogo jugoslovanskega garanta. To bi Jugoslaviji omogočilo nadaljnje aranžmaje na mednarodnem finančnem tržišču. Tanjug poroča, da so predstavniki izvršne komisije pokazali veliko razumevanje za te jugoslovanske pobude in obljubili, da jih bodo resno proučili. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin USPfm AKCIJA PROTITERORISTIČNE SLUŽBE V MILANU Razkrinkana organizacija za osvoboditev Fumagallija in drugih zaprtih fašistov V zadevo so vpleteni tudi inozemski neofašistični krogi, ki naj bi pobeglim nudili primerno zatočišče ■ «Lega itera» je pripravljala revolucijo v zaporih MILAN, 19. — Protiteroristična služba je odkrila organizacijo, ki si je zadala cilj omogočiti bef iz zapora vrsti neofašistov, vpletenih v poskuse državnega udara in razna, druga ustrahovalna dejanja, kakor atentate in podobno. Agenti so v okviru te uspešne akcije med drugim ugotovili, da je npr. že stekel načrt za osvoboditev voditelja zloglasnega skrajnodesničarskega gibanja MAR («Movimento azione rivoluzionaria») Carla Fumagallija, ki je zapri v milanski jetnišnici San Vittore. Z druge strani naj bi s pomočjo omenjene organizacije pobegnil in zapora Castiglione delle Stiviero v Mantovi drug pripadnik MAR, Giorgio Spedi ni. Akcija protiteroristične službe se je pričela (ter se nato razširila na vse italijansko ozemlje) po sporočilih nekaterih pqlicijskih vohunov, potem ko je prišel na dan načrt za osvoboditev iz ječe fašističnega 7,ci nca Maria Tutija. V razmeroma kratkem času se agenti prišli na sled neznancem, ki so hoteli pomagati iz zapora tudi Fumagai-iiju, katerega so pred nekaj meseci premestili iz Brescie v Milan. O-pravljenih je bilo več hišnih preiskav, seveda v stanovanjih znanih vajo, ds so v zadevo vpleteni tudi tuji fašisti oziroma neonacisti, kajti v primeru pobega iz jetnišnic bi se pripadnikov desničarskih gibanj ter . Fumagaili in njegovi pajdaši gotovo organizacij oziroma sorodnikov za zatekli v inozemstvo, kcir se je v prtih črnosrajčnikov. Zlasti uspešna i preteklosti tudi že v resnici zgodilo. je bila preiskava na domu Fuma gallijevega..oče,ta Sttcreja (74 let) v samem središču mesta, Ul, Castel-morrone 22. Tam so agenti našli vrsto pisem in drugih dokumentov, ki jasno dokazujejo, da se je izpeljava načrta za Furnagellijevo osvoboditev že začela. Odkrili so tudi male jeklenke z narkotično tekočino «light», ki bi jih fašisti unorabili za narkotiziranje jetničarjev. pa tudi brzojavne tekste v posebnem kodeksu, s katerimi naj bi Fumagalli-jevi pajdaši sporočili jetniku dan in uro pobega. Podrobnejših podatkov v tej zvezi agenti niso posredovali tisku, da ne bi s tem zavrli nadaljnje preiskave; v Milanu in drugih mest'h namreč še vedno iščejo druge pripadnike o-menjene organizacije in skušajo dognati, ati niso morda ti pripravili načrtč zt. osvoboditev še drugih neofašistov. Preiskovalci donine: Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič. in njegovi sodelavci so s predstavniki EGS razpravljali tudi o problemu jugoslovanskega deficita v blagovni menjavi. Opozorili so, da nekatere: članice skupnega trga 'Jugoslavijo .še vedno o’-bravnavajo kot državo z državno trgovin«), kar, ji- povzroča resno 'škodo. Prav tako zaradi posegov pristojnih organov članic otežujejo uré^,, ničevanje poslov, za katere , so 'se ' jugoslovanska podjetja izbojevala »V* EGS v ostri-konkurenci. Pri tem 'gre’ za težnjo, da bi se takšna podjetja, ki so se dogovorila za posle z jugoslovanskimi,.'usmerila na partnerje znotraj Evropskega skupnega trga. Jugoslovani so dali še več drugih kritičnih pripomb. Tudi pri tem so predstavniki EGS pokazali pripravljenost, da bi vplivali na popravljanje teh negativnih pojavov in hkrati spodbudili jugoslovanski izvoz. To še toliko bolj, ker Jugoslavija — kot so poudarili z obeh strani, ni zaprla svojega tržišča in še naprej teži k napredku sodelovanja. V pogovorih, so posebej opozorili na resnost problemov, ki so povezani z vrnitvijo jugoslovanskih delavcev iz držav članic skupnega trga, toliko bolj ker se pričakuje manjša potreba po njih ‘ in večji priliv domačih kadrov iz šol. Zato so se„ dogovorili, da bodo sodelovanje na tem področju razširili in tako skupaj u-gotovili nadaljnje tokove tega pojava. Predstavniki Jugoslavije in EGS so v današnjih pogovorih v. Bruslju ugotovili tudi, da je znanstveno in tehnično sodelovanje zelo dobro, zlasti v kmetijstvu in črni metalurgiji, in da ga bedo spodbujali k nadaljnjemu napredku. V pogovorih so se dotaknili tudi najvažnejših mednarodnih gospodarskih dogajanj in posebej spregovorili o konferenci «Sever -Jug» ter o pogajanjih v okviru Unctada. VLADO BARABAŠ Cmihal odpotoval KMALU DODELITEV FREKVENC ZflSEBMIM PRETVORNIKOM V Italijo prodirajo tuje televizije Televizijske programe iz tujine lahko sprejema že petnajst milijonov italijanskih državljanov RIM, 19. — Že sedaj lahko 15 milijonov italijanskih državljanov sprejema tuje televizijske oddaje. Pri tem se poslužujejo najrazličnejših načinov (dodatne antene, konverti-torji), toda v skoraj vseh primerih so potrebni pretvorniki. Lahko se reče, da obstaja že danes močna konkurenca na škodo RAI-TV. Število gledalcev tujih televizijskih programov pa se bo še povečalo, ko bo ministrstvo za pošte dodelilo frekvence pretvornikom, ki bodo posredovali programe iz Kopra, Montecar-la, Švice in Francije. Napovedujejo, da bodo dodelili te frekvence v kratkem. V ta namen je bilo vloženih že več kot 600 prošenj za pretvornike, ki bodo delovali po vsej Italiji. Ko bo ministrstvo za pošto dodelilo frekvence, bodo uporabniki tujih televizijskih programov gotovi, da slike na zaslonu ne bodo nenadoma izginile ter bodo zato pripravljeni kupiti ustrezne tehnične pripomočke. V juliju predlani je ustavno sodišče sicer potrdilo zakonitost javnega monopola RAI-TV, toda istočasno je uveljavilo načelo, da se ta ustanova ne more vmešavati v zadeve, ki se tičejo televizijskih kanalov, ki so dodeljeni drugim državam. Lani je parlament odobril novi zakon po katerem je posredovanje tujih programov s pretvorniki zakonito. Prepovedano je le posredovanje reklamnih oddaj. V kratkem, kot smo dejali, bo ministrstvo za pošte dodelilo frekvence. Zadevni postopek je nekoliko zapleten, ker bodo morali kakih 250 pretvornikov, ki bodo posredovali oba programa RAI-TV nekaterim manjšim krajem in področjem, ki jih javna služba ne pokriva. Ti pretvorniki pa bodo izginili, ko bo RAI-TV sposobna zagotoviti kritje vseh potreb. Zanimivi so podatki o sprejemanju tujih televizijskih programov. Že v aprilu lani je več kot 7 milijonov državljanov spremljalo švicarske programe, več kot 4 milijoni in 600 tisoč pa so sprejemali koprsko program (pretvornika v Rimu in v Toskani). Televizijske oddaje iz Mon-tecarla je spremljalo nekaj čez 350 tisoč gledalcev. Izkoriščanje francoskih programov je bilo tedaj še malenkostno. Danes se je položaj popolnoma spremenil. K podatku, ki zadeva koprsko televizijo je treba pripomniti, da dobršen del prebivalstva od Trsta preko Veneta in vzhodne obale Jadranskega morja sprejema zadevne programe direktno, to je brez pretvornikov. Že pred enim letom so gledalci sledili tujim oddajam posebno v soboto in četrtek zvečer. Naj navedemo sedaj še nekaj tehničnih podatkov o delovanju ustanove RAI-TV. Ta razpolaga sedaj s 1235 oddajnimi napravami za oba kanala: 814 za prvi kanal (49 oddaj rijo°Zdokummtie Tto "'jih^ afenU ÌZ JUgOSldVijC V R011UIllÌj& zaplenili Fumagallijevemu očetu, tudi o nadrobnem načrtu za osvoboditev '2:>-letoega Giorgia • Spedmiia. Gre za vidnejšega predstavnika neofašističnega gibanja MAR, ki je trenutno zaprt v Mantovi. Spe-riinija so aretirali 4. oktobra 1973, ko se je v družbi drugega neofa-šista, Kima Borroroea, vozil v fiatu 128, natrpanem z eksplozivom «med drugim so v vozilu odkrili kar 364 paličic tritola). Avtomobil so agenti ustavili na cesti, ki gre iz Valtelline v Brescio ter v njem našli tudi 5 milijonov lir v gotovini. Tu velja omeniti, da j.o Fumagalli po rodu prav iz Valtelline, kjer naj bi se boril med partizani! Fumagalli je pravzaprav ustanovitelj gibanja MAR, ki je zečelo delovati leta 197G z bombnimi atentati na električne naprave. Neof asist je pozneje navezal stike z drugimi sorodnimi organizacijami, tako tudi s «črnim princem» Valeriom Juniom Borghesejem, roditeljem gibanja «Front® nazionali'», v katerega bi se moram vključiti tudi MAR. Milijoni so torej prihajali iz Valtelline, namenjeni pa so bili v Brescio, ki so si jo fašisti izbrali kot pomembno «etapo» nove strategije napetosti. V Brescii je bil izvršen 4. februarja 1973 atentat na krajevno federacijo socialistične stranke, izvedla pa ga je skupina kriminalcev, med katerimi sta bila Kirn Borromeo in Alessandro DTn tuno; slednjega- so pozneje zajeli na območju Piano del Rascino na abrucijskem Apeninu, kjer so karabinjerji odkrili polvojaško taborišče gibanja MAR (tedaj je bil v spopadu z njimi, kot znano, ubit fašist Giancarlo Esposti). Ravno tako v Brescii so neofašisti povzročili strahoviti pokol na Trgu della Loggia. Organizacijska baza za uresničevanje strategije napetosti je bila vsekakor v Milanu, kjer so Fumagalli in njegovi imeli vrsto stanovanjskih prostorov, da bi v njih skrivali ugrabljence. Fašisti so si z ugrabitvami hoteli priskrbeti denar "za financiranje svojih prevratniških načrtov, tako so npr. novembra 1973 ugrabili arhitekta Alda Cannavaleja in ga izpustili po 20 dneh prot« odkupnini 400 milijonov lir. Fumagalli je bil v tesnih stikih tudi s tajnikom milanskega odbora tako imenovane tihe večine («maggioranza silenziosa») Lucianom Bo-nocorejem, nekdanjim pripadnikom skrajnodesničarske študentske organizacije «Fronte della gioventù» pod okriljem misovske stranke MSI, ki se je izognil aretaciji - s tem. da je zbežal v Švico ter se pozneje zatekel v Španijo. Protiteroristična služba, ki je medtem predložila dokazno gradivo o vsej zadevi državnemu pravdništvu. je prišla na sled še drugi črni or- nih postaj) ter 405 za nikov, 754 pretvornikov in 11 prenos :: 9 prenosnih postaj). Primerjava med j silovite ofenzivo v vseh italijanskih javno televizijsko službo in zasebni- « jetrusnirah. Dejansko naj bi ta g —= —^---------•«-• — —i-l — I nizacija povzročila pravo revolucijo mi pretvorniki pa sploh ni možna, kov za tretji kanal italijanske televizije. njega meseca ni javil na obveznem - V kratkem bo začelo delovati tudi upoštevati tudi kakih 200 pretvorni- ker zasebniki pokrivajo maloobsež- na gosto naseljena področja, medtem ko mora javna služba pokrivati čim večji del državnega ozemlja. s strani fašističnih zapornikov.^ Izdala je tudi prvo številko nekakšnega biltena za jetnike z naslovom «11. sovversivo»- («Prevratnež»), BEOGRAD, .19, — GeMerMhi tiJtflk komunistične partije Portugalske Alvaro ’Cunhal je danes obiskal mestni komite zveze komunistov Beograda in se pogovarjal z njegovimi predstavniki, nato pa je končal kratek obisk v Jugoslaviji, med katerim se je včeraj srečal tudi s predsednikom Titom. Na beograjsko letališče so Cunhala pospremili tajnik izvršnega komiteja ZKJ Stane Dolanc, član izvršnega komiteja Dobri-voje Vidič in drugi. Alvaro Cunhal je odpotoval iz Beograda v Bukarešto. WASHINGTON, 19. — Ameriško kmerijsko ministrstvo napoveduje, da bo letošnji zimski pridelek žita dokaj slab. Tega je kriva huda suša zaradi neobičajno suhe zime; TRŽAŠKI DNEVNIK odločno muša kmin psi v mjskcm občinskem SVETU Prevajalec za slovenščino predpogoj za zaščito osnovnih pravic manjšine s ■ : - : - : J ' 'M , Predstavniki KQ, PSD! in PRI ponovili stališče, naj o tem odhča parlament ■ Protislovenski izpad liberalnega predstavnika i* ' v: Kot smo že poročali, se je v V razpravo je prvi posegel sve- " tovafec De Rin ■ (PSDI), ki je potrdil- že znano stališče, da mora o tem -odločati parlament. Izredno po-leifiičen je bil svetovalec - Rondi (PLI). ki je • dejal,, da bo glasoval proti sklepu, ker je, taka politična Volja njegove stranke. Po njegovem mnetjju gre za -zahtevo, kr jo ne-katere stranke preko mere stru-fnérftalizirajoj «^jmjimp nič, proti, te-mu,;da ;se pri Korošcih - govori slo-■vensko, to pa ne. velja za Milje, ki sp bije .'vedno italijansko-mesto,» je dejal Rondi.'tudi republikanec Francése je nasprotoval namestitvi prevajalca. Po njegovem mnenju občinski svet ne razpolaga s pravno o-fenovo, da sprejme tak ukrep. Zato je, predlagal, naj občina posreduje to zahtevo predsedniku vlade. Tudi demokristjan Rizzi je v glavnem soglašal s takim tolmačenjem. .Dejal je, da si moramo biti popolnoma na jasnem, ko gre za to vprašanje. Omenil je prefektovo pismo tržaškemu županu (kopijo je prejel v' vednost tudi miljski župan), ria sredo sestal miljski občinski švetv ki je med drugim obravnaval po-mémbrio vprašanje namestitve ' prevajalca' ža 'slovenščino na; sejah pó-, krajinskega sveta. Pred časpm je namreč deželni nadzorni, odbor zavrnil to namestitev z zahtevo; naj -jo' občinska uprava pravno .bolje . utemelji. V i- . , , : , Župan MlUb je na- zadnji seji ob-vèstil občinski svet o' tem dqgipdkù in pojasnil, da namerava občina u temeljiti prevajàlea z dejstvom/d:a gre le za spoštovanje člena 3 in člena 6 ustave, člena 3 posebnega deželnega statuta in za ' vzpostavitev stanja, ki je dejansko in pravno v veljavi ne. le v tistih občinah, ki jih izrecno predvidevajo določila zavezniško - vojaške uprave temveč, tudi v treh občinah goriške pokrajine, raznih konzorcijih in krajevnih kon-zultab. Millo je naglasil, da «je. torej vprašanje anahronistično in bi ga bilo mogoče z lahkoto rešiti; gre, po njegovem mnenju, izključno za politično voljo, da se prizna slovenski manjšini njene zakonite pravice, glasil pa je; da so po mnenju KD to OBČNI ZBOR GIASÉÉNE MATICE V- TRSTU • - 'V ; v ■ ' '/'•(' ' *■ - ' ' ■ " ' • ■« -/'•••' ' V Število gojencev je naraslo učnih kadrov pa primanjkuje Sinoči je bil v društvenih prostorih redni občni zbor Glasbene matice. Po otvoritvi tajnika' Adrijana Semena, je podal poročilo predsednik Dušan Hreščak, ki je omenil, da se je letos šola trudila, da bi končno dosegla podržavljen je in torej sprostitev večjega dela finančnih bremen. Šola je predlagala, da bi u-stanovili samostojno slovensko glasbeno sekcijo pri konservatoriju «Tartini», , Do tega še ni prišlo, ker ministrstvo še ni dalo na razpolago fi-nančnih .sredstev.,,N')inp pa je, da se ta problem, čimpr.e) reši, sai šte-vilo gojencev iz leta V leto narašča. V tajniškem poročilu je Adrijan Semen opisal obe dejavnosti Glasbene matice in sicer glasbene šole in prireditve koncertov. Število gojencev je v vseh podružnicah 480 in sicer v Trstu, Gorici, Sovodnjah, Nabrežini, Devinu, na Proseku, v Bazovici in Dolini. Najbolj pereč pa je problem usposobljenih učnih kadrov, saj deluje le 8 rednih profesorjev in 30 honorarnih. Pereč pa je tudi problem prostorov, kjer lahko gojenci vadijo, predvsem v Gorici. O koncertni dejavnosti je rekel, da je bilo lani devet koncertov s 3500 poslušalci, na letošnjih šestih pa Že 2400. i. Boris Košuta je nato podal poročilo o delovanju orkestra. Sledilb je blagajniško poročilo Mirana Kureta, iz katerega je razvidno, da ima GM letos 53.000.000 primanjkljaja, katerega bo krila z javnimi in zasebnimi podporami. Ravnatelj šole dr. Gojmir Demšar je podal svoje poročilo, v katerem je poudaril uspehe naših gojencev na državni ravni. Najhujši problem pa je pomanjkanje učnih kadrov, problem, ki je letos toliko bolj nujen, ker je število gojencev zelo naraslo. Občnemu zboru je nato prinesel pozdrave Miroslav Košuta za SKGZ, ki-je omenil, da.se pravni položaj GM počasi, tkiljša. Sledile šo volftve, ki so dale te rezultate: v izvršni odbor so bili izvoljeni Dušan Hreščak, Miloš Kodrič, Adrijan Semen, Miran Kuret, Janko Ban, Valter Brus, Janko Cotič, Žarko Hrvatič, Vladimir Kariž, Edmund Košuta, Ivo Magajna, Miloš Pahor, Deziderij Švara in Vladimir Švara. Predstavnik orkestra je Boris Košuta, v nadzornem cdboru pa so Dušan Košuta, Boris Možina in Niko Mermolja, namestniki pa so Duša Kosmina in Kamil Košuta. Obč/ii zbor je še sprejel resolucijo o prepovedi, rabe slovenščine v vprašanje že dovolj proučili. Tu torej ni prostora za samovoljne in neodvisne interpretacije. KD sicer ne nasprotuje prevajalcu za stike z občani, v tem primeru pa bo treba poskrbeti za drugačen sklep, ki ne bo predvidel mesta tolmača na sejah . občinskega sveta. Tudi demokristjani predlagajo, naj se uprava obrne naravnost na predsednika vlade. Komunist Campagna je uvodoma naglasil, da ne namerava odgovarjati na šovinistične provokacije. Gre za pravico, ki jo mora uživati manjšina in občinska uprava nima nobenega upanja, da bi vlada dobrohotno nameravala rešiti to vprašanje, ki ni pravnega, temveč političnega značaja. V odgovor tistim, ki so zahtevali posege pri vladi, je odločno poudaril, da je prav odobritev sklepa za namestitev prevajalca najodločnejša resolucija, s katero občinski svet potrjuje svojo obvezo do slovenske manjšine. To stališče je potrdil tudi Viola (KPI), ki je v slovenščini naglasil, da se mu zdi, da živi v dobi izpred 40 let, ko so mu prepovedovali govoriti slovensko. Končni povzetek je podal župan Millo, ki je zelo umirjeno, a odločno potrdil pravilnost poti, ki jo je ubrala miljska občina. Millo je dejal, da v Miljah le težko najdeš domačina, ki med svojimi predniki nima nobenega Slovenca. Vzroke, da je danes Slovencev tako malo, moramo iskati v fašizmu, ki je prebivalce naše občine nasilno razna-rodil. Gre za osnovno vprašanje, je naglasil Millo, kajti naša dolžnost je, da omogočimo občanom slovenske narodnosti, da se tudi v našem občinskem svetu izražajo v materinem jeziku. 0 V Ul. Roncheto 77 se bo drevi ob 20.30 sestala rajonska konzulta za Škedenj in čarbolo. Razpravljali bodo o delu konzulte. Agenti oddelka za tujce pri tržaški kvesturi so včeraj zajeli 48-letnega Georgeja Moserja, ki ga že dve leti išče avstrijska policija, ker je po-bégnil^ izn umobolnice v Avstriji. Mednarodna policija Interpol ga označuje kot nevarnega shizofrenika, zato so ga pospremili v tržaško psihiatrično bolnišnico. Moser se je predsi-nočnjim predstavil v nekem tržaškem hotelu, kjer je prespal. Na osnovi posebnih seznamov tujcev ga je kvestura včeraj dopoldne izsledila in zajela. Izvolitev odbora (Nadaljevanje z 2. strani) šega organiziranja teritorija ob spoštovanje potreb in značilnosti kra-škega prebivalstva. Problem delovanja rajonskih kon-zult je zaobjet v peti točki, ki vse-izvoljenih organih in protest proti i buje vrsto konkretnih predlogov za prepovedi pouka slovenščine v Uk-vàh ‘ * 1 * * * ' ISLANDIJA-ANGLIJA: PRETRGANI ODNOSI REYKJAVIK, 19. — Zaradi o-bojestranske nepopustljivosti se je «vojna za slanike» me«! Islandijo in Veliko Britanijo zaključila tako, kakor je bilo pravzaprav pričakovati. Reykjaviska vlada je pretrgala z' londonsko diplomatske odnose in š tem uresničila že, pred časom izneseno grožnjo. To hkrati pomeni zanimiv precedens v 26-letnem obstoju Atlantske zveze, kajti doslej še ni prišlo med državami članicami te organizacije do takšnega drastičnega koraka. bruhnil oktobra lansko leto, ko so oblasti v Reykjaviku raztegnile islandske ozemeljske vode na 200 mor- skih milj in tako znatno omejile ribolovno območje, na katerem se že od davnega vsak dan mudijo britanske ribiške ladje. S tem ukrepom je Islandija hotela uradno obvarovati ribje premoženje, dèjansko pa se je naveličala nebroja britanskih ribičev. . V Londonu niso priznali enostranskega ukrepa islandske vlade, temveč so britanski ribiči še naprej zahajali v islandske vode, kar je izzvalo vrsto incidentov, ' v katere so bile vpletene tudi vojne ladje o- Islandsko - britanski spor je iz- beh držav.-Pripomniti: veljg vseka: kor,, da so Islandci svoj čas zagrozili Veliki' Britaniji s pretrganjem diplomatskih odnosov, ko ne bi Bri- tanci “umaknili iz islandskih voda svojih vojnih ladij, s katerimi so ščitili svoje ribiče pred morebitnimi napadi s strani islandskih vojaških enot. Ribolov in seveda zlasti lov na slanike pomeni za Islandijo glavni steber gosfiodarstva, vendar so vzroki za prelom diplomatskih odnosov z Veliko Britanijo nedvomno tudi politične narave! Opazovalci namreč menijo, da utegne reykjaviska vlada sedaj postopoma zrahljati vezi z Atlantsko zvezo in morda — pod pritiskom levice — likvidirati vojaško oporišče v Keflaviku, ki ga uporabljajo, Združene države Amerike. učinkovitejše delovanje teh organizmov ter za večjo sodelovanje z občino, potrjeno pa je tudi načelo, da bi morali člane konzult neposredno izvoliti. Posebno važna je šesta točka, posvečena urbanističnim problemom, s posebnim poudarkom na splošni varianti za področja javne koristi, na podrobnostnem načrtu za zgodovinsko središče, na področnih načrtih za ljudske gradnje in na varianti v zvezi s kraškimi naselji. V tej zvezi programski dokument predvideva, da se bo v najkrajšem času zaključilo posvetovanje z zainteresiranimi kon-zultami ter da bodo predlogi v zvezi s perimetracijo naselij predloženi v odobritev občinskemu svetu že v prvi polovici aprila. Tudi glede načrtov o velikih cestnih zvezah, o katerih je govor v sedmi točki, postavlja programski dokument nekatere točne roke: tako je na primer predvideno, da bo že proti koncu marca določeno, kod naj poteka nova cesta s Padrič do sedmega pomola. Predviden je tudi organski načrt za uvedbo novih parkirišč v neposredni bližini mestnega središča. Osma točka predvideva čimprejšnjo ustanovitev konzorcija za prevoze, deveta pa obravnava kočljiv problem stanovanjskih gradenj. Naslednje točke programa so posvečene problemom zdravstva, oskrbe z vodo, vzgoje in kulturnih ustanov, izrednega načrta za uresničenje nekaterih javnih del, , proračuna za leto 1976 in preustroja občinske uprave v smeri čim večje decentralizacije. Zadnja, šestnajsta programska točka, pa Je bolj političnega značaja ter poudarja nujnost, da se programsko soočenje med odborom in svetovalskimi I skupinami ustavnega loka, pa tudi sindikalnimi organizacijami in z družbenimi in proizvajalnimi silami, nadaljuje tudi v fazi uresničevanja programa, tako da bo postalo konstantna značilnost bodočega delovanja občinske uprave. Prav v ta nam«» je predvidena krepitev funkcij sve- tovalskih komisij, ki bodo lahko i*' popolnile in izboljšale predloge odbora, preden bi bili dani svetu v odobritev. Prav tako bodo svetovalske komisije in komisija načelniko'' skupin predhodno proučile predlo#® o imenovanjih, ki so v pristojnosti občine, tako da bi bila bolje zajam; cena izbira oseb, ki bi bile najbob primerne za izvrševanje javnih funk' cij.