NEODVISEN CLEVELAND, OHIO. FRI Novice iz WCE V AMBBTIfT. JH 17. 1916. LETO IX. — VOL. ] evelandska slovenska društva so podpisala nad 600 delnic za Narodni Dom. 41 slovenskih društev seje i podpisalo za Narodni Dom. Z resnim delom seje pri-' čelo v sredo ob ogromni udeležbi društvenih zastopnikov. Izvoljen je odbor direktorjev in potrjena so pravila. -Ako je imel še 'kdo kaj la, da slovenska zavedna društva- v Clevelandu niso zmožna' postavki Narodnega Doma, je poipohioma aginil tp dVom v sredo, 15. marca zvečer pari prvi delničarski seji za Narodni Ddim. Mi smo vedeli že nalprej, da develandski Slovenk, kadar se resno zavzamejo za (kako stvar, d'a jo tudi dokončajo. Brez razlike strank in prepričanj ste je sešlo v sredo zvečer 82 zastopnikov, ki represent irajo 41 elevelandskih slovenskih društev. Polagoma so prihajali. In oni, ki so bili n^jprviy so menili, da ne bo arma-V de zavednega delaVstva za njimi. Pa jie prišla ob pravem času. Dvorana se je natlačila do zadinjega (kotička z delegati. Vsa. dtuetva, ki so reprezenti-rana sedaj pri Narodnem Do-oibjednem takoj1 vpla-prvo potrebno svoto — denarja od podpisa-delnic, in dasi so društva skupno nekaj čez delnic, pa so nekatera dru-va plačala večjo svoto 'kot je zahtevano iz požrtvo-iln os t i in resnosti. Skoro tisoč dolarjiav hrani začasni blagajnik M!r. Frank Čeme. Društva zaiN&rodni Dom so inkor-poi'rana za $25.000, in treba je bik; na prvi delniški seji vplačati le $250, pa se je vplačalo skoro tisoč. Ko so vsa društva podpisala delnice in vplačala, se otvorila, in za predsednika delničarske seje je bil izbran M. (Petrovič, delegat društva Naprej, št. 5 SNPJ. Podpredsednik je vil Josip Ka-lan. tajnik pa Frank Hudover-nik. Inkorporatorji so predložili konvenciji ustavo za delniško družbo Slovenski Narodni TV,m. Pravila so se citata od torke do točke in delegat je >0 jihjz največjo resnostjo in paz-ijivosijo sprejeli z malimi spre-nyei>ibanit od točke do točke, jjvsod si bral zaupljivost, za-rest in ouit velikega trenutka, 'o -so se zbrali delegatje naj-•ije ameriško-slovenske Ibine, da postavijo za narod, t naš slovenski narod, stavbo spomin narodne delavnosti, delavske zavesti in p^žrtvoval f ti. Z'branr so'bili pač poslanci naroda, priprostega naroda, ki se pripravljeni žrtvovati -vse, Kadar se'gre v korist na-roefo. Brez ihruipa in šuma se je 'šilo zborovanje po*', veščim v* dn\om predsednika M. P«> ov*ča. In ko je bil^, ustava irejeta, se je vršila volitev dick" t rjev Slovenskega Narod-a Doma. Petnaj-it direktor-v je bilo treba izvol'n, in tiv U kandidatov ;e bilo po-avlienih. Malo težavna je di-!a volitev, toda nepričakovano o so dlellegatje opravili svo-dofcžnost. iZ veliko večino je izvoljenih sledečih petnajst direktorski odbor; Josip Žele, J. Pire, FrjmJk Černe, F. J. Kern, M. Pietrovič, sip iKalan, Frank Hudbver-I gospa iZofija Birk, Ignac •Frank Jakšič, Primož -j,'Mihael, Setnilkar, An-Kolar, Rudolf iPerdan, gos-Frances Lausdie. To so vseh slojev, trgovci in avci, skupaj združeni z eno izavestjo — za napredek ie, Ti direktorji izvoli-ecf sebe uradnike. Odlo-je bilo konečno, da se vr-Ijevanje konvencije v 21. marca ob pol osmiih v Grdinovi dvorani. Vsi so bili na prvem iziborovanju morajo na vsak način priti tudi na to sejo. Treba je njih podpisov. In treba Je določiti še marsikatero novo točko. Brtez izjeme morajo torej bitii vsiii delegatje navzoči prihodnji torek. Zapisnik, pravila, ustava in natančen opis te velevaene konvencije deve-landskih društvenih zastopnikov, pa prinesemo ob prvi 11-godni priliki. —Važno za one, Jki imajo zavarovane hiše in pohištvo. Cleveland je imel dosedaj precej nizke pristojbine za zavarovalnino hiš in pohištva. Te pristojbine se bodejo od' 1. aprila naprej spremenile, tako da bodejo enake vsem drugim v dfžavi Ohio. Zavarovalnina za pohištvo bo nekoliko -dražja, tod'a zavarovalnina hiš, ki se gradijo po "noviem gradbenem načrtuj bo nekoliko nižja, ker se ni bati ognja v modernih hišah, dočim pohištvo v stanovanju začne ikaj kmalu laihko goreti. Kdor ima že .sedaj zavarovano hišo ali pohištvo, plača stare cene, nove cenie se pa nanašajo na nove zavarovalne police. i—Sodniki Common Pleas sodni je <šo sklenili, da bodejo sami učili večerno šolo za ■državljane in sicer ob gotovih dnevih zvečer od' 7—9 ure. Pouk bo zastonj. Učifo se bo seveda samo angleško, poleg državljanskih pravil pa tudi zgodovina in način ameriška vlade. Pouk se začne 3. aprila. Učili bodejo sodniki Levine, Foran, Kennedy, nadalje White in Silbert. I—Clevielandski 'škof je kupil v sredo velik kos zemlje na Euclid ave. ki se razširja proti Wade park ave. do boulevards. Front meri 280 čevljev in siega 480 čevljev globoko. Škof je plačal za to zemljo en milijon dolarjev. Baje bo sezidal šlkof na tem zemljišču novo, krasno kaStedrak>, ki bo iz granita in veljala en milijon dolarjev. Sed*ajna katedrala stoji na E. 9tih St. in Superior ave. Svet, kjer stoji'sedaj škofijska cerkev je bil kupljen leta 1850, in so duhovni. zanj plačali'ter daj $10.000, danies pa ga bodo prodali za $1.500.000. —V Clevelandu se je ustanovili poseben sindikat bankirjev in faforikantov, ki išče primeren svet -mtiniji se 'bojijo, da ne zamudi vlada primernega trenutka, kakor ga je zgubila Italija, in silijo vlado, naj nemudoma napove vojsko. Na vsak način pa je gotovo, da bo uspeh pri Ver-chtnu odločil usodo rumunske armade. 1 Rumunci sovražni Nemcem. London, 15. marca. Iz Ode-sie se poroča: Brez dvoma je, da ima bitka' pred Verdtwiom velikanski upljiv na Rumunee. Ko izidejo večerni listi, ljudstvo kar plane na časopisje, in najmanjša francoska zmaga je proslavljeni! z marseljezo. Policija mora stražiti memški, av-strijslki in bulbar ski konizulait. Veliko začudenja je zbudilo tu*-di dejstvo, da se noben zastopnik nemškega kajzerja ni vde-ležil pogreba umrle kraljice Carmen Sylva. Kot se je sedaj dognalo, je (bil tza to odločen kajzerjev četrti sin, princ August Wilchelm, ki se nalha-ja pri armadi v Monastirju. Toda runtiunska vlada je odsvetovala, da bi prišel cesarjev sin v, Bukarešt k pogreb«', ker bi ga ljudstvo sovražno sprejelo. Francijo velja vojna $17.400.. 000 na dan. (Pariz, 15. marca'. Francoska vlada ima sedaj dnevnih stro-šikov ^a vojno 87.000.000 frankov ali $17.400.000. Vojska postaja vsak dan dražja. 'Odkar se je vojna začela in do konca letos je in bo potrošila francoska vlada ogromno svoto 47.000.000.000. fcrankov. Vojska je draga za nevtralce. London, 16. marca. Iz Haaga se poroča, da je nizozemska vlada zopeft dovolila 125.000.000 forintov za nadaljevanje oborožene sile na (Nizozemskem. Švicarska vlada je imela radi vojske do ko»nca februarija letos že $450.000.000 izvanned-nih izdatkov. Grki proti zaveznikom. Be roti n, 15. marca. Minister-ski predsednik Skoloudis se je izjavil, da Grška ne bo sprejela pogojev, katere ji 1 stavijo zavezniki. Zavezniki so namreč zahtevali, da se jim izroči po-polnp. kontrola grških železnic v severni Grški in Macedonijk Nadalje, da grška vlada umakne syojie vojaške čete iz Flori-ne in Kavala. Nadalje je grška vlada predložila zaveznikom račun za $IJ250.000 za škodo, ki so jo naredili nemški Zeippelini, ko so napadli Solun. Zaivezniki pa so odgovorili,, da bodejo plačali samo škodo, k' jo naredi1 njih armada, in me za škodo, ki jo povzročijo Nemci. Turki v Mesopotamiji. Atene, 16. marca. Glasom poročil iz Carigrada, je izdala turška vlada povelje, da se odpošlje skoro vsa armada, ki je sedaj v Traciji in v Srniyrni proti Rusom v • Mali Aziji in MlezopoHamiji. Toda turška armada ima pri tem velikanske težave, ker železniška zveza je tako slaba, da lahko akomodi^ ra samo štiri vlake na dan-Turšika vlada tudi premišljuje, ako bi odpoklica La armado iz Bagdada, ker ako Ruisi udarijojksiko. tedaj pre-na dva bil lah-Povelj-je bil v 'Carigrad-, on s svo-ivl), da poda- 1z iz Biltisa proti j trgajo turško 3 d)ela, katerih v ko posamezno nik trdnjave Erzer železju priipeijan % ker se mu očita, da-jo ne'zmiernostjo se je trdnjava Itako la. Tirpitz v BeroMn, 16. marca. Vrhovni poveljnik nemške mornarice, admiral von Tirpitz, ki je najbolj deloval za to, d'a nemški submarini brez miJtMtfJ napadajo vse trgovske ladrje in j-ith tor-pedirajo, je Odšel v pokoj. Admiral Tirpitz je največ odgovoren, da se je ra>zmerje med Ameriko in N'e-šali obkoliti francosko postojanko pri Bdtihiincourtu. Edino v središču se je N^r^rn .posrečilo napredovati za 200 sež-njev, toda takoj ko so nemške čete zasedle francoske postojanke so francoski 75cm topovi začeli bruhati1 tako silen o-genj na nemšlke čete, da niti najštevilmejša in najtiraibrejša armada sveta ne bi mogla prodreti naprej. Nemci so padali v vrstah in so bili pomandrani od njiJi tovarišev, ki so hiteli za njimi. Zgodaj zjutraj so Francozi osvojili nazaj vse postojanke, katere so jim INIem-ci vzeli. Rusi napredujejo. Petrograd, 16. marca. Iz Perzije so do&pela poročila, da rifc-skie čete čudovito hitro napredujejo po slabih potih v Perziji ter se hitro bližajo meji Mezopotamije. Pričakuje še v najkrajšem času, da se približajo ruske čete angleški posadki pri Kut-el-Amara, ki je oddaljena samo še kakih 60 milj. Angleške čete so osvojile mesto Solium v zapadnem Egiptu. Tturškie čete pri Kut-el-Amara so napadle angleške utrdbe, toda Turki so bili z aguibami odbiti. Bitke ob SočL| -, * Rim, 16. marca. Laški vojni urad je priolbčil sledečo novico: V Laigarina dolini je sovražnik napade! našie postojanke, toda poškodoval je le bližnje vasi. V Suganu dolini na Tirolskem je naša artileri-ja razpršila sovražnika in ga prisilila k umikanju. Ob reki Soči je ogromno deževje in megla ovirala naše napredovanje in artilerijsko akcijo, kljub temu' pa je naša infanterija priselila sovraižnika, da se je umaknil mted 5t. Mihe lom ir\ St. Martinom na Kraški planoti do Tržiča. Tu smo ujeli 5 častnikov, 54 mož in dve strojni puški. —Načelnik policije v Clevelandu in 700 ipož policijskega oddelka je pripraivljenifh -za boj v Mekisiki, kakor se je izjavil chief Rowe. Clevelandski policisti imajo posebne vežbe za vojno. Oglasili so se tbdi "veterani španske vo>ske" od leta 1898, da so pripravljeni za Mfe- 5000 mož je prekoračilo meksikansko mejo, da poišče bandita Villo in ga izroči pravici. Ko so Amerikanci prestopili mejo, so ban-ditje streljali na nje. Sedem vojakov ubitih prvi dan. Meksikan-ski vojni minister je prepovedal Amerikancem postaviti garnizge v Meksiki. Amerikanci bežijo iz Meksike. "Wilson je zbežal v Canado. El iPaso, Tex., 16. marca. Poročila, ki so dospela danes sem glasom šlpansikih listov, naiznanjajo, da je predsednik Wilson "zbežal" v Canado in da je Ibandit Villa zasedel države Texas in New Mexico ter da so vsi Amerikanci iz teh držiav zbežali. Tako špansko časopisje blufa ljudi v Meksiki, Ameriško vojaštvo v Meksiki. San Antonio, Tex., 116. marca. Ameriško vojaštvo je prekoračilo meksikaniskO mejo, in vojna proti Meksiki s« j*e zače* la. Včeraj opoldhe je 5000 a-meriških vojakov, infanterija in konjenica, pod poveTjsltvom genterala Pershinga odkorakala x Mekslko, in sicer iz mesta Columbus, N. Mex. Armadb spremlja 200 meksikanskih cowboysev. Dasi je vojni oddelek ozpiaftl' ito ekspedicijo kot samo "kaznovalno", pa se vendar zna pripetiti, da vsa Meksiko prime za orožje in se zoperstavi Ameriki. Kakšno povelje ima general. Pershing. Nekaj mlajših oddelkov armade je ostalo na ameriških tldh, da sledijo, kaJkor hitro db- " ar.mad'a, močna 15.000 mož prekoračila ameriško mejo. * meriška armada šteje danes 30.000 mož. iNaji se sedaj zgodi, meji vzdržujemo že štiri leta vo.ooo mož. Naj se sedaj zgodi, da ko imamo dovolj opraviti z Meksiko, dla se pojavi sovražnik na našem atlantskem ob-režjui in izkrca 500.000 dobro izurjenih mož, kaj menite, da jie -ameriška armada zmožna naredit mir? In naj se v istem času pojavi sovražnik na »Paclr fičnem dbrežju, pa je Amerika propadla. Zjedinjene države so izavzele od leta 1898 svtetovno moč in s tem so si naprtale tudi gotove obligacije, 'katerih pa ne morejo spol nit i, če nimajo dovolj zaslombe na armadi za seboj. Ameriški predsednik ne more pisati neprestano note, kadar se godi krivica Ame-rikamcem, pač pa je treba včasih tudi z oborožieno silo posredovani. Polkovnik Gkmn nikakor ni prepričan, da bi bfk ameriška dk špedicij a v Meksi ko kmalu končana. Amerikan-ce bo ta eikspedkija veljala mnogo denarja. Washington pričakuje poročil. Washington, 16. marca bijo povelje. Getveral Pershing Predsednik Wthon in njegov je šel v'Meksiko z armado z di- kabinet pričakaije poročil iz refktnjm poveljem, da ulovi Vila in njegove pristaše. Rauz-ven čte se ameriška vlada drugače ne premisli, bo Pershing s svojo armado ostal toliko časa v Meksiki, dokler ne ujame Villo. General iPershing je dobil polno moč operirati po svojem prepričanju in je odgovoren le generalu^ Funsttonu, vrhovnemu .poveljniku vseh čet na meksikanski meji. Meksikanci se pridružijo Amerikancem. •Prvotno se je ameriška vlada bala, da se bode meiksikan-ska armada uipirala ameriški armadi, ko slednja prekorači' mejo. Takoj ko je general Pershing 's svojim moštvom prekoračil mejo, se ntu je pridružilo 400 vojakov armade generala Carranze, katere uporablja Pershing kot za poizvedo-valce. General Pershing je vzel s seboj tudi šestnajst zrakoplovov. Villa bo izročen Carranzi. Washington, 16. mraca. Dočim se konečno še ni odločilo, kaj naredi ameriški armadni poveljnik z banditoin Villo, če ga ujame živega, vendar vlada v državnih krogih mnenje, da bo ameriška vlada razbojnika izročila začasnemu predsedniku meksikanske r»e-publike, Carranzi. Carranza je obljubil, da obsodr Villa takoj na smrt. Armadni častniki ,pa so mnenja, da se Villa živ ne bo podal in da se bjo raje boril do zadnjega kot da bi se podal Armerikancem. Živega ga A-merikanci skoro gotovo ne dobijo v oblast. 500.000 mož v Meksiko? Načelnik generalnega štaba vzhodnega department a ameriška armade, polkovnik Ed\vin Glienn, se je izjavil, da bo vzelo najmanj 5 let, predno Amerikanci? naredijo v Meksiki mir, in da 'bo Amerika potrebovala najmanj 500.000 vojakov, dokler upelje redtne razmere v iie-pu'bliki. Meksiko se nikakor ne strinja z ameriško ekspedicijo na meksikanskilb tlleh. Pomisli-i je treba samo, kaj bt rekli tkanci, Če br meksikanska čince. I Meksike, ko se je zvedelo, da so prve ameriške čete odkorakale preko meje. Cenzura sicer ni dopustila priobčiti čas m kraj prehoda ameriških čet v Meksiko, vendar se smatra, da bodejo časopisi obveščeni, kakor hitro spozna generalni štalb, da ni nobene nevarnosti vleč, če se priobči premikanje vojnih čet. Meksikanski banditje se ustavljajo. Kftigsville, Tex., 16. marca. Kakih 30 meksikanskih bandi-tov je streljalo na ameriške vojake pri 3arred'a mostu, katerega strašijo Amerikanci. Več kot sto strelov je bilo oddamih. Nihče ameriških vojakov ni bil ranjen. Most je stražilo 16 a-meriških vojakov. Amerikanci so odgovorili s streli, nakar so banditje 1 obelžali. Pri' fortu Brown so tudi Meksikanci napadli Amerikanflfr s streli, ki pa niso odgovarjali. To je prvi spopad ameriškim vojakov z meksikanskimi banditi in pristaši raznih meksikanskilh voditeljev. ^ Bojne ladije v Meksiko. San Diego, CaJ., 16. marca. Tri torpedovke in dvie križarki v tem pristanišču ste dtobili povelje, da nemudoma odplove-jo proti meksikanskemu prista-nikču Enseda, kjer nameravajo razme ladije izikrciti munici-jo za Villo. Ako bo potrebno bo ameriško brodovje blokiralo meksikansko obalo. Carranza je zadovoljen. Queretaro, Mex., 16. marca. Sem je dospel odgovor predsednika I Wilson a na zahtevo meksikanskega predsednika Carranze, v katerem odgovoru dovoljuje predsednik Wilson, da smejo meksikansike čete prekoračiti ameriško mejo, če zbežijo meksikanski zločinci iz Meksike v Ameriko. General Carranza je zadovoljen z ameriškim odgovorom in se je iz-pavil, da čuti globoko sožalje za ameriške žirtve meksikanskih banditov, in da bo njegova vlada poskusila vse, da pomaga Amerikancem prijeti zlo- 500.000 nabojev zaplenjenih. Douiglias, Ariz., 16. marca. Pol milijona nabojev za puške je bik> nocoj zaplenjenih od ameriških vojakov. Naboji bili namienjeni za generala as Cajes, vojaškega guvernerja provincije Sonora. 200.000 nabojev je dospelo v to mesto po tovoru in 300.000 po ekspre-su. Ameriški ufbežniki, ki so prišli sem iz Mieksike, pripovedujejo, dla so jih meksikan- • ski vojaki generala Carranza neprestano za sramovali spotoma. Novi rekruti za armado. Chicago, 16. marca. Kakor hitro se je dogmalo, da je kongres dovolil 20.000 nadaljnili vojakov za ameriško armado, so pričieli ljudje vretii na regru-tne postaje, jfo jiih potrdijo za vojake. Iiz mnogih krajev Pershing je dal po-vefjte za odhod opoldne včeraj. Vojaki morajo prodirati naprej kolikor mogoče hitro.' Radi tega niso vzeli s seboj mnogo prtl'jatge, ki se bo v posebnih avtomolbilih vozila za njimi. Prva točka, kjer se ustavijo, je kolonija mormon cev v 'Mekttiki, pri Casas Grandes, 85 milj od ameriške meje. Pohod v Meksiko se je pričel ob najiboljšem vremenu, ker vroča doba ne bo nastopila Je najmanj 6 nov ne, tudi studenci z dobro pitno vodo niso še posušeni. Pri Casas Grandts se nj kakih 500 Mormoncev, katere namerava Villa napasti, in zato 'hitijo ameriške čete tja. Ameriški vojaki napadeni. El Paso, Tex., 17. marca. Ko je ameriška armada stopila na mdksikansko ozemlja, so razni meksikanski banditi pričeli iz zaised'e streljati na vojake. Dasi poročilo ne pove natančno, vendar kot se tu tridi, je bilo šest ali siedem ameriških vojakov uistreljenilb. Banditje so bili pozneje ulovljeni. Prepoved Amerikancem. »Mleksikanski vojni minister, general Obregon, je poslal generalu Perahingu povelje, da amriška armada ne sme nikjer v iMeksiki naredliti garnizije. Ako ameriška armada to poskusi, pride do hudega spopada z meksikanskimi četami. —Svota prihrankov Cleve-landčanov v raznih bankaih je pomnožila tekom za< treh mesecev za $35.000.000. —Vodstvo armade Zjed. žav išče dobre kuharje. Pls jo $500 na leto in vsa zastonj. Prijaviti se je na re-grurtnem uradu. Pravijo, trebujejo kakih 300 —'Frank Perko trtek državljan IComon Pleas mm »i®*®«* V&mB.iV^fSpM ===== NAROČNINA: $2.301 Zo Ct+cftL po polti $3.00 $3.30 ] Tojamezna št*voda ali vzroka, da Ibi nas reslepili, ker so 'kri naše krvi, ali naj verjamemo onim, ki so nam stokrat že obljubili, pa nikdar še držali dbljube? Izbe-ra ni teška. So ljudje in zločinci, ki kričijo: Izdajte in prodajte celo-kupnost in neodvisnost hrvat-stva ft* ;,plovenstva., Ali se pa more jjrodajati in izdajati nekaj, č#sar nimamo? Kje je danes ta celokupnost lfi neodvisnost? Kadar bi ti kričači sami delali in zastavili vse, tudi življenje za svobodo in neodvisnost našega tfiaroda, tedaj ibi imeli pravico govoriti v imenu našega naroda. Toda ti ljudje navadno niti pri narodnih društvih niso, niti niso ničesar darovali za naš narod ali se zanj žrtvovali, pač pa so spr.e-1 " ogromne denarje od nem- in mažarskih naših sovraž- _^_______ nikov, da nas držijo v temi, to- j rej naj se takim ljudem vrja- Na Goriškem je pred nekaj me, da nam bo boljše po voj- dnevi tudi nastopila ?ima. Sneg pa je v nižjih legah hitro skop-nel. Na Krasu pomagajo vojaki kmetom pridno pri obdelovanju polja. četudi nam ne t>i ibilo ta-v Jugoslaviji, kakor govo-in pišemo, pa mislite, da pravila. Noben član društva ne more govoriti ato kaj povtenteti na seji, ne sme podpirati ali staviti predloga, atli društvo nagovoriti, ne da bi poprej doMl dovoljenje za to. Dobiti dovoljenje za govor, za defbato ali predlog, se pravi v start i in prositi pnedsednika za besedo. Brat vstane in reče: Gospod predsednik, prosim za besedo! Predsednik (mora takega brata videti, in poklicati po imenu ter .mu dorvoliti, da govori. Predsednik da besedo naj-prvo onemu, katerega glas je najprvo slišal1. In če se kdo pritoži, da je on prej pcpsil za be1-sedo, se mora stvar takoj odložiti in sicer z glasovanjem. Večina društva odloči, kdo trna jesedo prej dobiti, kadar se dve isitramki prepirate, da ste istočasno se oglasili k besedi. ri tem se ne sme debatirati, ampak samo glasovati. Glasovati se mora pa vselej najprvo za osebo onega, katerega je predsednik odločil, ida ima pr vo besedo. In če ta ne ddbi večine od društva, pride vpoštev njegov nasprotnik. Član, iki je sprožil kako raso-ucijo, ali stavil predlog ali podal poročilo kakega odbora, je opravičen prej kot kido drugi, da govori k predlogu, tudi če se oglasi kak dhigi član. Tudi cadar se debata o kakem pred-ognu zaključi, ima olan, ki je stavil predlog ali je po^I poročilo odbora, pravico, da govori zadnji kadar je naimneč že delbata zaključena, ima eta iravico še enkrat apelirati na članstvo. Nilhče mu ne more ubraniti, da ne bi govoril zadnji k predlogu. Predsednik ne more nikonvuir dati pravice, da govori, če je otični že enkrat 'govoril k pre-ftogu, in če -se oglasi kaka d ga oseba, ki še ni govorila. Kadarkoli kdo pretrga svoj govor, in izačne govoriti druga osie'ba, ne more prva oseba zo-pot pričeti z govorom, dasirav-no se v£asiiprej dal besedo. Tudi predsednik rte sme dovoliti, da kdo nadleguje govornika z vprašanji ali opazkami, siploh predsednik ne sme dovoliti, da se pk>h vrši kak nemir, kadar govori ka(k član. Kadar je stavljen kak predor in ipredno se začne debata o predlogu, tedaj ima pač vsa-«k> pravico staviti kako vprašanje k predlogu, in predsednik tako odloči, če je vprašanje na redu ali ne. Toda tako v,pra- mm_ k lnesedi. Noben gov«rtiilk ne sme v svojem govoru omeniti no/ben-osebe po imenu, pač pa se mora poMnževati takih izraizov kot n. pr. "zadnji, .govornik "moj predgovorriik", ali "nas za'slu'žni predisJednik", lahko označi osebo po mestu, kjer stanuje, itd. V kongresu n. pr nikdar ne bo govornik povedal imena svojega predgovor-nika, pač pa bo vselej rekiel: "The Gentleman from Ohio", aiii "The Gentleman from New York", t. j. označil bo ime svojega pre d govornika po državi h katere prihaja. Najbolje pa je, ako se reče: "Moj predgo-vornik." Nikdar ne smete -pnri nobeni seji smatrati debato za nekaj strankarskega a:lli nekaj sovražnega. iDIebaita je le za to na dnevnem rertlu, da se razjasni predlog in da se da članom do volj časa premisliti se, kako naj bi glasovali. Zatorej se ne sine nilhiče razllmrilti pri debati, me sme se rabiti nobeni/h žalji vili napadov, in medklici in žaljivimi govori nikakor niso do puščeni. Strogo fce pa mora raiz ločevati rnred delbato in javnim govorom. Debata je govor člana, ki hoče govoriti v prilog predloga ali pa govor člana, ki se ne strinja s predlogom in skuša navesti vzroke, zakaj ste predloga ne bi smek) sprejeti. Javni govor pa je govor človeka1, M hoče nekaj dopovedati ijudem, in pri javnem govoru so upravičeni medklici, 'ako predlsednfk dnygače ne ukrene. Vsaka opazka se mora strogo držati debate, osebna mišljenja, osebni napadi in osebna krlitika /predgovornika mora biti strogo zabranjena. Vsak član pa, ki je med debato opazil, da se govornik ne drži reda ali Igovori o čem drugem kot o predlogu, ima pravico vstati in reči': '.^Prosim predsednika, da 'pozove govornika k redu*!" Predsednik .potem reče dotičneimi članu-: "iProsim, povejte nam, zakaj je govornik izven reda!" In ko dotična oseba to razjasni, tedaj naznani predsednik ali je vprašanje ugodno a;li ne. Pač pa ima tak član pravico obrniti se na drušftvo, da ono takoj, brez debate, odloči, ali je predsednik pravilno ukrenil ali ne. Kadar se s«tavi vprašanje, tedaj mora igovornilk se vsesti in čakati, dokler se dotično vprašanje ne reši. iNoben član ne sinue govonilti o kakem predlogu, na katerega je stavljeno vprašanje, če je že poprej dvakrat govoril o dotičnem predlogu, raizven če 11111 celo društvo tako dovoli. t SMk ti......kii-a* Nekaj parlamentaričnih nasvetov. Priljubljen član pri društvu in dober govornik je tak, ki je navadno tih, toda kadar ima povedatli kaj novega in važnega, se dvigne, govori naravnost o predmetu, in ko je svoje povedal, molči. Tak govornik ne bo nikdar (brez potrebe napadi; 1. Nikdar se ne bo preveč ra jbudl, toda nikdar ne bo mrzel. Ni preveč napreden, toda ne bo pustil, da bi se kaka stvar zavlačevala. Tudi ne bo zahteval dober govornik, da se pravila natančno in dobesedno spolnujejo. Dober član in govornik ne bo nikdar motil seje s tem, da šepeta s svojim sosedam ali da bi prekinil govornika z medklicem. Dober govornik prosi za 'besedo, kadar vidi najbodlj ugodni čas, hitro pride na točko reda in olani ga takoj, ra'zittmejo, kaj hoče. Vedno je bolje govoriti v svobodbem du-h'n, kot' zakrknjeno, nazadnjaško, prepirljivo in nevoščljivo. Predsiednik naj se le redkokdaj udeleži debate. Mora pa biti strog, kar se tiče pravil, toda Iblag in miloben, kadar se obsoja člana. (Predsednik je vselej glava društva, in člani naj >ga vsel/ej ubogajo v vsem. Le redkokdaj se dolbi predsednik, 'ki ima sebične namene, večina je še vselej se skaizala kot najbolj ugodni čas, hitro pride Pomniti je treba članom tudii, ovsem istrinjam 7. njim, ker ve-ike vaižnosti je, da s-mo pevo-vodje složni med seboj, da eden drugemu pomaigamo. Vsak pe-vovodja i^ma nelkaj lepih pesmi], in Skupno v »zvezi bi se pokazala moč siloves/ke pesmi, zdru-ženilhi pevovodij in pevcev v krasnem napredku. Druga teškoča je zopet, da v kakix naselbini nameravajo ustanovit; pevski zbor. Dosti je moči, pa kaj pomagiajo prazne roke, nikamor se ne vedo obrniti, iai ravno pri tem bi zveza vse dielo veliko olajšala. V splošnem pa moramo računati, da ipotom Zveze postanejo vsi, ki iso bili in ki so pevci — aktivni člani, in bodočnost nam bo prinesla, da zaori siovensika pesem iz stotine grl: Slovan na dan, teptani narod, velikan! Drugim narodom po-(ažimo, da Slovenec živi! Zaveda se svoje dolžnosti, ponav-ja spomine mladinskih let v svobodni deželi, 'ker ga na rodni gnufcli ni smel in ni mogel. Veličanstvo ga je vklenilo v krempilje in gnalo v klavnico, n*amit domovino! Toda .ob istem času se prepoveduje peti na lastnih domačih slovenskih tleh, pesem: Lepa naša domovina!.. .Zatorej pa tukaj, esem do svoje veljave in stpo-štovanja. ' IP. Kogoj. revežlem kot Na službeni poti ga je dohl. tela smrt. Mariborski davčni eksekutor 44 letni Franc Ge-nent je pri sedanji draginji ja-ko slabo izhajal, kajti imel je ženo in pet otrok. V sled' stradanja je bil večkrat tako slab, da je omedlel. Ko je šel te dni po sluilbenem opravku proti novemu mostu Drave, se je naenkrat zgrudil na tla in je umrl. Obsojen slepar. Kakor smo iže poročal^ je foil v ptujski o-kolici aretovan na Ogrskem rojeni, a v Celje pristojni pleskar Anton Florjanz. Sleparil je ženske, češ, da je uradnik o-krajnega glavarstva in poizveduje, če so podpore prim«erne Tudi je obetal zvišanje podpor in za to jemal odi ljudi denar. Obsojen je bil na 6 mesecev jeoei Radi pomanjkanja premoga so zaprli graško vseučililško biblioteko. Knjižnica ostane tako dolgo zaprta, dokler se ne bo mogla dovolj zakuriti. Umrl je v Lebringu pri Gradcu narednik 26. domobranskega pešpolka Ferdinand Pemič, doma iz Št. Jurja Olb južni želez niici. Bil je zaveden Slovenec in .priljulbljen doma in pri vojakih. Prišedši po zimi z Galicije je 1x>lehal do zdaj. Zapušča žeino in otroka. Samomor. Pri svojem bratu posestniku IvanU Uršiču v sv. Jakobu pri iPliberku službujoči Franc Uršič se je zaradi' svoje neozdravljive bolezni vrgel pred osebni vlak, ki ga je takoj ubil. Pod orožje poklicani občinski predstojniki in svetovalci morajo, kakor smo že objavili, so nastopili svojo vojaško sluzjo dne 21. feforuarija. V smislu posebne naredbe domobranskega miniSterstva, bodo oproščeni le oni občinski predstojniki, ki so občinske posle dose-daj izključno sami vodili in ka-teriHil ne more nadomeščati za čas vojne kak član občinskega m. • se bodo »ko pomožno osobje nib okrajnih oblastnijah. Poraba primorskih begu za poljedelska dela. Z strani se je sporočilo, naj begunci s Primorskega li za poljedelska dela. Pfi pridejo v pošte v begunci,«ki nastanjeni izven Kranjske skupnih barakalh in ki dajo poljedelskemu stanu, morski begunci kmečkega Dalje na tretji strani. VARUJTE SVOJE LASE1 U8PE6NO, ZNANSTVENO ZDRAVLJENJE POPOLNOMA BREZPLAČNO ZA MO6KE IN ŽEN8KE. Alt vam lasi predčasno postajajo sivi? AH vam lipadajo laal? All so vam laal tubi ali maatnlT AH vas srbi glava ali Imate prhljad ? AH «te pleSastl, aH postajate plešasti? Ako trpite od katere gori navedene bolezni, potem ne Čakajte več, ker vsako odločanje je nevarno. Pdžlte nam takoj po našo lluetrorvano knjigo pod naslovom "RESNICA O LASEH," Knjiga Ima sledečo vsebino: Popte o laaeh; sestava las In temena, vzroki Izpadanja laa in plešavosti, j kako ee vsdriljo lasi lepi in sdrav lBpadamje las, brada ln brke. Prlinane zahvale od ozdravljenih ljudlj. / Brezplačno poskuianje zdravljenja. Bil vas hočemo prepričati o naših velikih stroških, da zdravilo "OALVA-CURA" ustavi lspadange las, odstrani , prhljaj in sflbečaost na glavi in pospešuje rast las. Ml vam pošljemo 11.00 vredni, lonček "Calvacura" šte*. 1. skupno • gori navedeno knjigo "Resnica o lasih", ako nam pošljete svoje Ime to lOo v srebru ali kah v pokritje poštne pošiljat v« Izreiite spodnji kupon in poAJIte ga takoj na: UNION LABORATORY, BOX M4» UNION, N. Y. Union Laboratory, Box 554, Union Priloženo pošiljam 10c za poštni in vas prosim, da ml pošljete f: vredni lonec "Calvacure" štev. 1. k or tudi vašo knjigo "Resnica o. alh", (Izrešite ta kupon in prlk ga pismu. - (Fri) * Iz stare domovine 15. febr. je umrl v dež. bolni Karel Golob, v starosti 69 et. Zvišanje oficirskih plaž po vojni. Iz Budimpešta poročajo, d*a piao "A Nap": Po vojni bo ena glavnih nalog parlamenta, zvišati plače oficirjev in, kalkot čujemo^ sta se obe vladi ie domenili, da bodo sedanje oficirske plače zvišali za 20 odstotkov. Dogovorjeno j« dalje,v da bodo do izvedlbe tega zvišanja z moško o-pravo in čevlji. Obleke, katere naročite pri meni, bodejo vedno narejene po najnovejši modi. Dobro delo in trpežno vam vedno garantiram, kajti dolgotrajna skušnja v tem poslu me je dovolj naučila. Rojakom se priporočam v obilen obisk. Naznanjam tudi, da sem dobil v zalogo spomladanske čevlje in vso drugo mojsko opravo. Pošiljam blago v staro domovino zanesljivo in točno. (34) FRANK GORNIK, slovenski krojač in trgovec z moško opravo. 6113 St. Clair ave. NAZNANILO. Slavnim slovenskim društvom naznajam, da imam na razpolago lepe prostore za veselice, izlete, piknike in druge zabave. Najemnina prostorov je $20. Pridite in zberite si dan, da ne bo prepozno. Se priporočan* v obilo naklonjenost. JOS. DRUGOVIC, stop 125 Nottingham, O. (33) ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ Vsakemu, kteri mi poš ♦ ♦ lje naslove svojih prija- ♦ ♦ teljev iin znancev živečih- ♦ ♦ v Ameriki, mu pošljem ♦ ♦ lep spomin. ap# + HEN. J. SCHNITZER, ♦ + BANKIR. ♦ ♦ 141 Washington St. ♦ + NEW YORK. + (SLOVENIAN MUTUAL BENEFIT ASSTi.)| Uatanavljena 13. i 1010. ▼ državi Ohio Takoj dobijo delo fantje, ki se hočejo naučiti dela za livarje ^Moulders". Začetna plača je $1.75 na dan. Vlprašajte pri Walworth ;Run Foundry Čo. 2488 W. 27th St. (32) Sedež: CLEVELAND, OHIO VRHOVNI URADNIKI: PREDSEDNIK: JOHN G ORNI«, 6105 JBT. CLAIR AVENUE. PODPREDSEDNIK: PIRflMO« KOGOJ, 3904 ST. CLAIR AVE. TAJNIIK: FRANK HUDOVERNIK, 1062 EAST 62nd ST. BLAGAJNIK: JERNEJ KNAU8, 1062 BAST «2nd STREET. VRH. ZDRAVNIK: J. M. S E Ll&iKAR, 6127 ST. CLAIR AVE. ODBOtRNIKI: Prank M. JAK8IC, 1203 Norwood Rd. Jo«. RUSS. 6712 Bonna ave. Frank ZORJC, 5909 Frosser ave. Frank CERNE, 6033 St. Clair ave. Anton GRDINA, 6127 St. Clair ave. Ignac SMUK, 1051 Addison Rd. Anton OST1R, 1168 E. 61st 8t. Sede vrhovnega odbora se vrtijo vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9.30 dopoldne v pisarni vrhovnega urada. Pisarna vrhovnega urada (1062 E. 62nd St drugo nadstropje, zadaj. Cuyahoga Telefon pripceton 1276 R. Vsi dopisi, druge uradne stvari ln denarne nakaznice, naj se pofiiljajo na ivrhovnega tajnika. Zverino glasilo; "CLEVBLANDSKA AMERIKA" FHAJVK. MU LEV NAZNANJA, DA DELUJE ZA THE RAY S. DUNHAM COMPANY 131st ST. AND MILES AVE. Naprodaj j« nekaj čei 1000 lotov, na katerih je meitni veda, kanali, tlaki, planirane ceate in lepa drevesa. MILES HARWARD PARK. Pridite knmmin •e pegovorimo. 1081 ADDISON ROAD. T*l. Ball CarfUld 4011 R Na isti način in z istimi aparati kot zdravijo v VELIKIH SANITORI-JIH V EVROPI 9. zj. de 4. pep. * 7. iveč. do S. zreč. 10. do 12 dop. ob nedeljah. VABILO Devinski grad. Italijani so torej pokončali t uidi idevimstki grad. Iz kakega vzroka neki? V gradu ni bilo nobenega človeka razven upravitelja, grad stoji tza fronto, -v bližini ni ni-kakih topov; zakaj so torej porušiti ta obmorski kras? Radovedni smo, se bo 'kaj zgražal d' Annunzfo radi potrmsen'ja de-vintskega graidu,. katerega dobro pozna, iker je bil tam .dlva-ikrat v goisteh, iko se je vračal iz "neodrešen^a" Trsta v Italijo. Grad je v svojem sedanjem stanu zidan okoli mogočnega stolpa, ki je iiz četrtega ali petega stoletja. Grad ima za sdbGj staro -zgodovino, te-m dolgih stoletij je pretrpel mnogo, bi«t raizdejan pa zopet sezidan in okoli njega je spletenih polno povesti in .pravljic. Okoli leta uoo je pri.šiel gra>d v last giospddbv Tybein, iz česar bi tuMi izvirala ime kraja, ta rod je izumrl leta 1399, na kar je dobila grad družina >Wal-see, (ki je kumria leta 1472. Ge-isar Friderik III. je podelil grad (družini Hoffer, (zadnji tega ro< nji9i v -otroci v popolno oskrlbo, odno sno, če se jim morejo preskrbeti posdbna bivališča. Zamena jarega Žita z ozimnim. V skd ministerske odredbe morajo vsi kmetovalci, fci imajho lepo jaro pšenico ali rž in Wi jo sicer oddali v mlin, od-daJCi isto zavodu za promet z žitom ob času vojne, dci jim bo vi zameno dal ozimno pšenico /in rž. Potrebna pojasnila da-/jejo županstva, oziroma mest-■L ni gospodarstveni ura4-■^Spomladansko obdelovanje ■ polja. 5. armadno #poveljstvo je ^ sporazumno z deželno vlado m odredilo sledeče: V posameiz-[ nih okrajnih glavarstvih — iz-L vzemši Kranj in Radovljica, ki sta v območju sosedne armade — se spomladansko posetev - kolikor možno pospeši s sode»-lovanjem županov, žetvenih komisij in sličnrh činiteljev. Vsakemu glavarstvu se dodeli 1 posetveni častnik, ki posredu-'§> je delitvi vojaštva z* obdet-( lovanje polja ter obvešča vojaško poveljstvo o poteku teh del. Delovanje posetvenega ča-I stnika mora "biti v vtednem stiku z žiupanstvi ter žetvenimi I komisijami- ter mora ibiti o vseh stvareh vsestransko o(bvešče/i in /poučen. Dobava vojaških delavskih moči ka'kor tudi potre-brtti'h voce se izvrši brezplačno; ^ «ijilh prdliranitev .skrbi ar-! ijnada. Vpoštevajoč okoliščine, Vie bodo tudi vojni v jetniki po-fc-abili za taka dela. Za Ljublja-Mno in okolico je določenih 4°° ■ konj, da se opravijo spomla-f danska posestvena in druga de- če bi se prebivalstvo brani-Mlo delati, ga je lahko z orožni- * štvom (k tdmu prisiliti, oziroma naj vas pomaga pri poljskem delu sosednje vasi. Poselbno je •t skrbeti za to, da se pnidelki po ' nej>otrebnem ne poškodujejo; ' vsalka kvar naj se naznani ar-i tnadtoamu poveljistvu, 'ki bo B proti kriv«u z vso strogostjo nastopilo. Kar manjka še se- • minskega žita, se ga bo dobilo 1 pri zavodu ali pa pri poljedelskem ministrstvu. Potrebno množino semenskega žita naj dožene posestvetii . častnik,* ki . % naj- predloži tozadevni izkaz 5. J armadnemu poveljstvu. Ker «e t bliža pomlad, je treba vse pri-1 prave povspesiti, da bo imel E,Oddaja volov za obdelovanje IBolja. 5- armadno poveljstvo nam^erava oldkUati prebivalstvu i ! večje število volov za oS)delo-1 vam jie pcJ(l|ja pod določenimi pogorji. Vofe, ki so sedaj v precej KsJ&bem stanju, tri (bilo takoj t/jrevzeti in jih zlasti sprva skrb-I l/o negovati ter jih zopet s svo-fjiUii sredstvi spraviti na noge. [Za nan.u'jnejso potrebo bi se do-■ bili tudi morda vtpreženi vozo- ALI ČAKATE? "Čakal bom, dokler me ne bo bolelo," pravijo nekateri, ki jih bolijo zobje. Ali vi čakate toliko časa, da pogori vaša hiša, namesto, da bi poprej vzeli zavarovalnino proti ognju? Kadar je vaš otrok bolan, ali.čakate, da umre, predno pokličete zdravnika? Ali čakate, da pride najhujši mraz v janu-ariju, predno kupite gorfko obleko ali suknjo? Nikar ne čakajte, dokler vas "ne boli". DR. F. L. KENNEDY, zobozdravnik. 5402 Superior ave. & E. 55th St?. -/Uradne ure: 9—12 dop. in i—5-30 pop. Ob pondeljkih, četrtkih in sdbotah zvečer. Vse delo garantirano. Zobe deremo brez bolečin. (35) Slovenec, star 23 let, želi dobiti delo pni kakem mizarskem kontrakterju. Izučen sem v starem kraju. Za naslov se zve v uedništvu. (32) KATEREGA PRIREDI DR. DANICA, it. 11. S.D.Z. y nedeljo 19. marca y J. Grdinovi dvorani OB POL a URI ZVEČER SPORED. x. Pozdrav predsednice. 2. Deklamacija. 3. Razni govori. 4. Skupna večerja. 5. Šaljiva poroka, po-sta i. t. d. 6. Ples in prosta zabava. Pri banketu in plesu sodeluj« orkester g. Frank ;Korče. Na banket pride g. /Peter Zgaga iz New Yorka, da bode zaljubljene parčke poročal, radi tega je razpisana nagrada, kateri možki bode največkrat poročen ddbi eno zlato iglo z zvezinim znakom, enako za žensko, ki bode največkrat poročena, zlato brošjco z zve-zinim znakom. Vstopnice k banketu se ddbijo pri sledečih: Primoži Kogoj, 3904 St. Clair ave,; John Gornik, 6025 St. Clair ave; France's Lausche, 61211 St. Clair ave; John Blatnik, 6304 St. Clair ave in pri Agnes Zalokar, 899 Addison Rd. John Grdina, 6025 St. Z a obilen obisk se priporoča Odbor. Trhierjievo vino je zanesljivo zdravilo pri revmatičnih bolečinah. puisitite, da postanejo te bolečine neznosne, pač pa ■se poslužite tega izvrstnega sredstva takoj. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60 centov. Pozor Slovenci in Hrvatje! (Naprodaj je lepo vrejena (kavarna, Hitro pridite in poglejte, ker si lahko naredite lep denar. Proda se radi bolezni žene, ne radi česa druzega. 5816 St. Clair ave. (33) Perica, ki 'bi jemala perilo na dom, se priporoča za obila naročila. Čisto in točno delo. Terezija Legat, 390 E. 165th St. Kaj je vzrok, da ste zgubili apctit? Mnogokrat se zgodi, da nam mahoma zgine apetit in da pe nam hrana celo studi. Zdi se kot bi narava hotela zmanjiati uživanje hrane, katere ne more prebaviti. Oslabljeni organi za prebavo ne morejo delovati in se branijo sprejeti hrano. Te kaže, da je treba organe pojačati, da opravljajo svoje delo brez truda. Mi želimo priporočiti <* Naprodaj imam dve novi hiši, vsaka za dve družini, jakto čedne in moderne hiše, na lepem prostoru. Objednem naznanjam cenjenim rojakom, da sprejemam vsa stavbena in kontrak-torska dela. FRANK OPASKAR, . 1106 E. 64th St. Rosedale 3595 R- (40 NAZNANILO. Cenjenim gospodinjam in dekletam uljudno naznanjamo, da imamo sedaj tudi dobro šiviljo, ki vam izdela obleke po vaši želji in po poljubnem kroju. Delo bo dobro, cene zmerne. Ker je trgovina na novo u-rejena smo si nabavili sedaj Veliko zalbgo, krasne vzorce volnenega blaga ter lepo iabero blaga za pomladansko sezono, Ker bo treba novih, lepih oblek za bližajoče se Velikonočne praznike, se vam nudi sedaj tepa prilika. Se priporočava TOMŠIČ & ŠTAMPFEL, 6129 St. Clair ave. Trinerjevo AmeričKo Štiri nenavadne brambe. Nobenih posojil direktorjem ali uradnikom. Skupna kontrola premoženja. Vsakdanje pre-gledanje knjig. Direktorji, ki dirigirajo. Jako malo bank deluje pod temi pravili. We Cleveland !Tru0t Company Euclid and Ea«t Ninth roortMS Branch**. ZAHVALA! GrenKo Vino Najtsrčneje se zahvaljujem vsem onim, Iki so stali v pomoč v bolezni in smrti ob postelji moje ljubljene soproge Ane, posebno ob zadnji uri, ko jo je neizprosna smrt iztrgala iz mojega naročja. Zlasti se pa zahvaljujem društvenim uradnicam dr, sv. Neže, spadajoče k W. C. O. F., ki so se jako veličastno izkazale prav sestrsko in jo spremile do groba. To mi ostane vedtao v spominu, in sem vsem hvaležen, posebno uradnicam. # Frank- Sadar, žalujoči soprog. Chicago, Illinois. Delo dobi mlad fant «v mesnici pri Frank Vesel, 4030 St. Claiir Avenue. (36) Dobrega krojaškega pomočnika za hlače in viestje potrebujem takoj., Gabriel Rus, krojač 3698 E. 78 St. (34) DELO! DELO! , Takoj dobijo delo dekleta 18 let stara ali več v tovarni pri strojih, po $1.50 na dan. Pridite pripravljene na delo. Lake Erie Iron Co. 915 E. 63*1 St sever-no od St. Clair ave. (32) Pozor! ■Slovensko podporno društvo Doslužencev naznanja, da. se vrši seja vsako prvo nedieljo v mesecu točno ob 9. uri dopoldne v Grdinovi divorani. Bratski .. Krainčič, tajmik, TRPEČE ŽEN8KE čitajte ptmno, katerega srno prejeli od Mre. Hermina Revak, 962 Lyon* Ave., K«o«as City, Kansas, kl pl&e: "Jaz priporočam Severov Regulator veem ženskam, kl trptyo. Jaz sem potrosila veliko denarja 1a zdravila, toda nI« ml nI pomagalo, dokler nisem poaku. sila Severov Regulator. Porabila aem ga dve steklenici to sem bila zdraiva. PedaJ ne bom nikdar brez njega." — Vse ženske M marale stori U kakor je etorila Mrs. Revak. Imeti M morale to sdravllo prt roki ter se s tem varovati bolezni, katere nadlegujejo njeni epol. Cena $1.00, v vseh lekarnah ali od nas. Piftite po na»o knjitico "Zdravje za ienake", katera se dobi Preklic! Spodaj podpisani preklicem, kar sem govoril proti g*. Antonu Ogrin, d'a je vse laž. (34) Ignac Kos?. Vsaka družina bi morala imeti vaelcj dobro sredstvo proti kaliju pri roki. bito TRINCRJEV "COUGH SEDATIVE", Iger ni nobenih strupenih primesi, kar morfin ali kloroform. Rabite ga prihJUu, hripavcti, bronhitis bolečinah v in t. d. Cena 25 in 50ct po poiti 35 fejgc. Dekleta, stara nad 18 let, dobijo talko; dobro in stalno delo v tovarni. $1.25 na dan za laihko dek>, $1.50 za dielo pri stroju. Lake Erie Iron Co. 915 E. 63. Na češkem vsein-ji je promoviral VABILO bo doma.' "Beži, Ivan, bi! Ti Se sam ne veš, kako te Fr. Svak. Droben dci je rosil nepreneho la, življenje na konec sveta. Če bi že res vse tinxgo pozabil, letnega ne bi go tovo rte. Zaradi Anice nera-d odejam, čeprav zaradi nje odha-v tujino, ,da bi tam žulje jih rcik spremenil v zlato, i z njim pridobim njo in si z > osrečim življenje. A ena set! se mi vedrno vzbuja več glasu o njem. Va so jga poDagoma pozabili in dva sta se ga s srčno hvaležnostjo vieidno spominjala in le največjim spoštovanjem govorila o mjem. Za mrtve sta bila razglašena Ruklbltf Skomina in Ivan Skomina, oba iz Gradišča pri Renčali. (Poročalo se jie, da jih je snežna plfiast podsiuila lansko zimo v Karpatih. Sedaj pa sta pi-* sala isvojin) starišem, da sta zdrava v ryiskem vjetništvu. • Ta veist je stariše seveda zelo-razjves elita. Vsi Jožeti in Pepce naj pridejo v SOBOTO ZVEČER DNE 18. MARCA k Jožetu Birku na 6006 St. Clair Ave. kjer bodo praznovali SVOJ GOD. Dober prigrizek in domača zabava je zagotovljena. Igrala bode izvrstaa godba. Se priporočam JOS. BIRK, 6006 St. Clair Ave. Cleveland, O. asa do se daj na sKjušnja trgovini na S t. Clair Asde. nam daje zmožnost, da postrežemo našim odjemalcem Kaj najboljše, posebno Kadar posiUamo VEJVAIl V STAHO DOMOVINO. _ Docim traja zadnje dve leti vojska v Evropi in vladajo nemirne razmere, kar je nekoliko zakasnelo točnost pošiljanja denarja, pa vam še vedno nudimo najboljšo priliko, da pošiljate denar skozi našo tvrdko v staro domovino. Za vsako izplačilo vam lahko dobimo potrdilo onega, ki je denar doma prejel. Cene na denarnem trgu se spreminjajo neprestano, toda naše cene za pošiljanje denarja so vedno najnižje. Poskusite enkrat poslati denar pri nas, in prepričani smo, da ostanete naš odjemalec. Mi smo v zvezi z državno poštno hranilnico na Dunaju in Budimpešti. Absolutno zagarantiran denar, da pride gotovo na svoje mesto. Potom poštne hranilnice dobijo vaši ljudje vaš denar, katerega jim pošljete. Mi želimo, da se poslužite našega urada, kadar hočete telefonirati, brzojaviti ali sploh pridite k nam, kadar imate kak trubel. Mi pošiljamo tudi blago v staro domovino. Imamo na razpolago najbolj moderne sanitarne dvorane za plese in društvene seje. Yo šil jamo denar na strani fVeta. Vrtna* Kupite a-VstrijsKe Krone po najnižji ceni. jVoi urad je odprt -O pr-Cem nadstropju ob nedeljah od 10:12, da Dam tudi %> nedeljo postrežemo. Schfoalb 6131 ST. CLAIR AVE. CLEyELAND, OHIO