VEsm
CELOVEC TOREK 10. OKT. 1989
Letnik XL!V. Štev. 75(2498)
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 3000 din.
P.b.b.
SAK brez strelcev samo 0:0
Na vrhunskem srečanju 10. kola koroškega nogometnega prvenstva med SAK in Trgom v Trnji vasi okrog 600 gledalcev ni videlo zadetka. Napadalci SAK so imeli sicer terensko premoč, toda tudi najboljših priložnosti za zadetek niso znali izkoristiti.
SAK ostaja na 5. mestu, dve točki za Pliberkom, ki je tokrat zmagal kar s 5:0.
Vestnikov hit 1989
/7/Z S/o venskega vesfn/ka 1989 je povsem uspe/. S/evi7n/ udeležene/, med n/7m/ /ud/ m/ad/, so s/ z ve/Zk/m zan/manjem og/edova/; čudov//o naravno okoZ/e Br/onov, kamor je uredn/š/vo našega //s/a skupaj s Zur/sZ/čno agenc/jo Car-/rans organ/z/ra/o /e/ošnj/ /z/e/za svoje bra/ke /n bra/ce. 1/eč na 4. /n 5. s/ran/.
Prodava brambovcev že nakazata obtetnico 1990?
Slutnjo o tem, kaj čaka slovensko narodnostno skupnost na Koroškem leta 1990 ob proslavi 70-letnice koroškega plebiscita, je v soboto potrdila 10. oktobrska proslava Zveze koroških brambovcev (KAB) v Celovcu. Kot glavni govornik je nastopil deželni glavar Haider, ki je spet ostro napadel slovensko narodnostno skupnost ter njeno zastopstvo.
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je na Haiderjev nastop reagirala s poseb-
no tiskovno izjavo in v njej poudarila, da je treba odločno zavrniti tudi Haiderjeve napade na zvezno vlado v zvezi s sklenjenim memorandumom s predstavniki koroških Slovencev. ZSO v izjavi poudarja, da je uresničevanje določil 7. člena Avstrijske državne pogodbe izključna pristojnost in dolžnost republike Avstrije, ter od avstrijske zvezne vlade pričakuje, da ne bo popustila pritiskom s Koroške.
K Haiderjevi napovedi, da
se bo zavzel za odlikovanje brambovcev za zasluge za republiko Avstrijo, je ZSO v tiskovni izjavi zapisala, da gre le-ta v prazno, „saj je znano, da se organizacija brambovcev leta 1938 ni uprla nacionalsocializmu ter izbrisanju Avstrije z evropskega! zemljevida." Zaradi vloge, ki jo je imela večina brambovcev med leti 1938 in 1945 je očitno, da za Haiderjevo zahtevo po odlikovanju ni pravne podlage, zaključuje tiskovna izjava Zveze slovenskih orga-
nizacij na Koroškem.
Haiderjevo polemiko h koroški zgodovini - v svojem govoru je negodoval, da so bili koroški partizani odlikovani s strani republike Avstrije, čeprav so se-kot je dejal-borili proti avstrijski Koroški, koroški brambovci pa ne, je zavrnila tudi Zelena alternativa. V tiskovni izjavi je rečeno, da take trditve ne le da ne odgovarjajo dejstvom, temveč da gre pri tem tudi za poskus pačenja koroške zgodovine.
Jože Smo!e o aktualnih političnih razmerah v Sloveniji
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev vabita na predavanje predsednika RK SZDL Slovenije Jožeta Smoleta na temo „Aktualne politične razmere v Sloveniji danes".
Predavanje bo jutri, v sredo, 11. oktobra 1989 ob 18.30 uri v Mladinskem domu SŠD, Mikschallee 4 v Celovcu.
Prisrčno vabljeni!
PREBER!TE
2 Koroška v zrcalu
2	Heute im Slovenski vestnik
3	Aktualni intervju z univ. assistentom dr. Vladimirjem Wakounigom
4-5 Obširna fotoreportaža o Vestnikovem hitu 1989
6	Kulturna stran
in Vestnikov roman
7	Spored slov. radijskih oddaj in avstrijske in ljubljanske televizije
8	Prva zmaga šahistov SŠZ/Car-trans H in SŠK Obir
Kako mašinerija oMasti...
Včeraj jc bita premiera igre ..Bugc waz primi gralva Venus", danes, 10. oktobra, ob 20. uri je ponovitev predstave v hali 7 bivše Kestag v Borovljah. Tako kraj prireditve - demontirana tovarniška hala - kot tudi oblika je novost v gledališkem ustvarjanju med koroškimi Slovenci. Na skurilen in grotesken način prikazuje, kako mašinerija oblasti in nasilja zdrobi posameznika in skupino. Igra se loteva predvsem naše zgodovine, ki jo prav radi prikazujemo kot zelo pogumno, temne lise pa prikrivamo. S svojim obiskom boste nagradili izredne napore igralcev in vseh sodelujočih. Nadaljnje uprizoritve bodo 13., 14. in 15. oktobra na istem mestu in ob istem času.
Šo!ski zakon - izraz nepedagoške naglice
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je v tiskovni izjavi odgovorila na novo zahtevo deželnega glavarja Haiderja po reviziji šolskega zakona za dvojezične ljudske šole na južnem Koroškem, sklenjenega šele pred dobrim letom. ZSO poudarja, daje ta Haiderjeva zahteva pomembno javno priznanje, iz katerega je razvidno, da pedagoški model" - ki ga je on sam nadvse hvalil - nima zveze s predlogom pedagogov in da je zakon izraz nepedagoške naglice nepristojnih politikov.
ZSO v izjavi za tisk tudi poudarja, da je primer ljudske šole v Globasnici dokaz za to, da ločitveni zakon negativno vpliva na šolsko skupnost ter da je bil vsiljen tako
staršem kot tudi učiteljem. Zakon o ločevanju otrok pa nadalje ruši tudi vaške skupnosti, saj Globasnica ni osamljen primer konfliktov med narodnostnima , je rečeno v izjavi ZSO.
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem odločno odklanja vsakršno nadaljno vmešavanje koroških politikov v šolske zadeve. Komisijo, ki spremlja novo šolsko ureditev, pa poziva, naj izdela predloge za izhod iz dileme, ki je posledica nem-škonacionalne politike na Koroškem.
Ob zaključku izjava pa ZSO opozarja na zahteve Avstrijske rektorske konference, ki kot edino rešitev problema predlaga skupen dvojezičen pouk.
Terez/)/ Prušn/k-M/r/ (v sred/n/) je čest/fa/ tud/ predsedn/k ZKP Janez IVude-Luc.
ŽivEjenjski jubiiej bivše partizanke
ČAHORCE. - Mira Prusnik, žena pokojnega revolu-cionarja in borca Karta Pru-šnika-Gašperja, je v krogu svoje družine, prijateljev in znancev pretekli teden stavita svoj 70. življenjski jubilej.
Ob tej priložnosti sojo obiskati tudi predstavniki Zveze koroških partizanov, Zveze
slovenskih žena in Združenja borcev NOB Slovenije in ji izrekli najboljše čestitke in želje. Tovarišica Mira se je kot partizanka borila za zmago nad fašizmom in je tudi danes aktivna odbornica ZSŽ. Kot zvesti bratki ji želi vse najboljše tudi uredništvo Slovenskega vestnika.
Andrej Wieser osemdesetletnik
BOROVLJE. - Dolgoletni predsednik SPD Borovlje Andrej Wieser obhaja danes svoj 80. rojstni dan. Veseli nas, da je kljub častitljivi starosti še čil in zdrav - udeležil se je celo izleta našega lista na Brione in z nami občudoval lepoto teh otokov.
Andreju Wieserju, ki je vsa povojna leta deloval kot kulturni delavec, želimo, da bi ostal še dolgo zdrav in da bi spremljal dogajanje na našem narodnem in kulturnopolitičnem področju tako doma v Borovljah, v Slovenjem Plaj-berku, od koder izjaja, kot tudi v celotni narodni skupnosti.
Otvoritev brez OVP
BISTRICA V ROŽU. - V nedeljo so odprli novo večnamensko zgradbo sredi Bistrice . Služila bo za občinske urade, v njej pa bodo imele svoj „dom" tudi požarna bramba, žandarmerija in banka. Kot je pri otvoritvi povedal župan Baurecht (SPO), je zgradba stala 20,6 milijona. K temu je dežela prispevala 12,5 milijona, žandarmerija pa je napla-čala 1,6 milijona šil. najemnine. Edina lepotna napaka pri otvoritvi: politiki OVP se je niso udeležili. Gradnjo projekta so hoteli namreč preprečiti.
Novi šef OVP
V vodstvu ljudske stranke v občini Velikovec je te dni prišlo do spremembe. Z 99 odstotki glasov so delegati za novega šefa stranke na komunalni ravni izvolili občinskega mandatarja Helmuta Wag-nerja. Prejšnji predsednik inž. Willi Waldner je postal častni predsednik.
Koroška z višine 700 kiiometrov
CELOVEC. - Avstrijske dravske elektrarne (ODK) so te dni predale deželnemu šolskemu referentu Schillerju darilo za vse koroške šole. Strokovnjaki so z višine 700 kilometrov posneli vso Koroško, študentje in profesorji geografskega inštituta celovške univerze so posnetek ustrezno opremili, ODK pa je financirala tisk teh zemljevidov, ki jih bodo zdaj uporabljali pri pouku zemljepisa na šolah.
HEUTE
!M
SLOVENSKI
VESTNIK
Die Seite fur unsere deutschsprachigcn Leser/innen
KAB-Feier ein Vorgeschmack auf 1990
Einen Vorgeschmack dar-auf, was die Karntner Slowe-nen 1990 bei der 70-Jahr-Fei-er der Karntner Volksabstim-mung erwartet, bot die dies-jahrige 10. Oktoberfeier des Karntner Abwehrkampfer-bundes in Klagenfurt in deren Rahmen sich LH Haider wie-der einmal als Scharfmacher gegen die slowenische Volks-gruppe profilierte, heiBt es in einer Presseaussendung des Zentralverbandes sloweni-scher Organisationen in Karnten.
„Seine Angriffe auf die Bundesregierung wegen des mit den Vertretern der Karntner Slowenen abge-
schlossenen Memorandums milssen entschieden zuruck-gewiesen werden, da es in der alleinigen Kompetenz und Verpflichtung der Republik Osterreich liegt, Schritte in Richtung Erfullung des § 7 des Osterreichischen Staats-vertrages zu setzen. Der Zen-tralverband slowenischer Organisationen erwartet daher' von der Bundesregierung J daB diese das Memorandum sofort verwirklicht und die Pressionsversuche von LH Haider ignorierte, heiBt es in der Aussendung.
„Haiders Ankundigung, fiir die Abwehrkampfer eine Auszeichnung fur Verdienste
um die Republik Osterreich zu erwirken, geht ins Leere, weil ja bekannt ist, daB die Organisation der Abwehr-kampfer 1938 keinen Wider-stand gegen den Nationalso-zialismus und die Auslo-schung Osterreichs geleistet hat.
Auf Grund der Rolle, die 'die Mehrheit der Abwehr-'kampfer zwischen 1938 und 1945 gespielt hat, ist es offen-sichtlich, daB fur die von LH ^Haider geforderte Verlei-hung der Auszeichnung keine Rechtsgrundlage besteht, heiBt es abschlieBend in der Stellungnahme des Zentralverbandes.
Zentra!verband nach Haider-Emgestandnis: Zuriick zur gemeinsamen zweisprachigen Schute!
„Die Forderung des Karntner Landeshauptmannes Dr. Haider nach Revision des erst vor etwas mehr als einem Jahr beschlossenen Gesetzes iiber die Schulertrennung an den zweisprachigen Volks-schulen in Karnten stelle das bemerkenswerte offentliche Eingestandnis dar, daB das von allen Karntner Politikern - insbesondere auch von Haider- hochgejubelte „Padago-genmodell" nicht mit einem von Padagogen erarbeiteten Schulmodell zu tun hat, son-
dern ein Produkt unpadago-gischer Eile inkompetenter Politiker darstellt", heiBt es in einer Presseaussendung des Zentralverbandes slowe-nischer Organisationen in Karnten.
Der Zentralverband slowe-nischer Organisationen lehnt jede weitere Einmischung von Karntner Politikern in die Schulfrage mit aller Ent-schiedenheit ab und fordert gleichzeitig die fachlich zu-standigen Mitglieder der Be-gleitkommission fiir das neue
Minderheitenschulgesetz auf, Losungsvorschlage zu er-arbeiten.
Der Zentralverband erin-nert in diesem Zusammen-hang auch auf die klare Aus-sage der osterreichischen Rektorenkonferenz, die als einzige Losung des Problems die Wiederherstellung der zweisprachigen Schule in Vorschlag bringt, heiBt es abschlieBend in der Presseaussendung des Zentralverbandes slowenischer Organisationen in Karnten.
Rdeče števHke v rdeči Manci
OD NAŠEGA DOPISNIKA ANTONA RUPNIKA
MOSKVA. - Mihail Gorbačov se je udeležil proslave štiridesetletnice	Nemške
demokratične republike. Njegovemu	gostitelju
Erichu Honeckerju pa množično bežijo ljudje na zahod. Nedavno tega so proslavili svojo 40-letnico v rdečem Pekingu: od tam se le še redko komu posreči ubežati, odkarso vzačetkujunijas tanki pokončali študentsko vstajo za demokracijo. V Varšavi in v Budimpešti se vladajoči - na rdečih tankih Rdeče armade importirani -komunistični partiji bolj ali manj prostovoljno poslavljata od večne oblasti. Madžari imajo sicer odprto mejo, vseeno pa bežijo proti zahodu, v duhu vsaj, politično. Doma ima generalni sekretar CK KPSZ in vsemogočni predsednik Vrhovnega sovjeta ZSSR nadvse klavrno stanje: trgovine so
prazne, rubelj vsak dan izgubi nekaj kopejk svoje vrednosti, rudarji in železničarji so že stavkali, pa so jim odslej morali z državnim dekretom to prepovedati, kritike na Kremelj se širijo od vsepovsod. V dobrih štirih letih perestrojke je sovjetski človek sicer dobil poln zalogaj duhovne Svobode,danes lahko vsevprek kritizira -ampak človek ne živi samo od svobode. Treba mu je omogočiti, da si zasluži in kupi tudi kruha, pa obleke in čevljev, pa še in še vsega, česar tu vedno ni.
Shod vzhodnih veljakov v Vzhodnem Berlinu je bil kaj klavrna tragikomedija. Starci kot so Nicolae Ceausescu, Todor Živkov, Gustav Hu-sak ali Erich Honecker, so stari po duhu. Čas jih je neusmiljeno pregazil. Oni, večni moskovski zavezniki, so zdaj tisti, ki bi se jih
Mihail Gorbačov raje znebil kot morda svojih zagrizenih zahodnih oponentnov. Konservativci onemogočajo zdrav razvoj socializma, pehajo vse skupaj proti breznu.
Ugledni ruski ekonomist in direktor inštituta za svetovno gospodarstvo Oleg Bogomolov že naravnost zagovarja tezo o konvergenci obeh sistemov: tako imenovani socializem (realni po vzhodnjaško) in tako imenovani kapitalizem se bosta nujno morala nekje srečati, eden bo prevzel od drugega toliko tega, da šča-soma sploh ne bo treba več uporabljati obeh pojmov. To so diplomatske besede pronicljivega znanstvenika, ki pač ne more naravnost povedati, da je vsa dogma o socialnem egalitarizmu pri koncu ter da morajo družbe vzhodnih držav preiti na normalno gospodarjenje, na trg in denar, na razumno delitev med plačo in davki (državo), na vse mogoče oblike lastnine, od čisto državne do čisto zasebne.
Da, tako vrtoglavo se v Moskvi vse prevrača na glavo. Čeprav si Gorbačov še ne upa vseh teh misli javno prisvojiti, pa v praksi nima druge izbire. Kremelj se za okorcncle rdeče dogmatike spreminja v trdnjavo - revizionizma.
AKTUALNI INTERVJU
o.s/.s7e/t/ Ar. V/aA/w/r Wa^OMA?/g, znoAV/u^rt/k	t/n/v^rze /r; korošk/ .S/ove-
^ec, /e 2& s^p/errtkro A /. z oM/rrt/m rc/ero/ow o po/oža/M avvZr/jvk/k manji/n .sezrtorz// zov/op/z/k<? zzgAržavzt/k organ/zzzc/j pr/ Er*rop.sAcw	v
.S7ro.skoMrgM. - Pr/ Z^w /c /to.sckrzo pozorno.slpo.svz?-/// v//AAčzj/ Aoro^A/A .SVovgrzc^v po zvvcAk/ /očevcz/-/?<?g<2 io/^Aega zaAona zn //AAske io/c nn pvzn<?w /^oroiAem /<?r A/sAveno spr^otenje/A/ po/A/čn/ .s Ann-c/j/ v Acz^A' po prefzewn oA/n.sl/ .s* ilrnn/ Ae^noAon-^rvnAvne AonA'ct)A rncA PP /n VP. O /z?w nn^iopn ^ j'e z Ar. WnAoMM/gor7? pogo^nr/A/ g/nvn/ nrerAt/A /vnn PnAnn.
Nerazumevanje za ..dialog" s Haiderjem...
Slovenski vestnik: V/oA/-oi/r IVokoMn/g, kokšcn p AA oAmcv na Tvoje prcAavarrjc preA Evrop.sk/ru .svetom In katera vprašanja s: .še po.se A e/ o.sreAA?
Dr. Wakounig:	Najprej
sem predstavil poročilo Avstrijske rektorske konference o situaciji in perspektivah avstrijskih narodnostnih skupnosti in pa politične reakcije na Koroškem. Predvsem politične reakcije, ki sem jih navedel, so pri zastopnikih nedržavnih organizacij izzvale začudenje, da je v času, ko se ljudje in skupine borijo za več svobode, mogoče nekako pristriči svobodo raziskovanja na univerzitetnem področju. Raz-pravljalci, ki so sledili mojemu referatu, so tudi večkrat zahtevali, da je treba informirati predvsem tudi Avstrijsko ligo za človekove pravice, ki naj bi v prihodnje bolj pozorno spremljala razvoj na Koroškem. V pogovoru s predsednikom mi je bilo zagotovljeno, da bodo znanstveniki celovške univerze in po možnosti tudi zastopniki koroških Slovencev povabljeni na naslednje zasedanje leta 1990 na Norveškem, ko bodo obravnavali temo diskriminacija, rasizem in manjšine.
SV: To pomen/, Aa Tvoj nastop n/ AA /e enkraten Aogo-Aek. /njbrm/rnnjf o po/oža/a 5/ovencev na Koroškem /n taA/ o Arng/A manjš/naA v Avstr/j/ se Ao še nnAn//evn/o, tako Aa Ao evropska /a vnos? o tem vprašan/a mA/ v AoAoče tako rekoč na rekočem.
Wakounig: Temu lahko pritrdim, seveda pa je treba tudi reči, da prav ta forum ni bil prvič seznanjen s to situacijo oziroma s to problema-
tiko in da je že leta 1986 sprejel resolucijo, s katero se je jasno izrekel proti ločevanju šolarjev na Koroškem.
SV: Naveza/ s/ mA/ sake z v/.sokošo/.sko sekcijo Evropskega sveta, /ma ta sekcija seAaj na programa, Aa koroško vprašanje sproži mA/ v Arag/A organ/zac/jaA.
Wakounig:	Bil sem
presenečen, kako so predstavniki te visokošolske sekcije reagirali na agresiven odmev v koroškem časopisju ter med koroškimi politiki na poročilu rektorske konference. Zanje je omejevanje svobode raziskovanja ena izmed osnovnih točk, na katere so se koncentrirati tudi že v zadnjih letih, ker so pač spoznali, da predvsem v totalitarnih režimih skušajo utesnjevati svobodo raziskovanja. To, da je kaj takega mogoče tudi v državi, ki je po svoji ustavni ureditvi demokratičnega značaja, je bilo zanje novo. Predstavniki te visokošolske sekcije bodo v prvi vrsti skušali informirati parlamentarce v svojih državnih strukturah, visokošolska sekcija pa bo na enem svojih naslednjih zasedanj ta problem vključila v svoj dnevni red. Posebno se bodo posvetili političnim reakcijam na poročilo rektorske konference na Koroškem.
SV: /me/ A mA/ stike s šte-vi/n/nt/ par/amentarc/ /z .$v/ce, Zvezne	rep n A//A e
Nemčije, z Nizozemske ter /z skuninnvskA: Aeže/. Kako A g/e Anjo na trenam/ po/A/čn/ razvoj na Korokem v časa, Ao /e oA/a.st prevze/ č/ovek, A/ je Ao/ Ae.sn/čar znan po vsej zapaAn/ Evropi?
VVakounig: V pogovorih s arlamentarci predvsem iz vice, Nizozemske pa tudi
Zvezne republike Nemčije je bilo opozorjeno na Haiderjeve kontakte z desnoek-stremnimi krogi v Nemčiji. Zato je tem ljudem toliko bolj nerazumljivo, da se tačas na Koroškem razvija nek čuden dialog, neka čudna koalicija med Haiderjem, njegovimi simpatizerji in pa med delom zastopnikov koroških Slovencev. Ta koalicija pri teh ljudeh ne najde razumevanja, ker vedo, da je prav ta desni, nemškonacionalni krog sprožil tudi diskusijo o ločevanju šolarjev. Po drugi strani pa ti parlamentarci tudi nikjer ne zasledijo kakega solidarnega gibanja med predstavniki koroških Slovencev in npr. Avstrijsko rektorsko konferenco. Evropski parlamentarci so pričakovali globlje solidarno sodelovanje med obema slovenskima organizacijama in s tistimi znanstveniki, ki so sedaj tarča napadov.
SV: /z Tvojega oAgovora na prejšnje vprašanje /c mogoče razAraA vtis, Aa /majo par/amentarci, s Aatcr/m/ .s / .sc pogovarja/, oAčatek, Aa ravnanje ene /zmeA .s/oven.sA/A organizacij s/aA/ pozicijo manjšine ter Aa /e zaruA/ tega mA/ os/aA/jena pozicija uni-verze.
Wakounig: Je tako, da se manjšina v tej razdvojenosti oziroma nejasni koaliciji nikakor ne more v javnosti več tako artikulirati kot se je npr. pred dvema ali pred tremi leti. Pa tudi znanstvene inštitucije so s svojimi raziskavami, ugotovitvami in zahtevami v smislu sožitja več ali manj osamljene. To pa predvsem zaradi tega, ker perspektiv in napotkov, ki so bili izdelani, ni mogoče realizirati v takem obsegu kot je bilo od vsega začetka priča-
kovati. Lahko se tudi zgodi, da se bodo univerze - ali pa vsaj celovška univerza - prav zato ker se, kot kaže, del koroških Slovencev nekako odmika od te solidarnosti, v bodoče veliko težje opredeljevale do vprašanja sožitja oz. v vprašanju narodnostne problematike na Koroškem.
SV: Po Trojem nastopu v .StrasAoargtt s/ v <$vici oAiska/ še skupino novinarjev ter znanstvenikov, A/ je /zAe/a/a strokovno poročAo o večjezičnost/ v .Švici. .So v njem kakšne ugotovitve, k/ A/ AAe po-memAne tuA/ za koroške .S7o-vence?
Dr. Wakounig: V Švici sem o tem seznanil večji krog novinarjev, ki se bodo v naslednjem obdobju oglasili na Koroškem. Predvsem pa me je presenetila skupina, ki je izdelala podobno ekspertizo o večkulturnosti in večjezičnosti v Švici, podobno kot skupina Avstrijske rektorske konference. To poročilo je pomembno predvsem zato, ker vsebuje celo zahteve po štirijezičnosti za vso Švico. Ta štirijezičnost naj ne bi veljala samo za avtohtono prebivalstvo Švice, temveč bi moral koncept medkulturnosti zajeti tudi ljudi, ki so se priselili. Hkrati pa bi bilo treba upoštevati tudi kulturo priseljencev.
S predstavnikom te švicarske skupine sva se skušala pogovoriti tudi o nadaljnjih skupnih ukrepih. Kaže, da bo morda prišlo do nekakšne delovne skupnosti med to švicarsko skupino in skupino Avstrijske rektorske konference, ki bi perspektive na področju večkulturnosti skušala razvijati tudi preko meja.
Slovenski vestnik: //va/a zu pogovor.
Venvunderung uber den merkwurdigen ,,Dialog" mit LH Haider
fhrer Verwunderung und ihrem Unverstandnis uber den von einer der beiden Slo-wenenorganisation forcierten merkwurdigen „Dialog" mit dem neuen Karntner Landes-hauptmann Haider bzw. des-sen Partei gaben zahlreiche Europaparlamentarier anlaB-lich des Besuches des Klagen-furter Univ.-Assistent Dr. Mirko Wakounig vor weni-gen Tagen in Strasbourg Aus-druck.
Wie Wakounig in einem Interview mit dem ..Slovenski vestnik" ausfuhrte, war es ftir die Parlamentarier aus der Schweiz, den Niederlanden und auch der BRD unver-standlich, da<3 eine Gruppe der Karntner Slowenen einen Dialog bzw. eine merkwurdi-ge Koalition mit Haider und seinen Sympatisanten an-strebt, sei Haider doch in die-sen Landern als Politiker des rechten politischen Spek-trums bekannt. Weiters wur-de auch darauf verwiesen, daB es verwunderlich sei, daB dieser merkwurdige Dialog gerade mit jenen rechten, deutschnationalen Kreisen angestrebt werde, welche die Diskussion uber die Tren-nung der Schiller nach sprachlichen Kriterien an den Volksschulen Stidkarntens eingeleitet haben.
Von den Europa-Parla-mentariern wurde auch mit Befremden registriert, daB es zuwenig Solidaritat innerhalb der Karntner Slowenen und zwischen der Volksgruppe und der Osterreichischen Rektorenkonferenz gebe, obwohl beide Gruppen we-gen ihres Eintretens fur Min-derheitenrechte ins Kreuz-feuer unqualifizierter Angrif-fe geraten sind.
Das Verhalten der einen Slowenenorganisation bzw. einiger ihrer Exponenten (gemeint ist der Rat der Karntner Slowenen, der kiirzlich an einem vom FP0-nahen Schmerling-Institut veranstalteten „Alpen-Adria-Volksgruppensemi-nar" aktiv mitwirkte - Anm. d. Red ), vermittelte noch Aussage von Dr. Wakounig bei den kontaktierten Euro-paparlamentariern die Be-ftirchtung, daB dieses Verhalten die Position der Volksgruppe insgesamt schwacht und auch die Univesitat Kla-genfurt durch diese Entwick-lung innerhalb der Volksgruppe tangiert werde.
Dr. Wakounig, der in einem vielbeachteten Referat die Vertreter der Nichtstaat-lichen Organisationen beim Europarat tiber die Lage der ethnischen Minderheiten in Osterreich, insbesondere der Karntner Slowenen, infor-miet hatte, teilte in dem In-terview auch mit, daB der In-formationsprozeB weitergehe und die Entwicklung in Karn-ten von der internationalen Offentlichkeit sorgsam beob-achtet wurde.
4 10. oktober 1989
Vestnikov hit 1989
SLOVENSMVESIMK
L/de/ežence ye v /menu ured-n/š/va pozdrav// uredn/k Andrej Mo/tar /n y/m od zvok/7? ansamd/a Rupaga zaže/e/ pr/ye/r?o zadat/o.




Vestnikov hit
t*:
in doživetje na

Več kot 150 bralk in bralcev Slovenskega vestnika se je minuli petek v ranih jutranjih urah zbralo v Celovcu in po drugih krajih, od koder smo se skupaj podali na letošnji Vestnikov izlet - na istrske otoke Brioni. Bralke in bralci ter prijatelji našega lista so prišli z Zilje, Roža in Podjune, da bi skupaj doživeli že tradicionalni jesenski izlet na morje, ki ga je naše uredništvo organiziralo skupno s turistično agencijo Car-
trans.
Med ude/eženc/ je d/7 tud/ predsednik Zveze s/o vensk/d organ/žac/y d/p/, /nž. fe//ks !/V/eser. /z/efn/kom je zaže/e/ dodro počut/e /n mnogo zada ve /n se tud/ sam vk//uč/7 v družadnost.
Vodiči Cilka Miškulnik, Milka Kokot, Joža Rovšek in Franc Černut so izletniško razpoloženo druščino popeljali preko Ljubelja, Ljubljane do Črnega kala in skozi notranjost Istre v Fažano, kjer smo se vkrcali na ladjo in po
kratki vožnji prispeli na Brione. Že ob prihodu na otok, ki je bil nekoč (skupaj z drugimi brionskimi otočki) letna rezidenca pokojnega predsednika Josipa Broza-Tita in zato nedostopen za turizem, smo bili očarani od njegovih lepot. To je, kot je nekoč ob prihodu na ta otok dejal Haile Selasie, raj na Zemlji. Zato po kosilu kljub dolgi poti nihče ni mislil na počitek, ampak smo se odpravili na sprehode po otoku. Občudovali smo številne tropske rastline in živali, ki jih je Tito prejel kot darilo od voditeljev raznih afriških in drugih držav na svojih potovanjih prijateljstva in miru po svetu.
Kljub občudovanju naravnih lepot, ogledov muzejev in krožne
1989:Veseije ] ! otokih Bnoni j
vožje po naravnem živalskem vrtu, je ostalo tudi dovolj časa za sproščeno zabavo in ples. Na sporedu pa je bila tudi vožnja z ladjo okoli Brionskega otočja. Kljub dežju in razburkanemu morju (ki je nekaterim pognalo celo strah v kosti), je bilo razpoloženje zares prijetno. Na ladji je kljub pogrešanemu klobuku izletnika Smreč-nika, ki mu ga je veter odnesel med visoke valove, in ga tudi izkušena mornarica ni tvegala spraviti na suho, zadonela naša pesem. Pogrešali smo tudi „gala-večerjo", kije bila na informativnem letaku, a smo jo ob zvokih poskočnih melodij hotelskega ansambla in še posebno ansambla Ivana Ruparja hitro pozabili. Ob dobri kapljici in odlični hrani je bilo tudi dosti energije za ples in
družabnost, ki je vsakokrat trajala do poznih, za nekatere celo do „zgodnjih" jutranjih ur.
Vsi, ki smo bili s Slovenskim vestnikom na Brtbnih, smo bili zadovoljni, večina se jih je zahvaljevala za tako čudovito doživetje, marsikdo pa je sklenil, da bo na Brione šel na oddih. Tako smo že skoraj obvezani, da bo naše uredništvo nadaljevalo s takimi jesenskimi izleti za svoje bralke in bralce. Prepričani smo, da bomo tudi prihodnje leto, ko bomo vabili na VESTNIKOV HIT 1990, spet uspeli pripraviti privlačno potovanje, ki bo spet priložnost za spoznavanje novih lepot ob Jadranu in za poglabljanje prijateljskih vezi med sodelavci in bralci Slovenskega vestnika.
C//ka M/šku/n/k je /me/a na skrb/ ce/otno organ/zac/jo potovanja, z/asf/ pa je v časa b/vanja na Br/on/b /z/etnike sprof/ obvešča/a o poteku programa, k/ ga je, kot na vsam potovanju, b//o treba sprot/ pn/agajat/.
Slovenski oktet na turneji po ZDA
Siovenski umetniki v Porabju
Šest	slikarjev (Tugo
Sušnik, Bojan Gorenc, Sergej Kapus, Zoran Lenardič, Tadej Pogačar) in šest kiparjev (Ljubo Vodopivec, Duba Sambolec, Matjaž Počivav-šek, Marjetica Potrč, Jože Braši, Dušan Zidar) se s svojimi deli predstavljajo v Szombathelyju na Madžarskem. Izbor del je opravila ljubljanska Moderna galerija, ki s tem nudi vpogled v del najzanimivejšega sodobnega likovnega ustvarjanja v Sloveniji.
Razstava poteka v okviru szombathelyjjskega jesenskega festivala Savaria. Odprta bo do konca oktobra, potem pa jo bodo prenesli v Budimpešto, kjer bo v februarju in marcu 1990 na ogled v tamkajšnji galeriji Mucsarnok. Iz imen umetnikov je razvidno, da gre za mlade ustvarjalce, ki gredo po stopinjah starejših kolegov.
Priljubljeni vokalni ansambel Slovenski oktet se tačas mudi na turneji po Združenih državah Amerike. Tja je odpotoval ob koncu septembra, svoje gostovanje pa bo zaključil 19. novembra. V tem času je oz. bo izvedel 45 koncertov od Ohia do Wa-shingtona na skrajnem severozahodu, Kalifornije, Teksasa na jugu in vse do New
Yorka, kjer bo turnejo zaključil. To je po letu 1987, ko je Slovenski oktet zadnjič gostoval v Ameriki, največja turneja tega svetovno znanega vokalnega ansambla, ki upravičeno nosi naziv ambasadorja slovenske pesmi -tudi koroške, posebno Ker-njakove, s katero žanje mnogo odobravanja.
Kulturno pismo iz Slovenije
Gledališče je začelo z delom
Med mariborskirtli kulturnimi ustanovami se je v novi sezoni prva oglasila Drama Slovenskega narodnega gledališča. Gledalcem je v užitek ali v nadlego ponujena odrska uprizoritev Bojana Jabla-novca Triumf smrti. V resnici lahko ob tej prireditvi govorimo o užitku ali nadlegi, kajti Triumf smrti je projekt strnjenega gledališča, kjer se združijo različni odrski elementi od besede do plesa. Množično občinstvo nad takim gledališčem seveda ni pretirano navdušeno in videti je, da veselja za obisk primanjkuje zdaj tudi ob Triumfu smrti. Ob mariborski pred-
stavi se je tudi slovenska gledališka kritika izrekla nekako takole: predstava je zanimiva kot gledališki dogodek, kot duhovni užitek, za vse, ki bi želeli vdirati v razreševanje njene pomenske sestave, pa je lahko bolj ali manj nadležna.
Vsekakor pa letošnji zagon mariborskega gledališča pomeni tudi z Jablanovčevim Triumfom smrti napoved za repertoarno prenovo zlasti mariborske Drame, ki jo je z novo sezono kot ravnatelj prevzel mladi in uspešni režiser Tomaž Pandur, sicer Mariborčan, ki je doštudiral na igralski akademiji v Ljub-
ljani, dosegel že veliko, tudi mednarodnih uspehov, njegov zadnji je uprizoritev Svetinove Šeherezade.
V mariborsko kulturno jesen se je odmevno vključila tudi razstava Oblikovanje v keramiki, ki sojo pripravili v Pokrajinskem muzeju. Na razstavi so predstavljeni keramični izdelki iz različnih materialov - od kamenin do porcelana, časovno pa zajemajo prikaz iz zadnjih štirih stoletij. Razstava bo odprta do konca oktobra.
Glasbena sezona se je začela z baročnim festivalom. To je vsakoletna prireditev, ki zbira poslušalce starejše glasbe, med izvajalci pa so priznani domači in tuji solisti ter ansambli.	Vili Vuk
Izsel jenec pripoveduje iz Rima Zbirka J. Stanič Staniosa
Josip Stanič, ki se v svetu kot izseljenec preživlja s slikarstvom , živi pa izmenoma v italijanskem Rimu in kanadskem Montrealu, je te dni svojim bralcem na vseh zemeljskih celinah razposlal svojo dvaindvajseto pesniško knjigo.
„Popotnikove pete" vsebujejo 36 pesmi in so izšle v Rimu leta 1988. V njej se nadaljujejo Staničevi miselni in čustveni odzivi na pusto vsakdanjost od domačih krajev in domačih ljudi odtrganega umetnika. In v njej v slikovitih pesniških podobah odmevajo tudi skrbi današnjega mislečega človeka z vseh koncev našega planeta, posebej še tistega iz dušečih in morečih svetovnih velemest. V pesmih povsod prevladuje velika bivanjska utrujenost, ki zaradi nesmiselnosti danih razmer ponekod že sili v vprašanja o našem koncu in o minljivosti vsega, za čemer se pehamo - ta izmučenost pa je seveda enaka ali vsaj podobna tako v Staničevi rodni Petrinji kot v Rimu ali v Severni Ameriki. „Vsak dan-nas je manj./Drug drugega spremljamo/na kraj teme in večnosti./Spomin na nas izpral bo dež."
Pesnik hrepeni v tujem svetu po ljubezni in razumevanju, po svojih dragih
domačih. Včasih ga prevzame obup, a je v tem njegovem obupavanju vsaj še upanje, da bo legel k počitku na domačih tleh (Letos umrem). - Stanič je iz Križa pri Petrinji, kjer se je rodil 1943. leta. Likovno umetnost je študiral na Akademiji de-Belle Arti v Rimu. Svoje pesmi in pesniško prozo je tiskal v Sisku, Petrinji, Zagrebu, Rimu, Beogradu, Šibeniku, in tudi v Toronto. Za svoje delo „Puščava brez milosti", ki je prevedena v italijanščino kot Deserto senza pieta, je prejel leta 1980 Prvo mednarodno nagrado za poezijo v Catanzaru, leta 1985 pa je bil prav tam nagrajen za svojo zbirko „Pes iz visoke družbe". Izbor Staničevih pesmi je dostopen tudi v slovenskih in makedonskih prevodih.
„Popotnikove pete" nam ne prinašajo pesnikovega zadnjega sporočila in pozdrava iz velikega, bučečega sveta, ki je v njegovem delu tudi svet „zmrznjenih prstov, otrdelih pet in strahu v grlu" (Velika je, velika, Amerika). Nikakor ne! Današnji utrujeni in izmučeni popotnik bo spet obrnil svoje pete in nam naklonil še mnogo novih resnic - in kot upamo, tudi z druge strani sedanjega „mraka" in „slane" in „ledu".
Ivan Dolenc
Slovenska poezija v ruščini
Na sedežu društva Slovenskih pisateljev v Ljubljani je bilo pretekli četrtek posebno slavje. Bila je predstavljena antologija protivojne poezije iz Jugoslavije, Češke, Čila, Nikaragve, Španije in Združenih držav Amerike. Knjige je predstavil prevajalec in urednik Jakov Andrejev. Vsaka od njih je izšla v nakladi po 7000 izvodov pri „Srednjeuralskem književnem izdajatelju" v Sverdlovsku.
V antologiji jugoslovanske poezije so zastopani slovenski pesniki E. Kocbek, J. Udovič, L. Novy, K. Destovnik-Kajuh, L Korošec, C. Zlobec, L. Krakar, J. Menart, K. Kovič, P. Levec, T. Kuntner, M. Kravos in F. Vurnik.
Slovenski vestnik dvakrat tedensko
/yan Do/enc
Za dolar človečnosti
Ime mu je bilo Laszlo T. in je bil po poklicu strojni inženir. Povedal nam je novico, da so začeli prazniti tisti center v središču Manitobe in jeli razpošiljati priseljence v manjše kraje. S seboj je prinesel madžarski tednik, ki je bil tiskan v Torontu in je bil poln člankov o vračajočih se madžarskih beguncih, šandor in njegova žena sta se pomenljivo spogledata in si pokimala z glavo.
„Nič še ni izgubljeno", nas je potolažil Laszlo. „Zime bo kmalu konec in potem bo tukaj menda tudi za nas malo drugače."
..Znašli smo se na napačnem koncu Kanade", je nadaljeval. „Ne vem, kaj naj tukaj počnem s svojim poklicem. V našem listu vidim, da je v Torontu in v Montrealu vse drugače. Pa kaj si hočemo - nekako bomo morali poskrbeti sami zase."
„Saj nič ne rečem", je pripomnil Šandor, toda kako?"
..Zadovoljiti se bo treba z vsakršnim delom, pa naj bo še tako nemogoče."
„Na vse sem pripravljen, samo da ne vidim nobenih možnosti", je povzel čevljar. ..Nikjer ni nobenih odprtih vrat."
..Misliti bomo morali po severnoameriško", je spet začel Laszlo. ..Zamislimo si, da smo se znašli sredi divjine, nekje v svetu, ki je nemalo podoben kavbojskemu iz najslabših filmov. Vsakdo se bo moral znajti, kakor zna in more."
„Bomo videli, kaj nam prinese današnji dan", sem se vmešal. ..Razgledali se bomo po tem mestecu in začeli zaradi zaposlitve nadlegovati posamezne delodajalce. Sam sem mislil na tiste tri tovarne, o katerih mi je nekdo govoril pri včerajšnjem sprejemu. Če sprejemajo Indijance, bo dovolj prostora tudi za nas."
„Tako bomo tudi storili - in dobili bomo delo", je potrdil strojni inženir. Ustvari) je med nami videz resnega poklic-neža srednjih let. Mogoče jih še ni imel štirideset. Opazit sem, da ga Madžari pazljivo poslušajo.
..Poglejte", je nadaljeval in po mizi razgrnil tisti svoj ted-
nik, ki ga je bil prinesel med nas; „to je napisal moj sošolec iz Pešte." S prstom je pokazal na feljton, ki je bil tiskan na dveh straneh časopisa. „Resno sem se zamislil ob tem njegovem besedilu. Rekel sem si - na avtobusu, kjer sem to prvič prebral mogoče pa je res to tisto, kar nas vse muči v tem novem svetu!..."
„0 čem pa piše?" je vprašala gospa Marija.
„0 naši moči za prostost -ali bolje: o naši nemoči za prostost."
„Kdo pa ima še kaj moči, zdaj imamo svojo prostost, mar ne!" se je zasmejal šandor. Njegov glas je izražal bolečino.
„Saj prav to je tisto, o čemer pripoveduje moj prijatelj," je pohitel Laszlo.
„Dajte, da to preberem," je zaprosil Šandor. Vzel je tednik inženirju iz rok in z ženo sta oba začeta brati.
Obrtnika, ki sta sedela z nami, nista pokazala nobe-
nega zanimanja za tiskano zgodbo. Kot bi se dogovorila, sta vstala izza mize in se presedla za točilno mizo, kjer se je vrtel lastnik restavracije. S seboj sta odnesla svojo kavo.
„Da, to je Kanada, naša nova dežela," je zadovoljno prikimat Šandor in z očmi naglo hitel od stavka do stavka v časopisu.
..Imenitno!" je pohvalila njegova žena, ki je prav tako naglo šla za njim. „Tudi nekaj domotožja je vmes, pravza-pravkar precej."
„Ali ni dobro pogodil naše črne skrbi?" se je oglasit Laszlo in se samo smehljal.
„Da, da," je kimal šandor in, kakor on, je kimala žena.
Ko sta nehala brati, je še mene zaskominalo, da bi zvedel, kaj je v feljtonu. Laszlo se je ponudil, da mi ga prevede. V brezhibni nemščini je bral zame naslednjo zgodbo:
TV AVSTR! JA 1
TV AVSTR! JA 2
TV LJUBLJANA
TEDN!NATELEV!Z!J!
TO 10.10.	9.05 Sinha Moča; 10.30 Pod vodo okrog sveta; 14.15 Alf; 15.30 Spored za najmlajše; 18.00 Mi; 18.30 Na osi; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 ..Univerzum"; 21.07 Dallas; 21.50 Pogledi s strani; 22.00 Dr. Crippen na krovu; 23.20 Zapadno od Santa Feja; 23.45 Aktualno; 23.50 Šport; 0.10 Poročila.	16.55Tedaj; 17.30 Orientacija; 18.00 Sinha Moča; 18.30 Wur!itzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Hopala; 21.07 Zunanjepolitični report; 22.00 Čas v sliki; 22.20 Šport; 22.40 Klub 2; Poročila.	10.10 Šolska tv: Kras; Pamet je boljša kot žamet; 16.00 Angleščina; 16.30 Dnevnik; 17.45 Spored za otroke:	Vodomec;	Pogledi: Pohištvo; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 S. de Beauvoir: Tuja kri; 20.55 Moč in nemoč slovenskega liberalizma; 22.05 Dnevnik; 22.20 Informativna oddaja za goste iz tujine; 22.25 Ropot.
SR 11.10.	9.05 Sinha Moča; 10.30 Vrni se, mali; 14.20 Alf; 14.45 Angel na zemlji; 15.30 Spored za najmlajše; 18.00 Mi; 18.30 Na osi; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Drombuschevi; 21.15 Pogledi s strani; 21.25 Čas Prizzisev; 23.30 Zapadno od Santa Feja; 23.55 Aktualno.	16.55 Tedaj; 17.30 Dežela In ljudje; 18.00	Sinha Moča; 18.30 VVurlitzer; 19.00	Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.0 Kulturni žurnal; 20.15 Avstrija 1; 22.00 Čas v sliki; 22.40 ..Teleskop" Kitajska; 23.30 Jour fixe; 0.30 Aktualno.	16^30 Dnevnik: 16.50 Mozaik: Dokumentarne iveri; Domišljija v kristalih; Osmi dan; 18.00 Spored za otroke: Deček Jarbol; Jurčič-Makarovič: Kozlovska sodba v Višnji gori; 19.05 Risanka; 19.20 Dobro je vedeti; 19.30 Dnevnik; 20.05 Ciklus sodobnega angleškega filma; 21.40 Dnevnik; 21.55 Informativna oddaja za goste iz tujine; 22.00 Svet poroča.
v CE 12.10.	9.05 Sinha Moča; 10.30 Avstrija 1; 14.20 Alf; 14.45 Angel na zemlji; 15.30	Spored za najmlajše; 18.00 Mi; 18.30	Na osi; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Skedenj godcev; 21.45 Pogledi s strani; 22.00 Mušji jeziki; 23.55 Šport; 0.05 Zapadno od Santa Feja; 0.30 Aktualno.	17.05 Tedaj; 17.10 Božja narava -moj mojster; 18.00 Sinha Moča; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes, 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; Notranjepolitični report; 21.05 ..Spektrum" flora-favna; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Klub 2; Poročila.	10.10 Šolska tv: Slovar arhitekture; Uporabne umetnosti; Stiki; 16.30 Dnevnik; 18.20 Spored za otroke: Jesen v dolini ribnikov; Pravljičar; 19.30 Dnevnik; 20.05 D. Vasi-liu: Sofija Kovalevska; 21.30 Tednik; Dnevnik; 22.35 Informativna oddaja za goste iz tujine; 22.40 ..Komedija na slovenskem odru" - W. Shakespeare: Vesete Windsorčanke.
DAH	m Fnnn&A	4. Primorski dnevi na Koroškem	
3BBSBS3BSSa 18.10-19.00	^ Torek, 10.10. Halo, prijatelji! Sreda, 11.10. Glasbena sreda Večerna 21 do 22: Mladinski festival Četrtek, 12.10. Rož-Podjuna-Zilja		Dolgo časa je bilo sodelovanje koroških in primorskih Slovencev bolj slučajno. Pred sedmimi leti so se Krščanska kulturna zveza, Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici in Slovenska prosveta v Trstu odločile za stalno sodelovanje. Tako so koroška društva gostovala na Primorskem, Slovenci iz Itatije pa so svoje delovanje predstavili pri nas. Letošnji, 4. Primorski dnevi na Koroškem, so predvsem v znamenju medsebojnega spoznavanja, kjer ob raznih prireditvah ostaja dosti časa za osebne pogovore, za izmenjavo mnenj. Gostovanje Primorcev se bo izteklo v nedeljo v Globa-snici z gledališko predstavo skupine iz Štandraža. Reportaži o letošnjih Primorskih dnevih boste lahko sledili v ponedeljek, 16. oktobra, v slovenskem sporedu avstrijskega radia.	
O voikovih na Arktiki Kanade
Torek, 10.10.1989, TV Al, 20.15 - O volkovih vlada splošno mnenje, da gre za vrsto krvoločne Živah. Po najnovejših izsiedkih znanstvenikov pa to ne drži več. Jim Brandenburg in David Mech že dvajset iet preučujeta družinsko živtjenje voikov na arktičnem severu Kanade. Pri tem jima je uspeio napraviti senzacionatne posnetke o krdetu voikov v tem neprijaznem in hiadnem svetu. V teku dveh iet, ko sta siediia krdeiu, sta zbraia zanimivo in za znanost zeio pomembno dokumentacijo.
Ve!ika ruska matematičarka
Četrtek, 12.10. 1989, TV LJ1, 20.05 - Ljubijan-ska teievizija bo pričeta oddajati v treh deiih nada-ijevanko o biografski zgodbi veiike in stavne mati-matičarke ter o prvi ženski-profesorici na univerzi v Stockhoimu, Sofiji Kovaievski. Njen največji prispevek matematiki je bit na področju funkcije. Rojena je bita v sredini prejšnjega stoietja. Najpomembnejši izseki iz živijenja Kovatevske, nadarjene in sposobne znanstvenice, odsevajo iz pripovedovanja njene hčerke Fufe in vseh tistih, ki so biti njeni živtjenjski in pokhcni tovariši.
Pogted v dežeto za vetikim zidom
Četrtek, 12. 10. 1989,
TV A2, 22.40 - V
Oddaji „Teteskop" bo na sporedu tretji in zadnji det dokumentacije o Kitajski. V tem detu bo što za prikaz živtjenja kitajskih kmetov in njihovega boja za preživetje, seveda gte-dano z očmi tjudi iz razvitega zapada.
Datum	Kraj	PRiREDiTVE	Prireditetj
Torek 10.10. 20.00	hala 7 bivše KESTAG. Borovlje	Ponovitev igre „BUGE WAZ PRiMi GRALVA VENUS" Nadaijnje ponovitve predstave bodo še 13., 14. in 15. okt. ob 20. uri	SPZinUNtKUM
Četrtek 12.10. 19.30	Katotiški dom prosvete. Tinje	VPRAŠANJE AVSTRIJSKE fDENDTETE PO OBEH SVETOVNIH VOJNAH, nem., vodi: univ. prof. dr. Norbert Schausberger.	Sodatitas
Od 13. do 14.10.	Tinje	)NTENZ!VNtSEM!NAR za organiste, pevovodje, pevke in pevce	Sodatitas, dom prosvete
Sobota 14.10. od 8.30 do 17.30	Tinje	SUKANJE Z VODENiM! BARVAM! vodi: Gudrun Frey	Sodatitas. dom prosvete
Petek 17.10. 19.00	Pri Joktnu v Ceiovcu	SREČANJE UDELEŽENCEV TEČAJA SLOVENŠČfNE V BOHINJU	Club tre popoli
Ponedetjek Domgtasbe 6.11.	Cetovec 19.30		PREDAVANJE: ..Ati bo Stovenija našta pot v Evropo? Predavateij: Janez Janša, diskusija - vodi Jože Wakounig	Ctubtre popoti i
Nedetja 12.11. 7.30	Furianija	iZLET v Furianijo Srečanje z dr. H. Kitzmutierjem prijave do 20.10.	Ctub tre popoti
4. Primorski dnevi na Koroškem Prireditetj: Krščanska kutturna zveza
torek, 10. okt. ob 19.30 uri, Stomškovdom (Tischterjeva dvorana) v Ceiovcu
Diapredavanje arhitekta prof. Marka Pozzeta „Maks Fabiani - kraški arhitekt za donavsko monarhijo."
Prir.: SKD vCetovcu
čet., 12. okt., ob 19.30 uri, Stomškov dom (Tischierjeva dvorana v Ceiovcu)
Okrogla miza na temo ..Pornen narodnih skupnosti v prostoru Alpe-Jadran iz kulturnega, političnega in gospodarskega vidika". Diskutirajo predstavniki iz treh sosednjih regij Furlanije-Jutijske krajine, Slovenije in Koroške. Diskusijo vodi dvorni svetnik dr. Pavel Apovnik.
DAS ANDERE RADtO F0R KARNTEN
sonntags von 11.00- 12.30 auf 100,5 MHz. Ruft uns an. wo ihr uns empfangt, wenn Ihr Ideen habt. wenn ihr bei einer Sendung mitmachen svollt... Telefon: 0 4238/558.
DRUGAČN) RADIO ZA KOROŠKO
ob nedeljah od 11.00 do 12.30. Pokličite nas in nam povejte, kje nas lahko sprejemate, če imate ideje, če hočete sodelovati pri oddajah... tel. številka 0 4238/558.
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 6.10.1989
	dobite (šil.)		plačate (šil.)
za 1 ameriški doiar	$	13,10	13,70
za 1 angieški funt	i	20,80	22,00
za 100 franc, frankov	f	203,00	213,00
za 100 itai. [ir	Lit	0,94	0,99
za 100 dinarjev	DIN	0,02	0,04
za 100 švic. frankov	sfr	796,00	816,00
za 100 hoiand. guidnov Hfi		615,00	631,00
za 100 nemških mark	DM	694,50	711,50
Posredujeta: Posojilnica-Bank
Zveza-Bank, Celovec
2 4 21 36 38 44 (39)	1X2	X12	11X	211
Joker:	648809 b.j. Stava: 1:0. 0:0, 2:3, 0:0, b.j.
RAZSTAVE___________
Celovec
-	Galerija Mohorjeva (do 20.10.) - Karmen Goričar (Ljubljana), razstava 16 slik (v gvašu oz. kombinaciji gvaša in grafike).
-	Kulturna taberna Pri Jokinu (do 20. 10 ). - Razstava slik slušno prizadetih otrok.
-	Foyer koroškega radia (do 5. 10) - Florian Osvvald Breit-sameter. dela v temperi, tušu in olju. Razstava je odprta vsak dan, tudi ob koncu tedna, med 8. in 18. uro. - Kunstlerhaus Klagenfurt/Čsterreichgalerie (do 7. 10.) - Franz Moro. razstava. - BV-Ga)erie (Feldkirchnerstr. 31, do 11. 10.) -Gabriela Schurian, Maratonski tekači (študije gibanja). -Gaierie 61 (do 20. 10.) - Hanna Silberstein - Ironični svet Hanne Silberstein.
Tinje
-	Gaierija Tinje (do 8.10.) - Matej Metlikovič, oljnate slike in risbe.
Rožek
-	Galerija Roiek (do 15. 10.) - Razstavlja Boris Zaplatil. -Galerija je odprta ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah med 15. in 18. uro.
Libuče
-	Gaierija Renate Falke (do 15. 10.) - Arnold Strohmeier, plastike in slike.
SLOVENSKI
VESTNIK
2x tedensko
Izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. 9020 Celovec, Tarvi-ser StraRe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16. tet. (0 463) 51 43 00-30/31/32/33/34, te!efax (0 463) 51 43 00-71, teleks 42 20 86 ZSO. Glavni urednik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec. Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/tl, p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 370 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 200.000 dinarjev. Oglasi:	1/1 stran
12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 10,000.000 dinarjev.
V neizmerno gtoboki žalosti obveščamo vse sorodnike, prijatelje in znance o prerani smrti naše nadvse Ijub-Ijene hčerke, sestre in tete	*
Angele Pisjak
ki nas je v petek, dne 6. oktobra, po dolgi in težki bolezni za vedno zapustila v cvetoči mladosti šestmdvajsetih iet.
Našo drago hčerko bomo pospremili k zadnjemu počitku v sredo, dne II. oktobra, ob 14. uri na farnem pokopališču na Radišah.
Verovce, dne 6. oktobra 1989
V tihi žalosti: mati Ana
brata Hanzi in Preti sestri Ani in Justi nečak Aleksander v imenu vseh sorodnikov
Radišah.
SLOVENSK! VESTNIK - ŠPORT
SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT
DarHo Tržanom: SAK !e remizira!
Po porazu v Pliberku se je Slovenski atietski ktub ta vikend žeiei svojim navijačem oddolžiti z dobro igro proti lanskoletnemu prvaku iz Trga. Igralci SAK so tudi začeli tekmo z veliko vnemo, toda razen premoči na igrišču se ta vnema v rezultatu ni odrazila. Nekateri igralci so bili preveč solistični, premalo so se zavedali tega, da je nogomet kolektivna igra.
Tako se je večkrat zgodilo, da sta se dva igralca medsebojno ovirala, pred golom pa jim
je tokrat manjkal predvsem udaren in spreten strelec. Tako so slovenski nogometaši zapravili nekaj stoodstotnih priložnosti - nekateri kar v stilu začetnikov.
Po vsem tem, kar smo videli v Trnji vasi, je bil remi brez golov kar upravičen. Trg se je z oslabljenim moštvom hrabro - čeprav včasih pretrdo - boril za to točko. SAK pa zdaj upa, da bo v naslednjem kolu proti zadnjeuvrščenemu Molltalu zvišal število točk. Pravzaprav bi moral tam popraviti tudi svojo razliko v golih.
/gra/c/ SAK so se večkrat kar sam/ ovira//; na s//k/ 7onč/ S/a/s /n Marjan l/e//k.
SMa.Ru//fz
Šah: prvi zmagi SŠZ in SŠK
Šahisti Slovenske športne zveze/Cartrans II so se že udomačili v 1. razredu vzhod. Porazu v prvem kolu (2,5:5,5 proti celovškemu moštvu Pock) je v nedeljo pri Korenu sledila prva zmaga. Slovenski šahisti so premagali močno moštvo iz Huttenberga z 4,5:3,5 in s tem dokazali, da ne nameravajo igrati samo za obstanek v razredu, temveč ob koncu prvenstva osvojiti solidno mesto.
Posamezni rezultati: mag. Mirko Lausseg-ger - Vallant remi, Rupert Reichmann -Kreinbuchner 1:0, mag. Peter Waldhauser-Rabitsch remi, Ivan Lukan - Strammer remi, Xhelal Hoti - Muhr 0:1, Antonija Einspieler - Hnativ remi, Robert Hedenik - Klingba-cher remi, Aleksander Lukan - Wenze! 1:0.
Tudi šahisti SŠK Obir I so tokrat izdatno slavili, saj so premagali Wietersdorf kar s 7:1. Legionar Dušan Jokovič je zanesljivo premagal svojega nasprotnika Woh!fahrta. Ostale točke so prispevali še Adem Ramaš, Harald Wolte, Hanzi Stosier, Pasterk in Jože Han-schou, Jammer in Wolte pa sta remizirala.
Pnboqena točka
Nepričakovano večkrat pride: ta rek se je spet uresničil, saj je Bil-čovs v Treibachu dosegel presenetljiv remi, ki pa je bil nagrada za izredno borben nastop bilčovskih igralcev, ki so tokrat zaigrali zelo spretno, ravnali so se po taktičnih navodilih trenerja in vratarja Toneta Woschitza, na igrišču pa je legionar Karlovčan sijajno organiziral njihovo igro. Zdaj upajo, da bodo s podobno igro naslednji vikend na domačem igrišču v Potoku lahko odvzeli vsaj eno točko tudi Lieben-felsu.
V tem kolu pa je bil tudi pričakovan poraz Dobrle vasi v Mostiču, čeprav je bil vendar
nekoliko previsok. Zato pa je tem bolj presenetila Žitara vas, saj je z 1:0 premagala Žrelec. Toda proti favoritu iz celovškega predmestja je zmagala bolj posreči, saj so bili gostje v stalni premoči, le da priložnosti niso znali izkoristiti.
Kar/o včan (B//čovsJ
Spodnja tiga-zahod
1.razred D
Novi dresi, tesna zmaga
Mladinsko moštvo SAK je v nedeljo od podjetja Alpetour iz Pliberka prejela nove drese, s katerimi so se skupno s predstavnikom Alpetoura Marjanom Jernejem (povsem desno ponosno postavili pred fotografa. Potem pa so hrabro in borbeno zaigrali, tako da so sovrstnike moštva Donau premagali s 3:2.

Koroška !iga
Spodnja !iga-vzhod
t.Ptiherk	tO 6 3 t	!9:3	t5	t ASKCetovec	107t 2 26:t2	t5
2. WAC	tO 3 3 0	t6:3	t5		t0 6 3 !22:!t	t3
	tO 6 t 3	!6:tt	t3		!0 4 5 tt7:t5	t3
4 Trg	!() 5 3 2	t2:7	t3	4. Treibach	!0 4 4 2 t4:9	!2
5. SAK	!0 4 5 1	t0:5	!3	5. Zretec	tO 5 ! 4 20:!t	tt
6. FC Šentvid	tO 3 6 t	8:4	t2	6. Vetrinj	tO 3 4 3 tt:7	10
7. VSV/Betjak	tO 4 2 4	t!:8	to	7. ASV Cetovec	!0 4 2 4 t3:10!0	
8. Ktopinj	10 4 2 4	13:!7	to		9 3 3 3 9:!t	9
9.ATUSBorovtje	t() 3 3 4	tt:t2	9	9.St.Leonhard	10 3 3 4 9:t3	9
M) Rapid Lienz	!0 3 3 4	t2:t3	9	tO. Ruda	t04!5!t:t6	9
H. Breie	tO 2 4 4	!4:t$	8	tt.Mostič	!0 3 3 4 9:t7	9
t2. Wo!fsberg	tO 3 2 5	t0:!3	8	t2. Bitčovs	tO t 5 4 8:t2	7
	tO t 1 8	7:24	3		tO ! 3 6 6:t9	3
!4' Motttat	t0 0 2 8	4:20	2	t4. Frantschach	-	9 2 0 7 t0:22	4
t Brnca	]0 7 t 2 32:t7	!3	t Vetikovec	to	to 0 0 36:4	20
	]0 5 3 2 28:t3	!3		to	7 ! 2 24:!0	13
	]0 4 4 2 t9:t3	!2	3. Grebinj	to	7 t 2 !9:8	ts
	t0 4 4 2 t7:14	t2		to	4 4 2 20:t8 !2	
5.Trebinje	]0 5 2 3 t3:t2	t2	3.Pokrče	9	5 0 4 t3:t!	to
6. Roiek	t0 4 3 3 2t:t3	n	6. Labot	to	4 2 4 t2:!7	to
	)0 3 4 3 t2:t0	to	7.Šentpave)	to	3 3 4 !3:t6	9
8.Sachsenburg	[0 3 0 3 t3:2t	to		to	3 2 3 !6:t8	8
9. Magdaten	)0 3 3 4 t3:t9	9		to	2 4 4 20:24	8
!0. Baško jezero	to 4 t 3 t3:22	9	10. Gaticija	9	3 2 4 t2:20	8
11. Šentjakob	t03t6t3:l7	7		9	3 2 4 !2:20	8
!2. Batdranrsdorf	]03 16 17:22	7	t2 Šmihe!	H'	3 ! 6 8:t5	7
	)0 2 3 5 t3:29	7	13. Sete	m	0 4 6 9:20	4
!4. Vernberk	t0 2 2 6 15:2t	6	!4. Sinča vas	to	t 2 7 !3:30	4
NOGOMETNO OGLEDALO
Slovenski atletski kiub - Trg 0:0 (0:0)
Trnja vas, 700 gledalcev, sodnik Haring (dober); postava SAK: Oraže; F. Sadjak, Štern, L. Sadjak, Čertov; Kreutz, Velik, Florijančič, Jovičevič; Blajs (70. Wieser), M. Sadjak.
trschen - Piiberk	0:5 (0:2)
Irschen, 500 gledalcev, sodnik Glanz (dober); postava Pliberka: Maček; Habernik, Liesnig, Terčič, Lopinsky; Dlopst, Urnik, Krausler; Knauder, Wolbl (60. Wuntschek), Škof. Goli za Pliberk: Wolb! (2.), Krausler (45.), Knauder (47.,86.), Urnik (73.)
Ostali rezultati: Klopinj - Breže 2:1, VSV/Be-ljak - ATSV Wolfsberg 3:1, FC Šentvid - Wie-tersdorf 0:0, WAC - Molltal 2:0, ATUS Borovlje - Rapid Lienz 0:3.
Treibach - Biičovs	2:2 (2:1)
Treibach, 250 gledalcev, sodnik Fera (dober); postava Bilčovsa:	Woschitz; Schlemitz, S
Ouantschnig, F. Ouantschnig, Schellander (66. A. Ouantschnig); Hobel, Ogris, W. Kuess, Karlovčan; Hartl, J. Kuess. Gola za Biičovs: Karlovčan (4.), W. Kuess (88.).
Mostič - Dobria vas	3:0 (2:0)
Mostič, 150 gledalcev, sodnik Janesch (povprečen); postava Dobrle vasi: Košmrlj; Karel, Werni(znig, Opictnik, Pasterk; Jorg, Weg-schcidcr, Vugrinec, Marin; Gorcnschck, Dol
linger.
Žitara vas-Žretec	1:0 (1:0)
Žitara vas, 250 gledalcev, sodnik Fischer (dober); postava Zitare vasi:	Preschern; G.
Tazoll, Bošnjak, Jernej, R. Tazoll (45. Dro-besch); Jann, Hosl, Hribar; Markowitz, Kapus (81. Kuneth), Krutner. Gol za Žitaro vas: Kapus (9 ). Ostali rezultati: ASK Celovec - Ruda 0:2, Frantschach - ASV Celovec 0:1, Liebenfels - Šentandraž 1:1, Vetrinj - Bad St. Lconhard 1:0.
Šmihe!-Že)eznaKapia	1:2 (1:1)
Šmihel, 150 gledalcev, sodnik Gerin (dober); postava Šmihela: Leitgeb; Djurič, K. Ber-chtold, Krausler, Andrej; Grubelnik (80. St. Blažej), dr. Ramšak, Eberwein (67. W. Berch-told); Maček, Močilnik, Buchwald; postava Železne Kaple: VVarch; Lipusch, Grubelnik, Kaschnig, Kock; Preschern, Sporn, Gcrmad-nik; VVichar, Kuchar, Jenschatz (87. Jcrlich). Gol za Šmihel: Krausler (14.); gola za Železno Kaplo: Wichar (42.), Kock (72.). Ostali rezultati: Metlova - Sele 3:1, Galicija - Globasnica 2:2, Reichenfels - Sinča vas 5:2, Pokrče -Labot 3:1, Podkrnos - Velikovec 0:9, Šentpa-vel-Grebinj0:l.
Rikarja vas - Maria Rojach 2:0 (0:0)
Rikarja vas, 120 gledalcev, sodnik Leschanz (izvrsten); S to zmago proti drugouvrščenemu na lestvici so se igralci Rikarje vasi utrdili na vrhu lestvice. Gola: Cvijctkovič, Čas.