z izobrazbo umiri info@slouih.org Bojan Brezigar o torkovi nesklepčnosti paritetneega odbora in o odloku o vidni dvojezičnosti ¿3 VS£ZIVLJ£NJSKO IZOBRAZ£VANJ£ programi po meri za posameznike in podjetja Primorski ČETRTEK, 22. JANUARJA 2009 Št. 18(19.417) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Rado Gruden Spor med Slovenijo in Hrvaško zaradi še ne v celoti določene meje med državama se iz dvostranskega vse bolj spreminja v »evropsko« vprašanje. To je mogoče sklepati po včerajšnjem pozivu zunanjepolitičnega odbora Evropskega parlamenta, naj Ljubljana in Zagreb spor rešita pred meddržavnim sodiščem v Haagu. Na ta način bi po mnenju odbora lahko prišlo do deblokade pristopnih pogajanj Hrvaške za članstvo v Evropski uniji. Ta so se zaustavila decembra lani, potem ko Slovenija ni dala soglasja za odprtje in zaprtje nekaterih poglavij v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU, ker je Zagreb v pogajanjih uporabljal dokumente, ki so prejudicirali drugačno mejo, kot je bila dogovorjena v načelih 25. junija 1991. Da se krepi evropski pritisk na Slovenijo in Hrvaško, je mogoče sklepati tudi iz včerajšnjega obiska evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna v Ljubljani, kjer je premierju Borutu Pahorju, predsedniku Danilu Turku in zunanjemu ministru Samuelu Žbogarju predstavil pobude, ki bi lahko po njegovem mnenju prispevale k rešitvi mejnega vprašanja. Kaj konkretno je Rehn predlagal, ni znano, očitno pa gre za poskus, da se skuša Ljubljano in Zagreb prepričati, da čim prej spet sedeta za skupno mizo in brez nepotrebnih velikih besed, ki so največkrat namenjene predvsem pomiritvi domače javnosti, najdeta način za tako rešitev spora, ki bi lahko zadovoljila obe strani. širitev eu Komisar Olli Rehn v Ljubljani LJUBLJANA, BRUSELJ - Evropski komisar Olli Rehn je mesec dni po slovenski blokadi Hrvaške v pristopnih pogajanjih z EU včeraj predstavil pobude za rešitev vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško. Odbor Evropskega parlamenta pa je sprejel poročilo o napredku Hrvaške na poti v EU, v katerem poziva k rešitvi tega spora pred sodiščem v Haagu. Rehn se je v Ljubljani sešel s slovenskim premierom Borutom Pahorjem, predsednikom Danilom Turkom in zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem. Na 2. strani dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € zda - Eden prvih ukrepov 44. ameriškega predsednika Obama že zamrznil sojenja v Guantanamu Lotil se je tudi reševanja gospodarske krize ter bližnjevzhodnega vprašanja Vojak na ameriškem oporišču v Guantanamu na Kubi postavlja uradno sliko novega ameriškega predsednika Baracka Obame na mesto slike odhajajočega predsednika Georgea Busha ansa WASHINGTON/GUANTANA-MO - Novi ameriški predsednik Barack Obama je prvi dan predsedniškega mandata imel pomembne delovne sestanke, na katerih se je lotil reševanja gospodarske krize ter varnostnih vprašanj. Najbolj je po svetu odmevala njegova prošnja vojaškim tožilcem v taborišču Guantanamo, naj za 120 dni prekinejo vse primere pred vojaškimi komisijami. Obama je včeraj poklical tudi vrsto bliž-njevzhodnih voditeljev, med njimi izraelskega premiera Olmerta in palestinskega predsednika Abasa, ter jim zagotovil, da se bo zavzemal za vzpostavitev trajnega miru v regiji. Na 13. strani Skupščina delničarjev Autovie Venete Na 4. strani Kakšna upanja vzbuja pri nas nastop ameriškega »prelomnega« predsednika Na 7. in 15. strani Katinara, čakajoč na odškodnino Na 8. strani V Gorici likovniki rušijo pregrade Na 16. strani rai - Afera Villari Razpuščena komisija za nadziranje RAI RIM - Predsednika senata in poslanske zbornice Renato Schifani in Gianfranco Fini sta včeraj razpustila parlamentarno komisijo za nadziranje RAI, da bi jo tako rešila iz slepe ulice, v katero je zabredla, potem ko je odstopila večina njenih članov zaradi sporne izvolitve predsednika. Predsednik komisije Riccardo Villa-ri, ki je doslej vztrajal na svojem mestu kljub številnim pozivom, naj odstopi, pa odločitve ni želel komentirati. Novo komisijo naj bi imenovali v kratkem, ta pa naj bi na mesto predsednika izvolila Sergia Zavolija. Na 6. strani zaščita - Pobuda slovenskih političnih in družbenih delavcev V Gorici snujejo enotno fronto za uveljavljanje vidne dvojezičnosti GORICA - Na Goriškem se snuje enotna fronta za uresničevanje vidne dvojezičnosti. SKGZ, SSO, slovenski javni upravitelji, pokrajinski in občinski svetniki, predsedniki rajonskih svetov ter predsednika konzult na goriški občini in pokrajini bodo skupaj pisali priporočeno pismo goriškemu županu Ettoreju Romoliju in prefektinji Ma-rii Augusti Marrosu v zvezi z vidno dvoje-zičnostjo in z uresničevanjem odloka predsednika deželnega sveta Renza Tonda. Hkrati bodo slovenski goriški občinski svetniki pripravili skupno resolucijo oz. svetniško vprašanje, s katerim bodo župana in njegov odbor opozorili na izvajanje zaščitnih norm, kar se tiče vidne dvojezičnosti. Na 14. strani 2 Četrtek, 22. januarja 2009 ALPE-JADRAN / slovenija - hrvaška - Obisk evropskega komisarja za širitev v Ljubljani Rehn prišel s pobudami za rešitev mejnega vprašanja Zunanje politični odbor EP državi pozval, naj spor rešita pred meddržavnim sodiščem v Haagu LJUBLJANA, BRUSELJ - Evropski komisar Olli Rehn je mesec dni po slovenski blokadi Hrvaške v pristopnih pogajanjih z EU včeraj predstavil pobude za rešitev vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško. Odbor Evropskega parlamenta pa je sprejel poročilo o napredku Hrvaške na poti v EU, v katerem poziva k rešitvi tega spora pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Rehn se je v Ljubljani najprej sešel s slovenskim premierom Borutom Pahorjem. Podrobnosti o svojih pobudah Rehn ni želel navesti. "O tem se moramo pogovoriti tudi s hrvaško stranjo," je pojasnil. Pahor je po pogovorih dejal, da bo Slovenija pobude, ki bi lahko vodile k rešitvi vprašanja meje, proučila, za kar pa potrebuje čas. "Razumemo, da je želja, da je ta čas razumno dolg, je pa vsekakor potreben za to, da se zavedamo vseh posledic, povezanih s tem," je dejal slovenski premier. "Državi hočemo vzpodbuditi, naj rešita vprašanje meje. Če obe strani menita, da bi lahko prišla prav kakršnakoli pomoč EU, je Evropska komisija pripravljena preučiti to možnost," pa je dejal Rehn. Pahor in Rehn sta se strinjala, da sta potrebni potrpežljivost in odločnost, da bosta Slovenija in Hrvaška lahko prišli do rešitve vprašanja meje, ki bo zadovoljiva za obe državi. Po besedah Pahorja je zdaj pravi čas za to, da se državi odločita dokončno urediti to vprašanje. Slovenski premier je sicer ponovil, da mora za nadaljevanje širitvenega procesa EU s Hrvaško, kar se tiče slovenske strani, priti do spremembe okoliščin, ki so slovenski politiki narekovale, da je izrazila zadržek glede odprtja in zaprtja pogajalskih poglavij Hrvaške v pristopnih pogajanjih z EU. Kot je dejal, je tudi v pogovorih z Reh-nom poudaril, da Ljubljana "svojega stališča ne bo spremenila, če se te okoliščine ne bodo spremenile". Pahor je evropskega komisarja seznanil, da ga je hrvaški kolega povabil na ogled rokometne tekme v Zagrebu in poudaril, da je dejstvo, da je Sanader po mesecu dni razmišljanj vendarle sprejel njegov predlog za srečanje, dobro, vendar "razsežnost problema, s katerim imamo opravka, ni tako majhna, da bi jo lahko rešili v navijaškem vzdušju kake športne prireditve". "To terja resen pogovor, resen razmislek o poteh, po katerih bomo lahko našli rešitve za to, da bomo dokončno uredili vprašanje, ki obremenjuje obe državi vse od njune ustanovitve," je pojasnil premier. Rehn se je nato ločeno sešel še s s predsednikom republike Danilom Türkom in zunanjim ministrom Samuelom Žbo-garjem. Kot so po srečanju sporočili iz urada predsednika republike, je Türk glede zapletov med Ljubljano in Zagrebom v pred-pristopnih pogajanjih Hrvaške za članstvo posebej poudaril pomen temeljitega razmisleka in naporov za vnovično vzpostavitev zaupanja, ki je potrebno za to, da bi probleme s Hrvaško uspešno rešili in tako prispevali k njenemu napredovanju v prizadevanjih na poti v EU. Zunanjepolitični odbor Evropskega parlamenta pa je včeraj sprejel poročilo o napredku Hrvaške na poti v EU. V njem je "pozdravil neformalni dogovor z dne 25. avgusta 2007 med predsednikoma hrvaške in slovenske vlade o reševanju spora glede vprašanja meje pred Meddržavnim sodiščem v Haagu ter obe strani pozval, naj ta dogovor spoštujeta". Odbor v poročilu poslanca Hannesa Swobode (PES) prav tako "globoko obžaluje, da so pristopna pogajanja že nekaj časa blokirana zaradi dvostranskih vprašanj. Takšna vprašanja ne bi smela biti ovira v pogajanjih," poudarja odbor in poziva hrvaško vlado in vlade sosednjih držav, naj hitro rešijo vsa svoja odprta vprašanja. Zasedanja odbora so se udeležili tudi trije slovenski poslanci v Evropskem parlamentu, Lojze Peterle (NSi/EPP), Jelko Kacin (LDS/ALDE) in Aurelio Juri (SD/PES). Peterle in Kacin sta glasovala za poročilo, Juri pa sploh ni glasoval. Za poročilo je sicer glasovala velika večina, 55 poslancev, dva sta bila proti, eden se je vzdržal. O pozivu k arbitraži je Peterle menil, da je "enostranski, ker določa, kar ni naloga parlamenta, torej nagovarja k arbitraži v Haagu, čeprav končna odločitev ni bila sprejeta". "To morata sprejeti obe strani in stvar je v procesu," je poudaril. Kacin pa je dejal, da je to "poziv, ki smo ga slišali že večkrat, a v tem trenutku ne gre za arbitražo, temveč za deblokado tega procesa in treba je najti način, ki bo hrvaški strani omogočil, da vse priloge dokumentov, ki tako ali drugače lahko prejudicirajo končen potek meje, izloči iz pogajalskega procesa". Poslanec Juri o poročilu o Hrvaški ni glasoval. "Nisem glasoval, ker jasno in javno ne soglašam s stališčem naše vlade v zvezi z zaustavitvijo pogajanj in sem se takrat odločil, da se institucionalno in aktivno s tem vprašanjem ne ukvarjam več," je pojasnil svojo odločitev. O poročilu odbora bodo evropski poslanci glasovali marca na plenarnem zasedanju in šele nato bo dokončno sprejeto. Poročilo ni zavezujoče, vendar ima, kot je v torek poudaril poslanec Peterle, "pomembno politično težo". (STA) II Evropski komisar Olli Rehn je prišel v Ljubljano s predlogi za rešitev mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško ansa ljubljana - Komisija DZ za narodni skupnosti Predlog za splošni zakon o javni rabi jezikov avtohtonih narodnih skupnosti LJUBLJANA - Komisija slovenskega Držav nega zbora za narodni skupnosti se je seznanila s pregledom zakonodaje o varstvu italijanske in madžarske narodne skupnosti. Sprejela je sklep, s katerim vladi priporoča, da naj v sodelovanju s poslancema italijanske in madžarske skupnosti pripravi predlog splošnega zakona o javni in uradni rabi jezikov avtohtonih narodnih skupnosti. Kot je uvodoma poudaril predsednik komisije Laszlo Goncz, organizacije avtohtonih narodnih skupnosti že nekaj časa opozarjajo na določene težave pri ohranjanju narodne identitete in maternega jezika ter razvoja skupnosti zaradi pomanjkljive ali vsebinsko nedorečene zakonodaje. "Na nekaterih področjih je stanje skrb zbujajoče, saj so veljavne zakonske določbe ali podzakonski akti neprimerni oziroma ne sledijo več aktualnim razmeram," je ocenil. Po njegovih besedah je zaradi tega resno ogroženo uresničevanje posebnih, z ustavo določenih pravic avtohtonih narodnih skupnosti ter delovanje narodnos- eurobarometer Slovenci med najbolj optimističnimi LJUBLJANA - Slovenci bolj pesimistično ocenjujejo trenutne gospodarske razmere in obete kot pred letom dni, ugotavlja poročilo Eurobarometra za Slovenijo. Kljub temu je 1006 anketiranih Slovencev stanje slovenskega, evropskega in svetovnega gospodarstva ocenilo bolje od povprečja EU, kaže raziskava, ki so jo izvedli oktobra in novembra lani. Delež Slovencev, ki so zadovoljni z življenjem, je v primerjavi z merjenjem pred šestimi meseci padel za štiri odstotne točke, vendar se Slovenci s 85-odstotnim deležem zadovoljnih s svojim življenjem uvrščajo nad evropsko povprečje (76 odstotkov). 52 odstotkov Slovencev ocenjuje gospodarski položaj Slovenije kot dober, 46 odstotkov pa kot slab. V povprečju evropski državljani ocenjujejo gospodarski položaj svoje države občutno slabše kot v Sloveniji. tnih organizacij in ustanov. Posebej pereč položaj je na področju gospodarske osnove avtohtonih narodnih skupnosti, ker sedanja pravna podlaga ni primerna sedanjemu času. Podpredsednik komisije in poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli je v razpravi opozoril na zakonodajo, ki ureja uporabo obeh manjšinskih jezikov. Kljub izrecni določbi slovenske ustave, se zakon na določenih področjih javnega in družbenega življenja po njegovem mnenju ne izvaja. To pomeni, da zakon ne omogoča enakovredne uveljavitve obeh manjšinskih jezikov, ker v preteklosti ni bilo politične volje, je poudaril in dodal, da komisija obravnava "še enkrat tisto, kar bi moralo biti že izvajano". Po drugi strani pa je Miro Petek (SDS) prepričan, da je lahko Slovenija zgled drugim državam v Evropi glede urejanja varstva manjšin, in se zavzel za spremembe, ki bodo šle v prid manjšinam. Z njim se je strinjal tudi Srečko Prijatelj (SNS). Po njegovem mnenju Slovenija vzorno izpolnjuje pravice manjšin. Zanikal je Battelli-jevo trditev o pomanjkanju politične volje v preteklosti, in opozoril, da ni za zmanjševanje pravic manjšinam. Po njegovem prepričanju je Slovenija dolžna zagotavljati pravice slovenski manjšini v Italiji. Franco Juri (Zares) je med drugim spomnil na zastopanost narodnih skupnosti v luči nove regionalizacije in pokrajinske zakonodaje. Ker nimamo strukturne regionalizacije, bo treba po njegovem poskrbeti, da bosta obe narodni skupnosti - italijanska in madžarska - enakomerno zastopani na narodnostno mešanem območju. Prepričan je, da je slovenska zakonodaja zgledno urejena v skladu z ustavo. So pa problemi, ki jih je treba identificirati in ugotoviti, kje se zakonske določbe ne izvajajo, je še poudaril Juri. Razpravi o položaju avtohtonih narodnih skupnosti sta se pridružila tudi Fla-vio Furlani iz Obalne samoupravne italijanske narodne skupnosti in Maurizio Tre-mul iz Italijanske unije. Oba sta izrazila željo po aktivnem sodelovanju pri nastajanju Roberto Battelli sprememb in dopolnitvah omenjene zakonodaje. Komisija predlaga vladi, da naj oblikuje posebno delovno skupino strokovnjakov, ki bi pripravila analizo stanja in potreb za oblikovanje omenjenega splošnega zakona o uresničevanju posebnih pravic avtohtonih narodnih skupnosti. Sprejeli pa so tudi sklep, da koordinacijo sestave delovne skupine prevzameta poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti v sodelovanju u Uradom RS za narodnosti ter z organizacijami obeh narodnih skupnosti. (STA) ilirska bistrica Po brodolomu jadrnice v Maroku pogrešajo Slovenko RABAT - Po brodolomu jadrnice ob obali Maroka pogrešajo šest Evropejcev, med njimi Slovenko. Jadrnica, ki je plula iz severnomaroškega pristanišča Larache proti Rabatu, se je v torek potopila blizu Kenitre, pogrešajo pa še državljane Nemčije, Danske in Avstrije. Jadrnico je v torek okoli pete ure naplavilo na obalo, potem ko se je najverjetneje zaradi silovitega vetra in visokih valov prevrnila. "Preteklo noč so nam sporočili, da se je ob maroški obali potopila jadrnica. Na njej je bilo sedem ljudi, od tega jih je šest pogrešanih," je potrdil tiskovni predstavnik nemškega zunanjega ministrstva. Rešila se je 19-letna Nemka, ki je priplavala do obale. Jadrnica z imenom Taube (golobica) je bila del nemškega projekta Migrobir-do, katerega cilj je skozi organizacijo potovanj z omenjeno jadrnico za mlade različnih narodnosti spodbujati medkulturno razumevanje. Zaradi vlomov na Šmartinski v Ljubljani in v Litiji skupno za 140.000 evrov škode LJUBLJANA - Neznani storilci so v noči na torek vlomili v poslovne prostore štirih podjetij na Šmartinski cesti v Ljubljani ter podjetja oškodovali za okoli 70.000 evrov. Iz prostorov enega izmed podjetij so odnesli gotovino, iz drugega poslovnega prostora pa nakit. V isti noči so neznanci vlomili tudi v prostore trgovine v Litiji. Iz trgovine so odnesli konfekcijske izdelke ter s tem podjetje prav tako oškodovali za 70.000 V Kropi v soboto smučarska prireditev v stari opremi KROPA - Klub »talesenih« (smučarjev) vabi v soboto na Gorenjsko, v Kropo, kjer bo 10. tekma Pokala koledni-ki. Prireditev se bo začela med 9.30 in 10. uro, ko bodo sprejeli smučarje v stari opremi. Ti se bodo v spremstvu godbe na pihala Gorje sprehodili po ulicah Krope, ob 11.30 pa se bo na travniku za gostilno Pri Jarmu začela tekma v spustu in skokih za moški in ženski pokal Svinjska glava. Po tekmi bo kosilo, razglasitev rezultatov in zabava ob zvokih ansambla Beneški fantje. Na tekmi bodo sodelovali starodobni smučarji iz društev Kanin (Bovec), Rovtarji (Škofja Loka),Torbarji (Postojna), Gora (Predmeja), Dilcarji (Bohinjska Bela), Veseli Savinjčani (Mozirje), Bloški smučarji (Bloke),Kamniške grče (Kamnik), Lok - Novaška smučka (Novaki) ter razni pozamezniki. Italijanski lovci skušali čez mejo prepeljati 21 kljunačev Z mednarodno konvencijo zaščitene ptice uplenili na Hrvaškem Italijanskim lovcem so zaplenili ustreljene zaščitene ptice ILIRSKA BISTRICA - Trije italijanski državljani, ki so jih cariniki 15. januarja ustavili na mejnem prehodu Starod, so v vozilu prevažali 21 mrtvih ptic kljunačev. Gre za zaščiteno vrsto ptic, uplenjene pa so bile na Lastovem na Hrvaškem. Potniki so carini na mejnem prehodu prijavili pse in orožje, carinik pa je pri pregledu opazil, da je obloga levega boka vozila kovičena. Kovice je odstranil in pod plastično oblo- go nad levim zadnjim kolesom odkril 21 mrtvih ptic. 50-letni voznik je imel tudi hrvaški dokument o poreklu divjačine, iz katerega je razvidno, da so bile ptice uplenjene na Lastovem. Zaščitene sloke ali kljunači so varovani s slovensko uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah in Bernsko konvencijo. Cariniki so ptice zasegli, zoper Italijana pa uvedli postopek o carinskem prekršku. / DEŽELA Četrtek, 22. januarja 2009 3 zaščitni zakon - Pogovor s predsednikom Bojanom Brezigarjem »Paritetni odbor skuša reševati probleme in ne proizvajati resolucij« »Morebitna razveljavitev Tondovega odloka ne bi peljala nikamor« TRST - Člana paritetnega odbora Damjan Paulin in Ivo Jevnikar (v odbor ju je predlagal SSO) sta, kot smo poročali, predsedniku Bojanu Brezigarju izročila dokument, v katerem zelo kritično ocenjujeta nedavni Tondov odlok o vidni dvojezičnosti. Brezigarja smo zato najprej vprašali za oceno tega dokumenta. »Spoštujem mnenja in ocene vseh članov paritetnega odbora. Delo odbora pa sem zastavil predvsem propoziti-vno. Mi dajemo predloge in pričakujemo, da jih institucije, katerim so namenjene, tudi upoštevajo.« Jih je predsednik FJK Renzo Tondo upošteval? Tokrat je prišlo do delnega odmika od predloga paritetnega odbora, v zvezi z občinami Trst, Špeter in Nabor-jet. Povedal sem že, da obžalujem, da je do tega prišlo. Nočem zagovarjati predsednika deželne vlade, vendar jemljem na znanje, da je on osvojil stališča občin, ki so sedaj nekoliko drugačna od stališč, ki so jih občine posredovale paritetnemu odboru na avdicijah septembra 2007. In kako rešiti ta problem? Mislim, da je veliko primerneje, da poiščemo način, da prepričamo te tri občinske uprave, naj potrdijo prejšnja stališča in potem tudi s predsednikom Dežele ne bo težav. Bojim se, da s protestnimi resolucijami ne bomo dosegli ničesar. Sam pa v paritetnem odboru vidim sredstvo, ki ga ima manjšina za reševanje problemov in ne za proizvajanje protestnih resolucij. Če gledamo vsebino tega dokumenta vidimo, da očita predsedniku FJK prekoračitev pristojnosti in kršenje zaščitnega zakona. Kaj pravite o tem? Treba je upoštevati, da je 10. člen zakona dokaj nedorečen. Lahko bi ga tolmačili tako, da bi vse uprave, ki k njemu pristopijo, morale, poleg dvojezičnih napisov, imeti tudi dvojezičen papir, žige in dvojezičen napis na praporu. Večina občin je jasno povedala, da zaenkrat praporov ne bodo spreminjale, so pa pripravljene namestiti dvojezične napise. Kaj pa stališče tržaškega župana Roberta Dipiazze? Tržaški župan je to pripravljenost omejil na table ob začetku in koncu vasi. To smo sedaj dosegli, to piše črno na belem in zakon ne dopušča poti nazaj. Če realno gledam na stanje in upoštevam tudi, kakšne so politične večine na občini, na deželi in v državi, se bojim, da je edina alternativa, da ne bi dobili nič. Bojan Brezigar To bi bil tudi rezultat morebitne razveljavitve Tondovega dekreta. Če kdo želi po tej poti, naj izvoli. Ne verjamem, da se bo večina paritetnega odbora izrekla za kaj takega. Odloku predsednika Tonda bodo sledili drugi odloki o vidni dvoje-zičnosti. Kako in kaj misli pri tem ukrepati paritetni odbor? Paritetni odbor mora o tem še odločati. Mislim, da bo treba najprej preveriti, ali je mogoče odlok dopolniti glede prvega seznama krajevnih uprav. Kaj imate v mislih? Mislim na občine Trst, Naborjet in Špeter, pa tudi na videmsko pokrajino, ki je tokrat izpadla. Sam se bom v prihodnjih tednih pogovoril s predstavniki teh ustanov, kajti jasno je, da dvoje-zičnosti ne moremo vsiljevati od zgoraj. V demokraciji to ne deluje, ustvarjajo se škodljive napetosti. Kaj je treba torej narediti? Prepričljivi moramo biti in tem predstavnikom dopovedati, da je priznavanje jezikovne in kulturne raznolikosti tudi in morda predvsem njihov interes. Poleg tega bomo morali postopek nadaljevati z ustanovami, ki na ozemlju, ki ga je nekako zarisal Tondov odlok, zagotavljajo javne storitve: prevoze, elektriko, pošto, itn. Skratka, dela bo kar nekaj. Paulin in Jevnikar pravita, da se nekatere odsotnosti v odboru prepogosto ponavljajo in kažejo na malomaren odnos nekaterih do javnih institucij. Kako komentirate to njuno izjavo? Sam zagotovo ne uporabljam takih izrazov. Dejstvo je, da je člen zakona, ki določa sestavo in delovanje paritetnega odbora, nedorečen. V čem nedorečen? Člani paritetnega odbora ne prejemajo nikakršnega nadomestila, niti skromne sejnine, delodajalci pa jim niso dolžni zagotoviti ustreznega prostega časa. Celo nekatere javne ustanove, na primer tržaška univerza, kjer sta zaposlena dva člana odbora, trdijo, da svojim uslužbencem niso dolžne zagotoviti prostega časa za udeležbo na sejah odbora. Pri sestavljanju paritetnega odbora je bila velika pozornost namenjena političnim ravnovesjem, manjša pa vprašanju, ali bodo predlagani člani res lahko nemoteno delovali v odboru. Gre torej za objektivne zadržke? Tako je. Gre za zadržke, ki niso politične narave, kot se je to dogajalo v prvi zasedbi paritetnega odbora, in jih nikakor ne moremo označiti za malomarnost. Mislim, da je taka ocena žaljiva in jo zato odklanjam. S.T. špeter - Drevi Zadnji večer Beneških kulturnih dni ŠPETER - Danes zvečer (pričetek ob 18.30) bo v občinski dvorani v Špe-tru na sporedu še zadnji niz predavanj v okviru ciklusa »Beneški kulturni dnevi«, ki jih pod pokroviteljstvom Občine Špeter prireja Inštitut za slovensko kulturo. Po literaturi, razvoju jezika, dvo-jezičnosti in identiteti bo na zadnjem srečanju na vrsti trženje jezika in njegova vloga pri razvoju turizma in gospodarstva nasploh ter uveljavljanje in uporaba manjšinskih jezikov. O tem bodo spregovorili predsednica KD Roza-janski dum Luigia Negro, Marco Stol-fo z Glavne direkcije za šolstvo, kulturo, šport in mir Dežele FJK ter Massimo Duca in Franco Finco z Deželne agencije za furlanski jezik. Kot nam je povedala ena izmed organizatork letošnjih Beneških kulturnih dni slavistka Živa Gruden, je ideja, da bi v Špetru spregovorili o tej temi, nastala po posvetu o turizmu, ki je bil septembra lani v Reziji ob 25-letni-ci Rozajanskega duma. (NM) špeter - Odprtje jutri v Beneški galeriji Na odprtje razstave organizatorji vabijo tudi z dvojezično zgibanko Fotografska razstava o izseljenstvu Pripravila jo je Zveza Slovencev po svetu - Predstavili bodo tudi raziskavo Alekseja Kalca o izseljevanju Benečanov v ZDA ŠPETER - Zveza Slovencev po svetu, ki ima svoj sedež v Čedadu in združuje vse izseljence, tudi bivše, iz tržaške, goriške in videmske pokrajine in je zanje nenadomestljiva vez z drugimi zdomci in z rojstnim krajem, je v okviru praznovanj ob lanski 40-letnici delovanja (ustanovili so jo leta 1968 v švicarskem mestu Orve) pripravila fotografsko in dokumentarno razstavo o izseljenstvu iz Nadiških dolin ter zanimivo raziskavo o izseljenstvu Benečanov v ZDA v prvih štiridesetih letih prejšnjega stoletja. Razstavo »Odplavljanje na celine -izseljenstvo iz Nadiških dolin v družinskih fotografskih arhivih« bodo odprli jutri ob 18.30 v Beneški galeriji v Špetru. Gradivo zanjo je v poldrugem letu zbral Študijski center Nediža, fotografije pa so prispevali sami izseljenci iz Švice, Kanade, ZDA in drugih držav. Posnetki pričajo o življenju beneških izseljencev od začetka tridesetih let prejšnjega stoletja do današnjih dni, še posebno v obdobju gospodarskega razcveta. Na uradni otvoritvi razstave bodo predvajali tudi nekaj amaterskih filmskih posnetkov krajev, kamor so se izselili Benečani, ki so zapustili rojstni kraj. Jutri pa bodo uradno predstavili tudi izsledke raziskave profesorja na Univerzi v Kopru in raziskovalca Narodne in študijske knjižnice v Trstu Alekseja Kalca o izseljenstvu iz Nadiških dolin v Združene države Amerike v prvih štiridesetih letih prejšnjega stoletja. Tja se je namreč izselilo več kot 2000 Benečanov, njihovi podatki pa so zapisani v registrih na otoku Ellis Island. Rezultate raziskave je Kalc objavil tudi v dvojezični publikaciji, ki nosi enak naslov kot razstava, dostopni pa so tudi preko posebnega računalniškega programa. Pri Zvezi Slovencev po svetu upajo, kot nam je povedal njen predstavnik Renzo Mattelig, da bo to le prvi korak k trajnemu zbiranju materiala o slovenskih izseljencih. S pomočjo omenjenega programa bo lahko vsak Benečan našel podatke o svojih prednikih, ki so se izselili, podatki pa bodo dostopni tudi na novi spletni strani zveze, ki bo pripravljena čez nekaj mesecev. Razstava bo na ogled v špetrski Beneški galeriji do 1. marca ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure in od 15.30 do 18.30. Po dogovoru s predstavniki Zveze Slovencev po svetu (tel. 0432 732231, e-mail slovenciposvetu@spin.it) ali Študijskega centra Nediža (e-mail in-fo@nediza.org) je ogled možen tudi ob drugih terminih. (T.G.) trst - Na Prefekturi tradicionalni sprejem konzularnega zbora »Konzuli so zelo dragoceni« Gostitelj je bil prefekt in vladni komisar Balsamo, na srečanju tudi Tondo in Dipiazza Konzularni zbor Furlanije-Julijske krajine je bil včeraj gost tržaškega prefekta Giovannija Balsama kroma TRST - »Konzularni predstavniki pomenijo veliko bogastvo za Trst in za Furlanijo-Julijsko krajino.« Predsednik Dežele Renzo Tondo je tako komentiral včerajšnji tradicionalni sprejem konzulov oziroma konzularnih zastopnikov, ki so akreditirani pri nas. Gostitelj srečanja je bil prefekt in vladni komisar za FJK Giovanni Balsamo, med udeleženci je bil - poleg Tonda - tudi tržaški župan Roberto Dipiazza. Slovenski generalni konzulat je zastopal Božidar Humar. Na Tržaškem je trenutno okoli štirideset poklicnih in častnih predstavnikov tujih držav, v imenu katerih je včeraj na Prefekturi spregovoril Enrico Samer, častni turški konzul. Medtem ko je Balsamo izpostavil mednarodno poslanstvo Trsta in naših krajev, je Tondo omenil sedanjo hudo ekonomsko krizo ter izpostavil vlogo konzulov pri gospodarskem sodelovanju med našimi kraji ter državami, ki jih le-ti zastopajo. 4 Četrtek, 22. januarja 2009 GOSPODARSTVO avtoceste - Skupščina delničarjev koncesionarne družbe za avtocesto A4 Autovie Venete za novo konvencijo z družbo Anas Predsednik Santuz zahteva odškodnino za izključitev iz upravljanja obvoznice v Mestrah TRST - Delničarji družbe Autovie Venete, koncesionarke avtoceste A4 Be-netke-Trst, ki so se včeraj zbrali na skupščini v Trstu, so soglasno odobrili pooblastilo predsedniku družbe Giorgiu Santu-zu, da izpogaja spremembo konvencije med avtocestno družbo in državnim cestnim podjetjem Anas. Kot je povedal Santuz v svojem nagovoru delničarjem, je potrebno konvencijo prilagoditi glede na vsebino odločbe, s katero je bil Renzo Tondo imenovan za izrednega komisarja gradnje tretjega voznega pasu na avtocesti A4. Med spremembami, ki jih je treba sprejeti po nujni metodi, je Santuz ponovil točke, ki jih je navedel Tondo: revizija časovnega programa, revizija osebja družbe Autovie Venete in revizija finančnega načrta za vzpostavitev novega finančnega ravnovesja. Pri tem je treba po Santuzovih besedah zagotoviti ohranitev 6,48-odstot-nega notranjega donosa za delničarje. Pogovori s predstavniki Anasa bodo stekli v prihodnjih dneh, pri Autovie Venete pa upajo, da bo prišlo do podpisa nove konvencije in finančnega načrta še pred iztekom januarja. Delničarji, ki so med drugim sklenili znižanje plačila podpredsedniku družbe od dosedanjih 30.000 na 10.000 evrov bruto, so nato odobrili predlog večinskega delničarja Friulie (86-odstotni lastniški delež) o novem pravilniku za hčerinske družbe finančnega holdinga, torej tudi za Autovie Venete. Pravilnik predvideva, da bo vodstvo Friulie imelo popolno strateško kontrolo nad vsemi hčerinskimi družbami. Kot omenjeno, želi uprava konce-sionarske družbe zagotoviti svojim delničarjem 6,48-odstotno obrestovanje investiranega kapitala, za kar računa na mešanico ukrepov. V prvi vrsti na zmanjšanje stroškov, na morebitno prodajo netemelj-nih dejavnosti, na ustrezno politiko dividend, na prihranke zaradi padanja cene denarja in na koncu tudi na prilagoditev tarifne politike. Ravno okrog te zadnje točke se je razvila razprava s podjetjem Anas. Predsednik Santuz je delničarjem pojasnil tudi pozitivne učinke, ki jih bo za promet po avtocesti imelo odprtje obvoznice v Mestrah, predvidene za 8. februar. Po njegovi oceni se bo promet razredčil oziroma bo postal bolj tekoč, vendar Autovie Venete, ki so bile izključene iz upravljanja te prometnice, zahtevajo od Anasa kompenzacijo za okrog deset milijonov evrov letne izgube. Če Anas te zahteve ne bo sprejel, koncesionarska družba ne bo umaknila priziva na deželno upravno sodišče, je opozoril Santuz. Avtocesta A4 Benetke-Trst ni samo zelo prometna, ampak tudi nevarna arhiv fjk - Zagotovilo odbornikov Rosolenove in Riccardija Dežela bo posegla v Rimu za delavce v tržaškem pristanišču TRST - Dežela Furlanija-Julijska krajina bo od ministrstva za infrastrukture zahtevala anticipacijo dopolnilne blagajne za delavce tržaške družbe pristaniških delavcev, ki gre v prostovoljno likvidacijo, in drugih zadrug oziroma podjetij, ki delujejo v tržaškem pristanišču. Odločitev je bila sprejeta včeraj na sestanku med pristojnima deželnima odbornikoma Alessio Rosolen in Riccardom Riccardijem ter predsednikom Pristaniške oblasti Claudiom Bonicolli-jem. Kot je v tiskovni noti sporočila deželna uprava, Dežela s tem potrjuje svojo zavezo, da pomaga delavcem v tržaškem pristanišču v tem trenutku krize, ko je dela iz dneva v dan manj. Že v prihodnjih dneh bo odbornik za transport in infrastrukture Riccardi posegel pri rimskem ministrstvu za anticipacijo dopolnilne blagajne, deželni odbor pa bo nato zbral podatke o krizi pristaniškega de- la in na njihovi osnovi skupaj s Pristaniško oblastjo sprožil ustrezne postopke. Kot je povedala odbornica za delo Rosolenova, gre za programe tečajev stalnega poklicnega izobraževanja, ki jih je vzpostavila deželna uprava s sredstvi Evropske unije. Alessia Rosolen je tudi povedala, da v zvezi z delavci zadrug prav te dni čakajo iz Rima novice o financiranju socialnih blažilcev, ki v redni zakonodaji niso predvideni. Dodala je, da je bil pristaniški zadružni sektor že vključen v protokol, ki ga je Dežela konec lanskega decembra podpisala s sindikalnimi in delodajalskimi organizacijami. »Tem delavcem želimo posvetiti pozornost tudi v okviru sporazuma o izrednih socialnih blažilcih, o katerih bomo v začetku prihodnjega tedna razpravljali s sindikati in delodajalci, sporazum pa nato podpisali z vlado,« je poudarila odbornica. Drugačen je položaj glede raz- glasitve kriznega stanja na področju transporta, za katerega je po besedah Rosolenove potrebno analizirati podatke , ki bodo zbrani na sestankih v prihodnjih tednih. Deželna uprava želi ukrepati tudi zvezi z gospodarsko krizo nasploh. Predsednik Dežele Renzo Ton-do je na to temo za 4. februar v Vidmu sklical razpravljalsko omizje, za katerega je povabil organizacije delodajalcev, sindikate in lokalne institucije. Srečanje bo služilo za analizo učinkov mednarodne finančno-go-spodarske krize in instrumentov, ki bi jih kazalo uporabiti v Furlaniji-Julij-ski krajini. Cilj zasedanja pa bo določitev načinov stalnega monitoringa razmer v deželi in vzpostavitve specifičnih instrumentov, poleg državnih, za pomoč podjetjem in družinam v težavah. Posebna pozornost bo posvečena tudi morebitnim ukrepom, ki bi postavili osnovo za novo relansiranje deželnega gospodarstva. slovenija - Na trgu mobilnih telekomunikacij Mobitel med sto najmočnejšimi blagovnimi znamkami na svetu LJUBLJANA - Slovenski Mobitel se po vrednosti svoje blagovne znamke uvršča med sto najmočnejših blagovnih znamk na področju mobilnih telekomunikacij. Najmočnejša znamka je China Mobile, sledita pa Vodafone in ameriška Verizon. Mobitel je kot edini slovenski operater v svetovni razvrstitvi blagovnih znamk s področja mobilnih telekomunikacij zasedel 72. mesto, je pokazala raziskava revije Mobile Communications International, ki se ukvarja s spremljanjem in razvojem mobilnih telekomunikacij na svetovni ravni. Vodilno mesto zaseda kitajska blagovna znamka China Mobile, sledijo pa britanski Vodafone, ameriški Verizon (Verizon Communications) in AT&T, nemška blagovna znamka T-Mobile (Deutsche Telekom), Orange (France Telecom), japonska znamka NTT DoCoMo, prav tako japonska KDDI (KDDI Corporation), Moviestar (španska Telefonica) in Sprint (ameriški Sprint Nexel). V Sloveniji pa je med znamkami široke porabe v letu 2008 prvo mesto na trgu zasedla blagovna znamka Barcaffe, sledita ji Milka in Barilla. Med prvimi desetimi je najti štiri znamke slovenskih proizvajalcev, poleg Barcaffeja še Laško, Alpsko mleko in Paloma. Slednja ostaja tudi med prvimi desetimi znamkami v regiji. Kot so sporočili iz družbe Valicon, ki je raziskavo izvedla,se je znamka Barcaffe tako znova povzpela na prvo mesto, ki ga je zasedala vse od leta 2005. Tako je v drugi polovici lanskega leta pridobila tisto, kar ji je manjkalo v prvi polovici leta, ko jo je s tega položaja izpodrinila Milka. Milka že tradicionalno zaseda drugo mesto, tretje pa pripada znamki Barilla, ki ji je preboj med prve tri znamke prvič uspel v drugi polovici leta 2007 in od takrat uspešno zadržuje visok položaj na lestvici. Znamka Orbit je nazadovala, izgubila je dve mesti in se uvrstila na peto. Na račun padca moči znamke Orbit je pridobila znamka Aquafresh in pristala na četrtem mestu. Sledijo tri znamke široke porabe slovenskih proizvajalcev, in sicer Laško pivo, Alpsko mleko in Paloma (toaletni papir). Znamka Palome je s kategorijo papirnatih robčkov sicer najmočnejša slovenska znamka v regiji nekdanje Jugoslavije. Znamka Gillette (britvice) je na osmem mestu lestvice najmočnejših znamk v Sloveniji, deseto mesto pa pripada znamki Rio Mare. Na prvih 20 mestih lestvice moči znamk v Sloveniji je najti sedem znamk slovenskih proizvajalcev. Slovenski trg dobrin široke porabe je sicer domačim znamkam precej nenaklonjen in z vsakim merjenjem se njihov položaj poslabšuje. Najbolj sta nazadovali znamki Fruc in Gorenjka: Fruc je pristal na 11. mestu, Go-renjka pa na 18. mestu lestvice najmočnejših slovenskih znamk na slovenskem trgu široke porabe. Prvo mesto v tej kategoriji že kar tradicionalno zaseda Bar-caffe, sledita pa znamki Laško in Alpsko mleko. Četrto mesto zaseda Paloma toaletni papir, na šesto mesto se je uvrstila Radenska, sledijo pa ji Poli, Paloma robčki, Argeta in Perutnina Ptuj. V regiji nekdanje Jugoslavije se je v letu 2008 prvič zgodilo, da je Coca Cola presegla znamko Milka. Sledijo jima znamke Orbit, Lenor, Gillette, Cedevita, Vegeta, Nivea (krema za obraz), Paloma (robčki) in Ariel. (STA) EVRO 1,2910 $ -0,15 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 21. januarja 2009 valute evro (povprečni tečaj) 21.01. 20.01. ameriški dolar japonski jen 1,2910 116,11 8 8276 1,3182 116,90 8,8422 kitajski juan ruski rubel mniickn nmiia 42,4185 63 5300 43,1160 63,5380 MlUlJjlVa 1 ULJIJa danska krona hritancU ti int 7,4507 09386 7,4509 09311 L/1 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\Q 1/^ 10,7680 9,0555 10,7870 9 1200 1 1UI VCJIVCI IVI Ul ]0 češka krona cvifarclf i Tran« 27,584 1,4764 27,708 1 4812 JVIV-CIIJM iicniiv estonska krona maHTarcK i tArint 15,6466 284,58 15,6466 283,55 11 iaui£.cii JM IUI II I L poljski zlot 4,3465 1 6345 4,3435 1 6364 Kol IGUJM UUIGI avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,9937 1,9558 1,9662 1 9558 ICV romunski lev II1y\\/ckI litac 4,3148 3,4528 4,3050 3,4528 IILUVJM I I LCli latvijski lats hr^7i ICKI rpa 0,7028 3,0597 0,7035 3,0500 UIOLIIIJM itrcii islandska krona ti lira 290,00 2 1455 290,00 2 1768 LUI jIVCI lil o hrvaška kuna 7,4200 7,4106 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 21. januarja 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,3526 1125 1558 184 LIBOR (EUR) 2,95 2,307 2,391 2,48 LIBOR (CHF) 0,3 0,5416 0,683 0,985 EURIBOR (EUR) 1,974 2,31 2,39 2,47 ZLATO (999,99 %%) za kg 20.991,90 € -78,79 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 21. januarja 2009 energenti Prispevki za avtomobilski pogon na plin TRST - Od 2. januarja so spet na voljo spodbujevalniki za preusmeritev avtomobilskega pogona z bencina oziroma dizla na utekočinjeni propan ali metan. Spodbujevalnike je mogoče naročiti na spletni strani konzorcija Ecogas pod geslom »Incentivi MSE 2009«. Pravico do prispevkov imajo fizične in pravne osebe, ki svoje vozilo preuredijo oziroma preusmerijo na plinski pogon pri mehaniku, ki je pristopil k tej iniciativi. Za preusmeritev vozila na propan je predvideno 350 evrov, na metan pa 500 evrov prispevka. Ministrstvo za gospodarski razvoj je dalo v ta namen za leto 2009 na voljo skupni sklad v višini 102 milijona evrov, vozila, ki so lahko deležna prispevka, pa so M1 za prevoz oseb z do največ osem sedeži poleg voznikovega, in N1 za prevoz blaga z največjo možno maso 3,5 tone. Avtomobili lahko sodijo v kateri koli razred Euro, prispevkov pa so deležni tudi lastniki novih avtomobilov, ki so že opremljeni s plinskim pogonom, a jih za to ni homologiziral proizvajalec. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,03 -3,91 -0,73 KRKA 52,00 23,92 -3,81 -3,82 MERCATOR 161,63 279,94 -2,24 -2,00 TELEKOM SLOVENIJE 121,44 -2,13 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 27,18 DELO PRODAJA 26,50 -1,88 +1,92 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR 9,52 -0,31 KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 46,00 12,40 -2,97 SAVA 238,24 -5,38 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 76,50 17,01 -1,92 -3,02 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 21. januarja 2009 -2,°7 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATLANTIA ATLANTIA 1,310 5,545 -0,23 -2,12 +0,08 BANCO POPOLARE 4,24 +3,28 -3,50 BCA POP MILANO 3,800 0,960 +1,33 -3,03 ENEL ENI 4,29 -1,55 -2,93 FIAT 4,45 +0,68 GENERALI 16,89 -1,86 INTESA SAN PAOLO 2,16 -5,26 -6,80 LUXOTT1CA 11,01 3,76 -2,91 -5,46 MEDIOBANCA 7,46 -0,07 -2,75 PIRELLI e C 0,243 9,675 -2,87 +3,92 SAIPEM 11,46 4,042 -0,17 -0,61 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA 4,270 1,059 +0,65 -2,40 TENARIS TERNA 7,56 2,430 -0,46 -0,82 TISCALI 0,4950 9,580 -8,59 +0,00 UNICREDIT 1,33 -0,67 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 44,07 $ +1,19 IZBRANI BORZNI INDEKSI 21. januarja 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.828,52 891,28 -2,69 -3,01 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS, 1.787,98 973,63 +1,55 FIRS, Banjaluka 1.559,60 499,08 +0,87 SRX, Beograd 226,51 2.070,46 -2,76 -0,30 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 9.467,32 2.166,64 +2,06 -0,01 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 8.174,50 1.175,74 +2,84 +3,44 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 832,24 822,61 4.261,15 4.059,88 4.059,88 +3,36 -4,30 +0,50 -0,77 CAC 40, Pariz 2.905,57 1.612,69 -0,67 -0,66 PX, Praga EUROSTOXX 50 EUROSTOXX 50 784,4 2.188,43 -1,81 -0,56 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 7.901,64 1.704,52 12.583,63 1.985,02 8.779,17 -2,03 -1,09 -2,90 -0,45 -3,53 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 22. januarja 2009 5 GLOSA »Grehi« Georgea Williama Busha Jo2e Pirjevec Pogledal sem na Google, koliko zadetkov ima Barack Obama. Ima jih 89.300.000. Za primerjavo naj povem, da jih ima Jezus Kristus - vsaj na angleški spletni strani - 25.600.000. Kljub temu razkoraku, moram reči, da v Obami ne vidim Odrešenika. Zaenkrat ima v mojih očeh predvsem tri lastnosti; da je črn, da je inteligenten in da je izobražen. Kar je seveda za predsednika ZDA že veliko. V tej glosi nočem slaviti Obame, temveč se hočem posloviti od George W. Busha in nanizati nekaj misli o njem. Kakor je zapisal pred kratkim lanski Nobelov nagrajenec za ekonomijo Paul Krug-man, ni namreč mogoče kar tako postaviti ad acta njegovo predsednikovanje in nanj pozabiti. ZDA še vedno stavijo na svojo "voditeljsko" vlogo v svetu, če sem prav razumel govor, ki ga je imel Obama ob svoji umestitvi. Pri tem pa je je treba Američanom iskreno povedati, da so to vlogo zapravili s številnimi napačnimi potezami v obdobju po drugi svetovni vojni, najbolj pa v zadnjih osmih letih z administracijo Georgea W. Busha. Če naj začnem z naštevanjem grehov, ki so si jih naprtili, naj navedem v prvi vrsti Guantanamo, Abu Ghraib, druge podobne zapore in taborišča v Iraku in Afganistanu, kakor tudi tajne zapore CIA, raztresene po vsem svetu. S tem, da so v njih kršili temeljna pravila civilizacije in mednarodnega prava, kakor jih je človeštvo oblikovalo v tisočletjih, s tem, da so uvedli metode mučenja, kakor jih ne poznamo od inkvizicije dalje, so zdrsnili na raven totalitarnih diktatur prejšnjega stoletja (nacizem, komunizem, stalinizem) in barbarskih režimov Afrike, Azije in Južne Amerike. S tem da so se prav tisti, ki so bili v politiki prvi glasniki razsvetljenstva, odpovedali idejam dostojanstva in pravic vsakega človeka, tudi sovražnika, so zagrešili tako veliko krivdo, da se od nje ne bodo mogli odkupiti brez temeljitega spraševanja vesti, obračuna s preteklostjo, obsodbe krivcev (začenši s samim G.W.Bushem) in plačila odškodnine prizadetim. Pa tudi če bodo vse to storili, se madeža, ki so si ga prizadejali, ne bodo mogli rešiti. Ostal bo v zgodovini, kakor ostajajo v njej Hitlerjevi lagerji in Stalinovi gulagi. Še huje, ker so se Guantanamo, Abu Ghraib in zapori CIA zgodili v okviru demokratičnega sistema, so dokazali, da ni družbene ureditve, ki nas lahko obvaruje pred grozoto. Zaradi njihovih dejanj je bil celo pojem demokracije hudo prizadet. Ali naj nadaljujem z naštevanjem "grehov" G.W.Busha? Proti zgornjemu so vsi ostali manjšega kalibra, pa čeprav so ogromni. Pomislimo samo na vojno proti Iraku, slonečo na laži, da je treba obvarovati ZDA in "svobodni svet" pred "orožjem masovnega uničenja", ki naj bi ga imel Sadam Husein. V resnici so orožje masovnega izničenja uporabili Američani sami proti iraškemu prebivalstvu, če pomislimo na stotisoče človeških življenj, izgubljenih zaradi njihove invazije v zadnjih letih. Zaradi slepega podpiranja Izraela je poleg tega Bushova administracija ustvarila v Palestini brezizhodno situacijo, saj vlada v Tel Avivu sistematično udejanja njeno prakso, po kateri je tistemu, ki ima moč, vse dovoljeno. Prišli smo do stopnje, v kateri je OZN prav tako brez ugleda in vpliva, kot je bilo Društvo narodov pred drugo svetovno vojno zaradi svoje nesposobnosti, da zaustavi Hitlerja in Mussolinija. To so katastrofalne posledice Busheve osemletke v zunanji politiki. V notranji so prav tako hude, če samo pomislimo na razširjeno korupcijo ameriške družbe, predvsem pa na ekonomski krah razbrzdanega kapitalizma, kateremu smo priče in katerega žrtve smo v zadnjih mesecih. V svojem poslovilnem govoru je G. W. Bush dejal, da se lahko pohvali z dvema dosežkoma: uvedel je demokracijo v Iraku in v Afganistanu. Gre seveda za trditev, ki nima nobene podlage v resničnosti, in ki bi je sploh ne omenjal, če bi mi ne dovoljevala, da sklenem svoj zapis z naslednjo ugotovitvijo: edina zasluga G. W. Bus-ha je ta, da ni popolnoma uničil ameriške demokracije. Toda zdelal jo je temeljito. VREME OB KONCU TEDNA Korenitega izboljšanja v kratkem ni pričakovati Darko Bradassi Glavni dogodek vremenskega poslabšanja v zadnjih dneh so bile nedvomno zelo obilne padavine v Karnijskih Alpah in predalpah. Na Pian-cavallu je samo v torek padlo 280 milimetrov dežja, kar pomeni 280 litrov vode na kvadratni meter, na Zoncolanu (na posnetku) pa je zapadel meter (98 cm) novega snega. Snežna odeja na Zoncolanu je zdaj skupaj debela 243 cm. Na Pian-cavallu je včeraj padlo še 80 milimetrov dežja, skupna vsota dvodnevnih padavin je bila 360 milimetrov, oz. 360 litrov vode na kvadratni meter. Zadnjič je na Piancavallu tako močno deževalo leta 2006, in sicer 15. septembra, ko je v enem samem dnevu padlo kar 350 milimetrov dežja. Ti podatki so povod za dve razmišljanji. V prvi vrsti gre poudariti, kako so naše gore izpostavljene določenim vrstam vremenskega poslabšanja, v drugi pa, kako predvsem v zadnjih letih prihajajo vse bolj do izraza klimatološke razlike nekaterih zimskošportnih središč v naši deželi. Kar se tiče prve ugotovitve, dobro vemo, kakšne vremenske razmere povzročajo največja poslabšanja v naših gorah. Za Karnijske Alpe je to prehod izrazitega ciklonskega območja, predvsem pa okrepljen jugovzhodni veter. Glavnina padavin in vlažnega zraka se z jugovzhodnikom pomakne do vznožja Alp, kjer se začenja prisilno vzpenjati. Tam se kopičijo vlaga in padavine, zaradi dvigovanja zraka, ki se pri tem ohlaja, stalno nastajajo novi oblaki in padavine. Celoten pojav se navadno konča, ko jugovzhodni veter zamre in se ciklon odmakne. Zato so v naših gorskih predelih obilne padavine vse prej kot redek pojav, seveda pa le ob omenjenih tipologijah vremena. Druga klimatološka ugotovitev pa nas opozarja, da postaja Piancavallo zaradi svoje najbolj izpostavljene in najbližje lege Sredozemlju, kar se tiče snega postop- no manj zanesljiv. Če pogledate na zemljevid, boste kmalu ugotovili, da je Piancavallo ravno na robu Alp. Razlika med tema dvema turističnima krajema je v zadnjem poslabšanju izrazito prišla do izraza. V enem je padlo meter snega, v drugem pa 360 litrov vode. Še dobro, da na Pianca-vallu ni snežilo. Drugače bi razmere lahko postale res zelo nevarne. Navadno 1 milimeter dežja pomeni 1 cm snega ali malo manj. Izračunajte kar sami, upoštevajte pa tudi, da je trenutno snežna odeja že itak visoka več kot 140 cm. To nam le potrjuje izjemnost včerajšnjih padavin. Glavnina poslabšanja je za nami, vendar v prihodnjih dneh ne pričakujemo korenitejših izboljšanj. Prevladovalo bo negotovo vreme z oblačnostjo in občasnimi rahlimi padavinami, do večjega poslabšanja pa bo prišlo v soboto popoldne, ko bo naše kraje dosegla vremenska fronta. Danes in jutri bo povečini spremenljivo do pretežno oblačno, občasno bodo možne rahle padavine. Meja sneženja bo nad okrog 1000 m. V soboto bo pretežno oblačno, predvsem v popoldanskih urah in večernih urah se bodo pojavljale zmerne do močne padavine, ki bodo v nedeljo dopoldne oslabele in ponehale. V nedeljo popoldne se bo vreme vsaj delno izboljšalo. odprta tribuna Obračun, in namesto zaključka, poziv k splošni umirjenosti Vsestransko krizni trenutek, ki ga živimo, navdaja tudi našo družbo s splošno pesimističnimi mislimi in zaključki. Gospodarska kriza stiska svoje klešče na krajevnem, vsedržavnem in svetovnem nivoju, pa tudi politično gledano ne moremo prezreti dejstva, da tradicionalno nenaklonjene sile vladajo v Rimu, na Deželi, pa tudi občini Trst, Gorica, Čedad, Špeter, Rezija, Trbiž in še bi lahko naštevali. Ob vstopu v novo leto se nam v mislih drug za drugim krojijo načrti ali vsaj upanja in istočasno sežemo z mislijo nazaj v obračun leta, ki je za nami. Če se omejim na delovanje Dežele, pade v oči nedavna razprava okoli finančnega zakona, ki je trajala kar štiri dni, na zadnji dan pa skoraj neprekinjeno od 11. ure dopoldne pa vse do 6. ure dneva kasneje. V tem času so se odločitve pletle in razpletale v največji zmedi. Ta se je prenesla tudi v javno mnenje, saj večini medijev ni uspelo prenesti raznolikosti stališč. Prav tako moram samokritično ugotoviti, da tudi kot opozicijske sile nismo znali učinkovito posredovati sporočilo o vsebinah naših predlogov in o razlogih, zaradi katerih smo se nekaterim ključnim izbiram vladajoče desnosredinske uprave odločno zoperstavili. Levosredinska opozicija je pripravila na tisoče popravkov, ki bi razpravo lahko zavlekli vse do Dneva emigranta. To je Tondovo večino naposled prisililo v zdravo poganjanje, s katerim smo kot opozicija, kljub številčni podrejenosti, vendarle dosegli kar nekaj izboljšav v zakonu, ki ureja deželno finančno politiko. Glede Slovencev gre posebej poudariti, da je Dežela v postavke na osnovi zaščitnega zakona namenila iste vsote, ki jih je leto prej Illyjeva uprava. Vprašanje finančnih dotacij vezano na dogovore, ki potekajo na osi Ljubljana-Trst-Rim. Neokrnjena postavka v deželnem proračunu pa naj bo vsaj žarek upanja. Glede »narodnih« domov v Trstu in Gorici žal ostajajo stvari še nedorečene. Obveza prejšnje uprave je bila načelne, torej zgolj politične narave, ki bi se nedvomno uresničila v primeru Il-lyjeve zmage. V dolgi proračunski noči sem v dogovoru s pristojno odbornico Savinovo dosegel, da je sedanja uprava osvojila vsaj obvezo, da vprašanja domov in zlasti tistega v Trstu, kjer je potreben načrt za obnovo, ne bo prepustila poza- bi. Na tej bilki moramo sedaj graditi novo strategijo, ki bo v danih pogojih gotovo različna od dosedanje. Nadalje sem predstavil in dosegel sprejetje dnevnega reda, ki ga je podpisal tudi načelnik skupine Sredinske unije UDC, s katerim se deželna uprava obvezuje, da bo razvijala posebne programe in evidentirala finančne podpore za kmetijska podjetja v evropsko zaščitenih conah Sic-Zps. Vprašanje je močno občuteno zlasti na tržaškem in goriškem Krasu, kar vedo povedati predvsem mladi in uspešni kmetijski podjetniki. V tem kontekstu ni zanemarljiv niti izredni finančni prispevek za delovanje Agrarne skupnosti, se pravi organizacije, ki združuje in koordinira jusarske in srenjske odbore. Pozitivno gre oceniti tudi finančno postavko, zaradi katere bo Občina Špeter prejela 100.000 evrov za stroške, ki so vezani na dvojezično šolo in na telovadnico. Nekaj se premika glede vzpostavitve vidljivosti slovenskih programov Rai v Benečiji, kjer ne smemo izgubiti prvega, že leta 2005 nakazanega prispevka v višini 50.000 evro. To je bitka teh tednov in od njenega razpleta v marsičem odvisi bodočnost celotnega načrta, ki za vodstvo Rai velja petkrat navedeno vsoto. Glede preustroja šolske mreže naj nas bodri okvirno zagotovilo deželnega odbornika Molinara, da bo upoštevana specifika slovenskih šol in goratih področij. V prihodnjih mesecih bo prišlo do uresničitve še nekaterih posegov v korist nekaterih slovenskih organizacij, za katere bi bilo sedaj pre-rano razpravljati. Zgornji seznam seveda ni popoln. Želel pa sem nanizati nekaj stvarnih primerov, ki kažejo, da je za vsak dosežek potrebno vložiti neverjetne energije in potrpežljivo pletenje stikov z vsemi akterji, trenutno v desno-sredinski večini. Vloženi trud običajno še zdaleč ni sorazmeren s končnimi rezultati. Namesto zaključka pa predlog. Ob prehodu v novo leto so tudi naši mediji objavili obračune, ki so jih podali tako politični predstavniki kot organizacije civilne družbe. Če izluščimo neko stalnico, je to gotovo negativno sporočilo, da se v naši skupnosti krha enotnost v trenutku, ko pa bi jo še najbolj potrebovali. Večkrat so se ponavljale izjave, da ni pogojev ne za skupno organizacijo civilne družbe in tudi ne za skupno stranko. S tega naj bi sledilo, da gre pač vsak po svoje in na terenu, pred veliko bitko, zbere vse sile, ki jih premore. Izid »bitke« pa bi lahko že sedaj napovedali: poražena bi bila slovenska narodna skupnost v Italiji. Ko se omenja Programska konferenca ne sprejmem stališča, da gre za preteklo in zapadlo pobudo, da gre za zaključke, ki spadajo v košaro za smeti. Programski konferenci sem sledil v prvi osebi kot organizator in vem, da so njene smernice in njeni zaključki v marsičem aktualni in še vedno uresničljivi. Prav tako že vsaj desetletje poslušam zgodbo o neučinkovitosti nekdanjega enotnega oz. skupnega zastopstva. Kaj pa smo dobili potem? Vsak je šel po svoje in še dobro, da sta bili krovni organizaciji, ki sta tu pa tam, pa čeprav brez pravih pristojnosti in uradne legitimacije, v mejah mogočega krili neko jasno in zaznavno vrzel. Imejmo pred seboj potrebo naše skupnosti, da se poenoti. Poenoti, ne razvodeni. Ni (še) pogojev za eno samo zbirno stranko? Potem pa obudimo neko obliko skupnega zastopstva, se pravi omizja, h kateremu so vabljeni slovenski zastopniki iz vseh strank. Naj bo to zbor vseh izvoljenih predstavnikov, od rajonov do parlamenta. In poskusimo povabiti zraven tudi tiste, ki se prepoznavajo v desni sredini. Zakaj? Odgovor je v prvem odstavku mojega zapisa. Jaz sem pripravljen. Ni (še) pogojev za eno samo krovno organizacijo civilne družbe? Nadaljujmo z ustvarjanjem trenutkov vedno rednejšega skupnega sestajanja in odločanja organov obeh organizacij, tako kot je bilo nakazano za časa Programske konference. Prvo delo naj bo pregled njenih zaključkov in njihova posodobitev, saj je od takrat minilo več kot pet let. Vztrajajmo, torej, na poti dogovarjanja. Ne zapuščajmo omizij, ne bojkotirajmo sestankov, ki jih prirejajo drugi, ne odklanjajmo predlogov samo zato, ker niso naši, bodimo spoštljivo pozorni do predlogov in razlogov »drugega«. Ponoči je vsaka krava črna. Nesporno je, da je noč. Ne prepuščajmo pa naših ljudi, da še naprej sami tavajo v temi. Predvsem pa ne zavajaj-mo jih v grozljiv občutek, da noči ne bo konec.... Igor Gabrovec, deželni svetnik SSk v svetniški skupini DS PISMA UREDNIŠTVU Zahvala in čestitke Tanji V sovodenjski občini, točneje na Peči, sta živela - se opravičujemo - živita, gospod Jožko in gospa Ani. Mož in žena, ki sta zelo priljubljena občana in lahko bi rekli stebra Š.K.D. Vipava. Resnično sta priljubljena pri vseh, in kar je še bolj pomembno, sta zaljubljena eden v drugega, kot sta bila v mladih letih, ko se jima je lata 1969, točneje 22. januarja, rodila punčka. Že kot čisto majhna je pokazala močan značaj. Rasla je in ni bila nikoli mirna. Tekala in skakala je cel dan, zato sta jo starša peljala na ko-talkališče. Tam je na kolescih drvela po plošči in spuščala energijo. V kratkem času je bilo razvidno, da ji je bil ta šport pisan na kožo; zaljubila se je vanj in tako še danes trdno in aktivno spremlja na njeni življenjski poti. Dosegla je velike uspehe na deželni in državni ravni, in ko se je odrekla nastopom in tekmovanjem, je postala trenerka malih in večjih kotalkarjev pri domačem K.Š.D. Vipava. Tam še danes neprestano žrtvuje svoj čas, ki ga ni nikoli dovolj. Vse kotalkarice jo spoštujejo, ker ona je to, kar si verjetno v otroški podzavesti vsaka punčka želi postati - pridna kot učiteljica. Ona jih pridno vodi, jih spremlja, uči, in ko se razjezi, se Tanjin glas razteza na dolgo in široko; ko v največji nevihti zagrmi, sta grom in strela le milo bobnenje v neurju. Dejstvo pa je tudi, da po vsaki nevihti pokuka sonce, in ko se Tanja zopet posmeje, je nevihta mimo. Nasmeh in majhna pozornost delajo čudeže. Kar je bilo slabega, naj zbledi. Kar je bilo dobrega naj za vekomaj ostane. Tanja si pridna in dobra učiteljica, zato upamo, da nas boš učila še veliko let, ker te imamo resnično rade. Želimo ti vse, kar bi te osrečilo. Kar bi ti narisalo nasmeh na obrazu, vse, kar bi ti pričaralo srečne trenutke. Imej srečo skozi sončne in viharne dni, pridi do cilja, ki si ga tvoje srce želi. Vse tvoje kotalkarice s starši 6 Četrtek, 22. januarja 2009 ITALIJA / rai - Na pobudo predsednikov senata in poslanske zbornice Schifanija in Finija Razpuščena parlamentarna komisija za nadziranje RAI Sporni predsednik Villari ukrepa ni želel komentirati, a ni izključil priziva RIM - Predsednika senata in poslanske zbornice Renato Schifani in Gian-franco Fini sta včeraj razpustila parlamentarno komisijo za nadziranje RAI, da bi jo tako rešila iz slepe ulice, v katero je zabredla, potem ko je odstopila večina njenih članov zaradi sporne izvolitve predsednika. Predsednik komisije Riccardo Villari, ki je doslej vztrajal na svojem mestu kljub številnim pozivom, naj odstopi, pa odločitve ni želel komentirati. Povedal je, da ne izključuje možnosti priziva. Schifani in Fini sta včeraj poslala vsem članom komisije pisma, v katerih je bila njihova funkcija preklicana. Pismo so prejeli tudi Villari in edina člana komisije, ki nista bila odstopila, tj. tajnik Luciano Sar-delli iz vrst gibanja za avtonomije Mpa in radikalec Marco Beltrandi. Parlamentarna komisija za nadziranje RAI je torej raz-puščena, predsednika obeh domov parlamenta pa bosta morala zdaj imenovati nove člane. Schifani in Fini sta pisma poslala po povoljnem mnenju odborov za izvajanje pravilnika poslanske zbornice in senata. Postopek predvideva, da se po glasovanju v parlamentu in preklicu mandatov komisarjev (kar sta storila Schifani in Fini) ustanovi nova komisija. Ta bo na mesto predsednika izvolila Sergia Zavolija, kot sta se že domenila Walter Veltroni in Gianni Letta. »Odstranili so vse pregrade in bo zdaj lahko stekel postopek za izvolitev Za-volija,« je ocenila podpredsednica poslancev Demokratske stranke Marina Sereni. »Pričakujemo, da bo prišlo v kratkem do imenovanja nove komisije in nato novega upravnega sveta RAI,« se je odzval podtajnik na ministrstvu za komunikacije Paolo Romani. Villari je na vprašanja novinarjev odgovoril, da nima kaj povedati in dodal, da je vsekakor sklical sejo komisije za jutri ob 13.30. Na dnevnem redu naj bi bilo poročilo predsednika. Njegove besede je podkrepil radikalec Beltrandi in poudaril, da so Villari in radikalci vsestransko pripravljeni vložiti priziv proti odločitvi predsednikov poslanske zbornice in senata. Dodal je tudi, da se bo nadaljevala protestna zasedba dvorane komisije, ker je onemogočeno delovanje parlamentarnega organa. Razpust komisije je medtem obsodil voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro, ki je ocenil, da je zdravilo hujše od bolezni. Villarija so izvolili, da bi s tem oškodovali Italijo vrednot, je poudaril Di Pietro. Kdor ga je izvolil, pa ga hoče zdaj odstraniti. Toda nezakonitemu dejanju ne sme zdaj slediti kršitev ustave, je menil Di Pietro. Nujna je torej po njegovem mnenju politična rešitev, Villari pa mora sam odstopiti. Predsednik parlamentarne komisije za nadzor nad RAI Riccardo Villari bioetika - Eluanino življenje se bo najbrž izteklo v Piemontu Polemika med vlado in deželno upravo Piemonta o primeru Englaro RIM - »Nikogar ne držim v šahu, sestavil sem le pregled zakonov, ki jih je treba aplicirati.« Tako je minister za zdravstvo Maurizio Sacconi odgovoril predsednici deželne vlade Piemonta Mercedes Bresso, ki je v torek izjavila, da minister »drži v šahu« zasebne zdravstvene strukture, kot je vi-demska bolnišnica Citta di Udine, tako da ne morejo sprejeti Eluane Englaro, da bi ji omogočili smrt. Bressova je o primeru 38-letne ženske, ki že 17 let leži v nepovratni komi, govorila med obiskom Evropske komisije v Bruslju. Dejala je, da je deželna uprava, ki ji predseduje, pripravljena sprejeti Eluano v javnih bolnišnicah Piemonta, tako da bi omogočili spoštovanje razsodbe milanskega pri-zivnega sodišča, ki je julija lani sprejelo zahtevo Eluaninega očeta Beppina Englara, da bi odklopili naprave, ki ohranjajo njegovo hčerko pri življenju. »Seveda je pravilno skrbeti, da ne bi ubijali ljudi, ki ne služijo več,« je dejala Bressova, nanašajoč se na direktivo, s katero je minister Sacconi 16. decembra lani preprečil, da bi Eluano pospremili v smrt v bolnišnici Citta di Udine. »Toda v tem primeru razpolagamo z odločitvijo sodišča, ki je pretehtalo vse okoliščine te situacije. Če nas bo kdo vprašal za sodelovanje, da bi uresničili razsodbo, smo mi pripravljeni,« je še dejala predsednica Piemonta. Bressovi se je takoj odzval Beppino Englaro. »Predsednici Piemonta se smem samo zahvaliti,« je dejal. »Upoštevali bomo razpoložljivost, ki jo je izrazila.« Predsednica deželne vlade Piemonta Mercedes Bresso ansa Protesti proti Finiju na univerzi la Sapenza RIM - Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini se je včeraj udeležil kot častni gost odprtja akademskega leta podiplomskega tečaja o evropskih ustanovah in zgodovini ustav. Sprejela pa ga je skupina protestnikov, ki mu je z napisi in s skandiranjem gesel očitala »sodelovanja v moriji v Gazi«, pa tudi zaprtega odnosa do priseljencev ipd. Ko je Fini bral svojo lectio magistralis mu je študent na ves glas zabrusil v obraz »Fašist!«. Policija je protestni-ka prijela in ga odvedla. Rektor univerze Luigi Frati je Finiju izrazil solidarnost. Z izjavami solidarnosti so se oglasili tudi razni politični predstavniki, med temi glasnik Demokratske stranke Andrea Orlando, ki je poudaril, da bi morali vsi spoštovati pravico do izražanja, pa tudi predstavnike javnih inštitu-cij. Na Lampeduso včeraj prispelo 54 priseljencev PALERMO - Na otok Lampedusa je včeraj prispelo 54 izčrpanih priseljencev, od katerih je eden umrl med potjo zaradi izčrpanosti. Priseljence so napotili v sprejemni center, kjer je trenutno več kot 1800 oseb. Zupan Lampeduse je premiera Silvia Berlusconija pozval, naj nemudoma izprazni sprejemni center, ki lahko sprejme le do 800 oseb. »V sobah, ki lahko sprejmejo največ 20 ljudi, jih je trenutno 50,« je dejal in dodal, da je pred stavbo postavljen šotor z »umazanimi ležišči in poln smeti«. Zaradi razmer na Lampedusi je zaskrbljen tudi evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost Jacques Barrot, ki je napovedal, da bo otok obiskal takoj, ko bo to možno. »Vprašanje migracij je ena od osrednjih skrbi Evropske unije, ki je država članicam vedno na razpolago za pomoč, tudi s svojimi skladi,« je dejal. Trpinčili so duševno motenega moškega TREVISO - Karabinjerji iz Monte-belluna so včeraj aretirali štiri moške, osumljene trpinčenja 32-letnika s hudimi psihičnimi motnjami. Aretirani naj bi žrtev mučili 15 dni, jo spolno zlorabljali in celo silili k uživanju pasjih izstrebkov. Štiri moške iz okolice Trevisa, ki so osumljeni tudi skupinskega spolnega nasilja, je ovadil žrtvin brat, čeprav je žrtev zaradi strahu pred smrtjo ovadbo odklanjala. Kasneje je privolila v sodelovanje z javnim tožilstvom in razkrila, kaj se ji je zgodilo. Aretirani moški so delali v luna parku. zdravje - Zlasti med mladimi Strmo narašča v • • • 1 uživanje mamil RIM - Zloraba drog med italijansko mladino strmo narašča, še zlasti po padcu cen kokaina, ki ga v Italiji na leto zaužijejo deset ton, kažejo podatki zdravstvenih ustanov. Vse pogostejše je tudi uživanje kokaina hkrati z alkoholom, še posebej v Milanu, kjer to počne 16.000 mladostnikov, starih od 14 do 19 let. V Italiji je eden od petih mladih, starih od 15 do 19 let, kokain poskusil vsaj enkrat, pet odstotkov mladostnikov pa ga uživa redno. Sicer kokain uživata približno dva milijona Italijanov, izhaja iz podatkov zdravstvenih ustanov, policije in organizacij za boj proti odvisnosti od mamil. Zdravniki so nad številkami zaskrbljeni in opozarjajo na številne mlade, ki so zaradi zlorabe drog, predvsem kokaina, morali poiskati pomoč na urgenci. Lani je zaradi travm ter srčnih in psihičnih bolezni, ki jih je povzročilo uživanje "belega prahu", prvo pomoč poiskalo več kot 2000 mladih. Kot je dejal direktor službe za odvisnost v milanskem zdravstvenem zavodu Riccardo Gatti, podatki o številu uživalcev drog praktično "ne obstajajo", zaskrbljujoče pa je število tistih, ki zaradi droge poiščejo zdravniško pomoč. "Kdor bolnišnico obišče zaradi infarkta, ki ga povzroči kokain, preprosto postane srčni bolnik," je pojasnil Gatti. Italijanski kardiologi trdijo, da tretjina mladostnikov s srčnimi težavami uživa droge. parlament - Vito o nekdanjem teroristu Pritisk na Brazilijo, naj izroči Battistija RIM - Vlada preučuje vse možne ukrepe, da bi čim prej od Brazilije dosegla izročitev Cesareja Battistija, 52-let-nega nekdanjega skrajnolevičarskega terorista, ki se na osnovi odredbe pravosodnega ministra Tarsa Genra zdaj mudi v Braziliji kot politični begunec. Tako je povedal minister za odnose s parla-mantom Elio Vito, ko je včeraj odgovarjal v poslanski zbornici na parlamentarna vprašanja. Cesare Battisti je leta 1981 pobegnil iz italijanskega zapora, kjer je čakal na sojenje zaradi štirih umorov, ki naj bi jih zakrivil kot član skupine Oboroženih proletarcev za komunizem. Pobegnil je v Francijo, ki je tedaj tiho ponudila zatočišče levičarskim skrajnežem. Battisti se je nato v Franciji preživljal kot pisatelj kriminalk, ko pa je Francija spremenila svojo politiko glede bivših levičarskih skrajnežev, je pobegnil v Brazilijo. Italija je sicer Battistiju kasneje vseeno sodila v odsotnosti in ga obsodila na dosmrtno ječo zaradi dveh umorov. Za še Cesare Battisti dva umora pa mu niso sodili. Na podlagi Interpolove tiralice so Battistija marca 2007 aretirali v Riu de Janeiru, Italija pa je zahtevala njegovo izročitev. Trenutno Battisti uživa status političnega begunca, čeprav se bo o njem dokončno izreklo brazilsko vrhovno sodišče. Minister Vito je včeraj v poslanski zbornici spomnil, da je Italija že napravila vrsto korakov, da bi dosegla Batti-stijevo izročitev, ter poudaril, da je pripravljena vložiti vse možne pritožbe na brazilska sodišča. cerkev - Simpozij Škofje opozarjajo na nevarnosti spleta RIM - Italijanska škofovska konferenca je na dvodnevnem simpoziju o spletu, ki je potekal v ponedeljek in torek v Rimu, opozorila na nevarnosti socialnih mrež, kot je denimo Facebo-ok, ki so po njenem leglo ustvarjanja novih kultov in spodbujajo individualizem. Hkrati je poudarila, da je splet tudi evan-gelizacijsko orodje, je poročal Radio Vatikan Kot je dejal italijanski teolog Adriano Fabris, sekte priljubljene socialne mreže na spletu pogosto izkoriščajo »za ustvarjanje novih kultov«, podobnih velikim verstvom sveta, pri tem pa »sejejo zmedenost med številnimi osebami, ki so nagnjene k tišini in samoti ter ki zaradi teh svojih lastnosti stike z ljudmi iščejo s pomočjo interneta«. Nevarnost interneta je po mnenju Italijanske škofovske konference tudi ekshibicionizem, predvsem pa promocija individualizma. Direktor urada za medije pri Italijanski škofovski konferenci Domenico Pompili je za Radio Vatikan pojasnil, da so se udeleženci simpozija z naslovom Omrežje 2 v pogovorih osredotočili na ustrezne uporabe novih tehnologij. »Internet nedvomno predstavlja vedno nove izzive. Naša dolžnost pa je ljudi vzgajati« tako, da bodo nove tehnologije znali ustrezno uporabljati. Pompili je opozoril na nevarnosti vzporejanja virtualnosti in realnosti ter na dvoumnosti, ki se lahko pojavijo pri komunikaciji na socialnih mrežah. Katoliška cerkev se po Pompilijevih besedah zaveda tudi prednosti spleta in možnosti, ki jih ta daje za evangelizacijo, kar kaže tudi povečanje njene prisotnosti na internetu. V Italiji obstaja 12.000 katoliških spletnih strani. Četrtek, 22. januarja 2009 J Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it odzivi na zaprisego novega ameriškega predsednika Samo da bi ga Michelle znala držati pod kontrolo ••• Najbrž ni dvoma, da je »obama-manija« preplavila velik del sveta. Kako pa je v naši »mali« tržaški skupnosti? So bile v torek tudi zamejske oči uprte v Washington? Kaj pričakujemo od novega ameriškega predsednika? Radijski voditelj Boris Devetak ne verjame, da bo Barack Hussein Obama rešil naš osrednji problem, krčenje sredstev slovenski manjšini, vseeno pa srčno upa, »da bo novi predsednik kos vsem težavam, ki ga čakajo. Sprašujem se, če mu bo uspelo vsaj delno popraviti škodo, ki jo je povzročil Bush. In ker ženske pravijo, da je lep in šarmanten, imam še eno upanje: da ga bo Michelle znala držati pod kontrolo. Drugače tvegamo, da tudi njega zapelje kaka stažistka. To bi lahko svet drago stalo ...tudi zamejce!« Izredno navdušena je nad izvolitvijo umetnica Vesna Benedetič , ki pa nima posebnih pričakovanj. »Že dejstvo, da je bil temnopolti Obama izvoljen za predsednika, me navdaja z navdušenjem. Pri nas doma (Vesnina družina je »ve-četnična in večbarvna« op. nov.) smo bili vsi zelo zadovoljni, saj česa takega nismo vajeni. Simbolika je ogromna: temnopolt, mlad, izobražen, uporablja splet in ima čudovito ženo, ki se mi zdi prav tako sposobna kot on. Seveda, tem bolje, če bo Obama tudi pametno ukrepal. Se mi pa zdi, da je že pokazal, da bodo njegova dejanja šla v nasprotno smer od Bushevih. In to me navdaja z upanjem.« Kaj pa si o novem predsedniku misli tovariš Oskar Kjuder? »Prihaja čas zanesljivih sprememb: tega ne trdi Oskar, ampak čas in človeštvo. Zdi se mi, da gre za sposobnega, zdravega človeka s širokim obzorjem. Da koraka smelo, pokončno, da vidi pred seboj, a tudi za seboj. Upam, da bo eno največjih armad na svetu vodil drugače, kot so jo doslej. Ne glede na svoje politično prepričanje, mu želim vse najboljše!« Upokojena učiteljica Nerina Švab meni, da je bil prvi govor novega predsednika ZDA zelo pozitiven. »Iskreno upam, da se bodo njegovi načrti uresničili,« pravi Švabova, ki obenem upa, da bi novost posredno blagodejno vplivala tudi na Evropo in »Italijo, ki žal v mnogih pogledih nazaduje«. Zavarovalni agent Paolo Košuta se sploh ne predaja evforiji: »Skoraj vsi problemi prihajajo iz ZDA, začenši z gospodarsko krizo. Splošna slika je črna, taka pa bo žal še kako leto.« Košuta je zadovoljen s spremembo - pomembno je, da je ameriški predsednik temne polti. V prihodnost pa gleda racionalno: »Barack Obama ima dobre ideje, ampak ne vem, če ga bodo pustili, da jih uresniči.« (pd, af) Vse generacije gledajo na novega predsednika ZDA kot prinašalca novega upanja: ali bo kos tolikšnemu bremenu? ansa »Obamamanija« je prevzela zlasti mlajše generacije, ki so zaradi gospodarske nestabilnosti močno na prepihu. Ameriško predsedniško kampanjo pa je zaznamoval tudi svetovni splet. Med torkovo slovesnostjo so novice iz Washingtona npr. najhitreje potovale preko popularne socialne mreže Facebook. Virtualni družabni kotiček se je izkazal tudi kot zelo učinkovito sredstvo za zbiranje vtisov naših mladih delavcev in študentov. Sledijo mnenja raznih tržaških Slovencev med 26. in 35. letom starosti. Aleksandra Carli (26 let, študentka) si najprej želi umika iz Iraka. Aleksandra upa, da se ZDA ne bodo več vtikale v zadeve, ki se jih ne tičejo ter da bo vodilni položaj prevzela Evropa, »ker so Američani konec koncev tisti, ki ustvarjajo vojne v lastno korist«. Marko Petelin (31 let, podjetnik) upa, da bo Obama izboljšal socialno politiko, utrjevanje mednarodnih političnih odnosov naj bi privedlo do tesnejšega sodelovanja (partnerstva) med ZDA in EU na področjih ekonomije, okolja, humanitarnih dejavnosti in vojnih zapletov. Laura Sgubin (29 let, prevajalka in tolmačica) pričakuje novosti zlasti v zunanji politiki, Obamova izvolitev pa je pozitivna predvsem zato, ker vliva nekaj optimizma. Za Damjana Gregorija (28 let, delavec) se je svet spremenil. Obama naj bi držal dano besedo v zvezi z bojem proti brezposelnosti in avtomobilski krizi ter glede umika iz Iraka. Ivan Ota (32 let, zavarovalniški uradnik) je bolj črnogled. Boji se, da bo administracija razočarala, ker so pričakovanja prevelika. »Drugače bo Obama postal dolgotrajni mit, tako kot Kennedy.« Na vprašanje, kako bo sprememba vplivala na nas, je pikro odgovoril, da je to tudi odvisno od Berlusconijevega smisla za humor: »Če bo še naprej ironiziral, ga bodo Američani z vojaki in bombami (teh je na našem ozemlju na pretek) prisilili k molku,.« Igor Veljak (32 let, uradnik) meni, da bo novi predsednik dvignil kulturno zaostalost v ZDA in popravil katastrofalno Bushevo zunanjo politiko. Pri Američanih naj bi tudi spodbudil občutek odgovornosti, »medtem ko Italijani čakajo, da jih reši bog, papež, Berlusconi ali Superenalotto«. Sara Ferluga (28 let, uradnica) meni, da bo ameriški predsednik najprej preveril stanje v svoji državi, tako da večjih vplivov na Evropo zaenkrat ne bo. Andrej Petaros (29 let, uradnik) je sledil torkovi slovesnosti. Sam pravi, da upa v nemogoče - tj. da Američani nehajo podpirati Izrael. Po njegovem bodo ZDA še naprej močno prisotne na Bližnjem vzhodu in v Aziji, pri nas pa večjih razlik ne bo. Sandra Buzzija (35 let, nezaposlen) zanima predvsem, kako se bo Obama odrezal glede okolja in zdravstva. »V ZDA so lobiji proti zaščiti okolja zelo močni, boriti se bo moral tudi proti avtomobilski in naftni industriji. Veliko njegovih obljub je odvisnih od teh spopadov,« meni Sandro. Pričakovanja Jana E. Godniča (35 let, vrtnar) so številna: večje spoštovanje do okolja, zmerna stališča v mednarodni politiki in do Rusije, reševanje problema zdravstva. Prizadevanja za okolje naj bi pripomogla k zagonu novih trgov in posledično k rasti ekonomije. »Če bo Obama izpolnil vsaj polovico obljub, ga bodo Američani še podpirali,« pravi Godnič. (af) APrimorski ~ dnevnik V Romuniji prijeli dolgo iskanega tržaškega podjetnika Šestdesetletni Tržačan Antonio Moscovita je bil že več let na seznamu iskanih oseb. Pred časom je bil obsojen na pet let in šest mesecev zapora zaradi prikrivanja ukradenega blaga, nezakonite uporabe kreditnih kartic in prevare nesposobne osebe, toda za njim se je izgubila vsakršna sled. Tržaško javno tožilstvo je izdalo evropski nalog za prijetje, v teh dneh pa so ga zasačili in aretirali v Romuniji. Tržaški mobilni oddelek mu je po več mesecih prišel na sled s pomočjo telefonskih prisluškovanj, romunska policija pa mu je v Bukarešti nataknila lisice. Moscovita je po pobegu iz Italije odprl v glavnem mestu Romunije poročno agencijo. Preiskovalci sumijo, da je s svojo podjetniško pobudo v resnici spodbujal prostitucijo mladih deklet iz raznih vzhodnoevropskih držav. V naslednjih dneh bo osebje Interpola pospremilo Tržačana v Italijo, kjer ga čaka zapor. Primer Rasman: tožilec zahteva obsodbo za policiste Na včerajšnji obravnavi procesa po skrajšanem postopku v zvezi s smrtjo Riccarda Rasmana je javni tožilec Pietro Montrone zahteval obsodbo za štiri policiste, ki sedijo na zatožni klopi. Sodnik za predhodne obravnave je Enzo Truncellito, naslednja obravnava, ko naj bi prišlo do razsodbe, pa bo 29. januarja. Policisti so 26. oktobra 2006 po klicu Rasmanovih sosedov vlomili v njegovo stanovanje v Naselju sv. Sergija. Mlademu moškemu je tedaj sledil center za duševno zdravje. Med poskusom aretacije je v skrivnostnih okoliščinah umrl za posledicami zadušitve. Tožilec Montrone je za policista Maura Miraza in Maurizia Misa zahteval devet mesecev, za Francesco Gatti in Giuseppeja De Bia-sija pa štiri mesece zaporne kazni. Obtoženi so nenamernega umora. Rasmanova družina zahteva 50 tisoč evrov odškodnine, zastopniki policistov pa zagovarjajo oprostitev, ker naj bi pokojnik po njihovem umrl le zaradi dihalnih težav. padriče - V Znanstvenem parku je bilo v torek predavanje prof. Alda Romana » »Univerza zainteresiranih subjektov« Docent na vseučiliščih v Salentu in Rimu o novi vlogi univerze spričo izzivov globalizacije - Srečanje z odbornico Alessio Rosolen Od masovne univerze do univerze zainteresiranih Prof. Alda Romana (na levi) je uvodoma predstavil predsednik padriškega znanstvenega parka inž. Giancarlo Michellone kroma subjektov, ki v središče postavlja mrežo akterjev in strateških zavezništev, ustvarjanje ne samo finančne vrednosti, močno vez med podjetniškimi strategijami in izobraževanjem ter medsebojno prežetost med inovacijskimi procesi, raziskovanjem in izobraževanjem. Taka bi morala postati univerza po besedah prof. Alda Romana, docenta na fakultetah za inženirstvo Univerze v Salentu in rimske univerze Tor Vergata. Prof. Romano je o tem govoril na torkovi delavnici o novi vlogi univerze v dobi znanja in glo-balizacije, ki je potekala v avditoriju kongresnega centra Znanstvenega parka na Padričah. Prof. Romano je v svojem predavanju poudaril predvsem pomen interdisciplinarnosti, mednarodnega partnerstva, povezave med usposabljanjem, raziskovanjem in inovacijskimi projekti ter partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem, pa tudi ugodnega institucionalnega okvira, pri čemer je za predavatelja predlog italijanske vlade o spremembi univerz v fundacije dobra priložnost. Srečanja se je udeležila tudi deželna odbornica za usposabljanje Alessia Rosolen, ki je orisala načrt za oblikovanje enotnega subjekta, ki bi obsegal posamezne univerzitetne oz. akademske stvarnosti na deželnem teritoriju ob spoštovanju njihove avtonomije, kar je prof. Romano na srečanju z Rosolenovo pozdravil, saj meni, da bi ta utegnil biti pilotni projekt za vso Italijo. Obamamanija prevzela tudi tržaške Slovence in Slovenke - Tudi na Facebooku prevladuje optimizem 8 Četrtek, 22. januarja 2009 TRST / tržaški občinski svet - Oškodovani domačini na seji mestne skupščine Katinara: predor poškodoval OBČINSKI SVET Minuta tišine hiše, odškodnine pa od nikoder za Dušana Oškodovanih 20 družin - Podjetje Collini bi moralo poravnati 150 tisoč evrov odškodnine Od lanskega novembra avtomobili in tovornjaki švigajo po predoru pod Katinaro v veliko zadovoljstvo voznikov, ki jim je odprtje zadnjega odseka hitre ceste skrajšalo pot in čas. Manjše (ali bolje zapisano: nično) je zadovoljstvo tistih, ki živijo nad predorom. Šest let (od leta 2002 do lani) so morali prenašati hrup ob vrtanju predora, ropot strojev, tresljaje, prah, ki je uhajal iz vse večje odprtine in gost promet težkih tovornjakov. Tem že itak nadležnim nevšečnostim se je pridružila še gmotna škoda. Veliko hiš nad predorom je vrtanje tako razmajalo, da so se na zidovih pojavile večje in manjše razpoke; ponekod so popokale strehe, drugje so imeli škodo na balkonih in drugih delih stanovanj in hiš. Za časa gradnje so si tehniki graditelja predora, podjetja Collini, ogledali posamezne hiše in ocenili nastalo škodo. Seveda zato, da bi oškodovani lastniki prejeli pravično odškodnino. Dela so se pred dvema mesecema končala, podjetje Collini je že demontiralo gradbišče, obljubljene odškodnine pa od nikoder. Lastniki poškodovanih hiš in stanovanj so bili prisiljeni obrniti se na odvetnika, da bi na sodišču izterjali to, kar jim pritiče. Pretekli ponedeljek je njihova tožba priromala tudi v tržaški občinski svet. Kakih dvajset oškodovancev se je udeležilo seje mestne skupščine, da bi slišali, kaj jim ima o zadevi povedati občinski odbornik za javna dela Franco Bandelli. Ta je odgovoril na aktualno vprašanje, ki ga je zastavil občinski svetnik Severne lige Giuseppe Parlato. Občina ne more izplačati odškodnin, lahko pa poseže pri podjetju Collini, da bi vendarle seglo po denarju, je povedal. V ta namen je predlagal ustanovitev omizja, pri katerem naj bi sodelovali tržaški župan, odbornik za javna dela, predstavnik podjetja Collini in predstavnik oškodovancev. Domenili naj bi se, kdaj in kako naj bi prišlo do izplačila. Parlato je predlog pozitivno ocenil. Menil je, da bi odškodnina ne smela povzročati podjetju Collini velikih finančnih težav, saj »gre za kakih 150 tisoč evrov, to je 0,045 odstotka tega, kar je stala gradnja odseka hitre ceste pri Katinari.« V svojem vprašanju je izne-sel tudi predlog, naj občina ne izplača Colliniju zadnjega obroka za opravljeno delo, preden ta ne poravna odškodnine katinarskim oškodovancem. Ljudje s Katinare sedaj upajo, da se Levo: junij 2005, gradnja predora pod Katinaro; spodaj: julij 2007, nastale razpoke na zidu enega od stanovanj na Katinari kroma bo zadeva končno premaknila z mrtve točke. To upanje sta po Bandellijevem zagotovilu izrazila tudi oškodovana Zdravko Rodela in Michele Ciak. Oba imata hiši nasproti katinarske bolnišnice. »V hiši moje tašče se je pojavila kar tri centimetre široka razpoka in poškodovana je bila tudi veranda. Med deli so tehnik tržaške občine, geometer podjetja Collini in naš izvedenec ocenili škodo, vsega kakih 6 tisoč evrov, so takrat izračunali. Popravila pa bodo gotovo stala mnogo več,« je menil Rodela. Ciak stanuje v hiši nasproti bolnišnice. Pred pol stoletja jo je zgradil njegov ded. Poslopje je bilo dobro grajeno, zob časa mu ni mogel do živega, ko so pod temelji zabrneli vrtalni stroji pa je streha na več mestih popokala, da se sedaj boji pronicanja vode. »Tehniki so ocenili, da je nastalo za kakih 8 tisoč evrov škode, odškodnina pa je smešno nizka, saj bo treba streho popolnoma popraviti, za kar bo potrebno štirikrat do petkrat več denarja,« je klavrno ugotovil. Povedal je, da so bile vse hiše od bara do picerije poškodovane; nekatere več, druge manj. Lastniki že dve leti zaman skušajo dobiti obljubljeno odškodnino, obliž na povzročeno škodo. Pri podjetju Collini niso doslej prisluhnili njihovim zahtevam. Zdaj upajo, da bo vsaj obljubljeni politični poseg občinske uprave kaj zalegel. M.K. Poldinija Tržaški občinski svet se je na zadnji seji z minuto molka poklonil spominu delavcev, ki sta pretekli teden umrla v nesrečah pri delu v tržaški železarni in v šti-vanski papirnici. Predsednik mestne skupščine Sergio Pacor je poudaril, da sta nesreči prizadela mesto. Pozval je k večji pozornosti na delovnih mestih in k povečanju prispevkov za preventivne varnostne ukrepe v obratih in na deloviščih. Pacor se je posebno občuteno spomnil Dušana Poldinija, ki je umrl v nesreči med delom v škedenjski železarni ter izrekel osebno sožalje njegovi mami, prijateljici in dolgoletni občinski funkcionarki Mari Debeljuh. Zatem se je Pacor spomnil še preminulega kulturnika Serena Detonija, po rodu iz Zadra, in predsednika deželne Zveze indu-strijcev Adalberta Valduge, medtem ko se je svetnik Nacionalnega zavezništva poklonil češkemu študentu-disidentu Janu Palachu ob 40-letnici njegove smrti. Mestna skupščina je nato z veliko večino (30 za, 5 vzdržanih) odobrila odlok o gradnji novih sla-čilnic in razširitvi drugih prostorov ob nogometnem igrišču pri Sv. Ivanu. Poseg bo stal milijon 50 tisoč evrov, občina ga bo delno krila s 30-letnim deželnim posojilom v višini 550 tisoč evrov, je pojasnil odbornik za javna dela Franco Bandelli. V razpravi je svetnik Stranke komunistične prenove Iztok Furlanič najprej poudaril, da je svetoivansko nogometno igrišče celo leto polno zasedeno zaradi česar je predvideno delo potrebno, izrazil pa je marsikateri pomislek o višini posega, saj je milijon evrov za ureditev slačilnic in nekaj drugih manjših del kar precejšnja vsota. Prav tako je izrazil pomisleke o ureditvi bara s teraso, ki bo služila zasebnikom. To ne bo društveni bar, služil bo predvsem v zasebne namene, je opozoril. Ob tem je predložil tudi resolucijo, v kateri je pozival, naj gradnja bližnjega parkirišča ne oškoduje občinske blagajne. Občinski svet je Furlaničevo resolucijo zavrnil z glasovi desnosredinske večine. M.K. romsko naselje - Vzhodnokraški sosvet predlaga Dipiazzi javno soočenje »Župan, zakaj ste izbrali Padriče?« Če razlaščeno zemljišče ostane neizkoriščeno, bi ga morala javna ustanova vrniti zakonitim lastnikom, kar pa se v tem primeru najbrž ne bo zgodilo »Ob vseh teh polemikah in ljudskih peticijah bi bilo za vse koristno, da bi župan Roberto Dipiazza javno obrazložil, zakaj je Občina za romsko naselje izbrala prav področje v bližini Padrič.« Predsednik vzhodnokra-škega rajonskega sveta Marko Mil-kovič uradno vabi župana na srečanje o tem vprašanju, o katerem sosvet vsekakor še ni zavzel stališča. Prej hoče prisluhniti stališču župana in uprave ter obenem proučiti vso dokumentacijo, šele zatem bo lahko v stanju, da se o tem opredeli, pravi predsednik. Milkovič se je zato na seji omejil na informacijo, da si je v spremstvu dveh rajonskih svetnikov (eden iz vrste leve in drugi iz vrst desne sredine) ogledal območje, kjer načrtujejo romsko naselje. Slednjega naj bi uredili na obširnem zemljišču na območju, ki mu Padričarji pravijo Zavod in ki je bilo dolgo let nazaj razlaščeno za gradnjo hitre ceste. Avtoceste niso zgradili na zemljišču, temveč pod njim (predor Kras), njegova namembnost pa je ostala nespremenjena. Zakon pravi, da mora javna ustanova zemljišče izkoristiti za namen, za katerega je bilo odvzeto legitimnemu lastniku, če tega v določenem časovnem roku ne naredi, ga mora vrniti lastnikom (v Zavodu jih je bilo več). V primeru Pa-drič se to najbrž ne bo zgodilo, stvar pa lahko postane pravno in proceduralno precej kočljiva oziroma vprašljiva. Nekateri Padričarji so nas medtem obvestili, da so pristaši Severne lige prejšnjo soboto pod ljudsko peticijo proti romskemu naselju zbirali le podpise, ne da bi npr. od podpisnikov zahtevali osebne dokumente. To naj bi pomenilo, da je takšna peticija pravno nična, pravijo. Na Severni ligi so nam povedali, da ima njihova pobuda predvsem politični pomen, saj hočejo s peticijo opozoriti Občino Trst in druge pristojne organe, da romsko naselje ne sodi na Pa-driče. Območje Padrič, kjer tržaška občinska uprava načrtuje romsko naselje : CESTA ZA HUDO LETn i ■ ■■■■■■ a ni^r. - - ■ - " " - ■— 1 w . i __—- •■ - - ¡J"3 | —-y*--A ■ ■ ■ - .j. - y A..... "Ssé-'kPadriče ü- . ■ * T■ / TRST Četrtek, 22. januarja 2009 9 dokumentarni film - Eurodoc na obisku Mednarodni projekt ob 10-letnici evropske šole Partnerstvo z Deželnim skladom za avdiovizualno umetnost, vabilo Sloveniji in Hrvaški Ugledna evropska dokumentarna šola Eurodoc iz Francije, ki je sicer namenjena evropskim filmskim ustvarjalcem, ki razvijajo konkretne filmske dokumentarne projekte, letos praznuje deseto obletnico delovanja, partnerstvo s to šolo pa je za leto 2009 sklenil tudi naš Deželni sklad za avdiovizualno umetnost. Podrobnosti mednarodnega projekta so njegovi osrednji akterji predstavili na včerajšnjem srečanju z novinarji, na katerem so poleg predstavnice Eurodoca Anne-Marie Luc-cioni spregovorili še Paolo Vidali iz Deželnega sklada za avdiovizualno umetnost, Nerina Kocjančič iz Filmskega sklada Republike Slovenije in Sanja Ravlič iz hrvaškega Avdiovizualnega centra. Pomembna novost tega projekta je namreč, da je omenjeni deželni sklad k sodelovanju povabil sosednji državi, ki bosta v naslednjem triletnem obdobju na strokovne delavnice pošiljali po enega svojega dokumentarnega ustvarjalca ali producenta. Paolo Vidali je včeraj povedal, da so se v njegovem skladu zelo prizadevali, da bi vzpostavili dolgoročnejše sodelovanje z Eurodocom, kar jim je tudi uspelo, saj je partnerska pogodba sklenjena za tri leta. V želji, da bi okrepili sodelovanje s sosednjimi državami, so k partnerstvu povabili tudi Slovenijo in Hrvaško, ki bosta pri projektu sodelovali do leta 2011. Osrednji namen tega evropskega programa je, kot je na srečanju pojasnila Anne-Marie Luccioni, evropskim profesionalnim ustvarjalcem ponuditi treninge, ki so namenjeni neodvisnim producentom in avtorjem z mednarodnim potencialom kot tudi ostalim aktivnim na področju dokumentarnega ustvarjanja, na primer distributerjem. Vsakoletni program je običajno sestavljen iz treh delov, vsaka delavnica pa traja en teden. Prvi del bo letos na sporedu marca, in sicer v Franciji, ki bo med drugim gostila tudi po enega slovenskega in hrvaškega dokumentarnega pro-ducenta in enega ustvarjalca dokumentarnih filmov iz Furlanije Julijske krajine. Drugo srečanje se bo zgodilo junija na Nizozemskem, zadnje pa bo na sporedu septembra, in sicer v Furlaniji. Skupno se bo letošnjega Eu-rodoca udeležilo 26 dokumentarnih ustvarjalcev, ki bodo lahko pobliže spoznali sodobno dokumentarno produkcijo, ob tem pa bodo med drugim izvedeli tudi koristne informacije o načinih financiranja tovrstnega filmskega žanra. In v kakšnem položaju je trenutno slovenska do- na novinarskem srečanju so sodelovali tudi predstavniki iz slovenije kroma kumentarna produkcija? O tem je včeraj na kratko spregovorila Nerina Kocjančič, ki se je Deželnemu fondu za avdiovizualno umetnost zahvalila za ponujeno sodelovanje, ob tem pa je še pojasnila, da Eurodoc za slovensko dokumentarno produkcijo predstavlja odlično priložnost, saj bodo na svoj račun lahko prišli tudi avtorski dokumentarci in ne zgolj televizijski, ki so v Sloveniji precej razširjeni. Podobnega mnenja je bila tudi Sa- nja Ravlič, ki se nadeja, da dotični projekt pomeni šele začetek plodnega sodelovanja v tej regiji. Ob koncu naj še povemo, da poleg omenjenih treningov Eurodoc predvideva tudi transregionalne delavnice. Letos bo ta potekala v Italiji, prihodnje leto v Sloveniji, leta 2011 pa na Hrvaškem. Vsake izobraževalne delavnice se bodo lahko udeležili po štirje furlanski, slovenski in hrvaški producenti dokumentarnih filmov. (sč) italija-libija Spet krivica za istrske begunce? Italija in Libija sta dosegli sporazum (trenutno je v parlamentarni obravnavi), po katerem naj bi obe državi (ni jasno, kdo več in kdo manj) izplačali odškodnine Italijanom, ki jih je libijski lider Gadafi izgnal iz države, ko je prevzel oblast. To se je zgodilo oktobra leta 1970, odškodnine naj bi znašale 50 milijonov evrov. »V Istri in v Dalmaciji ni nafte, naši ljudje pa so morali vseeno zapustiti te kraje, zato smo jih dolžni obravnavati vsaj kot begunce, ki so zapustili Istro,« je med včerajšnjo ratifikacijsko razpravo v parlamentu dejal tržaški poslanec Ettore Rosato. »Prav je, da Italija pomaga tistim, ki so morali iz Libije, pozablja pa na Istra-ne, katerim je v zadnjem finančnem zakonu zmanjšala odškodninski sklad za kar 30 milijonov evrov,« je v zbornici poudaril še zastopnik Demokratske stranke. Ezuli so po njegovem plačali največji davek za poraz Italije v drugi svetovni vojni. Da se istrskim beguncem spet dogaja krivica je prepričan poslanec Severne lige Massimi-liano Fedriga (Severna liga). Italija si po njegovem ne sme in ne more privoščiti beguncev prve in druge kategorije, ki so vsi nedolžne žrtev zgodovinskih dogajanj. »Dozorel je čas, da se enkrat za vedno rešijo ti problemi in to pred vstopom Hrvaške v Evropsko unijo. Usmeritev Berlusconijeve vlade pa ne pelje v to smer,« je prepričan tržaški ligaški predstavnik. Stolnica sv. Justa je, s posebno sporočilnimi jaslicami pred oltarjem, v nedeljo gostila tradicionalni božični koncert, ki ga je pripravila ZCPZ iz Trsta in ki so ga letos oblikovali domači pevski zbori. Izvedba koncerta je bila po prirediteljevi zamisli poverjena trem vidnim zborom na Tržaškem. V prvem delu je nastopil pevski zbor Lipa iz Bazovice z izvedbo programa izključno domačih avtorjev Ubalda Vrabca, Staneta Maliča, Pavleta Merkuja, Zorka Hareja, Aleksandra Vodopivca in Mirka Renerja. Zbor je program tenkočutno izvedel ob zanesljivem vodstvu Ta-mare Ražem ter orgelski spremljavi Tomaža Simčiča. Arničevi znani skladbi Pastirci iz spanja pa je bila predpisani orgelski sprem- ljavi dodana še spremljava s klarinetom, ki jo je izvedel Marino Marsič. Prof. Majda Cibic je podala bogato duhovno misel in med drugim poudarila, da nas božični čas lahko dviguje na višjo duhovno raven, nas odpre k ljubezni ter da je to doba, ki nam daje priložnost, da se ustavimo in gremo vase ter globlje začutimo stisko sočloveka in mu skušamo pomagati. Božične pesmi nam pomagajo, da pristneje doživljamo to sporočilo. Drugi del koncerta so oblikovali openski cerkveni pevci v dveh sestavih. Moška pevska skupina Sv. Jernej je pod vodstvom mladega zborovodje Mirka Ferlana izvedla niz božičnih pesmi. Prijetna novost je bila izvedba skladbe Noč božična, sveta film festival Danes podelijo nagrade Trst film festival se bo zaključil danes v znamenju nagrajevanja zmagovalcev ter pestrega dogajanja zadnjega dne. Zmagovalce v posameznih kategorijah bodo razglasili danes ob 13. uri v hotelu Urban ob zaključku srečanja z avtorji, nagrajevanje pa bo ob 20. uri v kinu Excelsior, kjer bo v nadaljevanju ob 20.30 italijanska premiera filma Stephana Komandareva Il mondo e grande e la salvezza sta dietro l'angolo, v kateri igra znani srbski igralec Miki Manojlovic. To bo poseben dogodek ob zaključku festivala, ob katerem bo tudi ponovitev projekcije filma nemškega režiserja Andreasa Dresna Wolke9. Ob tem bo v kinu Excelsior še premiera najnovejšega dela Corsa Salanija Le vite possibili, s predvajanjem filma Eduart Ang-heliki Anoniou se bo zaključil niz, posvečen grškemu filmu, v nizu, posvečenemu Volkerju Koeppu pa bodo vrteli film Wittstock, Wittstock. Za krajevno javnost bo še posebej zanimiva predstavitev dela Giampaola Penca Storie di un confine e di tante identita o našem obmejnem prostoru (ob 15.30 v modri dvorani kina Excelsior). V okviru letošnjega festivala bo drevi ob 20. uri v gledališču Miela na sporedu tudi mednarodni festival videoumetnosti Catodica, kateremu bosta sledila koncert elektronske glasbe skupine Port-Royal (ob 22. uri) in zaključni party. glasba - Tradicionalni božični koncert ZCPZ v stolnici sv. Justa Zaključek božične dobe Koncert so oblikovali MePZ Lipa iz Bazovice ter moška skupina in MePZ Sv. Jernej z Opčin - Priložnostna misel Majde Cibic Bazovski zbor Lipa je nastopil kot prvi kroma noč v uglasbitvi mladega goriškega skladatelja Patricka Quaggiata. Večer je sklenil mešani zbor Sv. Jernej s svojim suverenim petjem. Pod vodstvom Janka Bana je zapel štiri božične skladbe domačih avtorjev, Lojzeta Bratuža, Adija Daneva in Brede Šček. Izstopala je kantata Stanka Premrla Sveta noč, ki je zaživela v vsej svoji zvočni polnosti. Pomembni so solistični vložki solistk Marte Fabris, Mojce Milič, Nade Carli in Martine Feri, zahtevna orgelska igra pa je bila zaupana spretnemu organistu Tomažu Simčiču. S čarobnimi zvoki Svete noči v izvedbi združenih zborov se je v častitljivi tržaški stolnici zaključilo tudi letošnja božično obdobje Slovencev na Tržaškem. J.B. Javni pokrajinski aktiv SKP o Palestini Po velikih sobotnih vsedržavnih protestnih manifestacijah in številnih drugih manjših krajevnih pobud proti izraelski ofenzivi v Gazi, ostaja nerešeno vprašanje države in pravic palestinskega naroda za resnično dosego miru na Bližnjem vzhodu. V to je prepričana tržaška federacija Stranke komunistične prenove, ki danes zvečer ob 19.30 na svojem sedežu v Ul. Tarabochia 3 prireja javno srečanje pokrajinskega aktiva stranke, ki se ga bo udeležil tudi član vsedržavnega vodstva SKP in koordinator strankinega zunanjepolitičnega oddelka Fabio Amato, ki se je pred kratkim mudil ravno v krajih, ki jih je prizadela vojna. Dan spomina na holokavst: tradicionalni shod TPPZ Da sta mir in sožitje vedno aktualna pojma, so nas žal ponovno spomnili dogodki zadnjih tednov. Izraelski napad na Palestino je povzročil preko tisoč smrtnih žrtev, med katerimi je bilo veliko otrok. Vsem, ki bi radi izpričali zavezanost miru in se istočasno poklonili spominu na žrtve nacifašizma, je namenjeno vabilo Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko To-mažič. Na predvečer 27. januarja, dneva, ki je posvečen spominu na vse žrtve nacizma in fašizma, prireja namreč že tradicionalni shod »za spomin, mir in sožitje«, ki bo udeležence popeljal v tržaško Ri-žarno. Zbirališče je predvideno ob 17. uri pred stadionom Grezar. Sprevod bo pol ure kasneje (17.30) krenil proti Rižarni: na kraju, kjer je nekoč stala zloglasna krematorijska peč, bodo udeleženci lahko položili cvet. Pevke in pevci TPPZ pa bodo žrtve počastili s pesmijo. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 22. januarja 2009 426 znanstveni imaginarij - Sugestivni posnetki na ogled do junija Meteorološka razstava ali ... smisel življenja je jahanje oblakov Priljubljena slovenske glasbena skupina je nekoč med drugim pela, da je smisel življenja jahanje oblakov. Vsem, ki bi se radi prepustili temu občutku in vsaj metaforično »zaplavali« med oblake vseh barv in oblik, a tudi med druge meteorološke fenomene, bo kmalu zadoščeno. Prvega februarja bodo v znanstvenem centru Immagi-nario scientifico (Znanstveni imagina-rij) odprli razstavo Tempi&Stratempi. Grljanska ustanova jo prireja v sodelovanju z deželnim meteorološkim društvom Unione metereologica FVG, ki združuje tako profesionalne kot amaterske meteorologe. (Kot zanimivost naj zapišemo, da je na njeni spletni strani www.umfvg.org na voljo tudi revija, ki objavlja članke v italijanščini, nemščini in slovenščini.) V prostorih Znanstvenega imagi-narija bodo do 14. junija na ogled spek-takularni posnetki, razdeljeni v pet sekcij. S pomočjo digitalnih projekcij in velikih ekranov (največji meri devet metrov v dolžino in dva v višino) bodo obiskovalci spoznavali skrivnosti klimato-logije, običajne in neobičajne meteorološke pojave (na primer posebno strelo, imenovano sprite), čudovite zatone in vse, kar »pada z neba« (sneg, dež, toča, rosa). Pravo potovanje med najrazličnejše pojave, po katerem nam bo najbrž marsikatera sprememba v našem podnebju bolj jasna. Razstava bo odprta od 1. februarja do 14. novembra, vsako nedeljo od 10. do 20. ure. Za organizirane skupine, v prvi vrsti šole, pa tudi ob delavnikih. (pd) Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 22. januarja 2009 VINCENC Sonce vzide ob 7.37 zatone ob 16.57 -Dolžina dneva 9.20 - Luna vzide ob 5.07 in zatone ob 13.10 Jutri, PETEK, 23. januarja 2009 ILDEFONZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,4 stopinje C, zračni tlak 1001,7 mb ustaljen, veter 3 km na uro vzhodnik severovzhodnik, vlaga 80-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10 stopinj C. [12 Lekarne Do sobote, 24. januarja 2009 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (040 397967), Ul. Masca-gni (040 820002). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 (040 633080). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Mi Kino AMBASCIATORI - 16.30, 19.15, 22.00 »Australia«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 15.45, 17.30, 18.45, 20.30, 21.45 »Australia«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Viaggio al centro della terra 3D«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Beverly Hills Chihuahua«; 15.50, 20.00, 21.30, 22.20 »Sette anime«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Yes Man«; 16.00, 17.45, 19.30 »Madagascar 2«. EXCELSIOR - Trieste film festival: 15.00 »Wittstock, Wittstock«; 18.00 »Le vite possibili«; 20.00 Nagrajevanje; 20.30 »Svetat e goljam i spasenie debne otvs-jakade«. EXCELSIOR AZZURRA - Trieste Film Festival: 15.30 »Storia di un confine e di tante identita'«; 17.45 »Eduart«; 20.30 »Muzyczna partyzantka«. FELLINI - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Ap-paloosa«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.45, 20.30, 22.15 »Yes Man«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Un matrimonio all'ingle-se«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45 »Madagascar 2«; 18.30 »Mamma mia!«; 18.15, 20.10, 22.00 »Il bambino con il pigiama a righe«. KOPER - KOLOSEJ - 19.10, 21.20 »Reci da«; 17.40 »High school musical: Zadnji letnik«; 17.00 »Madagaskar 2«; 19.00, 21.10 »Mamma mia«; 20.00 »Shine a Light«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Sette anime«; Dvorana 2: 16.30, 18.30, 20.30 »Beverly Hills Chihuahua«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15 »Viaggio al centro della terra«; Dvorana 4: 16.30 »Imago Mortis«; 18.00, 20.45 »Australia«; 22.00 »Defiance - I giorni del coraggio«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 21.10 »Australia«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.10 »Sette anime«; Dvorana 3: 18.00, 20.10, 22.00 »Yes Man«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Beverly Hills Chihuahua«; Dvorana 5: 17.45, 20.10, 22.10 »Viaggio al centro della terra«. H Čestitke »Bog te živi!« veselo pojemo ANICI za njen praznik in ji želimo, kar tako naprej. ŽPS Trebče in vsi, ki jo imamo radi. ALJOŠA... ob tvojem 40. rojstnem dnevu želimo ti, da energije mnogo bi še v življenju zbral, da še naprej bi bil natanko tak kot si, da srečen in dejaven bi še naprej ostal. Drago, Danica, Barbara in Saško. Dragi stric ALJOŠA! Aktiven, zadovoljen še naprej ostani, nenehno sreča hodi naj ob tvoji strani. Vse dobro ti želim in da se le tisto, česar si želiš, zgodi! Vse najboljše za tvoj 40. H Prireditve NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Naslednja urica letošnjega niza bo na sporedu danes, 22. januarja, ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani. Nastopala bo lutkovna skupina Tipitapi s Pedagoškega liceja A. M. Slomška s pravljico Poročno potovanje. Toplo vabljeni! ŽUPNIJSKA SKUPNOST SV. JERNEJA IZ MAČKOLJ in Slovensko prosvetno društvo Mačkolje prirejata niz pobud ob 50-letnici smrti msgr. Ivana Tula, duhovnika, profesorja in književnika. V petek, 23. januarja, ob 20. uri bo v dvorani Srenjske hiše predstavitev priložnostne publikacije o dr. Ivanu Tulu, ki jo je uredila Ljuba Smotlak, in odprtje razstave njegovih knjig, pisem in dokumentov. V nedeljo, 25. januarja, bo osrednja spominska slovesnost: ob 11. uri bo v župnijski cerkvi sveta maša, sledil bo blagoslov in odkritje spominske plošče na zunanji steni cerkve. Prisrčno vabljeni! V BAMBIČEVI GALERIJI (Opčine, Pro-seška ul. 131) bo razstava Štefana Grgi-ča - Kraji duha odprta do 23. januarja. Ogled od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter od ponedeljka do sobote med 16. in 18. uro. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE, ZSKD, JSKD v sodelovanju z Občino Milje in ZKB vabijo na prvi koncert 15. revije kraških pihalnih godb v soboto, 24. januarja, ob 20. uri v gledališču Giuseppe Verdi v Miljah (ul. S. Giovanni 4). Nastopajo GD Pro-sek, PO Komen, Postojnska godba 1808. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji glasbe. KD SLOVENEC vabi ob praznovanju vaškega zavetnika Sv. Antona v soboto, 24. januarja, ob 20. uri v srenjsko hišo v Boršt na kulturno prireditev. Sodelujejo: MePZ Slovenec-Slavec dirigent Danijel Grbec, dramska skupina KD Slovenec z veseloigro v narečju »Ku je pršla Alma...«, tekst Jasna Petaros, režija Aleksander Corbatto. Ponovitev bo v nedeljo, 25. januarja, ob 20. uri. -/ ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti prirejata 15. revijo kraških pihalnih godb: Milje - Gledališče Giuseppe Verdi (Ul. San Giovanni, 4), 24. januarja, ob 20 uri, nastopajo GD Prosek, PO Komen, Postojnska godba 1808; Ilirska Bistrica-Dom na Vidmu, 1. februarja, ob 17. uri, nastopajo PO Divača, GD »Viktor Parma« Trebče, PO Ilirska Bistrica; Hrpelje-Dom kulture; 7. februarja, ob 20. uri, PO Breg, GD Na-brežina, Brkinska godba 2000; Tržič-Ob-činsko gledališče, 28. februarja, ob 20. uri, nastopajo Kraška pihalna godba Sežana, PO Kras Doberdob, PO Ricmanje. V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV - Ul. Donizetti 3, bo v nedeljo, 25. januarja, ob 17. uri Slovesnost ob petdesetletnici izida prve številke Našega vestnika. Na sporedu: pozdrav Žarka Škrlja, govor prof. Jurija Rose, nastop dekliške skupine Vesela pomlad in podelitev priznanj. H Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRANA MIL-ČINSKEGA vabi osnovnošolce na 1. sprehod po mestnih ulicah. Ogledali si bomo staro mestno jedro in še marsikaj. Zbrali se bomo v soboto, 24. januarja, ob 9. uri pred Narodnim domom. Za prijave in informacije pokličite na tel. št. 320-2717508 (Tanja) do petka, 23. januarja. RAVNATELJSTVO DPZIO »JOŽEF ŠTEFAN« obvešča, da so profesorji vsako jutro na razpolago staršem in učencem tretjih razredov nižjih srednjih šol za katerokoli pojasnilo v zvezi s študijem na tem zavodu. Po predhodnem dogovoru je možno tudi popoldansko srečanje za pogovor in ogled naših laboratorijev in delavnic. DIDAKTIČNA RAVNATELJSTVA IN NIŽJE SREDNJE ŠOLE S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM sporočajo, da se bodo vpisovanja v otroške vrtce, osnovne šole in nižje srednje šole začele 2. februarja in se zaključile 28. februarja 2009. 0 Mali oglasi IŠČEM Doklerjev grško-slovenski slovar. Telefonirajte na tel. št. 040-946764 ali na 340-7430160. IŠČEM rabljene otroške smuči, 70 cm, tudi brez priključkov. Tel.3497833189. PRODAM AKVARIJ juwel 70-litrski, z opremo. Klicati v večernih urah na tel. št.: 040-2296068. PRODAM PRIKOLICO za traktor. Info na tel. št.: 040-229433. PRODAM PSIČKE nemškega ovčarja z rodovnikom. Tel.: 338-5098764. PRODAM 1000 kv. m. zazidljivega zemljišča v Barkovljah. Tel.: 333-4807372. PRODAM 4 originalna platišča (cerchio-ni), 7y x 15 et 39 za audi a3 in 4, s petimi luknjami v odličnem stanju, 180,00 evrov za vse štiri. Tel.: 348-7730389. PRODAM novo otroško stajico (box), ki meri 110 cm x 75 cm x h.80 cm. Tel. v večernih urah na št. 040-946702. S Poslovni oglasi ODDAM MAJHNO TRGOVINO na Opčinah. Tel.: 040-215188 KMEČKI TURIZEM IŠČE kuhari-co-ja. 338-1511048 ¡Ü Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM ŠVARA j e odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel.: 040/200898 M Osmice OSMICO smo odprli pri Batkovih, nudimo domač prigrizek. Repen 32, tel.: 040-327240. OSMICO je odprla Nataša Pernarčič, Medjavas 21. PAHOR MARIO je v Jamljah odprl osmi-co. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. slovensko stalno gledališče Ponovitve drame Zaljubljeni v smrt « r-f V Kulturnem domu se bodo od petka zvrstile ponovitve delaTama-re Matevc Zaljubljeni v smrt (posvečeno Fulviu Tomizzi ob desetletnici njegove smrti). V režiji Sama M. Strelca oblikujejo like: Ema Tomažič, nesmrtna: Miranda Caharija; Danica Tomažič: Nikla Petruška Pani-zon; Stanko Vuk: Romeo Grebenšek, Pinko Tomažič: Primož Forte; Rina, slovenska služkinja: Lara Komar; Angelo, kremeniti vrtnar: Primož Forte. Ponovitve za vse abonente s predhodno rezervacijo: petek, 23. januar ob 20.30, sobota, 24. januar ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), ne- delja, 25.januarja ob 16.uri, petek, 6.februar ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), sobota, 7.februar ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), nedelja, 8.februar ob 16.uri, četrtek, 12. februar ob 19.30, četrtek, 26. marec ob 19.30, petek, 27. marec ob 20.30, sobota, 28. marec ob 20.30, nedelja, 29. marec ob 16.uri v Mali dvorani SSG. Info: blagajna Slovenskega stalnega gledališča - ponedeljek/petek (10.00-17.00), uro in pol pred pri-četkom predstave. Brezplačna telefonska številka: 800214302. in-fo@teaterssg.it www.teaterssg.it. / TRST Četrtek, 22. januarja 2009 1 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE abonmajska sezona Koprodukcija Slovensko stalno gledališče in Novi Zato. Tamara Matevc ZALJUBLJENI V SMRT Posvečeno Fulviu Tomizzi ob 10-letnki njegove smrti. Režija: Samo M. Strelec Igrajo: Nikla Petruška Panizon, Romeo Grebenšek, Primož Forte, Lara Komar in Miranda Caharija. OSTALE PONOVITVE ZA VSE ABONENTE S PREDHODNO REZERVACIJO: Petek, 23. januar ob 20.30 sobota,24.januar ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), nedelja, 25. januar ob 16.uri, petek,6.februar ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), sobota, 7. februar ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), nedelja, 8. februar ob 16. url, četrtek, 12.februar ob 19.30 (z italijanskimi nadnapisi), četrtek,26. marec ob 19.30 (z italijanskimi nadnapisi), petek, 27. marec ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), sobota, 28. marec ob 20.30 (z Italijanskimi nadnapisi), nedelja, 29. marec ob 16.uri v Mali dvorani SSG. ■ II 11 III III !!■■■ info in predprodaja: blagajna Slovenskega stalnega gledališča. Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka:800214302 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE M Izleti AŠD-SK BRDINA organizira ob nedeljah avtobusni izlet v Forni di Sopra. Odhod avtobusa na parkirišču glavnega križišča na Opčinah ob državni cesti 202 ob 6.30. Za informacije in prijave pokličite na tel. št.3488012454. SESTRE IZ SV. KRIŽA PRI TRSTU organizirajo v soboto, 31. januarja, ogled zanimivih jaslic v cerkvah v Postojni, Ljubljani, Dravljah in Črnučah, kjer bo tudi kosilo. Kosilu bo sledil obisk Kamnika in če bo čas dopuščal tudi Kranja. Cena izleta 35,00 evrov. Za vpis in podrobnejše informacije pokličite na tel. številko 040 220693 ali 347-9322123. VABIMO vas na potovanje v južno Turčijo in na Ciper po poteh sv. Pavla od 20. do 29. aprila. Za informacije: uprava Novega glasa v Gorici, tel. 0481 533177, uredništvo v Trstu 040 365473, g. Jože Markuža, 040 229166. □ Obvestila MFU - MAGNA FRATERNITAS UNIVERSALIS vabi danes, 22. januarja, ob 19.30 na predavanje »Izvirna sporočila Dobe Vednosti iz zgodovinskega dopisovanja« - Trst ulica Mazzini št. 30, 3. nadstropje (levo) v Trstu. Za informacije pokličite na 333-4236902. ODBORNIŠTVO ZA MLADINSKO POLITIKO OBČINE DOLINA organizira danes, 22. januarja, ob 20. uri na Zupan-stvu, 3. sejo usklajevalne skupine mladih v Občini Dolina (Forum mladih). Vsi mladi od 14. do 30. leta ter predstavni- r V KNJIGOVODJA M/Ž Zaposlimo zanesljivega in odgovornega knjigovodjo. Od kandidatov/kandidatk pričakujemo: višješolsko ali univerzitetno izobrazbo, izkušnjo v knjigovodstvu, dobro poznanje področja interne revizije ter znanje zakonodaje in računovodskih standardov; zaželje-na je natančnost, organiziranost, samoiniciativnost, doslednost. Kandidati bodo pošiljali življenjepise na redakcijo Primorskega dnevnika na naslov ul. Montecchi, 6 Trst 34137 pod šifro "KNJIGOVODJA" info@teaterssg.it - www.teaterssg.it ki enake starosti mladinskih organizacij, predstavniki kulturnih, športnih in rekreativnih društev, ki delujejo na ozemlju Občine Dolina in bi se radi vključili v načrtovanje dejavnosti za mlade v Občini, so vabljeni, da se udeležijo sestanka. Za morebitna pojasnila obrnite se na občinski Urad za Kulturo in Šole, na tel. št. 040-8329281/213/282. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 22. januarja, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek 159). STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE TRŽAŠKE FEDERACIJE vabi danes, 22. januarja, ob 19.30 na sedež v Ul. Tara-bocchia 3 na javni pokrajinski aktiv o Palestini. Posegel bo tovariš Fabio Amato, ki se je pravkar vrnil iz Gaze. CCYJ- Centro Culturale Yoga Jnanakan-da: tečaj »Zdravje s travami in hrano« z dr. Francescom Furlanom (farmacevt in Ph.D iz nevroznanosti) ob petkih ob 20. uri dne, 23. in 30. januarja ter 6. februarja na ulici Mazzini št.30, 5 nadstropje (levo) v Trstu. Za informacije pokličite 348-2482991 ali 329-2233309. MFU-MAGNA FRATERNITAS UNIVERSALIS: Višja Šola Umetnosti vabi na predavanje »Sintagma slikarskega dela dr.Sergeja Raynaulda de la Ferriere«, ki ga bo imel umetnik Leonardo Calvo 23. januarja, ob 19.30 v Umetniški šoli Sin-tesi na ul. Mazzini št. 30, 5. nadstropje. Info 333-4784293 ali 040-774586. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v petek, 23. januarja, ob 16.30 v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali v Ul. Trento 8, predavanje na temo: »Sladke skrivnosti, grenke resnice, agro-prehrambeni proizvodi, zavestni nakupi, zdravje in debelost«. Nastopili bodo: naš predsednik Marino Vocci, odvetnik Alessandro Carbone ter pediater Mau-rizio Tomadin . Vabljeni so vsi! FUNDACIJA ELIC - SINTESI UMETNOSTNA ŠOLA za otroke vabi na brezplačen otroški seminar »Papirnate maske« v soboto, 24. januarja, ob 16. uri -ulica Mazzini 30, 5. nadstropje. Vodi ga akademski umetnik in grafični oblikovalec Leonardo Calvo. Za informacije pokliči 333-4784293 ali 040-774586. JUS REPEN obvešča svoje člane, da bo v soboto, 24. januarja, letna akcija sečnje drvi. Zbirališče bo ob 8. uri pod »glin-co« za bivšo mlekarno. V primeru slabega vremena bo akcija prenesena na naslednjo soboto. SLOVENSKA KOMISIJA ZA MLADINSKO PASTORALO vabi mladino na redno mesečno srečanje, ki bo v soboto, 24. januarja, ob 16. uri v prostorih Marijaniš-ča. Srečanje bo potekalo v dveh delih. Delavnici in pogovornemu delu bo sledila verski obred, nato prijateljsko druženje. UMETNOSTNA ŠOLA SINTESI vabi na brezplačen seminar »Risanje in ustvarjanje z obema možganskima polutama« Tržaška zdravstvena ustanova št. 1 je objavila dva javna razpisa za začasno delovno mesto: Specializiranega Psihologa v disciplinah: 1. "Psihoterapija" 2. "Psihologija" Za prijavo je potrebna univerzitetna diploma iz psihologije, specializacija iz psihologije/psihoterapije, vpis v seznam psihologov in obvezno znanje slovenskega jezika. ROK PRIJAVE DO 26. JANUARJA 2009 Natečaj je objavljen na spletni strani zdravstvene ustanove: www.assl.sanita.fvg.it, na voljo je tudi na uradu v ul. Farneto št. 3, VI. nadstropje, soba 612 - tel. 040/3995167-5154-5252 v soboto, 24. januarja, od 18. do 20. ure - ulica Mazzini 30, 5-nadstropje. Vodi ga akademski umetnik in grafični oblikovalec Leonardo Calvo. Za informacije pokliči 333-4784293 ali 040-774586. AO SPDT vabi na tečaj turnega smučanja, ki se bo vršil v nedeljo, 25. januarja. Na razpolago je še nekaj mest. Informacije in prijave na tel.št. 338-6100412 (Tibor) ali piši na ao@spdt.org. VIŠJEŠOLSKA KLAPA IN MLADI PO SRCU POZOR! AŠD-SK BRDINA organizira za vas zabaven smučarski tečaj s kratkimi smučmi z UPS tehniko. Prepustite se užitkom in novim izkušnjam na snegu pod vodstvom naših izkušenih trenerjev. Tečaji bodo v Forni di Sopra vsako nedeljo. Organiziran je avtobusni prevoz. Ne izgubite priložnosti za drugačno nedeljsko zabavo in za vse informacije takoj pokličite na številko 3401653533 in ne bo vam gotovo žal! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 26. januarja, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, na predstavitev Malega cerkvenega slovarja Dušana Jakomina. Govorila bosta prof. Tatjana Rojc in Rafko Valenčič. TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi v ponedeljek, 26. januarja, na »Baklado za spomin, mir in sožitje«. Zbirališče ob 17. uri - stadion Grezar, odhod sprevoda ob 17.30, zaključek v Rižarni s kratkim nastopom TPPZ P. Tomažič. Vsi udeleženci so vabljeni, da prinesejo s seboj cvet v poklon žrtvam Rižarne. SOMPD VESELA POMLAD vabi na redni občni zbor, ki bo v torek, 27. januarja, v dvorani Finžgarjevega doma na Op-činah. Prvi sklic bo ob 20. uri, drugi sklic bo ob 20.30. Prisrčno vabljeni! O.N.A.V. - Vsedržavno združenje poku-ševalcev vina prireja tečaj degustacije, ki daje možnost pridobitve diplome uradnega pokuševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel 28. januarja in bo potekal ob sredah in petkih od 20.30 do 22.30 v športno-kulturnem centru v Lonjerju. Za informacije lahko obiščete spletno stran: www.onav.it ali pokličite na tel. štev. 333-4219540 ali 340-6294863; email: mailto:trieste@onav.it. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da 28. januarja je sklican Deželni Svet SSO, ki bo potekal v dvorani pevskih zborov v Devinu ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu. OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, ki imajo sedež v Občini ter tiste, ki delujejo v prid krajevnega prebivalstva, da lahko predložijo prošnjo za prispevek za redno delovanje v letu 2008 na kulturnem in športnem področju. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do petka, 30. januarja. Obrazce bo mogoče dvigniti v Uradu za šolstvo in kulturo v Občinski knjižnici v Nabrežini, št. 102, s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in sredah 9.00-12.00 in 15.00-17.00, ob torkih, četrtkih in petkih 9.00-12.00. Info: Urad za kulturo, šport in prosti čas, Nabreži-na št. 102, tel. št.: 040-2017370. OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da se je začelo predvpisovanje otrok v občinska otroška vrtca v Šempolaju in Sesljanu za šolsko leto 2009/2010. Prošnje za predvpis je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini, do 30. januarja 2009. Obrazci so na razpolago v zgoraj navedenem uradu ter v obeh sekcijah otroškega vrtca. Za informacije je na razpolago isti urad, telefonska številka 040-2017370-375. SKD VESNA vabi na občni zbor in praznik včlanjevanja v soboto, 31. januarja v kulturnem društvu A. Sirka. Prvi sklic bo ob 18. uri, drugi sklic pa ob 18.15, sledil bo srečolov. Toplo vabljeni! UPRAVA OBČINE DOLINA daje na znanje kulturnim, športnim in rekreacijskim društvom, ki imajo sedež in delujejo na občinskem ozemlju, da rok za predložitev prošenj za dodelitev občinskih prispevkov za leto 2009 zapade 31. januarja, ob 12. uri. Obrazci za predložitev prošenj so na razpolago v uradu za kulturo občine Dolina ali na spletni strani občine »http://www.sandorligo-dolina.it«. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA pripravlja novo monografijo o kriškem slikarju Albertu Sirku in poziva vse tiste, ki imajo kakršnokoli njegovo delo, fotografijo ali koristen podatek, da se oglasijo na tel. številko 040-368892 ali 3391564147 (Alina Carli) oz. naj pošljejo mail na info@ztt-est.it. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z Združenjem pevskih zborov FJK U.S.C.I. in Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti razpisuje 4. natečaj za zborovske skladbe Nagrada Ignacij Ota. Razpis je na voljo na spletni strani »www.zskd.eu«. POZOR, še ena novost pri AŠD-SK Brdina! Ob nedeljah bomo zaradi povpraševanja organizirali v Forni di Sopra tečaj teka na smučeh. Zainteresirani imajo možnost tudi avtobusnega prevoza in izposoje opreme. Za informacije in prijave pokličite na štev. 348-8012454. Vljudno vabljeni. OBČINA DOLINA v imenu Odborništva za Šolstvo in Socialo obvešča družine bivajoče v občini, katerih otroci obiskujejo obvezne šole, da je v uradu za Šolstvo in na spletni strani www.comune.san-dorligo-della-valle.ts.it na razpolago obrazec-prošnja za denarni prispevek za nakup šolskih knjig in drugih didaktičnih pripomočkov za leto 2008/09. Prošnjo lahko predstavijo učenci s stalnim bivališčem v občini, ki so redno vpisani v OŠ, v nižjo srednjo šolo ali v prvi razred višje srednje šole. Družinsko enakovredno ekonomsko stanje ne sme presegati 15.493,71 evrov. Prošnja mora biti predložena do 6. februarja do 12. ure. KD PRIMAVERA - POMLAD organizira delavnico na temo »kako naj bi poskusili izboljšati odnos do ostalih«. Delavnica obsega štiri srečanja. Prvo srečanje bo v nedeljo, 8. februarja. Za podrobnejše informacije pokličete tel. 3474437922. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD za poklicno izobraževanje s sedežem v Trstu prireja večerne tečaje hrvaščine, nemščine, angleščine, osnovne informatike in slovenščine za Italijane. Vpisovanje in podrobnejše informacije v tajništvu zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 040566360. TEČAJ ZA ZAROČENCE: tečaj bo potekal v prostorih Marijanišča pod vodstvom gospoda Bedenčiča. Ker je to edini slovenski tečaj v zamejstvu, so vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi, vabljeni, da se ga udeležijo. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje bo v sredo 11. februarja, ob 20.30. Skupaj bo sedem srečanj. Srečanja bodo enkrat tedensko in to ob sredah. Ostale podrobnosti dobi vsak pri prvem srečanju. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in deportirance s stalnim bivališčem v Občinah Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor poskrbelo Vse-državno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem sedežu v Naselji sv. Mavra 124 - Sesljan v naslednjih dneh: 17. februarja in 17. marca, od 14. do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel.: 040-2017389. OBVEŠČAMO CENJENE BRALCE občinskih knjižnic v Nabrežini in Ribiškem naselju, da bosta zaprti do nedelje, 1. marca 2009. Oproščamo se za nevšečnost. Prispevki Ob 42. obletnici smrti dragega brata Edvina daruje Slava Starc z družino 30,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomin na Edija Godnika daruje Dina z družino 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Na komemoraciji Štoke v Štorjah so darovali Edvina, Marija, Mitja in Peter 100,00 evrov za sekcijo VZPI ANPI Pro-sek-Kontovel. V spomin na Giorgia Marzija darujejo družinski prijatelji iz Milj 210,00 evrov za pokrajinski ANPI-VZPI. V spomin na Santino Černeka Brajnik darujejo Novella Pulgher, Daniela Mikol, Meri Corossi, Elda Corossi, Elia Poropat, družina Lakota in družina Hrovatin 385,00 evrov za KD Fran Venturini -Domjo. V spomin na Fani Znidaršič darujeta Vojko in Ida Komar 50,00 evrov za MPZ Tončka Čok iz Lonjerja. Anica Škerlavaj daruje 20,00 evrov za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. Namesto cvetja na grob prijatelju Ediju Godniku darujeta Neva in Paolo 50,00 evrov za Sklad Ota-Luchetta-DAngelo-Hrovatin. Družina Covaccini - Savona daruje 30,00 evrov za SKD Barkovlje. V spomin na Edija Godnika daruje družina Buzečan 25,00 evrov za rojanski Marijin dom in 25,00 evrov za rojanski cerkveni pevski zbor. t Neutolažljiva LIVIO in MARA sporočata, da ju je nenadoma zapustil ljubljeni in nepozabni sin Dušan Poldini Pogrebna maša bo 24. januarja 2009 ob 11. uri v karmeličanski cerkvi na Greti. Cvetje hvaležno odklanjava. Trst, 22. januarja 2009 Pogrebno podjetje Zimolo Ob boleči izgubi dragega Dušana sočustvujemo z Maro Nevia in Franko ter Karin in Irina z družinama Ob težki izgubi dragega Dušana izreka družini globoko sožalje Marinka Dušan, ostal boš za vedno najin iskreni, dragi prijatelj. Peter in Patrizia Dušanova smrt nas je močno pretresla. Mami, očetu in sorodnikom izražamo iskreno in občuteno sožalje. Družini Ažman in Selj Ob nenadni izgubi dragega sina Dušana izrekajo občuteno sožalje prijateljici Mari in možu Liviu Alda in Sergio, Aljoša, Ani in Klavdij, Laura in Nazario, Lili, Marinka in Gianni, Nadja in Deziderij, Neva in Rudi, Porzia in Paolo, Sonja in Vanja, Vali in Saša Ciao Dušan, ostal boš vedno v najinih srcih. Nadia in Tati Žalovanju se pridružujeta Marjana in Marko Dušanu zadnji pozdrav. Bivši sošolci znanstvenega liceja F. Prešeren Ob boleči izgubi ljubljenega sina Dušana izreka Mari in Liviu globoko so-žalje Rajonski svet za Zahodni Kras Ob tragični izgubi dragega Dušana izrekamo Mari Debeljuh in družini najgloblje sožalje vsi pri Zadrugi Naš Kras t Zapustil nas je naš dragi Giorgio Burger Žalostno vest sporočajo žena Maria, hčerka Gabriella, vnukinja Federica in ostalo sorodstvo Posebna zahvala doktorjema Pasqui in Crismancichu. Žarni pogreb bo v soboto, 24. januarja ob 11.30 v nabrežinski cerkvi. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Nabrežina, 22. januarja 2009 Pogrebno podjetje Alabarda - Opčine t Umrl je naš dragi oče in nono Ludvik Nibrandt Žalostno vest sporočajo hčeri Xenia in Cinzia z Romanom, vnuki Maša s Teom, Vinko, Karin, pravnuk Benjamin in ostali sorodniki Pogreb bo v soboto, 24. januarja ob 11.40 v mrliški vežici v ulici Costalun-ga. Trst, 22. januarja 2009 1 2 Četrtek, 22. januarja 2009 KULTURA / stalno gledališče fjk - Abonmajski niz alternativne scene Presunljiva slika kriminalne stvarnosti v podobah iz sodne obravnave Claudio Fava je obnovil proces proti morilcem svojega očeta, kije bil žrtev mafijskih morilcev Petega januarja 1984 so pred gledališčem v Cataniji s strelom v glavo ubili novinarja in pisatelja Giusep-peja »Pippa«« Favo, ki je v svojem delu pogumno razkrival organizirano kriminalno delovanje tamkajšnjih mafijskih mogotcev. Sprva so tako mediji kot policija trdili, da gre za umor iz afekta, ali pa so navajali, da je treba nagib iskati v gmotnih težavah revije, ki jo je Fava urejal. Predstavniki mestnih oblasti so celo poudarjali, da v Cata-nii ni mafije, saj je ta prisotna le v Pa-lermu. Sodstvo je kasneje vendarle povezalo delovanje določenih krogov z novinarjevimi odkritji. Proces je stekel, a so ga že leta 1985 prekinili; nadaljeval se je šele leta 1994 in sklenil štiri leta pozneje: na dosmrtno kazen so bili obsojeni mafijski šef Nitto Santa- paola kot naročnik umora, Marcello D'Agata in Francesco Giammuso kot organizatorja ter Aldo Ercolano kot morilec v sodelovanju z Mauriziom Avolo, ki je umor priznal. Prizivno sodišče je leta 2001 potrdilo le nekatere obsodbe, medtem ko je leta 2004 ka-sacijsko sodišče dokončno obsodilo Nitta Santapaolo in Alda Ercolana na dosmrtno kazen, Maurizia Avolo pa na sedem let zapora. Na podlagi ogromne količine sodnega gradiva je Giu-seppejev sin, pisatelj in politik Claudio Fava skupaj z režiserjem Ninnijem Bruschetto leta 2004 sestavil besedilo za gledališko predstavo L'istruttoria, ki kljub jedrnatosti zvesto odseva vse, kar je bilo na procesu povedanega, a tudi zamolčanega in zanikanega. Predstava je bila prvič uprizorjena v Centru Z\u014D v Catanii leta 2005 ob 21. letnici Pippove smrti. Stalno gledališče Furlanije Julijske krajine jo je ta teden uvrstilo v spored abonmajskega niza alternativne scene, in sicer takoj za odrsko priredbo romana Gomorra Roberta Saviana, ki je prav tako opisuje delovanje italijanske kriminalne združbe, ki kot rak razjeda celotno družbo. V izrazito komorno postavljeni predstavi stvarnost in družbo, v katerih je umor osebe, ki moti delovanje kriminalnega klana, nekaj povsem naravnega in vsakdanjega, srhljivo izrisujejo fragmenti izjav raznih udeležencev procesa: morilca, ki je umor priznal in natančno opisuje vse priprave, novinarja, ki je v korist mafijskih šefov v svojih člankih izkrivljal dejstva, nič kaj zavzetega policijskega komi- Italijanska gledališka scena zadnje čase ponuja vse več kakovostnih predstav o kriminalnih združbah sarja, politika, ki je povezan z mafijo, mafijaševe ljubice in drugih, medtem ko besede otrok in prijateljev umorjenega izražajo bolečino, ki jo spet in spet obnavljajo cinične izjave mafijcev in vseh, ki so se se z njo sprijaznili. Claudio Gioe in Donatella Fi-nocchiaro s skrbnim spreminjanjem izgovarjave in zvoka glasu ter giba in drže prepričljivo igrajo številne nastopajoče like. V živo jih spremljajo kontrabasist Giovanni Arena, kitarist Vincenzo Gangi, godec na tolkala Ric-cardo Gerbino in vokalist Faisal Taher. Z globoko prizadetostjo uprizorjena predstava je močno ganila in presunila gledalce na prvi tržaški ponovitvi v torek zvečer, ki so se nastopajočim oddolžili z dolgim aplavzom. (bov) trst - Niz Koncertnega društva Kvartet D'Amici navdušil Godalni sestav zaradi obveznosti posameznih članov v kvartetu nastopa poredko, zato so njihovi koncerti nekaj izrednega Tržaški violinist Federico Agostini ima za seboj že tri desetletja uspešne glasbene kariere, ki ga je peljala ši-rom po svetu: uveljavil se je kot solist odličnih komornih sestavov, pa tudi kot pedagog, ki je dolgo let poučeval v Nemčiji, svojo dejavnost pa je razširil tudi na Japonsko, Švedsko in ZDA. Pred svojim prvim tržaškim nastopom z godalnim kvartetom DAmici je na tržaškem konservatoriju Tartini izpeljal mojstrski tečaj, kot stalni profesor pa je nasledil svojemu pokojnemu stricu Francu Gulliju na ameriški univerzi Indiana v Bloomingto-nu. Mešane zasedbe dandanes niso redkost: poleg tržaškega mojstra, ki igra vlogo prve violine, so člani kvarteta dva Japonca in Američan James Creitz; vsak posameznik ima nadvse ugleden curriculum, kar pa še ne jamči zlitosti in ubranosti, ki sta nepogrešljivi sestavini mu-ziciranja v kvartetu. Mojstri igrajo na dragocene instrumente, ki se spajajo v mehkem sozvočju, toda niti kvaliteta glasbil ni odločilni faktor: izredno enovito, zrelo in tehtno muziciranje je predvsem sad dolgoletnih izkušenj, ki so si jih godalci pridobili in sklenili vložiti v skupen projekt. Čelist Sadao Harada je bil ustanovni član slovitega Tokijskega kvarteta in njegov doprinos je nedvomno zelo dragocen, žlahtna barva njegovega zvoka in plemenito fraziranje sta izstopala na vsakem koraku ter se prelivala z ostalimi glasbili v pretanjenih odtenkih. Skrivnosti komorne igre zelo dobro pozna tudi violist James Creitz, dolgoletni član odličnega kvarteta Academica, najmlajši član četverice, Japonec Yosuke Kawasaki, pa je že zelo cenjen kot koncertni mojster uglednih japonskih simfoničnih sestavov, kljub temu pa se zna odlično podrejati glasbenim idejam Agostinija. Kvartet DAmici je svoje ime izbral ravno zaradi prijateljskih stikov, iz katerih se je rodila zamisel o skupnem muzici-ranju, toda številne obveznosti posameznikov ne dopuščajo intenzivnega delovanja in mojstri so izrecno izjavili, da je njihovo druženje sad velike predanosti, istočasno pa ima značaj izrednosti. To pomeni, da je število nastopov omejeno, pozitivna plat pa je ta, da se vsako srečanje nasiči s pozitivnim nabojem, daleč od rutine, ki lahko zajame glasbenike ob preveč pogostem igranju. Svoj prvi tržaški nastop je kvartet posvetil veliki dunajski trojici, ki je med 18.in 19. stoletjem zakoličila pravila kvartetne forme. Najprej Franz Joseph Haydn, ki je f , l.f Kvartet D'Amici na tržaškem koncertu tako Mozartu kot Beethovnu začrtal pot v umetnost godalnega kvarteta z dolgo vrsto primerkov, skupno kar petinsedemdeset: poslušali smo umetnino, ki je nastala v zrelem obdobju mojstrovega snovanja in je lep dokaz formalne dovršenosti in glasbene iznajdljivosti. Kvartet v G-duru op.77 št.1 so mojstri izpeljali z vsemi odtenki, ki odlikujejo klasični dunajski slog: umirjen, a vendar venomer živ pogovor med glasbili, ki iščejo in najdejo idealno ravnovesje ter frazirajo v popolnem soglasju, ne da bi kdorkoli iskal protagonistično vlogo. Blagozvočje je zaznamovalo tudi izvedbo Mozartovega kvarteta v Es-duru K428 in tu se je muziciranje še dodatno obogatilo s čustvenim podajanjem. Med šesterico kvartetov, ki jih je Mozart posvetil spoštovanemu starejšemu prijatelju, bi težko izbrali najlepšega, izvedba pa se nam bo zapisala v spomin predvsem zaradi pretanjenega oblikovanja originalnega Tria. Drugi del koncerta nas je popeljal na skrajne meje klasičnega obdobja, kajti poslednji Beethovnov kvartet - F-dur op.135 - je z genialno drznostjo presegel vse, kar sta Mozart in Haydn začrtala kot napotnico svojim naslednikom: klasična forma je vsaj navidezno še prisotna, toda na njeni podlagi je Beethoven izoblikoval nove vizije, ki so bile večini sodobnikov tuje in nerazumljive. Nenehna invencija nas še dandanes preseneča, mimo razlag, ki skušajo razčlenjevati potek skladbe na osnovi vprašanja in odgovora. Kvartet DAmici je v poslednji Beethovnovi partituri dokazal svojo tehnično in inter-pretativno zrelost, dramatična napetost je bila otipljiva, zato pa so toliko bolj božajoče zvenela čudovita har-monska zlitja in melodični fragmenti. Mojstrsko muzi-ciranje je poželo dolge aplavze ter kot dodatek izvabilo stavek iz Haydnovega kvarteta op.76 št.3. Katja Kralj ljubljana Jakob Jež dobitnik nagrade JSKD Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) bo na slovesnosti 26. januarja v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije podelil priznanja za leto 2008. Zlato plaketo JSKD za življenjsko delo in izjemne dosežke ter prispevek k razvijanju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti bo prejel skladatelj Jakob Jež, podelili pa bodo še pet srebrnih plaket. Skladatelj Jakob Jež (1928) je študij na glasbenozgo-dovinskem oddelku Akademije za glasbo zaključil leta 1954. Kompozicijo je študiral pri Marijanu Li-povšku in Karlu Pahorju. Deloval je kot glasbeni pedagog, pa tudi kot urednik glasbenih publikacij Skladatelj, Grlica in Naši zbori. Ustvaril je obširen glasbeni opus, ki se odlikuje predvsem po velikih kantatah, zaznamovale pa so ga tudi številne komorne skladbe. Znaten del ustvarjanja je Jež posvetil zborovski glasbi za otroške, mladinske in odrasle zbore, zelo pomemben pa je njegov vpliv na razvoj slovenskega ljubiteljskega ustvarjanja. »Jež je izredno plodovit ustvarjalec za najrazličnejše glasbene zasedbe, zavezan predvsem novi glasbi. Njegov opus izkazuje samoniklo osebnost, ki se sicer naslanja na sodobne kompozicijske vzore, vendar jih podreja svojim lastnim vsebinsko-izraznim vzgibom. Izredne zvočne učinke dosega z včasih nenavadnimi, a originalnimi kombinacijami vo-kala in instrumentala. Zelo skrben je pri izbiri besedil; za svoje vokalno-instrumentalne kompozicije rad poseže tudi v slovensko kulturno zgodovino,« so zapisali pri JSKD.Prejel je več nagrad in priznanj, med drugim leta 1970 nagrado Prešernovega sklada za kantato Do fraig amors, 21 let kasneje pa še Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Za zaokrožen zborovski opus je bil leta 2004 nagrajen tudi s Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev. Srebrne plakete JSKD za leto 2008 bodo v ponedeljek, 26. januarja, prejeli Ivo Jelerčič za dolgoletno uspešno delo na področju glasbenih dejavnosti, Peter Militarev za dolgoletno uspešno delo na področju gledaliških dejavnosti, Stanko Wa-kounig za dolgoletno uspešno delo pri spodbujanju in razvijanju kulturnih dejavnosti, Zvonka Zupanič Slavec za dolgoletno uspešno delo pri spodbujanju in razvijanju kulturnih dejavnosti in pevska šola Carmina Slovenica za dolgoletno uspešno delo na področju glasbenih dejavnosti in otroške glasbene vzgoje. (STA) Razpis za Plečnikova odličja 2009 Sklad arhitekta Jožeta Plečnika je objavil razpis za Plečnikova odličja za leto 2009. Odličja, poimenovana po priznanem slovenskem arhitektu, veljajo za osrednje priznanje slovenskemu avtorju za vrhunsko stvaritev na področju arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture ali notranje opreme, nastalo v zadnjih petih letih v Sloveniji ali tujini. Poleg odličja sklad razpisuje tudi Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture, posebej pa še priznanje za izvajalski dosežek in študentsko priznanje. Plečnikovo medaljo Sklad arhitekta Jožeta Plečnika podeljuje za aktualno realizacijo ali delo na področju arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture ali notranje opreme in za pomembno delo s področja arhitekturne teorije, kritike ter strokovne publicistike, piše na spletni strani Društva arhitektov Ljubljana. (STA) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 22. januarja 2009 13 zda - Včeraj prvi delovni dan 44. ameriškega predsednika Obama praznovanje zamenjal z delovno vnemo Vojaške tožilce v taborišču Guantanamo je pozval, naj za 120 dni prekinejo procese WASHINGTON/GUANTANA-MO - Novi ameriški predsednik Barack Obama je prvi dan predsedniškega mandata imel pomembne delovne sestanke, na katerih se je lotil reševanja gospodarske krize ter varnostnih vprašanj. Najbolj je po svetu odmevala njegova prošnja vojaškim tožilcem v taborišču Guantanamo, naj za 120 dni prekinejo vse primere pred vojaškimi komisijami. Po zabavah in plesih, ki so se po torkovi inavguraciji zavlekli pozno v noč, se je Obama skupaj z ženo Michelle, podpredsednikom Josephom Bidenom in soprogo Jill ter zakoncema Bill in Hilary Clinton v Nacionalni katedrali udeležil molitvenega obreda za uspešno delo nove ameriške administracije. Duhovniki različnih ver so mu zaželeli dobro vladanje. Slovesna maša je bila zadnje dejanje štirih dni inavguracijskih slovesnosti, ki so doživele vrhunec v torek opoldne pred kongresom, ko je Obama prisegel kot 44. predsednik ZDA in hkrati prvi temnopolti ameriški predsednik. Novi ameriški predsednik se je včeraj srečal z ekipo vrhunskih gospodarskih in finančnih strokovnjakov, s katerimi skuša oblikovati strategijo, ki bi omogočila obvladovanje napetih finančnih razmer in oživitev gospodarstva, ki se je znašlo v največji krizi po veliki depresiji v 30. letih prejšnjega stoletja. Slednje se Obama želi lotiti s stimulacijskim paketom, vrednim okoli 825 milijard dolarjev, ki ga morata potrditi tudi oba domova ameriškega kongresa. Prizadevanjem za rešitev najdaljše recesije v ZDA po drugi svetovni vojni so sledili pogovori z vojaškimi predstavniki in člani sveta za nacionalno varnost, med katerimi sta obrambni minister Robert Gates in načelnik štaba združenih poveljstev ameriške vojske admiral Mike Mullen. Obama je medtem že začel uresničevati tudi svoje obljube glede taborišča za teroristične osumljence v vojaškem oporišču Guantanamo na Kubi, saj naj bi tamkajšnji vojaški tožilci na njegovo prošnjo za 120 dni ustavili vse primere pred vojaškimi komisijami. Dosedanji in najverjetneje tudi novi obrambni minister Robert Gates je odredbo o tem ustno že v torek predal tožilstvu v Guantanamu. Polkovnik Patrick Parrish, ki je vodil proces proti kanadskemu državljanu Omaru Khadru, je v skladu z odredbo sojenje že prekinil za 120 dni. Podobno odredbo je v procesu proti petim moškim, ki so obtoženi sodelovanja v pripravi terorističnih napadov na ZDA 11. septembra 2001, uporabil tudi vojaški sodnik Step- Barck Obama se v ovalni pisarni v Beli hiši pogovarja s šefom kabineta Rahmom Emanuelom ansa hen Henley. Zanimivo je, da so štirje od petih osumljencev prekinitvi sojenja nasprotovali. Vojaški tožilec Clay Trivett je sicer že povedal, da je potrebno prekiniti vse procese, ki so v teku, saj bi revizija sistema vojaških sodišč, ki jo bo izvedla Oba-mova administracija, lahko pripeljala do velikih sprememb. Omenjena poteza Obame je že bila deležna številnih pohval po svetu. "Navdušen sem, da je bil eden prvih korakov predsednika Obame obrniti novo stran pri tej žalostni epizodi zapora v Guantanamu," je sporočil evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost Jacques Barrot. Odločitev Obame, da ustavi vojaška sojenja v Guantanamu, je dobrodošel korak, a mu mora slediti njihova popolna opustitev, pa so menili v Amnesty International. Kot "zelo pozitivno" je Obamo-vo odločitev pozdravil posebni poročevalec ZN, ki se ukvarja z vprašanji mučenja, Manfred Nowak. Izrazil je tudi prepričanje, da bodo procese opustili v celoti. Korak je pozdravil tudi predsednik Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Lluis Maria de Puig. Obama se je lotil že tudi bližnjevz-hodnega vprašanja. Po telefonu je tako poklical palestinskega predsednika Mah-muda Abasa in mu ob tem obljubil, da si bo prizadeval za dosego "trajnega miru" na Bližnjem vzhodu. Poklical je tudi izraelskega premiera Ehuda Olmerta, egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka in jordanskega kralja Abdulaha ter jim zagotovil zavezanost ZDA bližnjevzhodnem mirovnem procesu. Palestinsko gibanje Hamas, ki ga ZDA, Izrael in EU uvrščajo na seznam terorističnih skupin, je medtem Obamo pozvalo, naj se uči iz napak predhodnika Geor-gea Busha. Napovedalo je tudi, da ga bo sodilo po dejanjih. Namestnik izraelskega premiera Haim Ramon pa je izrazil prepričanje, da Obama ne bo preveč spremenil usmeritve Busheve administracije, ki je podpirala njegove operacije na palestinskih ozemljih. Ta politika po njegovem mnenju temelji na dveh načelih - boju proti terorizmu in potrebi po dosegi miru na načelu dveh držav. Na Obamovo izvolitev so se z upanjem na spremembe odzvali tudi drugod v arabskem svetu. Tako kot arabski svet pa je tudi Iran izrazil upanje, da bo Obama prinesel novo politiko. "Nastaja nov Bližnji vzhod. Nova generacija v tej regiji zahteva pravico in zavrača dominacijo," je izjavil iranski zunanji minister Manušer Mo-taki. Azijske države pa so novega ameriškega predsednika pozdravile kot voditelja, ki bo navdihoval, ter mu v večini tudi obljubljale podporo pri soočanju z gospodarskimi in varnostnimi izzivi. Nekoliko zadržanosti je bilo zaznati v odzivu Kitajske, medtem ko v severnokorejskih medijih inavguraciji ni bila namenjena niti beseda. (STA) industrija - Avto General motors preprušča prvo mesto Toyoti DETROIT - Ameriški proizvajalec vozil General Motors je moral po 77 letih vladavine prepustiti naziv največjega avtomobilskega proizvajalca na svetu konkurenčni japonski družbi Toyota. Prodaja General Motorsa se je lani zmanjšala na 8,35 milijona avtomobilov in tovornjakov, kar je okoli 620.000 vozil manj od prodaje Japoncev. Kot so sporočili s sedeža General Motorsa v Detroitu, so lani zaradi krize na avtomobilskem trgu prodali 11 odstotkov manj vozil kot leta 2007. Toyota je lani prodala 8,97 milijona vozil. To je prav tako manj kot leta 2007, vendar je padec le štiriodstoten. Japonska družba je podatke o svoji prodaji objavila že v torek. General Motors je lani blizu dve tretjini prodaje ustvaril na trgih izven ZDA. Skoraj triodstotna rast prodaje, ki so jo Američani zabeležil v regijah Azija in Pacifik ter Latinska Amerika, Afrika in Srednji vzhod, ni mogla nadomestiti 21-odstotnega padca prodaje v Severni Ameriki ter sedemodstotnega v Evropi. (STA) naš intervju »Zaprisega je združila belce in črnce« Veronika Špacapan »Torkovo dogajanje je združilo belce in črnce. Tak občutek sem vsaj imela, ko sem v bližini Was-hingtonovega memoriala sledila zaprisegi novega predsednika Ba-racka Obame. Za temnopolte je bilo seveda veselje izredno, a belci smo dogodek doživljali skoraj na isti način. Razlik v vzdušju in obnašanju nisem videla: zelo mi je bilo všeč, da je Amerika tako lepo proslavila ta dogodek.« Veronika Špacapan, ki se v ameriški prestolnici izpopolnjuje na področju mednarodne finance, je proslavljanje nadaljevala na gala plesu, ki ga je priredila njena univerza. Obamama-nija pa je vladala povsod. »Washington je birokratsko mesto, tu ljudje živijo predvsem zaradi službe. V zadnjih dneh pa se je povsem raz-živelo: preplavili so ga, ljudje so prišli od vse povsod, nemogoče je bilo najti prenočišče. Na zaprisegi je bilo 1,8 milijona ljudi: nekateri so noč prespali pred varnostnimi ograjami, zjutraj je bilo že vse polno. Na nekaj kilometrov velikem prostoru se sploh nisi mogel premakniti: bilo je kot ogromno morje, ki je združeno poslušalo Oba-mov govor. In molčalo.« Njegove besede so bile po Veronikinem mnenju realistične. »Najbrž se tudi sam zaveda, da vidijo nekateri v njem ne samo upanje in spremembe, a tudi skoraj božanski kult. Zato skuša dokazati, da želi pomagati Ameriki, a v isti sapi pove, da ne bo lahko. Da ne bo mogel v sto dneh rešiti vseh problemov, da ni mesija, a bo napel vse moči.« Veronika upa, da bo najprej stabiliziral in bolje nadzoroval ekonomijo, »saj je recesija izredno občutena. Potrebna je tudi zdravstvena reforma, da bodo te usluge končno dostopne vsem. Med prioritetami je po mojem mnenju tudi rešitev krize na Bližnjem vzhodu. ZDA so bile doslej na strani Izraela, kaže pa, da bodo sedaj bolj nevtralne. Obama se bo začel pogovarjati tudi s palestinskim vodstvom, saj spoštuje vse, ki so demokratično izvoljeni.« (pd) francija potrdilo kazen za Le Pena PARIZ - Francosko sodišče je včeraj potrdilo obsodbo vodje francoske skrajne desnice Jeana-Marie Le Pena na tri mesece pogojno in 10.000 evrov kazni, ker je zmanjševal pomen nacističnih zločinov med okupacijo Francije. Prizivno sodišče v Parizu je potrdilo obsodbo predsednika Nacionalne fronte zaradi "sokrivde pri zločinih proti človečnosti", oprostilo pa ga je "opravičevanja vojnih zločinov", vendar to ni vplivalo na izrečeno kazen. Sodišče v Parizu je 8. februarja lani Le Pena spoznalo za krivega v dveh točkah obtožnice zaradi izjav, ki jih je januarja 2005 objavil skrajnodesničarski tednik Rivarol. Le Pen, ki je bil v preteklosti že večkrat obsojen zaradi rasističnih izjav, je takrat izjavil, da "nemška okupacija Francije ni bila posebej nehumana, čeprav so bile napake, neizogibne v državi s 550.000 kvadratnimi kilometri". Le Penov odvetnik Wallerand de Saint-Just je obsodbo označil za "izjemen napad na svobodo govora" in napovedal, da se bo pritožil na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. (STA) evropski parlament - Trichet Strah o razpadu evrskega območja brez osnove BRUSELJ - Strahovi, da bi lahko evrsko območje zaradi pritiskov globalne finančne krize razpadlo, so "brez osnove", meni predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet. Po njegovih besedah so zaradi krize vse valute pod pritiskom in "prestajajo test". Trichet je v Evropskem parlamentu na vprašanje o strahovih, da bi lahko 16-člansko območje evra zaradi krize razpadlo, odgovoril, da so po njegovem mnenju "strahovi o evru brez osnove". Meni, da so vse valute pod pritiskom in prestajajo preizkus ter da sta evro in evr-sko območje v tej krizi pokazala "prožnost in odpornost". Izrazil je optimizem, da si bo gospodarstvo na območju evra prihodnje leto, potem ko bo letošnje težavno, opomoglo. "Po letu 2009, ki bo po našem mnenju obdobje velike upočasnitve in težav v smislu rasti, leto 2010 vidimo kot leto vrnitve v pozitivne številke, kot leto rasti po težavnih letih 2008 in 2009," je dejal Trichet. Dodal je, da se to pričakovanje zdi utemeljeno tako za Predsednik Evropske CENTRALNE BANKE Jean-Claude Trichet gospodarstvo evrskega območja kot svetovnega gospodarstva. Po njegovih besedah bi morali državam dovoliti uporabo fiskalnih stimulativnih paketov za boj proti recesiji, pri čemer pa da se morajo držati maa-strichtskega kriterija o javnofinančnem primanjkljaju do treh odstotkov bruto domačega proizvoda. V trenutni ekonomski situaciji je pomembno, da so vlade spoštovale Pakt stabilnosti in rasti, je dejal in dodal, da ga bi preveč skrbelo, da bi primanjkljaji ušli z vajeti. (STA) bližnji vzhod - Po 22 dneh ofenzive Izraelska vojska končala umik iz Gaze TEL AVIV/DUNAJ - Izraelske sile so po 22 dneh ofenzive proti gibanju Hamas v Gazi zaključile umik z območja, je včeraj sporočil tiskovni predstavnik izraelske vojske. "Zadnji vojak je davi zapustil Gazo," je povedal omenjeni predstavnik. Vendar pa izraelska vojska po njegovih besedah v okolici Gaze ostaja v pripravljenosti. Izraelske sile so se iz Gaze začele umikati v nedeljo, potem ko je Izrael ponoči razglasil enostransko premirje. V nedeljo je premirje razglasilo tudi gibanje Hamas, ki pa je zagrozilo z njegovo prekinitvijo, če se izraelske sile ne bodo umaknile v roku enega tedna. Izraelski dnevnik Haaretz je medtem včeraj poročal, da je vojska sprožila preiskavo o tem, ali so enote, ki so se bojevale v okolici Bejt Lahije na severu Gaze, uporabljale fos-forne bombe. Uporaba teh bomb je v skladu z mednarodnim pravom prepovedana na gosto poseljenih območjih, jih je pa dovoljeno uporabljati za ustvarjanje dimne zavese, ki prikrije premike vojske. Kot poroča časnik, naj bi preiskava tekla proti poveljniku rezervistične padalske enote, vendar pa je predstavnik vojske povedal, da ne gre za uradno preiskavo. Vojska naj bi uporabljala dve vrsti fosfornih bomb, in sicer kot dimne bombe, še piše Haaretz. Organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International je sicer v ponedeljek sporočila, da je Izrael zagotovo na poseljenih območjih uporabljal prepovedane bombe, zaradi česar bi ga lahko obtožili vojnih zločinov. Zdravniki v Gazi so namreč pri številnih žrtvah zasledili opekline, ki jih povzroča beli fosfor. Ta v stiku s kisikom zagori. Izrael je doslej vztrajal, da je v času tri tedne trajajoče ofenzive na Gazo vse orožje uporabljal v skladu z mednarodnim pravom. Arabske države pa so pri Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA) vložile pritožbo, češ da je Izrael v ofenzivi na Gazo uporabljal delno obogateni uran. Tiskovna predstavnica agencije Melissa Fleming je povedala, da se IAEA še ni odločila o načinu obravnave pritožbe. (STA) 1 4 Četrtek, 22. januarja 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - SKGZ, SSO, upravitelji, svetniki, predsedniki konzult in rajonov Snujejo enotno fronto za vidno dvojezičnost Pisali bodo Romoliju in prefektinji - Župana bodo pozvali k uresničevanju Tondovega odloka Snuje se enotna fronta za uresničevanje vidne dvojezičnosti. SKGZ, SSO, slovenski javni upravitelji, pokrajinski in občinski svetniki, predsedniki rajonskih svetov ter predsednika konzult na goriški občini in pokrajini bodo skupaj pisali priporočeno pismo goriškemu županu Ettoreju Romoliju in prefektinji Marii Augusti Marrosu v zvezi z vidno dvojezičnostjo in z uresničevanjem odloka predsednika deželnega sveta Renza Tonda. Hkrati bodo slovenski goriški občinski svetniki pripravili skupno resolucijo oz. svetniško vprašanje, s katerim bodo župana in njegov odbor opozorili na izvajanje zaščitnih norm, kar se tiče vidne dvojezičnosti. Za skupni potezi so se dogovorili na srečanju, ki ga je v torek sklicala SKGZ v sodelovanju z SSO-jem in je potekalo v KB Centru v Gorici. Uvodoma sta spregovorila pokrajinska predsednika SKGZ Livio Semolič in SSO Walter Bandelj, sicer so bili prisotni doberd-obski župan Paolo Vizintin, pokrajinska od-bornica Mara Černic, občinski svetniki Ma-rilka Koršič, Božidar Tabaj in Aleš Waltritsch, rajonska predsednika Marjan Brescia in Lovrenc Peršolja ter predsednik slovenske kon-zulte pri goriški občini Ivo Cotič. »S pismom bomo župana vprašali, kako namerava uresničiti Tondov dekret v treh slovenskih rajonih in sploh kateremu postopku namerava slediti,« pojasnjuje Semo-lič, ki meni, da ne bomo dosegli iz dneva v dan zamenjave vseh tabel z imenom ulic, vendar bomo s složnim, dogovorjenim in odločnim nastopom nedvomno bolj uspešni, kot če bi posamezno trkali na županova vrata. S Semoličevim izvajanjem so se strinjali tudi ostali prisotni upravitelji, svetniki in družbenimi delavci, ki so na svoji koži že večkrat ugotovili, da je treba imeti pri odnosih z javnimi upravami kar nekaj dobre volje in potrpljenja. Med drugim je Tabaj poudaril, da bo treba v »boj« za uveljavljanje vidne dvo-jezičnosti vključiti tudi italijanske politične delavce iz Demokratske stranke in drugih le-vosredinskih strank. Z razliko od župana, od katerega bodo zahtevali uveljavljanje vidne dvojezično-sti, bodo prefektinjo opozorili na izvajanje 8. člena zaščitnega zakona. Le-ta zadeva dvojezično poslovanje vseh javnih ustanov, ki morajo na prošnjo koristnika posredovati ustna in pisna sporočila v slovenskem jeziku. 8. člen zaščitnega zakona je v veliki meri še neizkoriščen, njegovo izvajanje pa ni povsem dorečeno. S srečanja o vidni dvojezičnosti bumbaca Na srečanju so se tudi dogovorili, da bodo pri paritetnem odboru sprožili postopek za vključitev Svetogorske četrti in Placute v območje izvajanja vidne dvoje-zičnosti, čeprav je jasno, da bo to težko do- seči brez soglasja goriškega župana. Prisotni so nenazadnje samokritično ugotavljali, da se pogosto tudi sami Slovenci odrekajo vidni dvojezičnosti. Reklamni plakati slovenskih podjetij in trgovin so ta- gorica - Kvestura in zdravstveno podjetje Mladi vse prej segajo po mamilih Tudi v Gorici se srednja starost uživalcev mamil niža. Po besedah vodje urada za prevencijo pri goriški kve-sturi Massimiliana Ortolana so mladi še pred nedavnim začeli segati po dro-gah med 18. in 16. letom, v zadnjih letih pa goriška policija beleži porast primerov 14 in 15-letnikov, ki kupujejo prepovedane substance pri preprodajalcih. In ravno preprečevanje tega pojava je glavni cilj projekta »Allontana-ti dalla droga, avvicinati alla vita«, ki ga bo goriško zdravstveno podjetje že tretje zaporedno leto izpeljalo v sodelovanju z osebjem goriške kvesture. Informativna srečanja, ki bodo namenjena učencem tretjih razredov nižjih srednjih šol (lani se jih je udeležilo med 500 in 600 nižješolcev) in ki jih bodo ob operaterjih oddelka za odvisnosti goriškega zdravstvenega podjetja Sert vodili policisti oddelka za prevencijo, so včeraj predstavili kvestor Antonio Tozzi, direktorica zdravstvenega pod- jetja Manuela Baccarin, zdravnik iz oddelka za zasvojenosti Andrea Fiore in Massimiliano Ortolan. »Sodelovanje z zdravstvenim podjetjem nam omogoča, da bolje informiramo mlade, ki jih srečujemo v šolah. Policisti imajo več izkušnje na področju pravnih posledic uživanja drog, zdravniki pa na področju učinkov na zdravje,« je povedal Tozzi in dodal: «Šola je za nas pomemben kraj srečevanja z mladimi, pa tudi z njihovimi profesorji in starši. Če nam bo uspelo bomo v prihodnje po šolah tudi ustanovili okenca, pri katerih bodo otroci, vzgojitelji in družine lahko imele neposreden stik s silami javnega reda.« Baccarinova je poudarila, da zdravstveno podjetje veliko vlaga v prevencijo. »Z raznimi projekti, ki potekajo po šolah in na drugih prizoriščih, opozarjamo mlade na nevarnost prepovedanih drog, pa tudi na učinke kajenja in uživanja alkohola,« je pojasnila Baccarinova. (Ale) Brez idej in vizije, poleg tega pa še brez demokratičnega čuta. Takšna je po besedah predstavnikov Foruma za Gorico goriška občinska uprava, ki se je doslej izkazala samo s proglasi, dejanj in uresničenih obljub pa je bilo z njene strani bolj malo. Poleg občinskih svetnikov Foruma za Gorico Anne Di Giannantonio, Marka Ma-rinčiča in Andree Bellaviteja sta približno petdeset prisotnih na torkovem srečanju, ki je potekalo v mali dvorani goriškega Kulturnega doma, nagovorila še Bernardo De Santis (Progetto Gorizia) in Livio Bianchini (SKP). Vsak svetnik je izpostavil problematike, ki so mu najbolj pri srcu. Di Giannantonijeva je tako poudarila, da uprava nima nikakršnega razvojnega načrta na področju kulture in se raje kot z organizacijo kulturnih dogodkov ukvarja s salojskimi vojaki, ki jih z vsemi častmi sprejema na županstvu. Bianchini je opozoril na neodgovorno ravnanje upravitelje ob najdbi azbesta v novi bolnišnici, medtem ko je De Santis spregovoril o krčenju storitev na področju zdravstva in odločno zahteval odstop župana Et-toreja Romolija. Marko Marinčič je poudaril omejevalni odnos, ki ga ima občina glede uveljavljanja zaščitnih norm, in to ne na škodo samo Slovencev, pač pa mesta v celoti. »Uprava ni nič na- ko pogosto samo v italijanščini, sploh pa se ne ravno vsi trgovci in lastniki javnih lokalov odločajo za razobešanje dvojezičnih urnikov, cenikov, menujev in drugih napisov. (dr) gorica - Forum priredil javno srečanje in prisluhnil judem Uprava brez idej in vizije Občinski svetniki opozorili tudi na neizvajanje zaščitnih norm in na slabšanje čezmejnih odnosov Govorniki na srečanju Foruma v Kulturnem domu bumbaca redila, da bi pridobila Trgovski dom in ga vrnila mestu,« je povedal in poudaril, da se zaprtost župana in njegovih odbornikov pozna tudi v čez-mejnih odnosih. Marinčič je bil kritičen tudi do zadnjega zasedanja treh uprav. Po njegovih besedah občina ni pripravila niti enega razvojnega projekta, pač pa je prodajala za svoje pobude, na katerih dela pokrajina. Kot primer je Marinčič omenil projekta o kolesarskih stezah in o prvi svetovni vojni. Romolijeva uprava je po besedah svetnika Foruma negibna tudi na področju okolja. »Med prvimi ukrepi po izvolitvi sta bila blokada novega prometnega načrta in zamrznitev projekta za parkirno hišo v ulici Man-zoni. Mimogrede je Marinčič omenil tudi razglase o Livarni in Kornu, ki jim ni sledilo nobeno konkretno dejanje. V zaključnem delu srečanja, na katerem so bili med drugimi prisotni tudi deželna svetnika Roberto Anto-naz in Stefano Pustetto, občinski tajnik Demokratske stranke Giuseppe Cingolani in občinski svetnik Federico Portelli, so povedali, da ima Forum za Gorico nov blog (forumgorizia.blogspot.com), sicer pa se njegovi svetniki in somišljeniki srečujejo vsak torek ob 18. uri na uredništvu revije Isonzo-Soča. Srečanja so odprta javnosti. (dr) V Doberdobu drevi o raku na pljučih Združenje krvodajalcev iz Doberdoba prireja danes ob 20. uri na sedežu kulturnega društva Jezero v Doberdobu predavanje o preprečitvi in zdravljenju raka na pljučih; predavala bosta zdravnika Simon Spazzapan in Alessandra Bearz iz onkološkega centra v Avianu. Film na mirovniško temo V pokrajinski sejni dvorani v Gorici bo jutri ob 17. uri predvajanje filma »Fe-ed the Peace«, ki je zmagal natečaj za najboljši film na temo miru iz leta 2007 v priredbi goriške pokrajine in občine Medeja. Gre za dokumentarni film, katerega protagonista sta kuharja, uveljavljeni Izraelec in mlad Palestinec. Film raziskuje možnost sožitja med ljudmi in prikazuje zanimiva pričevanja društva, ki povezuje sorodnike žrtev, tako izraelskih kot palestinskih. Predvajanju bo sledila okrogla miza; moderator bo Andrea Bellavite, spregovorili bodo univerzitetni profesorji Giulia Caccamo, Fulvio Salimbeni in Maurizio Scaini. V imenu prireditelje bosta spregovorila pokrajinski odbornik Marko Marinčič in Silvano Butti-gnon v imenu deželne koordinacije za mir Crelp. Varnost na delu prioriteta Prizadet po smrtni nesreči v štivanski papirnici, pokrajinski svetnik stranke italijanskih komunistov Alessandro Perrone opozorja, da bi morali upoštevati smrtne nesreče in poškodbe delavcev v tovarnah, tako v naši deželi kot tudi drugod po Italiji, ne le kot argument črne kronike, pač pa predvsem kot problem, ki mu mora družba posvečati prioritarno pozornost. Perrone se strinja z izjavo senatorja Feliceja Cas-sona, da je preveč ljudi, ki toči krokodilje solze, a nič ne naredi, da bi se število smrtnih nesreč na delovnih mestih zmanjšalo. Svetnik SIK trdi, da je politika preveč vezana na ekonomijo in se ne zmeni za življenje delavcev. Obenem dodaja, da so sindikati ob nesrečah pri delu premalo ostri. Morali bi odpreti debato o varnosti na delovnih mestih in sklicati splošno stavko vseh delovnih kategorij, ki bi podjetja prizadela v njihovi najbolj občutljivi točki, to se pravi v prihodkih. (ms) Imate radi Bacha? V novogoriškem kulturnem domu bo v soboto, 24. januarja, ob 20.15 uri koncert Kvarteta Bachology z naslovom Imate radi Bacha? Na posebnem glasbenem večeru se bosta preteklost in sedanjost prelivali iz note v noto. Kvartet Bachology sestavljajo štirje priznani in v različnih zasedbah delujoči glasbeniki, in sicer Boštjan Gombač na klarinetu, Blaž Pucihar na klavirju, Žiga Golob na basu in Krunoslav Levačič za bobni. Klarinetist Boštjan Gombač je o provokativnem projektu »Imate radi Bacha?« zapisal, da je dandanes zlivanje različnih glasbenih zvrsti vedno bolj popularna panoga, hkrati pa opomin za vse tiste, ki trdijo, da obstaja samo določena zvrst glasbe. (nn) Dežela rdečih ljudi V goriškem Kinemaxu bodo danes ob 17.45 in 20.45 v okviru niza GoricaKi-nema predvajali film »Birdwatchers -La terra degli uomini rossi« (Birdwatchers - Dežela rdečih ljudi), ki ga je režiral Marco Bechis. Ob tem bodo predvajali še trailer in intervju mlade Eliane Juca da Silva o razmerah svojega naroda, ki živi v kraju Mato Grosso do Sul v Brazilijv. Film pripoveduje zgodbo o bogatih in zdolgočasenih »fa-zenderosov«, ki živijo med transgen-skimi nasadi in turisti, ki se ukvarjajo z birdwatchingom. Domorodci so zaprti v rezervatih v polsuženjskem stanju. Po samomoru mladega moškega se skupina guaranijev utabori ob nekem posestvu, da bi zahtevala vrnitev zemljišč. Dva nasprotna svetova se spopadeta, medtem pa se veča radovednost do drugačnega. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 22. januarja 2009 15 gorica - Dijaki 4. razreda klasičnega liceja Primož Trubar na delovni praksi Nabirajo izkušnje in spoznavajo ustanove Eni prevajajo, drugi pišejo članke, tretji se ukvarjajo z razsikovanjem Debora Tesolin z otroki iz vrtca v ulici Brolo (levo); Michele Schincariol med pisanjem članka v goriški redakciji Primorskega dnevnika (desno); Lucrezia Bogaro na Kinoateljeju (spodaj) bumbaca Vseh osem dijakov četrtega razreda klasičnega liceja Primož Trubar opravlja v tem tednu delovno prakso na sedežih raznih goriških ustanov, in sicer v slovenski ljudski knjižnici Da-mir Feigel, v semeniški knjižnici, v otroškem vrtcu v ulici Brolo, na mednarodnem inštitutu za sociologijo ISIG, v Kulturnem domu, pri Kinoateljeju, na Novem Glasu in na Primorskem dnevniku. Dijaki so z nalogami, ki jih opravljajo, v glavnem zadovoljni; nekateri se ukvarjajo s prevajanjem, drugi pišejo članke, tretji pa se soočajo z raziskovalnim delom in vzgajanjem otrok. Veronika Beuciar, stažistka v Fei-glovi knjižnici, je povedala, da v jutranjih urah pomaga obiskovalcem pri iskanju knjig, ki jih tudi pospravlja in ureja po policah; ob tem na računalniku beleži seznam knjig, ki so v knjižnici prisotne. Naloge, ki so ji bi- le zaupane, so ji všeč in se s knjižničarkami ter z obiskovalci dobro znajde. V semeniški knjižnici je na praksi Silvia Fumis. Zelo je zadovoljna, saj meni, da se delo v tej ustanovi ujema z njenimi zanimanji. Silvia pomaga tudi pri prevajanju slovenskih knjig iz 19.stoletja: prevaja namreč naslove in krajše povzetke iz slovenščine v italijanščino. Debora Tesolin se sooča z delovanjem vrtca v ulici Brolo. Prakso opravlja v oddelku Pikapolonic. Z malčki riše, barva, se igra, poje in se sploh zelo zabava. Mednarodni inštitut za sociologijo gosti Mateja Dornika, ki v jutranjih urah v uradu prevaja iz slovenskega v italijanski jezik statistike, ki zadevajo sociologijo. Izkušnja je zanj pozitivna, saj je v teh dneh spoznal, kako se pripravljajo statistike, obenem pa se je preizkusil v prevajanju. Luka Sanzin opravlja delovno prakso v Kulturnem domu, hkrati pa spoznava tudi delovanje Zveze slovenskih kulturnih društev. Luka pomaga pri uradniškem delu, na računalniku oblikuje vabila za prireditve, arhivira časopisne članke ter prenaša pisma in dokumente iz ene organizacije v drugo. Navdušen je tudi nad izkušnjo na tehničnem področju, saj bo v naslednjih dneh skrbel tudi za tehnično pomoč pri izvedbi gledališke predstave. Odlično mnenje o stažu ima Lu-crezia Bogaro, ki prakso opravlja pri Kinoateljeju. Opravlja pregled tiska za arhiv, pomaga pri pisanju finančnih prošenj, ki jih bodo poslali na deželo in druge ustanove, drevi bo sodelovala pri projekciji filma »Birdwatchers -Dežela rdečih ljudi«. Pri tedniku Novi Glas se Danijel Bajt preizkuša v novinarstvu. Med prakso spoznava novinarsko delo in piše daljši intervju s podpredsednikom športnega združenja Olympia Andrejem Vogričem. V redakciji se ima lepo in se z novinarji dobro znajde. Če bi še kdaj imeli priložnost, bi bili dijaki pripravljeni sodelovati z ustanovami, kjer opravljajo delovno prakso. To nedvomno potrjuje, da gre za pomembno izkušnjo, od katere bodo veliko odnesli. Michele Schincariol univerza - Sklep Bienij arhitekture prihaja v Gorico Tržaška univerza bo z akademskim letom 2009-2010 priselila v Goric svoj bienij arhitekture. Novico, ki jo je pred nedavnim že napovedal vodja goriškega sedeža Tržaške univerze Piergiorgio Gabassi, je v torek potrdil še akademski senat tržaškega vseučilišča. Rektor Francesco Peroni je takoj po zasedanju poklical goriškega župana Ettoreja Romolija, ki se je za selitev ogreval že dalj časa. »Župan je v ta postopek vključil tudi goriško Trgovinsko zbornico in Fundacijo Goriške hranilnice, odločilen pa je bil doprinos deželne odbornice Alessie Rosolen,« poudarja goriška občinska uprava. Arhitektura naj bi dobila prostore v ulici Alviano, v mogočni stavbi nekdanjega malega semenišča (letos bo stoletnica polaganja temeljnega kamna), v Gorico pa bo pripeljala okrog 140 študentov, vsaj 70 študentov za vsak letnik. Ob študentih bo bienij prinesel s seboj tudi okrog 30 docentov, med katerimi so znani izvedenci, ki poučujejo predmete kot so arhitektonska kompozicija, resta-vratorstvo, urbanistično načrtovanje ter analiza mesta in teritorija. Ob specialističnem študiju, ki se bo preselil v Gorico, bo Tržaška univerza v Trstu ohranila triletni arhitekturni študij prve stopnje in master. Podrobnosti v zvezi s selitvijo bodo sklenili na prihodnjem zasedanju sveta arhitekturne fakultete, ki ji predseduje Gia-como Barruso. Mnogi pa si prizadevajo, da bi goriški specialistični študij arhitekture ne bil le izraz Tržaške univerze, pač pa da bi pri njem sodelovalo tudi videmsko vseučilišče. Med zagovorniki povezovanja med dvema univerzama je Nicolo Fornasir, predsednik goriškega univerzitetnega konzorcija, ki je pred nedavnim povedal: »Univerzi morata premisliti svojo ureditev, dvojniki so nepotrebni, s kvalitetno ponudbo morata tekmovati z univerzami iz drugih dežel, ne pa med sabo. Kakorkoli že, arhitektura prihaja v Gorici, ker tu imamo prostor. Univerzitetne dejavnosti zasedajo danes 15 tisoč kv. metrov površin v goriški občini, v prihodnjih mesecih jih bomo univerzi predali še dodatnih 11 tisoč. Prihaja pa tudi zato, ker imamo nekdanjo mejo, kjer lahko arhitektura odigra vlogo.« štandrež Določili načrtovalca ■ • • v v parkirišč Tehnični uradi goriške občine so včeraj dokončno določili načrtovalca, ki mu bo zaupan projekt za ureditev šestih novih parkirišč v Štandrežu, s katerimi bi morali na različnih lokacijah priskrbeti kakih petdeset novih mest. Načrt bo izdelala naveza med podjetjem ATI Tecnoprogetti in studiom Crocetti iz Gorice. Le-ta je za izdelavo načrta ponudila 39-odstotni popust. Načrt bi občino stal 38.000 evrov, izdelan pa bi bil v 40 dneh. Denar za ureditev novih parkirnih prostorov v Štandrežu je priskrbela dežela FJK, ki je s prizadevanjem preminulega deželnega svetnika Mirka Špacapana dodelila goriški občini 650.000 evrov. Nova parkirišča bo občina uredila na lokacijah, ki jih je izbral rajonski svet za Štandrež. Zemljišča v ulici Abetti, v ulici Trivigiano in ob vaškem pokopališču so že v občinski lasti, 600 kv. metrov široko zemljišče v ulici Nati-sone pa bo občina odkupila. Gradbena dela naj bi se začela letos. gorica - Vtisi Goričank in Goričanov ob Obamovi zaprisegi Čas epohalnih preobratov? Goriški Slovenci zaupajo Baracku Obami. Dobro mnenje o novopečenem ameriškem predsedniku izhaja iz izjav, zbranih med Goričankami in Goričani različnih starosti dan po zgodovinski zaprisegi 44. predsednika ZDA, ki je pred milijonsko množico potekala v torek v Washingtonu. »Predsednikov govor se mi je zdel verodostojen in pričakujem, da bo skušal uresničevati to, kar je obljubil,« je povedal Karlo Černic iz Doberdoba, ki je zaskrbljen nad Oba-movo zunanjo politiko. »Pravi, da namerava v Afganistanu povečati število vojakov, kar nasprotuje predstavi, ki sem si jo ustvaril o njegovi viziji zunanje politike. Glede Bližnjega Vzhoda pa upam, da bo manj "filoizraelsko" usmerjen kot dosedanji predsedniki. Drugače menim, da bo v notranji politiki in gospodarstvu lahko bolj učinkovit kot pri zunanjih zadevah, kjer imajo lobiji veliko težo. Z Obamovo izvolitvijo sem torej zadovoljen, vendar, kot je že nekdo rekel, ni Che Guevara,« je dejal Černic. »Ljudje si od Obame veliko pričakujejo, ker je njegova izvolitev novost. Obenem je znamenje strpnosti ameriške družbe, ki je naposled izvolila temnopoltega predsednika,« ocenjuje Tanja Humar iz Števerjana, ki med prvimi vprašanji, na katere bo Obama moral odgovoriti, navedla gospodarske problematike: »Podpreti bo moral avtomobilsko industrijo, ob tem bo pomembno njegovo ukrepanje na področju uravnavanja ekonomskih trgov. Menim, da so pričakovanja do Obame upravičena, so pa tudi posledi- ca zgodovinskega trenutka, ki ga doživljamo in v katerem je čutiti potrebo po velikih spremembah.« Tudi Zvonko Frandolič iz Dola je Obamovo zmago ocenil kot »korak naprej«: »Obama je veliko sposobnost izkazal že s tem, da je bil izvoljen. Kljub temu ne vem, ali mu bo uspelo uresničiti vse načrte, saj ne bodo odločitve odvisne le od njega. Upoštevati bo moral notranja ravnovesja, prav gotovo pa ima tudi sovražnike,« je povedal Frandolič. »V trenutku svetovne krize je politični preobrat v ZDA pozitiven dogodek. Upam, da bo Obami uspelo omiliti gospodarsko krizo in izboljšati zunanjepolitične odnose Amerike,« je dejal Aljoša Jarc iz Podgore in pristavil: »Menim, da je Obama sposoben, zelo dobri, če že ne odlični, pa so tudi ostali člani njegove ekipe. Kljub temu ne gre pretiravati s pričakovanji, saj čudežev ne bo mogel delati.« »Prepričana sem, da se dogaja nekaj povsem novega in da bo Obamova izvolitev privedla do sprememb. Zdi se mi oseba, ki ji je vredno zaupati,« pravi Erika Sirk s Pleši-vega, ki vidi prelomnico že v sami Obamovi obljubi, da bo ponudil roko muslimanskemu svetu: »Zdi se mi, da ima Obama globlji pristop in želi dokazati, da nista 11. septembra povzročili kultura ali vera, pač pa politični interesi.« Ren-za Pelesson iz Gorice je prepričana, da je Obama zanesljiv politik in pravi odgovor na porazna Busheva mandata. »Preobrat je bil nujno potreben. Bush je ameriško politiko prikrojil svojim interesom, ki jih Obama - vsaj na podlagi do- sedanjih informacij - nima. Pozitiven vtis daje že na prvi pogled, hkrati pa obljublja verodostojne spremembe,« je zaključila Pelessonova. »Predsedstvo Obame se je začelo pod srečno zvezdo. Zasluge za veliko evforijo je imela tudi mogočna volilna kampanja, kakršne ne pomnimo. Trenutno je še prezgodaj, da bi komentirali njegovo politično ravnanje; za nas bo pomembna predvsem zunanja politika, ki pa je ne bo težko izboljšati po katastrofalni Bushevi upravi. Prednost Obame je tudi v tem, da se zdi prej navaden občan kot pa visok politik,« je ocenil Mitja Primosig iz Gorice. Za vtise ob Obamovi zaprisegi smo vprašali tudi na drugi strani meje. »Zagotovo je to zgodovinski trenutek,« je povedala Jana Vuk iz Mirna in dodala: »Končno so imele tudi marginalne skupine svojega predstavnika na volitvah, kar jih je ob zmagi nekako zavezalo k sodelovanju. Njegova izvolitev morda pomeni, da se svet spreminja na bolje, da postaja bolj toleranten. Njegove kariere do zdaj nisem spremljala, a imam občutek, da je sposoben človek. ZDA imajo po dolgih letih končno dobrega predsednika.« Nad Obamo je navdušen tudi Cvetko Saksida iz Dornberka, ki je spremljal torkovo slovesnost: »Energijo, ki jo je izžareval, sem čutil tudi sam. Z njim prihaja nova pot, nova politika, ki gre čez meje strankarske pripadnosti. O tem priča dejstvo, da je med ljudmi deležen 80-odstotne podpore. Strnil je narod in šel čez vse politične opcije.« (Ale, nn) 1 6 Četrtek, 22. januarja 2009 GORIŠKI PROSTOR / ajdovščina - Spor med vipavskimi podjetniki ter družbama Vidoni in Oberosler DARS pripravljen prispevati k reševanju nastalih težav Naredili bodo vse, kar je v njihovi moči, da bodo obrtniki plačani za svoje delo Predstavniki Območne obrtno-pod-jetniške zbornice Ajdovščina in predstavniki obrtnikov ter podjetnikov iz zgornje vipavske doline, ki jim družbi Vidoni in Oberosler dolgujeta okrog 500 tisoč evrov za pod-izvajalska dela pri gradnji predorov Tabor in Barnica na avtocestnem odseku Razdrto-Vipava, so se včeraj dopoldne v Ljubljani srečali z upravo Družbe za avtoceste Republike Slovenije (DARS). Srečanje je organizirala DARS na podlagi zahteve ajdovske obrtno-podjetniške zbornice, da se DARS do 20. januarja pisno zaveže, da bo iz odprtih obveznosti, ki jih ima do podjetij Vidoni in Obe-rosler, direktno in najprej poravnala obveznosti do domačih podizvajalcev. Še pred pretekom zastavljenega roka so prejeli na ajdovski zbornici vabilo na včerajšnje srečanje. Kot je povedal sekretar ajdovske obrtno-pod-jetniške zbornice Marko Rondič, so na srečanju predstavili probleme, ki jih imajo do svojega pogodbenega partnerja J.V. (joint venture) Vidoni in Oberosler in družbe Vidoni in Oberosler d.o.o. Nova Gorica zaradi neizpolnjevanja njunih plačilnih obveznosti pri gradnji omenjenega avtocestnega odseka. Poudaril je, da so vodstvu uprave DARS predstavili tudi svoje predloge za izhod iz situacije, ki je nekatere obrtnike že pahnila na rob katastrofe. Pojasnil je še, da je uprava DARS pokazala pozitiven odnos in interes za rešitev problema. »Dogovorili smo se, da nam do petka, 30. januarja, pošljejo odgovor glede naših predlogov o direktnih plačilih obrtnikom in podjetnikom, » je še dodal Rondič, ki je bil z zaključki srečanja zadovoljen. »Strokovne službe DARS d.d. bodo v prihodnjih nekaj dneh preučile predloge predstavnikov obrtnikov in podjetnikov in obenem iskale nove možnosti za rešitev,« je po srečanju povedal Marjan Koler iz DARS-ove službe za komuniciranje. Pojasnil je še, da bodo naredili vse, kar je v njihovi moči, da bodo obrtniki in podjetniki poplačani za svoje delo. Po besedah Marka Rondiča pa je srečanje prineslo še en hladen tuš za podizvajalce. Na njem se je namreč izkazalo, da DARS z družbo Vidoni & Oberosler d.o.o. Nova Gorica nima nobenega pogodbenega razmerja. Rondič je ocenil, da gre za velik problem, saj je kar tretjina vseh terjatev podizvajalcev, med katerimi so predvsem dobavitelji najrazličnejšega materiala in gostinskih uslug, vezanih na to družbo. Ko smo poklicali na telefonsko številko družbe s sedežem na Erjavčevi 28 v Novi Gorici, smo od predstavnika, ki je govoril samo v italijanskem jeziku, izvedeli, da on ne ve nič o kakršnih koli terjatvah in neizplačanih računih, saj se ukvarja le z gradbiščem in deli na njem. Nace Novak nova gorica - Sodelovanje Z brošuro Kam tudi v Gorico? Brošura Kam? je med Novogoričani zelo priljubljena foto n.n. Na ponedeljkovem srečanju treh občinskih uprav je med številnimi pobudami novogoriški župan Mirko Brulc izrazil tudi željo po tem, da bi brošuro Kam?, ki Novogoričane vsak mesec obvešča o različnih prireditvah v mestu in okolici, razširili v dvojezično izdajo in jo obogatili tudi z informacijami o dogodkih v Gorici. Izrazil je tudi prepričanje, da bi lahko pobuda zaživela vsaj v obliki spletne strani, če bi bili stroški za tiskanje previsoki. Kot je povedala Mojca Zavrtanik iz uredniškega odbora brošure, jo pripravljajo v novogori-škem Turistično informacijskem centru , kamor ponudniki do 20. v mesecu pošljejo sezname o različnih prireditvah. »Koledar dogodkov si je mogoče ogledati tudi na spletni strani www.no-vagorica-turizem.com, ki pa jo za razliko od tiskane izdaje vsakodnevno ažuriramo,« je še povedala in dodala, da je mogoče brošuro zaenkrat dobiti na TIC-u, v sprejemni pisarni novogo-riške občine, v vseh Hitovih enotah in v Avdio video centru. Poudarila je tu- di, da se je brošura med ljudmi zelo dobro prijela. Dejana Baša, predsednica novogoriške turistične zveze, ki publikacijo izdaja, je o Brulčevi pobudi povedala, da je ideja stara že tri, štiri leta, a se takrat ni zgodilo nič. »Pozdravljam idejo, treba pa bo doreči financiranje in to, kdo bo publikacijo urejal, saj bi dvojezična izdaja, v katero bi bile vključene tudi prireditve iz Goriške občine in Šempetra najmanj podvojila sedanji obseg brošure, pa tudi stroške,« je še dodala. Mirka Križnič iz občinske službe za stike z javnostmi je izrazila prepričanje, da širitev onkraj meje organizacijsko ne bi bila tako velik problem. Poudarila je, da bi lahko za prevode poskrbeli na goriški občini in pojasnila da novogoriška občina za mesečno tiskanje brošure v nakladi 2.000 do 2.200 izvodov nameni 1.400 evrov. »Če bi prišlo do dogovora o skupni publikaciji, bi se tudi ti stroški razdelili,« je še pojasnila in poudarila, da bi taka nadgradnja brošure Kam? zagotovo prispevala k zbliževanju prebivalcev obeh mest. (nn) gorica - Jutri Črpalkarji vabijo Tonda na protest Črpalkarji vabijo na svoj jutrišnji protest za ponovno oživitev proste cone predsednika deželne vlade Renza Tonda, medtem ko je svojo prisotnost že napovedal goriški župan Ettore Romoli. Prvega občana črpalkarji pozivajo, da naj natoči prvih deset od tisočih litrov dizelskega goriva, ki jih bodo brezplačno delili avtomobilistom. Jutri med 8.30 in 10 .uro bodo namreč na bencinskem servisu v ulici Brass ponovili protestno pobudo, ki je v ponedeljek požela nepričakovan uspeh. Brezplačno bodo tokrat točili dizel, sicer pa bodo še naprej hvaležni avtomobilistom, ki jim bodo želeli v zameno za gorivo podariti kaj hrane. Ker protestna mobilizacija noče imeti političnega predznaka, so črpalkarji poleg Tonda in Romolija povabili k udeležbi tudi občinske in deželne svetnike iz vrst opozicije. Upravitelji bencinskih servisov upajo, da bo njihov protest prišel do Rima. Od predsednika republike Giorgia Napolitana pričakujejo, da bo držal besedo, ki jo je dal med goriškim obiskom. Takrat je dejal, da Gorice ne bo pozabil, zato pa črpalkarji pričakujejo njegovo pomoč. Ko so brezplačni bencin delili v ponedeljek, se je pred bencinskim servisom v ulici Aquileia ustvarila dolga kolona vozil, ki je segala do novega kro-žišča ob železniškem mostu. Množičen odziv gre pričakovati tudi jutri, saj se je ponedeljek izkazalo, da številnim Goriča-nom še kako prav pride tudi nekaj več kot deset evrov vredni bencin. Zaradi tega ni odveč opozoriti voznike, ki se zjutraj običajno vozijo po ulici Brass, da bi jutri lahko prišlo do prometnih zastojev. gradišče Denar za ureditev okolice centra CIE Notranje ministrstvo je dodelilo občini Gradišče 640.000 evrov. Denar je namenjen ureditvi urbanega okolja pri centru za identifikacijo in izgon nezakonitih priseljencev CIE, za katero se je občinska uprava zavzemala že dalj časa. Novico je včeraj sporočila deželna odbornica Fur-lanije-Julijske Severne Lige Federica Seganti, ki je s strani ministra za notranje zadeve in strankarskega somišljenika Roberta Maronija prejela uradno obvestilo o dodelitvi sredstev. »Dodelitev prispevka je prvi dokaz, da smo z ministrstvom ubrali pravo pot sodelovanja in da je skupno delo obrodilo sadove,« je komentirala deželna odbornica za varnost in nadaljevala: »Čeprav center za priseljence že več let deluje v Gradišču, doslej to območje ni bilo deležno primerne pozornosti. Od kar sem bila imenovana na mesto odbornika pa sem se še posebno zavzela za povečanje varnosti v centru CIE in v njegovi okolici. Dodelitev sredstev, ki bodo namenjena predvsem izboljšanju razsvetljave v bližini centra in ureditvi pločnikov, je bil odgovor na potrebe prebivalcev.« Se-gantijeva je dodala, da dežela in ministrstvo razmišljata tudi o izboljšanju varnostnih razmer znotraj centra, kjer je v prejšnjih mesecih večkrat prišlo do neredov in bega priseljencev. (Ale) Stavka v ladjedelnici Delavci tržiške ladjedelnice Fincantieri so se včeraj vzdržali od dela tri ure; stavka je bila vključena v šest urni protest sindikata FIOM, ki so ga uresničili v dveh delih po tri ure in s katerim zahtevajo od družbe Fincantieri čim prejšnji podpis nove integrativne pogodbe. Kot običajno se zatika pri finančni plati dogovora, saj Fincantieri ponuja delavcem veliko manj denarja od tistega, ki ga zahtevajo. Včerajšnje stavke so se udeležili tudi delavci drugih sindikalnih organizacij, kar je zelo pomembno. Fincantieri hoče namreč podpisati pogodbo s sindikatoma FIM in UILM ter s tem razbiti enotnost delavcev. Množična udeležba na včerajšnji stavki dokazuje, da se delavci ne strinjajo s predlogom družbe Fincantieri ne glede na svojo včla-njenost v sindikate. gorica - V državni knjižnici na ogled razstava Terpictura Likovniki iz treh držav rušijo pregrade Svoja dela razstavljajo Ivo Petkovšek, Zlata Bela, Vilma Canton, Piero De Martin, Franc Golob, Giuliana Pais, Ferdinanda Placha, Franka Wurzer in Gehard Wurzer Terpictura je naslov likovne razstave sodobnega umetnostnega izražanja, ki so jo v petek, 16. januarja, postavili v razstavnih prostorih nekdanjega jezuitskega semenišča v ulica Mameli v Gorici, kjer danes do-muje mestna državna knjižnica. Pobudnik in organizator mednarodnega slikarskega »trikotnika«, ki beleži svojo četrto izvedbo, je kulturno društvo Tullio Cra-li ob pokroviteljstvu dežele FJK, goriške pokrajine in goriške občine. »Devet umetnikov iz treh držav našega skupnega evropskega prostora se srečuje in z izmenjavo svoji pogledov in idej ruši pregrade,« je o namenu Ter-picture povedala Rosaria De Vitis Piemonti, predsednica društva Crali. Odprtja razstave so se ob številnem občinstvu udeležili tudi goriški župan Ettore Romoli in prefektinja Maria Augusta Marrosu ter ravantelj goriške knjižnice Marco Menato. »Razstava je lahko v ponos celemu mesto, saj usmerja Gorico k razvijanju svojega potenciala, ki nista le podjetništvo in industrija, temveč predvsem kultura. Gorica ima možnosti, da lahko postane prestolnica kulture naše dežele« je v svojem pozdravu med drugim povedal Romoli. Devet sodelujočih umetnikov iz Italije, Slovenije in Avstrije in njihova razstavljena dela je predstavil umetnostni kritik Vito Sutto, ki je prikaz opredelil kot »razstavo, v kateri je zaznaven ženski čut in zbirka no- tranjih občutkov vseh umetnikov«. Večina avtorjev, ki so akademsko izobraženi, je svoja dela že razstavljala na samostojnih ali skupinskih razstavah. Sodelujoči umetniki so Zlata Bela, Vilma Canton, Piero De Martin, Franc Golob, Giuliana Pais, Ivo Petkovšek, Ferdinanda Placha, Franka Wurzer in Gehard Wurzer. Zlata Bela, doma iz Ljubljane, se predstavlja s svojim nenehnim eksperimentiranjem barv in prikazovanjem lastnih izkušenj. Njena tri razstavljena platna uprizarjajo zorenje, prelivanje in cvetenje v katerih odigrava voda poglavitni energetski moment, ki ga slikarka na platnu upodablja z usklajevanjem akrilnih barv s steklenimi perlami. V iskanje neke prvotne pripadnosti ali izvora so usmerjena platna Franaca Goloba iz Oseka pri Šempasu. V njegovih delih je razvidno umetnikovo nenehno poseganje po secesiji, pomembnem srednjeevropskem gibanju iz katerega je izšel modernizem in ga kljub temu po mnenju umetnika v današnjem času vse preveč podcenjujemo. V pop umetnosti črpa navdih za svoja dela tržačan Ivo Petkovšek, ki že vrsto let živi in dela v Ronkah. V njegovem igrivem in ekspresivnem izražanju se zrcali konzumisti-čna težnja družbe enaindvajsetega stoletja. Razstava bo na ogled do 6. februarja od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30. Ob sobotah med 10.30 in 13.30. (VaS) Odprtja razstave so se udeležili številni ljubitelji umetnosti bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 22. januarja 2009 17 klepetala Kaj pa programska konferenca? Rudi Pavsic, Bojan Bre^igar, Sergij Pahor Petek, 23.01.2009 ob 18.00 CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, ul. Romana 93, tel. 048140497. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. Gledališče U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 21.10 »Australia«. Dvorana 2: Gorica Kinema 17.45 - 20.45 »La terra degli uomini rossi«. Dvorana 3: 18.00 - 22.00 »Yes Man«; 20.10 »Il bambino con il pigiama a rig-he«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 21.10 »Australia«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Set-te anime«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.00 »Yes Man«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Beverly Hills Chihuahua«. Dvorana 5: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Viag-gio al centro della terra«. fí Razstave SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE: v ponedeljek, 26. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici »Zaljubljeni v smrt«; informacije v KB Centru na kor-zu Verdi 51 v Gorici (zelena št. 800214302, tel. 340-8624701, www.tea-terssg.it) od ponedeljka do petka med 14. in 17. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo v sredo in četrtek, 28. in 29. januarja, ob 20.45 gledališka predstava Carla Goldonija »Trilogia della villeg-giatura« v režiji Tonija Servilla; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-494369). GLEDALIŠČE VERDI v Gorici: v četrtek, 29. januarja, ob 20.45 bo nastopila Akademija Mozartovega orkestra Claudia Abbada; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/a (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. NIZ VESELOIGER LJUBITELJSKIH ODROV ISKRIVI SMEH, NA USTIH VSEH: v četrtek, 29. januarja, ob 20.30 bo predstava Kaj bodo rekli ljudje Bra-nislava Nušica v izvedbi dramskega od-sega PD Štandrež; v soboto, 31. januarja, bo predstava Gospodična Papillon v izvedbi dramskega odseka SKPD Mirko Filej - Oder 90; predstavi bosta v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 20.30. PD ŠTANDREŽ prireja niz predstav ljubiteljskih gledaliških skupin: v soboto, 24. januarja, ob 20. uri bo premiera komedije Kaj bodo rekli ljudje Branislava Nušica v izvedbi dramskega odseka PD Štandrež s ponovitvijo v nedeljo, 25. januarja, ob 17. uri. Predstavi bosta v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štan-drežu; informacije na tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU bo v soboto, 24. januarja, ob 21. uri nastop flamenca plesne skupine Pinturas z naslovom »In frontiera sulle pun-te«, ki je posvečen Pablu Picassu; v soboto, 31. januarja, ob 21. uri predstava »Facciamo l'amore« (nastopajo Gian-luca Guidi, Lorenza Mario in Enzo Ga-rinei); informacije pri blagajni občinskega gledališča od ponedeljka do petka med 18. in 20. uro, ob sobotah med 16. in 18. uro (tel. 0481-630057). ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž: v soboto, 24. januarja, ob 16.30 bo predstava »Sale a vela & orologi a soffio« skupine Clac Teatro; informacije med 10. in 12. ter med 15. in 16.30 v uradih CTA v Gorici (tel. 0481-537280). V GALERIJI DRŽAVNE KNJIŽNICE v ulici Mameli v Gorici je na ogled mednarodna slikarska razstava Terpictura, ki jo prireja kulturno društvo Tullio Cra-li. Sodelujejo Zlata Bela, Vilma Canton, Piero De Martin, Franc Golob, Giulia-na Pais, Ivo Petkovšek, Ferdinanda Plach, Franka Wurzer in Gerhard Wurzer; do 6. februarja od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji razstavlja slikarski ciklus Marcella Fo-golina na sedežu fundacije v ul. Car-ducci 2 v Gorici; do 1. februarja s prostim vstopom od torka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na www.fondazionecarigo.it, tel. 0481-537111). GALERIJA LA BOTTEGA v ul. Nizza 4 v Gorici prireja odprtje razstave Riccar-da Licate v soboto, 24. januarja, ob 18. uri; na ogled bo do 11. februarja od torka do sobote med 10.30 in 12. uro ter med 16.30 in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12. uro. KULTURNO ZDRUŽENJE PROLOGO vabi na ogled skupinske kiparske razstave na temo nimf v parku goriškega županstva. Razstavljajo Marco Bernot, Paolo Figar, Damjan Komel, Anja Kranj c, Lara Steffe, Claudio Mrakic, Gail Clair Morris, Stefano Padovan, Matthias Sieff, Robin Soave in Drago Vit Rozman; do 24. januarja. POKRAJINSKA PINAKOTEKA v palači Attems v Gorici je spet odprta in razstavlja poleg umetnin iz obdobja med 19. stoletjem in sedemdesetimi leti prejšnjega stoletja tudi slike Josefa Marie Auchentallerja, Alfreda de Locatel-lija, Gianne Marini, Sergia Scabra, Ste-fana Comellija in Maria Di Ioria; do 1. marca od torka do nedelje med 9. in 19. uro. V KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled razstava mednarodne tolminske likovne kolonije Zlata ribica. Razstavljajo France Slana, Zvest Apollonio, Gianni Borta, Nikolaj Mašukov, Klav-dij Palčič, Zmago Modic, Rajko Svilar, Vida Slivniker Belantič, Azad Karim, David Ličen, Polona Kunaver Ličen, Susanne Damej, Janko Kastelic, Donatella Pellizzari, Alina Asberga Nabergoj, Adel Seyoun, Rok Slana, Jana Dolenc, Reka Kiraly, Tjaša Pogačar, Mirko Biju-klič in Ivan Stojan Rutar; do 26. januarja od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter med prireditvami. V PALAČI ATTEMS V GORICI je na ogled razstava slik in risb Italica Brassa na temo prve svetovne vojne; do 15. februarja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. V POSLOVNEM CENTRU HIT (Delpi-nova 7a) v Novi Gorici je na ogled razstava objektov Alessandre Lazzaris in Giorgia Valvassorija; do 30. januarja vsak dan med 10. in 19. uro. V PROSTORIH KRAJEVNE SKUPNOSTI NOVA GORICA na Erjavčevi ulici je na ogled fotografska razstava z naslovom Pretrgana železna cesta in je fotografski prikaz neznanega avstro-ogrskega častnika v prvih mesecih leta 1918; do 31. januarja vsak dan med 9. in 15. uro (ob sobotah, nedeljah in praznikih samo po predhodnem naročilu). ZDRUŽENJE AMICI DI ISRAELE prireja ob Dnevu spomina v sodelovanju z goriško občino, posoškim fotografskim krožkom BFI, UIL-om šola in IRASE-jem predstavitev fotografske razstave Antonia Fabrisa z naslovom »Auschwitz-Birkenau« v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici v ponedeljek, 26. januarja, ob 18. uri. Koncerti formacije na spletni strani www.slo-vik.org - programi po meri. S Izleti REVIJA PEVSKIH ZBOROV GORIŠKE 2009 bo potekala v Kulturnem domu v Desklah v petek, 23. januarja, ob 20. uri in v soboto, 24. januarja, ter v nedeljo, 25. januarja, ob 18. uri. SOVODENJSKA POJE 2009 bo v nedeljo, 1. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Prireja domače kulturno društvo. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v soboto, 24. januarja, ob 20.15 koncert kvarteta Bachology. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Go-rizia classica«: v soboto, 24. januarja, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici bo koncert tria Il fabbro armonioso; vstop prost. VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v gledališču Verdi v Gorici: v petek, 23. januarja, ob 20.45 bosta nastopila nemška violinistka Lea Birringer in ruska pianistka Inga Dzektser; informacije na tel. 0481547863, 0481-280345 in 347-9236285 ter na spletni strani www.lipizer.it. H Šolske vesti VPISOVANJE V OTROŠKE VRTCE IN V PRVI RAZRED OSNOVNE ŠOLE bo potekalo na ravnateljstvu v ul. Brolo, 21 v Gorici od 2. do 28. februarja. V ponedeljek, 26. januarja, bo na ravnateljstvu predstavitev nove šolske organizacije ob 17. uri za vrtce in ob 18. uri za osnovne šole. Predstavitve šolske ponudbe bodo potekale v torek, 27. januarja, v Števerjanu (vrtec ob 15.30, OŠ ob 16.30), ul. Brolo (vrtec ob 16.30, OŠ ob 18. uri), vrtcu v Krminu (ob 16. uri), OŠ na Plešivem (ob 16. uri) ter vrtcu v ul. Max Fabiani (ob 16.30); v sredo, 28. januarja, v Štandrežu (vrtec ob 17. uri, OŠ ob 18. uri) in Pevmi (vrtec ob 16. uri in OŠ ob 17. uri); informacije na tel. 0481-531824. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V UL. BROLO V GORICI sporoča dneve odprtih vrat v otroških vrtcih: Krmin v sredo, 28. januarja, od 10. do 11. ure, Pev-ma v petek, 30. januarja, od 10. do 11.30, Števerjan v četrtek, 29. januarja, od 10. do 11. ure, ul. Brolo v sredo, 28. januarja od 10.30 do 11.30, Štandrež v petek, 30. januarja, od 10.15 do 11.45, ul. Max Fabiani v sredo, 28. januarja od 10. do 11. ure. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V UL. BROLO V GORICI sporoča dneve odprtih vrat na osnovnih šolah: Plešivo v sredo, 28. januarja, od 8.35 do 9.20, Pev-ma v petek, 30. januarja, od 8.30 do 10. ure, Števerjan v sredo, 28. januarja, od 8.30 do 10. ure, ul. Brolo v sredo in četrtek, 28. in 29. januarja, od 8.30 do 9.30, Štandrež v četrtek in petek, 29. in 30. januarja, od 8.30 do 9.30. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da bo vpisovanje v prve letnike otroških vrtcev in prve razrede osnovne šole potekalo na tajništvu v Doberdobu, trg Sv. Martina 1, od 2. do 28. februarja. Uradi so odprti od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah popoldne med 15. in 16. uro (tel. 048178009). SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE V GORICI vabijo na dan odprtih vrat po-klicno-tehničnega in licejskega pola v petek, 13. februarja, od 17. do 19. ure v šolskem centru v ulici Puccini 14 v Gorici. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolo, profesorji pa jim bodo nudili informacije o posameznih študijskih smereh in bodo na razpolago tudi za individualne pogovore. TEČAJ ZA PROGRAM EXCEL za boljše poslovno odločanje (12 ur) v organizaciji Slovika in ob podpori Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje je nadaljevalna stopnja uporabe programa Excel in je namenjena vsem, ki se ukvarjajo s poslovnim odločanjem, analizo in načrtovanjem in ki pri tem uporabljajo elektronske preglednice. Na razpolago so še prosta mesta za prvo izvedbo programa, ki bo potekal 22. in 29. januarja ter 5. februarja med 14. in 18. uro. Druga in tretja izvedba pa bosta 5., 12. in 19. marca oziroma 2., 9. in 16. julija; prijavnica in in- PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA (Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030) vabi v nedeljo, 25. januarja, na Kriško goro (1471 m) in Tolsti vrh (1715 m) na 12. zimski trim pohod (krožna pot, potrebna oprema za zimske razmere, možnost organiziranega prevoza, število udeležencev bo omejeno). Sestanek z udeleženci bo na sedežu društva danes, 22. januarja, ob 18. uri. Vodita Simon Gorjup in Darko Božič. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v nedeljo, 1. februarja, na zimsko turo Forca del Vallone (2180 m) -zahodne Julijske Alpe. Zelo zahtevna pot z višinsko razliko 1190 m, izhodišče na nadmorski višini 990 m - most za Bele vode (pot za kočo Brunner). Obvezna je zimska oprema za visokogorje, prevoz z osebnimi vozili. Sestanek z udeleženci v društvenih prostorih (Bazoviška 4 v Novi Gorici, tel. 003865-3023030) v četrtek, 29. januarja, ob 18. uri. Vodita Stanislav Jablanš-ček in Hedvika Lesica. POTOVANJE V JUŽNO TURČIJO IN NA CIPER po poteh sv. Pavla bo od 20. do 29. aprila; informacije na upravi Novega glasa v Gorici (tel. 0481-533177), v uredništvu v Trstu (tel. 040-365473) in na tel. 040-229166 (Jože Markuža). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo 8. marca enodnevni avtobusni izlet v Castelfranco Veneto; informacije na tel. 0481-78398 (pri Mili), tel. 048178000 (gostilna Peric), tel. 380-4203829 (Miloš). ¿i Čestitke Hura, hura! BRUNO GRAVNAR iz Rupe danes slavi 75. rojstni dan. Vse najboljše in mnogo zdravja mu vošči Jolanda. □ Obvestila AKCIJO CEPLJENJA LISIC bo Zdravstveno podjetje izvedlo v soboto in nedeljo, 24. in 25. januarja, na območju vseh občin goriške pokrajine. Po gozdovih in poljih bodo nastavili 4.700 vab s cepivom, ki ni nevarno za domače in divje živali, ljudje pa se vab ne smejo nikakor dotikati. Če pride cepivo v stik s sluznico ali svežo rano, je potrebno to mesto dobro izprati in umiti z milom ter se nemudoma odpraviti na oddelek za prvo pomoč goriške ali tržiške bolnišnice. Ob poteh in stezah, kjer bodo vabe nameščene, bodo postavili rdeče letake. Do 9. februarja mora biti gibanje psov in mačk omejeno. Pse, ki se bodo prosto sprehajali po območjih s cepivom, bodo ujeli in prepeljali v goriški pesjak. DRUŠTVO KARNIVAL vabi skupine in društva, ki bi rada sodelovala na pustni povorki v nedeljo, 22. februarja, naj kličejo na tel. 0481-882119 ali naj pišejo na naslov elektronske pošte info_kar-nival@yahoo.com. Društvo prireja tudi delavnico za oblikovanje pustnih mask v štirih srečanjih in bogato loterijo, katere srečke so že v prodaji. Pu-stovanje v Sovodnjah bo trajalo tri dni in se bo začelo v petek, 20. februarja, s plesom v pokritem šotoru ob glasbi skupine New York. V soboto, 21. februarja, bo nastop skupine Kingston, v nedeljo, 22. februarja, pa bo po pustni po-vorki nastopila skupina The Maff. KD SABOTIN iz Štmavra prireja letos prvič trodnevno praznovanje sv. Valentina s plesom v ogrevanem šotoru: v petek, 6. februarja, v večernih urah skupini The Maff show in Simplex; v soboto, 7. februarja, večerna zabava s skupino Happy day; v nedeljo, 8. februarja, ob 14. uri maša, kioski bodo odprti od 10. ure dalje, v popoldanskih urah bosta goste zabavala pihalni orkester Goriška Brda in skupina Mega mix. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja družabnost na Valentinovo, 14. februarja, z začetkom ob 18. uri v kmečkem turizmu v Prva-čini. Poskrbljeno bo za dobro večerjo in glasbo v živo. Vpisujejo običajni poverjeniki. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da je 28. januarja sklican deželni svet SSO, ki bo potekal v dvorani pevskih zborov v Devinu ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA iz Gorice prireja občni zbor danes, 22. januarja, ob 20. uri v prvem sklicu in ob 20.30 v drugem sklicu v domu Franca Močnika ob svetoivanskem pastoralnem središču v ulici San Giovanni v Gorici. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA pripravlja novo monografijo o kriškem slikarju Albertu Sirku in poziva vse tiste, ki imajo kakršno koli njegovo delo, fotografijo ali koristen podatek, da se oglasijo na tel. 040-368892 ali 3391564147 (Alina Carli) oz. naj pošljejo mail na naslov info@ztt-est.it. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE sklicuje redni letni občni zbor v torek, 27. januarja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. KD OTON ŽUPANČIČ obvešča, da se nadaljujejo glasbena srečanja Odraščaj-mo z glasbo vsako sredo v kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu med 16. in 17. uro za otroke od 3. do 4. leta starosti, med 17. in 18. uro za otroke od 5. do 7. leta starosti; informacije na tel. 328-0309219 (Tanja Gaeta). KD OTON ŽUPANČIČ vabi na volilni občni zbor v sredo, 28. januarja, v zgornjih prostorih kulturnega doma Andreja Budala v Štandrežu; prvi sklic ob 20. uri, drugi ob 20.30. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Verdijevem korzu v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU sporoča, da bo s februarjem odprta po novem urniku in sicer ob ponedeljkih in sredah od 14. do 17. ure. 0 Prireditve GORIŠKA POKRAJINA IN INŠTITUT ZA SREDNJEEVROPSKA KULTURNA SREČANJA (ICM) prirejata ob Dnevu spomina posvet in koncert z naslovom »Judovski glasbeniki in Šoah« v četrtek, 29. januarja, v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju s prostim vstopom. Na posvetu s pričetkom ob 16. uri bodo sodelovali Quirino Principe, Gerold Gruber, Roberto Cala-bretto in David Macculi. Koncert se bo začel ob 21. uri in bodo nastopili pianista Barbara Magnoni in Luca Rosso, kontralt Irene Vallner in sopran Jarica Rudolf. SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana vabi na proslavo z naslovom Da bi čimbolj povezovali, ob 40. obletnici vaškega glasila Števerjanski vestnik, ki bo v petek, 23. januarja, ob 20.30 v Sedejevem domu. V BIVŠIH KONJUŠNICAH PALAČE CO-RONINICRONBERG v Gorici bo v petek, 23. januarja, ob 18. uri predstavitev monografije, ki je tokrat posvečena zbirki starega orožja, shranjeni v palači Coronini Cronberg. ZDRUŽENJE AMICI DI ISRAELE prireja predavanje Menachema Gantza z naslovom Izrael med vojno in političnimi volitvami v konferenčni dvorani Palace hotela na korzu Italia 63 v Gorici v petek, 23. januarja, ob 18. uri. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA prireja predavanje o preprečitvi in zdravljenju raka na pljučih danes, 22. januarja, ob 20. uri v prostorih kulturnega društva Jezero v Doberdobu. Predavala bosta onkologa v Avianu Simon Spazzapan in Alessandra Bearz. 0 Mali oglasi MUCO ČRNE BARVE (samec) smo 11. januarja našli na Oslavju. Ima bele tačke in bel podbradnik, verjetno je bila pred kratkim operirana na levi tački in ima zmečkano levo uho; tel. 328-7429406 (Sonja). V KRMIN U prodam hišo 150 kv.m. z dvoriščem, tri sobe, dve kopalnici, kuhinja, dnevna soba in klet; tel. 349-7047992. H1 Osmice V RUPI je Salomon odprl osmico. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Elisa Vido vd. Mantovani iz bolnišnice sv. Justa v cerkev Pija X in na glavno pokopališče. DANES V KRMINU: 14.00, Maria Moretti ved. Turus iz bolnišnice v stolnico in na pokopališče. Četrtek, 22. januarja 2009 FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Tamara Matevc: »Zaljubljeni v smrt« / Nastopajo člani SSG. Režija: Samo M. Strelec. Urnik: danes, 22., jutri, 23. in v soboto, 24. ob 20.30 ter v nedeljo, 25. januarja ob 16.00. Gledališče Rossetti Anton Čehov: »Galeb« / Režija: Marco Bernardi. Nastopajo: Patrizia Milani, Carlo Simoni, Maurizio Donadoni. Urnik: danes, 22. ob 16.00 in 20.30, jutri, 23. in v soboto, 24. ob 20.30 ter v nedeljo, 25. januarja ob 16.00. Dvorana Bartoli Claudio Fava: »L'Istruttoria« / Režija: Ninni Bruschetta. Nastopata: Claudio Gioe in Donatella Finocchiaro. Urnik: do sobote, 24. januarja ob 21.00 ter v nedeljo, 25. januarja ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio La Contrada G. Gallina: »La base de tutto« / Nastopajo: S. Felicioli, M. Martini, G. Pre-viati in M. Somaglino. Režija: S. Pagin. Urnik: jutri, 23. in v soboto, 24. ob 20.30 ter v nedeljo, 25. januarja ob 16.30. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 26. januarja ob 20.30 / Tamara Matevc: »Zaljubljeni v smrt«. Nastopajo člani SSG. Režija: Samo M. Strelec. _SLOVENIJA_ KOMEN Kulturni dom V soboto, 24. januarja ob 20.00 / Marc Camoletti: »Pridi gola na večerjo«. Komedija. Režiserka Simona Ješelnik. Gledališka skupina KD "Janez Jalen" iz Notranjih Goric - Pleši-vica. NOVA GORICA SNG Nova Gorica V nedeljo, 25. januarja ob 20.00 / Predstava »Duohtar pod mus«. GRGAR Kulturni dom V nedeljo, 25. januarja ob 18.00 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju- der. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Jutri, 23. ob 19.30 in v soboto, 24. januarja ob 20.00 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. V ponedeljek, 26. in v torek, 27. januarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. V sredo, 28. januarja ob 18.00 / Ajshil: »Oresteja«. V četrtek, 29. januarja ob 17.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. V petek, 30. in v soboto, 31. januarja ob 19.30 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. Mala drama Danes, 22. januarja ob 11.00 in ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«. V ponedeljek, 26. januarja ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V torek, 27. januarja ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plej-bojev po drugi svetovni vojni«. V sredo, 28. januarja ob 20.00 / Ya-smina Reza: »En španski komad«. V četrtek, 29. januarja ob 20.00 / Zoran Hočevar: »Za znoret«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 22., jutri, 23. in v soboto, 24. januarja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Sty-ne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V nedeljo, 25. januarja ob 19.00 / Ser-gi Belbel: »Mobilec«, gostuje Beo-gradsko dramsko pozorište. V torek, 27. januarja ob 19.00 / John Stein, Jerry Bock in Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V sredo, 28. januarja ob 19.30 / Moliere: »Namišljeni bolnik«. Gostuje SSG iz Trsta. V četrtek, 29. januarja ob 19.30 / Joe Masteroff, John Kandler in Fred Ebb: »Kabaret«. V petek, 30. januarja ob 10.00 in 13.00 / John Osborne: »Ozri se v gnevu«. V soboto, 31. januarja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. Mala scena Danes, 22. januarja ob 20.00 / Miha Mazzini: »Let v Rim«. V soboto, 24. januarja ob 20.00 / Ce- linka: »Lili - razglednice futuristične ljubezni«. V ponedeljek, 26. januarja ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. PRIREDITVE V torek, 27. januarja ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V sredo, 28. januarja ob 20.00 / Miha Mazzini: »Let v Rim«. V četrtek, 29. januarja ob 20.00 / Ser-gi Belbel: »Mobilec«. V petek, 30. januarja ob 20.00 / Ce-linka: »Lili - razglednice futuristične ljubezni«. Cankarjev dom V soboto, 24. in v soboto, 31. januarja, Klub CD / Marko Pokorn: »Kdo vam je pa to delu?«. Igra: Boris Kobal. Komedija v enem curku. Heiner Müller: »Macbeth«, Štihova dvorana / Nastopajo: Mini teater, CD, Novo kazalište Zagreb in ZeKaEm. Režija: Ivica Buljan. Urnik: v nedeljo, 25., v četrtek, 29. in v petek, 30. januarja (premiera) ter od petka, 6. do nedelje, 8. februarja ob 20.00. V četrtek, 29. januarja ob 19.30, Linhartova dvorana / Ivan Cankar: »Za narodov blagor«. Nastopa Drama SNG Maribor v režiji Sebastijana Horvata. William Shakespeare: »Vihar«, Gallusova dvorana / Nastopajo: Slovensko mladinsko gledališče, SNG Drama Maribor, CD, SSG Trst. Režija: Vito Taufer. Urnik: v petek, 30. in v soboto, 31. januarja ob 19.30, v nedeljo, 1. februarja ob 19.30, v ponedeljek 2. in v torek, 3. februarja ob 11.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi G. Verdi: »Aida«. Nastopa ansambel gledališča Verdi. Dirigent: Nello Santi. Urnik: jutri, 23. januarja ob 19.30, v soboto, 24. in v nedeljo, 25. ob 16.00, v torek, 27. in v četrtek, 29. ob 19.30, ter v soboto, 31. januarja ob 17.00 in v torek, 3. februarja ob 19.30. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 27. januarja ob 20.45 / Kvartet Kuss: Jana Kuss in Oliver Wille - violina, William Coleman - viola, Mikayel Hakhnazaryan - violončelo, Claron McFadden - sopran. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom Danes, 22. januarja ob 20.00 / Koncert: Gwen Huges (za abonma Džez in vino in izven). V soboto, 24. januarja ob 20.00 / KUD Teater G. Celje: »Prava dekleta« (muzikal, izven). LJUBLJANA Cankarjev dom Aleksander P. Borodin: »Knez Igor«, Gallusova dvorana / Opera v dveh delih v dramaturški predelavi Plamna Kartaloffa. Dirigent: Grigor Palikarov. Urnik: jutri, 23. ob 19.00, v nedeljo, 25. ob 17.00 ter v torek, 27. januarja ob 19.00. V soboto, 24. januarja ob 20.00, Klub CD / Adi Smolar, koncert Ježkovega nagrajenca 2008. V torek, 27. januarja ob 19.30, Slovenska filharmonija / Isabelle Faust -violina, Alexander Melnikov - klavir in Teunis Van Der Zwart - rog. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 17.00. Stavba nekdanjega šolskega skrbništva, (Ul Santi Martiri 3): do 15. februarja bo na ogled razstava o Brunu Pincherleju. Odprto od torka do nedelje od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00. Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00, zaprto 25. decembra in 1. januarja. Vstop prost. Občinska umetnostna galerija (Veliki trg):do 1. februarja razstavlja Skulptu-re koprski umetnik Loris Morosini. Odprto vsak od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška 131): do 23. januarja 2009 je na ogled razstava »Kraji duha« fotografa Štefana Grgiča. Odprta od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od ponedeljka do sobote od 16.00 do 18.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. GORICA Fundacija goriške hranilnice v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji razstavlja slikarski ciklus Marcella Fogolina na sedežu fundacije v ul. Carducci 2 v Gorici; do 1. februarja s prostim vstopom od torka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na www.fondazionecarigo.it, tel. 0481537111). "Gorica se spominja" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: na goriškem gradu je v dvorani deželnih stanov na ogled razstava »1918: la Vittoria« (1918: zmaga), v grajskih zaporih razstava o goriškem gradu v prvi svetovni vojni in v grofo-vi dvorani razstava o Italicu Brassu; do 31. januarja 2009 od torka do nedelje med 9.30 in 18. uro, ob ponedeljkih zaprto. V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481-535764). ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med -/ 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904 ČEDAD Cerkev Maria dei Battuti: v soboto, 24. in v nedeljo, 25. januarja od 10.00 do 12.30 in od 15.00 do 19.30 bo na ogled razstava Milka Bambiča. VIDEM V Patriarhovi palači v Vidmu - Nadškofijskem muzeju (Trg Patriarcato 1) bo do 8. marca 2009 na ogled razstava Kromacij Oglejski - Na križpotju ljudstev in verstev. Odprta je od torka do petka med 9. in 19. uro, ob koncu tedna in ob praznikih pa od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. SEŽANA Kosovelov dom, Mala galerija Mira Kranjca: na ogled je 12. slovenska kiparska razstava »Figura kot kip, kip kot figura«. MC podlaga:v soboto, 24. januarja otvoritev razstave »Bienale male laične ilustracije«. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA V prostorih krajevne skupnosti Nova Gorica na Erjavčevi ulici je na ogled fotografska razstava z naslovom Pretrgana železna cesta in je fotografski prikaz neznanega avstro-ogrskega častnika v prvih mesecih leta 1918; do 31. januarja vsak dan med 9. in 15. uro (ob sobotah, nedeljah in praznikih samo po predhodnem naročilu). Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. Cankarjev dom, Galerija CD: do 15. februarja na ogled "8. slovenski bienale ilustracije (SBI)" »Podoba knjige ... knjiga podob ...«. Pregled dveletne produkcije slovenskih ilustratorjev vseh generacij. milje - Prvi koncert v soboto Letos že 15. Revija kraških pihalnih godb Zveza slovenskih kulturnih društev in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti- območne izpostave Sežana, Postojna in Ilirska Bistrica prirejajo 15. Revijo kraških pihalnih godb. Gre za 15. izvedbo priljubljene revije, ki se izmenično seli po Krasu. Nastopilo bo 12 pihalnih orkestrov iz Slovenije in Furla-nije Julijske krajine. Otvoritveni večer letošnje revije bo v soboto, 24. januarja ob 20. uri v Gledališču Giuseppe Verdi v Miljah, ko se bodo predstavile tri godbe, in sicer Godbeno društvo Prosek (na sliki), Pihalni orkester Komen in Postojnska godba 1808. Re- vija se bo nadaljevala 1. februarja ob 17. uri v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici z nastopom Pihalnega orkestra Divača, Godbenega društva »Viktor Parma« iz Trebč ter Pihalnega orkestra Ilirksa Bistrica. Tretji koncert bo 7. februarja v Hrpe-ljah v Domu kulture z nastopom Pihalnega orkestra Breg, Godbenega društva Nabrežina in Brkinske godbe 2000. Celotna revija se bo zaključila v soboto, 28. februarja ob 20. uri v Občinskem gledališču v Tržiču na Goriškem. Tokrat se bodo predstavili Kraška pihalna godba Sežana, Pihalni orkester Kras Doberdob in Pihalni orkester Ricmanje. GLEDALIŠČE w / TRST Petek, 23. januarja 2009 1 1 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - V četrtfinalu ga je po 11 -metrovkah izločila Sampdoria Udineseju ne gre od rok niti v državnem pokalu Spet zelo slab nastop v Vidmu - V Milanu Inter z 2:1 premagal in izločil Romo plavanje - Odhaja v ZDA Laure Manaudou se je »začasno« odločila za tekmovalni premor odbojka Bled se je srčno upiral Trentu Ach Volley - Trentino Volley 1:3 (17:25, 25:23, 20:25, 23:25) ACH VOLLEY: Flajs, Pajenk 7, Čebron 4, Cundy 7, Šket, Gaspa-rini 18, Čuturič 16, Pleško 1, Eat-herton 7, Škorc, Perez 1, Satler. TRENTINO VOLLEY: Kazij-ski 19, Zygaldo 3, Delia Lunga, Vis-soto 17, Grbic, De Paola, Leonardi, Winiarski 12, Garcia Pires 16, Bari, Štefanov, Piscopo 9. LJUBLJANA - Odbojkarski navdušenci iz vse Slovenije, z močnim zastopstvom Primorcev, so na tekmi Lige prvakov med Blejci in italijanskim prvakom pričarali v (mali) ljubljanski hali Tivoli izjemno ozračje. Čeprav sta se tako vodilni Trento kot slovenski prvak že pred tekmo uvrstila v naslednjo fazo (za Bled je bilo to prvič po lanskem debiju v najmočnejšem klubskem prvenstvu), je bilo pričakovanje za dvoboj v Sloveniji veliko in dvorana za 4.000 gledalcev je bila zagotovo pretesna. Blejci so »armadi« iz Trenta, za katerega je prvi podajalec Nikola Grbic vso tekmo odsedel na klopi, nudili dovolj močan odpor, da so gledalci, kljub porazu domačega moštva, zadovoljni zapuščali prizorišče dvoboja, v katerem je slovenski prvak prvič na uradni mednarodni tekmi igral proti italijanskemu. To, da mu je iztrgal set, je bilo objektivno največ, kar je lahko dosegel, uspelo pa mu je s požrtvovalnostjo in nepopu-stljivostjo, s katero so Jasmin Čutu-rič in tovariši dobro prikrili svoje slabosti. Izkupiček tekmovanja po skupinah v primerjavi z lansko pre-mierno sezono je za Blejce boljši. Iztržili so 50-odstotni izkupiček, oziroma zmago več od lani, kar jim je tudi zadostovalo za osvojitev drugega mesta v skupini in s tem tudi napredovanje med 16 najboljših ekip. Koga bo ACH Volley dobil v osmini finala pa bo znano že na današnjem žrebu v Liechtensteinu. srbi-hrvatje Še nova primera nestrpnosti SPLIT - Napetost med Srbi in Hrvati se po vojni prejšnjega desetletja še ni polegla, kar je glede na kupe mrtvih do določene mere razumljivo, manj razumljivo pa je, da se je nestrpnost krepko preselila na športna polja. Samo včerajšnja kronika beleži dva neljuba dogodka. Avstralska policija je morala tako posredovati v teniškem kompleksu v Mel-bournu, potem ko sta se po dvoboju na Australian opnu med Hrvatom Marinom Čiličem in Srbom Jankom Tipsarevicem v enem od pubov stepla dva njuna navijača. Agencije sicer ne navaja nacionalnosti navijačev, vendar je ozadje dovolj jasno, če povzamemo Tipsarovicev komentar po tekmi, da so bili »tako hrvaški kot srbski navijači malce nekorektni in so na tribunah prepevali pesmi, ki s tenisom nimajo nič, ampak so povezane z zgodovino obeh narodov. Tudi sicer je avstralska policija je dvoboj vzela resno in se zanj posebej pripravila. V Mel-bournu še predobro pomnijo dogodke izpred dveh let, ko se je ob robu teniškega turnirja spopadlo kar kakšnih 150 hrvaških in srbskih navijačev. Drugi dogodek zadeva splitsko navijaško skupino z imenom Torcida, ki naj bi v torek po tekmi lige NLB na splitskem letališču napadla košarkarje Crvene zvezde, ki so se vračali v Beograd. V policijskem poročilu so navedli, da je skupina 20 huliganov v letališki zgradbi igralce, njihove spremljevalce in tudi druge potnike za Beograd obmetavala s kamenjem in steklenicami. Po prihodu policije so izgredniki pobegnili, iz tabora Crvene zvezde pa so sporočili, da je bil v napadu poškodovan Američan Andre Owens, ki ima vreznino na nogi. Res žalostno. PARIZ - Francoska plavalka Laure Manaudou, olimpijska zmagovalka na OI v Atenah 2004 in dvakratna svetovna prvakinja, ki je zadnje čase predvsem polnila stolpce rumenega tiska, se je odločila za tekmovalni premor. V letu 2009 ne bo nastopila na nobenem večjem tekmovanju, odpoveduje se torej tudi svetovnemu prvenstvu v Rimu, počivala pa bo v ZDA, kjer se bo pridružila (trenutnemu) zaročencu. »Laure je nasičena s plavanjem in v treniranju in tekmovanju ne uživa več, poleg teg pa jo boli rama,« je povedal njen odvetnik Didier Poulmarie. Mnogi menijo, da bo slovo postalo dokončno, predsednik njenega sedanjega kluba Paul Leccia pa zagotavlja, da gre resnično le za premor. Težave so se začele leta 2007, ko je Manaudoua zapustila svojega dolgoletnega trenerja Philippeja Lucasa. Zamenjala je štiri klube, nekaj časa vadila tudi v Italiji, kje rje imela ljubezensko razmerje z Italijanom Luco Marino, s katerim pa se je kmalu razšla. VIDEM - Krizi Udineseja ni videti konca, saj se je videmski prvoligaš včeraj poslovil tudi od državnega pokala. V tekmi četrtine finala ga je sredi Vidma s 5:2, po streljanju enajstmetrovk, izločila Sampdoria. Po rednem delu je bilo 1:1, prvi so v 55. minuti s Pazzinijem povedli gostje, Di Natale pa je osem minut kasneje izenačil po enajstmetrovki. Da Udineseju ta čas nikakor ne gre od rok, potrjuje tudi to, da je isti igralec minut pred koncem zastreljal še eno najstrožjo kazen, zaradi česar je bilo potrebno odigrati podaljška, med katerima pa ni padel noben gol. Bolj kot sam poraz skrbi dejstvo, da je Udinese tudi tokrat igral zelo slabo. Prvi polčas je bil naravnost katastrofalen, nekaj več so Videmčani pokazali v drugem delu, ko sta v igro vstopila DAgostino in Sanchez. Sampdoria, ki je igrala brez Cassana, sploh ni blestela, pokazalo se je, da prav tako doživlja krizo, nevarnih priložnosti ni ustvarila. Zadetek je dosegla dokaj slučajno, pri podaji Paladina do Pazzinija pa je bil negotovo tudi Domizzi. Zelo slabo se je za Udinese izšla tudi loterija enajstmetrovk. Za Sampdorio so bili uspešni Pazzini, Palombo, Sammarco in Castaldello (vratar Udineseja Handa-novič je bil pri strelih nemočen), ua Udi-nese pa samo Di Natale, medtem ko sta D'Agositno in Pepe strel z bele točke zgrešila. V Vidmu se zdaj sprašujejo, ali bo lastnik kluba Pozzo vendarle ukrepal in odstavil trenerja Marina, ki kljub podpori vodstva ne najde izhoda iz neverjetne krize. V večerni tekmi je Inter z 2:1 premagal in izločil branilca pokala Romo. Tekma v Milanu je bila živahna in polna priložnosti in preobratov. Že v 10. minuti je za Inter zadel Adriano, minuto pred tem pa je sodnik razveljavil gol Vuči-niča, ki je žogo potisnil v mrežo z roko, nanjo pa je najbrž padel po prekršku nad njim v kazenskem prostoru. Inter je bolje začel (Stankovič je zadel prečko), Roma pa boljše nadaljevala. Spallettijevo moštvo je izenačilo v 16. minuti drugega dela s Taddei-jem, Inter pa je spet povedel takoj v naslednji akciji. Ibrahimovič je v gol potisnil odbito žogo, pred tem pa je bil njegovo soigralec Samuel v nedovoljenem položaju. Do konca tekme se izidi ni spremenil. Danes: Lazio - Torino, , Napoli - Juventus bo 4. 2. APrimrski ~ dnevnik UMETNOSTNO DRSANJE Italijan Contesti 3. po »shortu« HELSINKI - Italijanski umetnostni drsalec Samuel Contesti je na evropskem prvenstvu tretji po kratkem programu. Vodi Francoz Brian Joubert pred Čehom Tomašem Vernerjem. Slovenec Gregor Urbas je 24. Naslov bodo podelili danes. Med športnimi pari sta naslov prvaka še tretjič zapored osvojila Nemca Aljo-na Šavčenko in Robin Szolkowy. LESENA KOLAJNA - Na svetovnem prvenstvu v deskanju na snegu je Slovenec Rok Flander osvojil četrto mesto v paralelnem slalomu. V polfinalu je izgubil proti Francozu Sylvainu Dufourju, v boju za tretje mesto pa proti Nemcu Patricku Bus-slerju.Svetovni prvak je postal Avstrijec Benjamin Karl, Dufour je bil drugi. NAVIJAŠKA ENAJSTERICA - Evropska nogometna zveza UEFA je razkrila izide glasovanja za najboljšo enajsterico Evrope v letu 2008, ki so jo z glasovi na spletni strani izbrali nogometni navijači. V zmagoviti ekipi je največ, šest, članov aktualne evropske prvakinje Španije. Glasovalo je 256.000 nogometnih navdušencev, ki so oddali 3,3 milijona glasov. Enajsterica UEFA: Casillas (Real Madrid), Sergio Ramos (Real Madrid), Terry (Chelsea), Puyol (Barcelona), Lahm (Bayern München), Cristiano Ronaldo (Manchester United), Xavi Hernandez (Barcelona), Fa-bregas (Arsenal), Ribery (Bayern München), Messi (Barcelona), Fernando Torres (Liverpool). NOVINARSKA JUNAKA - Evropsko združenje športnih novinarjev (UEPS) je izbralo najboljša evropska športnika leta 2008. Nagradi za najboljša sta dobila španski teniški igralec Rafael Nadal in ruska atletinja Jelena Isinbajeva. KOLESARSTVO - Avstralec Allan Davis je zmagovalec druge, 140 kilometrov dolge etape kolesarske dirke po Avstraliji, s čimer je tudi prevzel skupno vodstvo, ki ga je po prvi etapi držal lanski zmagovalec Nemec Andre Greipel. Lance Armstrong je zasedel 45. mesto, tako kot večina kolesarjev je zaostal osem sekund. TENIS - Na dvobojih drugega kroga odprtega teniškega prvenstva Avstralije v Melbournu so se že poslovili nekateri nosilci, pri moških deseti David Nalbandian (s 6:4, 5:7, 4:6, 6:4, 6:2 ga je premagal 61. igralec sveta Tajvanec Yen-Hsun Lu), pri ženskah 17. Ana Čakvetadze. Vsi najboljši v obeh konkurencah, Novak Dokovič, Roger Federer, Ana Ivanovič in Dinara Safina, pa so zanesljivo napredovali v tretji krog. KOŠARKA - Izidi 18. kroga lige NLB: Krka - Hemofarm 74:75 (15:19, 36:35, 56:67), Vojvodina - Union Olimpija 80:82 (24:20, 44:39, 66:57). polemika - Obnova podrte stare Bloudkove velikanke v Planici Med kulturno dediščino in potrebami sodobnega športa LJUBLJANA - Prireditelji smučarskih poletov v Planini se pripravljajo na tradicionalno tekmovanje, ki bo od 18. do 22. marca, sovpadala pa bo s 40. obletnico poletov. Toda pozornost poznavalcev je že povsem usmerjena predvsem v obnovo podrte stare Bloudkove velikanke v dolini pod Pon-cami. Dolgoletni planiški delavec Jelko Gros pričakuje, da se bo obnovila skupaj z izgradnjo načrtovanega skakalnega centra, ki naj bi do leta 2013 nastal v Planici, vendar Gros poudarja, da bi bila celovita obnova v smislu kulturne dediščine norost v smislu športa. »Vsi se zavedamo pomena Planice za razvoj skakalnega športa pri nas in tudi za promocijo Slovenije, saj praktično ni pomembnejšega promocijskega gradiva naše države brez planiške velikanke. Zavedamo se, da je treba naprave v Planici obnoviti, a morajo imeti pri prenovi prednost potrebe športa. Veliko idejnih rešitev je pripravljenih in seveda morajo prenovljene skakalnice vključevati tudi elemente starega, v prvi vrsti pa morajo biti funkcionalne za športnike,« pravi Gros, ki pri prenovi objektov računa s težavami s strani zavoda za kulturno dediščino, ki ščiti kulturne spomenike. V Planici je kar precej elementov, ki v sodobnem športnem smislu niso več uporabni. Eno je denimo sodniški stolp, ki ne odgovarja zahtevam Mednarodne smučarske zveze, drugo pa so denimo nalet, odskočna miza in naletišče na nekaterih starejših skakalnicah, ki niso več uporabne niti za trening. »Nalet je tukaj bolj strm, kot je to pravilo v svetovnem pokalu, pritiski na tekmovalca so zato na skakalnici povsem drugačni. Nemogoče je trenirati na tej napravi, nato pa oditi na tekmo, opraviti skok za trening in nato nastopiti na tekmi. Na modernih napravah so občutki in silnice druge, kot na starih skakalnicah, zato tudi v Planici potrebujemo moderno napravo, saj so le tukaj pravočasno primerne snežne razmere za dober trening reprezentantov. Seveda upam, da se bo vrnil sloves stare Bloudkove velikanke. Zdajšnje stanje ni nikomur v ponos, a moramo biti pri prenovi tudi praktični.« Zaradi različnih potreb športa v preteklosti in potreb modernega športa, Gros v povezavi s prenovo Planice poudarja: »Zgodovina je pokazala, da je imeti celovito kulturno dediščino na športnem objektu norost. Ohraniti je treba ime in vgraditi določene stare elemente, ne moremo pa v celoti obnavljati zastarelega objekta.« Tovrstna težava ni slovenska posebnost. Podobno težavo so imeli Nemci na tradicionalnem prizorišču novoletne turneje v nemškem Garmisch Partenkirchnu. »Prvi so preboleli to pravzaprav otroško bolezen, na koncu pa z veliko bombo v 'luft' pognali staro skakalnico. Enako težavo so imeli Norvežani z 90 let starimi napravami v Holmenkollnu, ki so jih želeli obnavljati po starih načrtih, a potem naprava ne bi več odgovarjala zahtevam FIS za prireditev tekem svetovnega pokala. Pametno so stare elemente vgradili v sodobno skakalnico in tudi v Sloveniji se morata na ta način srečati šport in kulturna dediščina.« (STA) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 22. januarja 2009 ŠPORT 20 umetnostno kotalkanje - Tanja Romano Ekshibicije, a tudi že treningi Poletova šampionka ima do konca februarja natrpan program nastopov Na sprejemu na Opčinah pred novim letom je bila Tanja Romano glede svoje bodoče športne kariere dokaj zadržana, čeprav nihče niti za hip ni podvomil, da bi lahko nehala tekmovati na najvišji ravni. Tržaška šampionka, ki je v začetku tega meseca dopolnila 26 let, si je po vnovičnem zmagovitem nastopu na svetovnem prvenstvu na Tajvanu, sicer res privoščila daljši počitek, med tem časom pa opravila izpit 2. stopnje za kotalkar-skega trenerja, vendar so se zanjo kmalu tudi začela vabila za nastopanje na raznih ekshibicijah. Romanova se je pravkar vrnila z enega od teh nastopov v Barceloni, do konca februarja pa bo z njimi zasedena praktično vsak konec tedna. Vmes jo čakajo izpiti na univerzi v Pisi, Tanja pa hkrati daje zasebne lekcije kotalkanja, za druge tekmovalce pa pripravlja tudi koreografije, tako da tudi v tem času ne miruje. »Začela sem tudi spet kotalkati. Po svetovnem prvenstvu sem nekaj časa še bila v formi, zdaj pa mi je ta padla, zato sem se po novem letu odločila, da spet poprimem tudi s treningi. Trikrat na teden se podajam na kotal-kališče, saj si na ekshibicijah ne morem privoščiti delati napak, čeprav na njih seveda predstavljam le del svojega tekmovalnega programa. Treningi so vsekakor lahki in krajši,« je povedala Romanova. V dnevih, ko kotalka, pa Tanja posebej že pili tudi kondicijo. »Lani sem zaradi znane poškodbe delala Romanova med decembrskim sprejemom na Opčinah kroma po prilagojenem programu, zato je mišični tonus padel, tako da sem zdaj začela z dolgoročnim kondicijskim programom, ki bo veljal za celo sezono. Pogovorila sem se tudi s svojima tre-nerjeme Lauro Ferretti in Mojmirjem Kokorovcem, a smo o novi sezoni govorili šele zelo na splošno, tako da ni še nič konkretnega,« je še povedala tri-najstkratna svetovna prvakinja. lokostrelstvo - V organizaciji Zarje Na Opčinah bo nove deželne prvake nagrajeval olimpijec Bisiani Lokostrelska sekcija bazovskega športnega društva Zarja bo konec tedna, v soboto in v nedeljo, organizirala deželno dvoransko absolutno prvenstvo na razdalji 18 metrov. »Deželno absolutno prvenstvo spada v sam vrh letošnjih tekmovanj na zaprtem, ki so se vrstila po vsej deželi od meseca septembra dalje vse do konca januarja le-tosnjega leta,« so dejali v taboru Zarje, ki bodo poskrbeli, da bo organizacija brezhibna. Tekmovanje bo v telovadnici na Opčinah (Ul. Alpini). Na turnirju pa bo nastopilo 170 tekmovalcev iz naše dežele in tudi iz Slovenije. Lokostrelci bodo prve puščice odstrelili v soboto ob 16. uri. Deželno prvenstvo pa se bo nadaljevalo še v nedeljo od 9. ure dalje vse do popoldanskih ur. Zarjino železo v ognju bo lokostrelec in trener Moreno Granzotto, ki je na lanskem dvoranskem deželnem prvenstvu v članski kategoriji zasedel 3. mesto. V nedeljo pa ne bo streljala Katja Raseni. Moreno Granzotto kroma Deželno prvenstvo bo obiskal tudi ugledni gost. To je nekdanji vrhunski lokostrelec, državni repre-zentant in olimpijec Matteo Bisiani iz Tržiča. 30-letni Bisiani je na olimpijskih igrah leta 1996 v Atlanti osvojil ekipno 3. mesto, štiri leta kasneje v Sydneyu pa še ekipno 2. mesto. Na svetovnem prvenstvu leta 1999 je postal ekipni svetovni prvak, leta 1995 pa je med posamezniki postal svetovni podprvak. Na zadnjih olimpijskih igrah v Pekingu pa je vodil italijansko žensko reprezentanco. Bisiani bo na Opčinah prisoten na nedeljskem nagrajevanju. (jng) odbojka - 1. ženska divizija na Goriškem Govolley je v derbiju s Sočo uveljavil svojo premoč balinanje - Delovanje ZSŠDI Zimska sezona: danes in jutri za trojke Danes in jutri bo balinarska komisija pri ZSŠDI priredila tretje tekmovanje zimske sezone. Tokrat bodo na sporedu mešane trojke, ki bodo ob 18. uri merile moči v domu pristaniških delavcev. Prijavilo se je 14 trojk iz skoraj vseh zamejskih društev, kot se je v preteklosti že večkrat pripetilo se na tekmovanje ni prijavil niti en predstavnik Gaje. Škoda, saj bi se s prisotnostjo najboljših naših balinarjev dejavnost v sklopu delovanja balinarske komisije še bolj okrepila, raven tekmovanja pa bi si potemtakem še bolj zvišala. Obstajajo pa v naših krogih tudi taki klubi, ki skušajo na vsako tekmovanje prijaviti kar se da čimveč članov, saj se zavedajo, da bi jim bilo težko pri srcu, če bi naša dejavnost zamrla. To so balinarji zgoniškega Krasa, ki so se na današnje tekmovanje prijavili kar z vsemi razpoložljivimi balinarji. Danes jih bo nastopilo kar sedem. (ZS) Milan Calzi je odstopil Športni direktor balinarjev Gaje Milan Calzi je odstopil. Nove službene zadolžitve ga bodo oddaljile tako od ekipe v C-ligi kot od balinarski stez na splošno. namizni tenis - Pred začetkom prvenstev nastop na raznih turnirjih Krasovci ne počivajo Sonja Doljak prva na veteranskem turnirju v Trevisu - Mladi solidni v Terniju - V soboto moška B2-liga Krasovi namiznoteniški tekmovalci so prejšnji konec tedna nastopili na dveh frontah. V Trevisu so tekmovali veterani zgoniškega društva. Krasovi mladinci in kadeti pa so nastopili na državnem mladinskem turnirju Top 8 v Terniju. V starostni kategoriji mladink se Tjaši Doljak ni uspelo prebiti v finale. Zasedla pa je zelo dobro 6. mesto. Na enako mesto se je v kategoriji kadetinj uvrstila Elisa Rotella, ki pa je dosegla prav toliko zmag kot četrto in petouvrščena tekmovalka. Na 6. mesto pa se je uvrstila, ker je imela manjše število točk. Ostali dve Krasovi tekmovalki, Claudia Micolaucich in Katarina Milič, pa sta izpadli v kvalifikacijah. Pri moških, pri katerih je konkurenca ostrejša, se je med najboljšo osmerico uvrstil Michele Rotella. Za las ne ni uvrstil v polfinale. Stefano Rotella se je uvrstil med najboljših šestnajst, Simone Giorgi pa je izpadel v kvalifikacijah. V Kra- Sonja Doljak kroma sovem taboru so zelo pozitivno ocenili nastop mladih namiznote-niških igralcev, kar je spodbudno za nadaljevanje sezone. Veterani zgoniškega društva pa so nastopili na turnirju v Trevi-su, kjer so trikrat stopili na zmagovalni oder. Pri posameznicah je po hudem boju v finalu slavila zmago Sonja Doljak, Monika Mosetti pa je bila na koncu 3. Doljakova in Mo-settijeva sta se nato uvrstili na 1. mesto tudi v tekmovanju dvojic. Pri moških, v kategoriji over 60, se je zelo dobro odrezal Edi Bole, ki se je v hudi konkurenci uvrstil na solidno 5. mesto. Krasovec Gianni Rotella pa je izpadel v kvalifikacijah. Turnir v Trevisu je bil odlična priprava na evropsko veteransko prvenstvo, ki bo junija potekalo v Poreču na Hrvaškem. Zaradi bližine bo Krasova ekipa skušala nastopiti polnoštevilno. Konec tedna se bodo začela nekatera namiznoteniška prvenstva. Moška ekipa Krasa bo v okviru prvenstva B2-lige v soboto v Zgoniku gostila Abano Terme. V nedeljo pa bodo na vrsti Krasovi D2-ligaši. V Zgoniku bo namreč na sporedu peti turnirski sistem, na katerem bo nastopilo več moštev. Drugi del ženske A1-liga bo stekel 2. in 3. februarja. Krasovke bodo v 1. povratnem krogu gostovale pri Ripostu, in sicer v torek, 3. februarja. Že 7. pa bo zgoniški klub v domači telovadnici gostil Sando-natese. Požrtvovalne sočanke so favoriziranim igralkam Govolleyja nekaj več odpora nudile le v 3. setu bumbaca Govolley Kmečka banka - Soča 3:0 (25:17, 25:18, 25:21) GOVOLLEY: Mania' 9, Danielis 5, M. Zavadlav 18, Bressan 10, Degano 0, Petejan 5, Piras (L), G. Zavadlav 0, Antonič 4, Va-lentinsig 0. Trener Rajko Petejan SOČA: Beučar 0, Camauli 0, Černic 9, Gabbana 5, Marussi 2, Visintin 7, Nanut 5, Kogoj 0, Brumat, Gallizia, Moro, Fabbroni. Trenerka Paola Uršič. V zadnjem krogu prvega dela prvenstva 1. divizije sta se v telovadnici Sloveske-ga športnega centra Mirka Špacapana spoprijeli v slovenskem derbiju ekipi domačega Govolleya in sovodenjske Soče. Kot je bilo v predvidevanjih in glede na trenutno uvrstitev na skupni razpredelnici so slavile varovanke trenerja Rajka Petejana. Gostje, ki jih trenira Paola Uršič, so se sicer potrudile, da bi domačinkam grenile pot do zmage, vendar jim je to delno uspelo šele v tretjem nizu. Razlika v tehničnem znanju med ekipama je bila očitna in domačinke so bile še dovolj zbrane, da bi ne dovolile presenečenja. Vajeti igre so bile stalno v rokah gostiteljic, ki so tokrat uveljavile predvsem učinkovitost v napadu, kjer je bila najuspešnejša Mateja Zavadlav, ki se je izkazala tako v vlogi krilne napadalke kot tudi blokerke, kajti je del svojih točk osvojila ravno z učinkovitim blokom. Delno pa so domačinke zatajile pri izvajanju uvodnega udarca s 13 neposredno pogrešenimi žogami. Na drugi strani mreže pa so predstavnice Soče še uspešno sprejemale, vendar bile premalo učinkovite pri organizaciji uspešnejših napadov. V uvodnem delu srečanje so bile obenem učinkovite na servisu, kar je povzročilo nekaj problemov domačemu sprejemu. Prva dva niza sta bila v glavnem enosmerna in se zaključila z znatno razliko v korist domače ekipe. Le proti koncu tretjega niza so gostje reagirale in se približale domači ekipi na tri točke razlike, večjega podviga pa niso bile sposobne. (J.P.) UNDER14 ŽENSKE Kontovel - Virtus 1:3 (27:25, 20:25, 23:25, 14:25) KONTOVEL: Agosta, Ban, Branko-vič, Cassaneli, Concina, DellAnno, Klobas, Poiani, Sossi, Vattovaz, Žerjal. Trener Veronika Zuzič. Kontovelke so se favoriziranemu Vir-tusu dobro upirale. V prvem setu so že zaostajale s 15:7, a so lepo reagirale. Dobro so servirale, na mreži igrale premišljeno, boljše kot ponavadi pa so se izkazale tudi v polju. Uspelo jim je nadoknaditi zaostanek in osvojiti set. Z dobro igro so nadaljevale tudi v naslednjih dveh setih, obakrat pa je bila zanje usodna predvsem močna igralka Virtusa, ki je na servisu in mreži uveljavila svojo fizično premoč. Povsem pa so Kon-tovelke popustile v četrtem setu. Bor Co.a.la - Sokol Bar Igor 0:3 (11:25, 18:25, 16:25) BOR: Bevilacqua, Costantini, Furioso, Ghersi, Giannotti, Milosevic, Olivo, Pillepich, Pincer, Pozzo, Rabak, Zonch. Trener Marko Kalc. SOKOL: Budin, Devetak, Doz, Franceschini, Gridelli, Micheli, Skerk, Skerl, Vi-doni, Villatora. Trener: Lajriz Žerjal in Norči Zavadlav Tekma v mali dvorani stadiona 1. maja se je končala s pričakovano zmago soko-lovk, ki so prekašale borovke v vseh elementih igre. Lepo so gradile igro in jo zaključevale z močnimi napadi, kar borovkam še ne uspeva. Na igrišče sta oba trenerja zvrstila vse svoje igralke. Ostali izid: OMA B - Azzurra 3:1. Vrstni red: Virtus A 17, OMA B in Sokol Bar Igor 11, Azzurra 9, Bor Co.A.La 6, Kontovel 3, Altura 0. UNDER18 ŽENSKE Kontovelke so se v tem prvenstvu že pred koncem lanskega leta uvrstile v pokrajinski finale ki bo na sporedu v nedeljo, 8. februarja v telovadnici Vascotto v Ul. Su-vich. Šlo bo za celodnevni četveroboj. V jutranjem polfinalu se bodo Kontovelke pomerile z Virtusom, drugi polfinalni par sestavljata Libertas in Altura. / ŠPORT Četrtek, 22. januarja 2009 21 nogomet - Zaostala tekma 2. amaterske lige proti Castionsu Zarja Gaja se ni približala vrhu lestvice »Rumeno-modri« imeli več priložnosti za zadetek - Tekma Romana-Primorje znova preložena Zarja Gaja - Castions 0:0 ZARJA GAJA: Jaš Grgič, Berne-tič (od 70. D. Gregori), Franco, Mi-helčič, G. Križmančič, Segulin, Schi-raldi, Asselti, Bernobi (od 56. Ghez-zo), Bečaj, Bertocchi (od 85. Gurtner). TRENER: Di Summa. Zarja Gaja je v sinočnji zaostali tekmi v Žavljah izgubila lepo priložnost, da bi se z novo zmago še dodatno približala mestom, ki vodijo v play-off, in hkrati bi na lestvici tudi prehiteli Castions. V uvodnih minutah je Bertocc-hi imel kar dve dobri priložnosti za gol. Zgrešil je z zelo dobre pozicije. V 7. minuti so gostje iz Furlanije prvič resneje zaposlili Jaša Grgiča, ki je s pestmi lepo ubranil nevarni prosti strel. Odtlej vse do 41. minute se ne-številni gledalci na žaveljski tribuni niso zabavali. Igra se je pretežno odvijala na sredini igrišča in veliko je bilo zgrešenih podaj. V 41. minuti se je Castions nevarno približal vratom Zarje Gaje. Po napaki »rumeno-mo-drih« (sinoči so igrali z rdečimi dresi) na sredini igrišča in nevarnem protinapadu je gostujoči napadalec za las streljal mimo Grgičevih vrat. V drugem polčasu se slika na igrišču ni bistveno spremenila. V 50. minuti je Schiraldi, ki še ni v najboljši formi, streljal čez prečko. V 64. minuti je sodnik, najbrž zaradi prekrška v kazenskem prostoru, razveljavil zadetek z glavo Gorana Križmančiča. V drugem delu se je Castions v glavnem branil in poskušal presenetiti v protinapadu. V 67. minuti so gostje zgrešili zelo dobro priložnost. Nato se je Zarja Gaja opogumila in začela igrati bolj napadalno. V 80. minuti je proti vratom lepo streljal David Gre-gori, ki je zamenjal Mateja Bernetiča. Gostujoči vratar je bil na svojem mestu. Najlepšo priložnost na tekmi pa je tik pred koncem srečanja imel Daniele Gurtner. Z lepim lobom je lepo prelisičil vratarja. Žoga pa se ni za-kotalila v prazna vrata, temveč le mimo vratnice v gol-out. Plamenček upanja pa je ostal prižgan vse do 91. minute, ko je Vili Bečaj imel na razpolago prosti strel iz približno 18 metrov. Po strelu pa se je žoga odbila od živega zidu. V taboru Zarje Gaje so bili po tekmi precej razočarani, saj so tokrat ciljali na vse tri točke. Pri Zarji Gaji sta se tokrat dobro odrezala vratar Jaš Grgič in branilec Goran Križmančič, ki pa je proti koncu tekme prejel rumeni karton. jng Romana - Primorje Interland preložena zaradi razmočenega in blatnega igrišča. Ostali izid: Fogliano - Esperia 2:1. Vrstni red: Fogliano 38, Porpet-to 31, Zaule 30, Opicina 26, Esperia 24, Breg in Fiumicello 23, Castions 22, Zarja Gaja 21, Chiarbola 19, Primorje Interland 17, Villa in Romana 14, Begliano 12, Torre 11, Ruda 9. Prihodnji krog: Primorje - Breg, Torre - Zarja Gaja. OSTALI IZIDI ZAOSTALIH TEKEM - Promocijska liga: Virtus Corno - Lignano, tekmo so preložili na 4. februar; Mariano - Centro Sedia 0:0; 1. AL: Domio - Sistiana 1:1 (Milos; Zi-gon); 3. AL: Aiello - Montebello Don Bosco 7:1, Sagrado - Strassoldo 2:2, danes na Opčinah: Union - Muglia. Miljčan Claudio Bertocchi je tokrat zgrešil kar nekaj dobrih priložnosti za gol kroma orientacijski tek Gajevci v Doberdobu na stopničkah Člani sekcije za orientacijske teke pri gropajsko-padriški Gaji so v nedeljo v Doberdobu, na tretji preizkušnji Zimskega prvenstva, dosegli nekaj zelo dobrih uvrstitev. Na srednji progi je slavil zmago Peter Ferluga, ki je progo pretekel v času 44 minut in 16 sekund. Luka Gregori se je uvrstil na 6. mesto (čas 57:30). 14. pa je bil Alessio Rozzi (1.18:21). Gajevca Guido Almerigogna in Claudio Sepin pa sta odstopila. V ženski konkurenci je na srednji progi dosegla zelo dobro 2. mesto Chiara Sepin, ki je progo pretekla v 1 uri 5 minutah in 44 sekundah. Paola Spinel-li je bila 7 (1.37:51). Zmagala je Maria Elena Simonelli (Semiperdo), s časom 47:50. Na dolgi progi je od gajevcev nastopil le Fulvio Pacor, ki se je uvrstil na 10. mesto (1.14:21). V moški konkurenci je zmagal Livio Predonzani (CSPLB, čas 45:36). V ženski konkurenci na krajši progi se je Adriana Donini uvrstila na 8. mesto (55:51). Zmagala je Marina Lo-visotto (Semiperdo, čas 24:42). Na daljši ženski progi je zmagala Giada Franz (Semiperdo), na karjši moški pa Mario Bortoni (Friuli MTB). Doberd-obsko etapo Zimskega prvenstva je organiziral tržaški klub Orienteering Trieste. Zadnja, četrta etapa bo v nedeljo, 15. februarja, v Tržiču. (jng) smučanje - Zimovanje SK Devin na prelazu Oklini Kondicija in treningi med količki Nočno smučanje na znanem Obereggnu m r w "( v i W i v \ Vt/v i h, l \ SK Devin prireja vsako leto tradicionalno zimovanje za svoje člane. Tudi letos so v sodelovanju s ZSŠDI-jem priredili dve ločeni skupini, ki sta preživeli božične praznike na snežnih treningih. Večji tekmovalci Ski Poola Gadi od dečkov do masterjev so trenirali na Trbižu, medtem ko je bilo najmlajšim tekmovalcem, ki so skupaj komaj dobro leto dni, namenjeno celoteden-sko treniranje na prelazu Oklini. Vsak dan so vadili med količki in utrjevali kondicijske priprave pod vodstvom trenerjev Alessia Sibille in Mateja Štolfe ter se podali tudi na nočno smučanje na bližnje znano smučišče Obereggen. Poleg tekmovalcev in njihovih družin so na Oklinih uspešno potekali tudi tečaji smučarske šole, saj se je tekmovalni skupini pridružilo tudi lepo število drugih ljubiteljev belih strmin in po povratku so bili vsi navdušeni nad izbranim krajem. Pri društvu že načrtujejo ponovitev te izkušnje. Na sliki: tekmovalne skupine s trenerjema nogomet - Ljubitelji Sovodnje: odločil prosti strel Cescuttija Cervignano - Sovodnje 2:3 STRELCA: Cescutti v 20. in 85. min., Kor-sič v 30. min. IZKLJUČEN: Sartori v 90 min. LJUBITELJI SOVODNJE: Devetak, Peteani Marco, Korsič (Figelj Peter), Mihalj, Černic, Sartori, Peteani Vasja (Figelj Erik), Cescutti, Visintin (Ferfoglia), Fajt (Zečevič), Bellini (Florenin). Sovodenjski ljubitelji so začeli povratni del prvenstva z dragoceno in zasluženo zmago. Že v začetku tekme so gostje vzeli pobudo v roke in začeli odločno napadati. Gol je visel v zraku in končno tudi padel po zaslugi Cescuttija, ki je s kakih 30 metrov streljal močno in natančno ter premagal domačega vratarja. Malo kasneje je Korsič podvojil in zmaga bi lahko bila še bolj okrogla, saj so Sovodenjci, zlasti z Bellinijem in Fi-geljem, zapravili res ugodne priložnosti. V drugem polčasu so domačini odločno reagirali in v kratkem času dosegli dva gola ter tako stanje izenačili. Plavobeli se niso po-trli in so še naprej napadali v iskanju zmagovitega zadetka. Ko je že kazalo, da se bo tekma končala z remijem, pa je razpoloženi Cescutti mojstrsko izvedel prosti strel izven kazenskega prostora in rezultat zapečatil. V soboto ob 14.30 bo na sporedu tekma Sovodnje-Domio. Vrstni red: Pieris 37, Leon Biano in Mossa 29, Chiopris 25, Fossalon 24, Sovodnje 22, Moraro 20, Cervignano in Villesse 13, Porpet 12, Staranzano 11, Domio 10, Turriaco 9, Fincnatieri 8. □ Obvestila ASD-SK BRDINA -Ob nedeljah bomo zaradi povpraševanja organizirali v Forni di Sopra tečaj teka na smučeh. Zainteresirani imajo možnost tudi avtobusnega prevoza in izposoje opreme.Za informacije in prijave pokličite na štev.3488012454. Vljudno vabljeni. Športno društvo mladina- smučarski odsek, vabi člane, ki bi se radi udeležili 40. zimskih športnih iger, v nedeljo, 25. januarja, v Trbižu, da se lahko javijo najkasneje do četrtka, 22. januarja, do 14. ure odbornikom društva ali na tel. št. 040220718, 040-213518 ali 348-7730389. PLANINSKI SVET Izlet SPDT po tržaški okolici Izlet po Tržaški okolici, ki je bil na programu izletov SPDT, v nedeljo, 18.1.2009 in ga nismo izvedli zaradi slabega vremena, je bil prenešen na nedeljo, 1. februarja 2009. Zbirališče v Trebčah, pri spomeniku ob 9.00 ur. Področje, ki ga bomo obiskali je izredno zanimivo bodisi iz naravnega kot iz zgodovinskega vidika in zaradi njegovih arhitektonskih posebnosti. Napotili se bomo po krožni poti od trebenskega Kala, proti Fran-kovcu, čez mejo do nekdanje smodnišnice, velikega kraškega brezna - Golokratne jame, Gropade in se vrnili po stari poti nazaj v Trebče. Pohod predvideva približno štiri ure nezahtevne hoje. Udeleženci naj imajo s seboj veljaven osebni dokument. Vabljeni člani in prijatelji narave! (VK) Tečaj AO SPDT turnega smučanja v polnem teku V petek 16. januarja so se tečajniki in inštruktorji zbrali v Gregorčičevi dvorani, da bi poslušali predavanje o nivometriji. Predavanje je vodil priznani tržaški gorski vodič Aldo Michelini. V nedeljo 18.januarja se je osem tečajnikov in gorski vodič zbralo že zgodaj zjutraj in se podalo proti dolini Valentinertal. Iz izhodišča 1220 metrov so štartali in prišli do višine 2063 na prelazu imenovan Wodnertor. Smučali so po nedotaknjenem komaj zapadlem snegu Andrej, Samo, Anna, Marko, Tibor, Andrej, Borut, Janko in Aldo. Vsi so tudi sledili testiranju snežne odeje in prav vsi so se vadili pri iskavanju zakopane napave ARVA (lavinska žolna) oz. simulirali so iska- nje zakopanega v snegu. V petek 23. januarja bo na vrsti drugo predavanje. Tečajniki in inštruktorji AO SPDT fP/gjS^pL^ se torej dobimo v Gregorčičevi dvorani v ulici sv.Frančiška 20 ob 20.00. Za katerokoli informacijo lahko kličete na 3386100412 (Tibor). Najboljša v Sloveniji leta 2008 Komisija za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije je podelila priznanja za najboljše alpinistične dosežke v letu 2008. Najuspešnejša alpinista sta dva - Andrej Grmovšek v moški in Tina Di Batista v ženski konkurenci, medtem ko je priznanje za najperspektivnejšega alpinista šlo v roke Luke Lindiča.Andrej Grmovšek (letnik 1973) je v zadnjih letih odlični športno plezalni ravni dodal še vrhunsko raven v kombiniranem plezanju. Vrhunec je lani dosegel s prostima ponovitvama v enem zamahu dveh težkih smeri na Grenlandiji. Tina Di Batista (letnik 1975) je sloves najboljše al-pinistke utrdila z letošnjimi vzponi nad Chamonixom, saj je kot enakovredna partnerka v navezi opravila vrsto prvih ponovitev, prvih prostih ponovitev ter nekaj izjemno težkih vzponov. S prosto preplezanim Severnim ozebnikom v Druju in drugimi težkimi vzponi prekaša prenekaterega alpinista. Drugi vrhunec pa predstavlja prva ponovitev smeri Season of the Sun na Aljaski. 22 Četrtek, 22. januarja 2009 AVTOMOBILI / mitsubishi - V iskanju izhoda iz krize Colt - nova obleka za novega japonskega malčka Več prostora v notranjosti, ponujajo pa tudi športno različico ralliart Da je Mitsubishi na italijanskem tržišču v dokajšnjih težavah, ni nobena skrivnost, predvsem zato, ker razen že dotrajanega pajera, in sicer nekoliko novejšega out-landerja, nimajo kaj ponuditi. Ofenziva se je začela konec prejšnjega leta, ko so predstavili novega lancerja, sedaj pa se nadaljuje z malčkom coltom. Mnogi menijo, da gre le za malo bolj poglobljen face lifting, vendar segajo spremembe nekoliko globje. Spremenila se je predvsem zunanjost: med glavne novosti sodijo maska, ki naj bi spominjala na lovsko letalo in ki so jo povzeli po novem lancerju, žarometi, ki so sedaj skoraj vodoravni, medtem ko so bili prej postavljeni poševno, v zadku pa je spremembo doživela predvsem petvratna različica, ki je izgubila vertikalne luči in dobila vodoravne, s čimer je avto videti mnogo širši. Več sprememb je opaziti v potniški kabini. Armaturna plošča ima rahlo drugačno postavitev določenih gumbov, povsem nov pa je tudi volan prek katerega je možno upravljati radijski aparat in tempo-mat (to sodi v popolnejšo različico invite), prav tako so spremembe opazne tudi na sredinski konzoli. Veliko dela so Mitsubishije-vi strokovnjaki opravili na prilagodljivosti potniške kabine. Petvratna izvedba je do zdaj omogočala dokaj komplicirano odstranitev zadnjih sedežev, kar pa v novi generaciji ni več mogoče, zato so te zamenjali z bolj prilagodljivo klopjo. Ta se za potrebe večjega prtljažnega prostora v dveh potezah povsem pogrezne v dno, s tem pa je prostor v zadnjem delu večji, dno pa ravno. Prtljažnik je na račun novih zamisli povečal svoj volumen. Pri vratni izvedbi je prostor povečan za 140 litrov in zdaj meri 900 litrov, medtem ko je pri petvratni izvedbi nekoliko manjši od predhodnika. S 1070 litrov so pristali na 1032 litrov. Novi colt je na voljo z 1,1-litrskim bencinskim motorjem s 75 KM v kombinaciji s paketoma opreme inform in invite. 1,3-li-trski bencinski motor, ki razvije 95 KM je na voljo le z opremo invite, 1,5-litrski motor z 180 KM pa je za tiste, ki si želijo več dinamike, za katere so pri Mitsubishiju pripravili še popoprano različico ralliart, ki se ponaša s posebnimi platišči iz lahke litine, s strešnim krilcem, s športnim izpuhom, s športnimi sedeži ter športnimi stopalkami. Cena vstopnega modela Mitsubishi-jevega malčka (1.1 inform 3 vrata) je 11.550 evrov, najdražji (13 invite 5 vrat) velja 13.550 evrov, 5-vratni 1500-kubični ralliart pa 18.250 evrov. Naj omenimo, da sta obe različici inform in invite na voljo tudi s pogonom na utekočinjeni plin, za kar je treba doplačati približno 2 tisoč evrov. Razlika med trivratnim (levo) in 4 vratnim modelom (desno) je razvidna predvsem v zadku obletnica Deset uspešnih let BMW X5 Pred desetimi leti so Bavarci na salonu v Detroitu razkrili svojega prvega predstavnika razreda SUV, ki so mu nadeli oznako X5 (delovno ime E53). Oblikovno zasnovo je prispeval Chris Bangle, pod pokrovom pa se je v začetku vrtel le 4,4-litrski bencinski V8 motor. Šele dve leti kasneje se je pojavil dizelski šestvaljnik. X5 je nedvomno zgodba o uspehu, saj se Bavarci lahko pohvalijo z izjemnimi prodajnimi številkami, v letu 2007 pa je zgodbo o uspehu nasledila že druga generacija (delovno ime E70). X5 izdelujejo v Združenih državah in kljub krizi, ki je zajela avtomobilsko tržišče, ne pozna padca v prodaji, saj je z leti postal pravi statusni simbol, mimo tega, da gre res za odličen proizvod, ki zmaguje v borbi z vsemi svojimi tekmeci. Serija X se je v teh letih obogatila še z drugima dvema modeloma, v teku letošnjega leta pa bo zagledal luč sveta še četrti model te serije. mercedes benz - Veliko pozornosti namenili tehnološkim novostim Pričakovan novi razred E predstavili v Detroitu Motorno paleto večinoma sestavljajo že poznani motorji, ki pa so jih dodatno izboljšali, rezultat pa naj bi bila v povprečju kar za 23 odstotkov nižja poraba goriva Na detroitskem avtomobilskem sa- lonu so Nemci predstavili novi Merce-desov E razred, pri katerem so največ pozornosti namenili tehnološkim varnostnim sistemom, ne nazadnje pa tudi okolju in posledično tudi zmanjšanju porabe goriva. Skoraj 4,9 metra dolgi E se ponaša s kar za 30 odstotkov čvrstejšo karoserijo, s čimer so izboljšali vozne lastnosti. Udobje in prestiž še vedno ostajata dve veliki vrlini tega vozila, zato so se pri Mer-cedesu precej posvetili tudi sedežem in vzmetenju. Oblikovno je novinec nekoliko bolj oglat, prav takšen zadek pa razkriva, da v tem avtomobilu ni veliko prostora le za potnike, ampak, da je ogromen tudi prtljažnik. Motorno paleto večinoma sestavljajo že poznani motorji, ki pa so jih dodatno izboljšali, rezultat pa naj bi bila v povprečju kar za 23 odstotkov nižja poraba goriva. Vsi motorji ustrezajo nor- Stran pripravil Ivan Fischer mativom euro V, E350 bluetec pa celo že euro VI normativom, ki pridejo v veljavo šele leta 2014. Nov je tudi štirivaljni dizelski motor v treh različicah (136-, 170-in 204 KM), pri čemer naj bi prav vse tri izvedenke povprečno porabile le 5,3 litra goriva na sto prevoženih kilometrov ter v okolje izpustile 139 gramov CO2. Nasprotje slednjim je najmočnejši E63 AMG s 525 KM, povezan s sedemstopenjskim samodejnim menjalnikom. Nove tehnološke varnostne sisteme so že pred nekaj meseci razkrili v Leipzigu: prvi so prilagodljivi žarometi, ki s pomočjo kamer, ki zaznavajo okolico, svoj snop samodejno spreminjajo. Žarometi tako svetijo od 65 do 300 metrov daleč. Na voljo je še blind spot assist, ki opozarja na vozila v mrtvem kotu, lane keeping assist vzdržuje smer na voznem pasu, speed limit assist pa prepoznava znake in temu primerno prilagaja hitrost vožnje. Potem je tu še night view assist, ki prepoznava tudi pešce, ne manjka niti emergency braking system, ki samodejno zavira, ko obstaja velika možnost za trk. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 22. januarja 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Hrček Miha - Netopir Viljem in zajec Peter 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita' (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Il commissario Manara 23.15 Dnevnik 23.20 Aktualno: Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik ^ Rai Due 6.25 14.00, 19.00 Resničnostni šov: X Factor 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Aktualno: Un mondo a colori 10.00 Dnevnik, Punto.it 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik in rubrike 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: Law & Order 18.05 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Resničnostni šov: X Factor - I casting 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 23.20 Dnevnik 21.05 Aktualno: Annozero (v. M. Santo-ro) 23.25 Aktualno: Tg2 Punto di vista 23.35 Proza: Palco e retropalco 1.05 Dnevnik - Parlament ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - rai news 24, vmes il caffe in italia, istruzioni per l'uso 7.30 Dnevnik buongiorno regione 8.00 Rai news 24 8.15 Aktualno: la storia siamo noi 9.15 Aktualno: verba volant 9.20 Aktualno: cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved, chiediscena 12.45 Aktualno: le storie - diario italiano 13.05 Nad.: terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Aktualno: leonardo, sledi neapolis 15.15 Variete: trebisonda 17.00 Aktualno: cose dell'altro geo, sledi geo & geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved, športne vesti 20.00 Variete: blob 20.10 Nan.: agrodolce 20.35 Nad.: un posto al sole 21.05 Nogomet: Lazio - Torino 23.25 Variete: Parla con me Rete 4 10.10 10.30 11.30 11.40 12.40 13.30 14.05 15.00 15.55 16.10 18.35 18.55 20.20 21.10 Nan.: Febbre d'amore Nan.: Bianca 17.45 Dnevnik in prometne informacije Nad.: My Life 2 Nan.: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Forum Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli- no Nad.: Sentieri Film: Come prima, mglio di prima (dram., ZDA, '57, r. J. Hopper, i. R. Hudson) Nan.: Tempesta d'amore 21.55 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Film: U-571 (vojni, ZDA, ', '99, r. J. Mostow, i. M. McConaughey) Film: La giusta causa (tril., ZDA '95, r. A. Glimcher, i. S. Connery) Pregled tiska Canale 5 Dnevnik, pregled tiska Dnevnik, prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattinocinque 9.55 14.05, 18.05 Resničnostni šov: Grande fratello 10.00 18.00, 0.30 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne 16.15 Resničnostni šov: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio cinque 18.00 Dnevnik, kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario 20.00 22.10, 0.40 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Film: Il diavolo veste Prada (Kom., ZDA, '06, R. D. Frankel, i. M. Streep) 23.40 Aktualno: Terra! V Italia 1 6.15 Nan.: Still standing 6.35 13.40, 17.10 Risanke 9.00 Nan.: La tata 9.30 Nan.: Ally McBeal 10.20 Nan.: Will & Grace 10.50 Nan.: E alla fine arriva mamma! 11.20 Nan.: Friends 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 16.40 Risanke 14.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Paso adelante 15.50 Nan.: Smallville 16.40 Nan.: Drake & Josh 18.30 23.40 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Tutto in famiglia 20.05 Nan.: Camera cafe' 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Film: Natale in India (kom., It, '03, r. N. Parenti, i. M. Boldi) 23.15 Nan.: Gossip Girl 23.55 Variete: Chiambretti night - Solo per numeri uno ^ Tele 4 7.10 Nan.: Quincy 8.10 Nan.: Hunter 9.00 Nan.: Nash Bridges 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevik 8.10 Pregled tiska 9.00 Domani si vedra 10.35 Nan.: Daon Matteo 5 11.00 Nan.: Lassie 12.00 Kratke vesti 12.35 Italia economia 2009 13.00 19.00 Rotocalco ADN Kronos 13.55 ... Mescola e rimescola 14.30 Klasična glasba 15.30 Dokumentarec o naravi 19.20 La Trieste che ci crede 20.00 Qui cortina 20.10 Il direttore incontra 20.30 Deželne vesti 20.55 Nan.. Centennial 22.45 Il Rossetti 0.00 Film: Delirio d'amore La 7 Omnibus, sledi Omni- LAs 7.00 Aktualno: bus Life 10.05 Punto Tg - Due minuti un libro 10.20 Nan.: Il tocco di un angelo 11.30 Nan.: Matlock 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: L'ispettore Tibbs 14.00 Film: Il ribelle di Scozia (zgod., VB, '71, r. D. Mann, i. M. Caine) 16.05 Nan.: MacGyver 17.05 Nan.: Streghe 19.00 Nan.: Cold Squad 20.00 0.40 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Nan.: Crossing Jordan 23.40 Dok.: Delitti (t Slovenija 1 6.10 Kulture, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Nils Holgerson (pon.) 9.35 Pod klobukom (pon.) 10.10 Nad.: Maks (pon.) 10.45 Dok. portret Nataše Tič Ralijan (pon.) 11.35 Omizje (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Hum. nan.: Peta hiša na levi 13.45 Piramida (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Ris. nan.: Gumbek in Rjavček 16.05 Dok. film: Dvojno življenje 16.20 Enajsta šola 17.00 Poročila 17.30 Dok. serija: Družina 18.00 Žrebanje Deteljice 18.10 Risanke 18.25 Nad.: Strasti 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Tednik 20.45 Biograf. nad.: Prešeren 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Osmi dan 23.35 Film: Mačke 1.05 Sedma moč osamosvojitve (Tv dnevnik 22.01.1991-pon.) 1.30 Dnevnik (pon.) (T Slovenija 2 6.30 9.30, 11.45, 0.40 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 10.25 Cortina: SP v alpskem smučanju, superveleslalom (Ž) 13.35 Globus (pon.) 14.10 Antholz: SP v biatlonu, sprint 7,5 km (Ž) 15.25 Sedma moč osamosvojitve (Tv dnevnik 22.01.1991) 15.50 Evropski magazin 16.20 Pomagajmo si 16.50 Mostovi-Hidak (pon.) 17.25 Varaždin: SP v rokometu (M), Nemčija - Poljska 19.00 Z glasbo in s plesom... 19.20 Impromptu (oddaja o umetnosti glasbe in plesa - pon.) 20.00 Dolgcajt 20.45 Risanka: Rožnati panter 20.50 Helsinki: EP v umetnostnem drsanju, (M) - prosti program 22.20 Nad.: Številke 23.05 Film: Modri dim (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.15 15.45 16.15 16.45 17.25 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.40 22.50 23.25 0.05 Dnevni program Čezmejna Tv Euronews Iz arhiva po vaših željah Potopisi City folk Dok. oddaja Folkest 2008 Pogovorimo se o... Pomagajmo si 0.00 Vremenska napoved 22.30 Primorska kronika 22.05 Vsedanes - TV dnevnik Športna oddaja Glasbena oddaja: Metalcamp 2008 Avtomobilizem Rokomet: SP iz Splita: Nemčija - Poljska Izostritev Primorski mozaik Čezmejna Tv TDD Tv Primorka 11.00 23.30 Videostrani 11.30 20.00, 23.00 Dnevnik TV Primorka, vreme 17.10 Nad.: Jelena 18.00 Mojca in medvedek Jaka 18.40 Primorski tednik (pon.) 19.45 Pravljica, sledi EPP 20.30 Kmetijska oddaja 21.30 Glasbena oddaja 22.45 Kulturni utrinek (pon.) RADIO TRST A 7.00, 8.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga, sledi Music box; 12.00 Skrb za zdravje in dobro počutje; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturne diagonale; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.0012.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.45 Aktualnosti; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Glasbeni abonma; 22.30 Od glave do repa, Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di va-canza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Domače pesmi in napevi; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Razlaga z razlogom; 11.40, 14.20 Obvestila; 12.00 Aktualna tema; 13.00 Poročila; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.20 Top 30; 17.00 Minute za country; 17.40 Šport; 18.50 Večerni spored; 19.30 Ne zamudite; 21.00 Galerija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.30 Operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi vir-tuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov; 22.05 Radijska igra; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 22. januarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla vremenska slika C 950 1020 Dolina nizkega zračnega pritiska se počasi pomika proti vzhodu, danes bo pritekal bolj suh zrak. Jutri pa nas bo alpska pregrada varovala pred vremensko motnjo, ki se bo pomikala čez . srednjo Evropo. V soboto pa ^pričakujemo poslabšanje vremena. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 16.57 Dolžina dneva 9.20 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 5.07 in zatone ob 13.10 Nad srednjim Sredozemljem je še plitvo območje nizkega zračnega pritiska s toplo fronto, ki bo predvsem s povečano oblačnostjo vplivala tudi na vreme pri nas. Nad srednjo Evropo bo nastalo šibko območje visokega zračnega pritiska. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo danes sprva obremenilen, čez dan bo obremenitev postopoma slabela. Vremensko pogojene težave bodo do večera večinoma ponehale. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 10,1 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.55 najnižje -1 cm ob 7.27 najvišje 34 cm, ob 14.32 najnižje -53 cm, ob 21.12 najvišje 26 cm. Jutri: ob 2.31 najnižje -6 cm ob 8.08 najvišje 39 cm, ob 15.02 najnižje -58 cm, ob 21.36 najvišje 29 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................545 Vogel.................275 Kranjska Gora........110 Krvavec..............210 Cerkno...............160 Rogla.................120 Mariborsko Pohorje . .90 Civetta...............200 Piancavallo..........BSO Forni di Sopra........2BO Zoncolan............2SO Trbiž..................B2O Na Žlebeh ...........BSO Mokrine..............34O Podklošter...........2OO Bad Kleinkirchheim .2OO Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan mm, sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 1/3 TRBIŽ O -i/4 o 0/2 KRANJSKA G. CELOVEC O 0/2 O TRŽIČ 1/2 C^in^b O 0/1 S. GRADEC CELJE 1/2 O/ MARIBOR O 1/2 PTUJ O M. SOBOTA O 2/3 KR°NJ 0 LJUBLJANA 1/2 POSTOJNA O 2/3 KOČEVJE REKA 7/10 N. MESTO 2/3 O ZAGREB 2/3 O (^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo spremenljivo vreme. Več oblačnosti bo dopoldne, popoldne in zvečer pa se bo delno razjasnilo. V Julijski krajini bo lahko še rahlo deževalo. Ob morju bo pihala zmerna burja. Oblačno bo, zjutraj bodo še rahle padavine, po nižinah deloma tudi kot rahel sneg. Čez dan bodo padavine povečini ponehale. Šibka burja na Primorskem bo popoldne ponehala. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 2, na Primorskem do 6, najvišje dnevne od 1 do 3, na Primorskem do 10 stopinj C. O GRADEC -a/4 TOLMEČ O -4/4 iS VIDEM O O PORDENON 0/7 TRBIŽ O -5/3 O -5/1 KRANJSKA G. ČEDAD O O/7 CELOVEC O -5/1 O TRŽIČ -4/a O KRANJ o-5/2 S. GRADEC MARIBOR O-4/5 M. SOBOTA O-2/4 CELJE -3/5 O PTUJ O O LJUBLJANA GORICA rt O N. GORICA -2/4 GO 0 1/6 POSTOJNA 3/8 ^ 1/6 O -2/4 KOČEVJE TRST Bi.i /\ O 6/11 VP _ N. MESTO -l/s O ____ ZAGREB -l/4 O REKA 5/9 Po vsej deželi bo prevladovalo spremenljivo vreme. Več oblačnosti bo popoldne in zvečer. Verjetno se bodo pojavljale goste meglice ali megla. Proti večeru pričakujemo poslabšanje, možne so rahle padavine. (NAPOVED ZA JUTRp N Jutri bo na vzhodu deloma jasno, drugod pretežno oblačno. Jutro bo nekoliko hladnejše in ponekod megleno. Popoldne bo na zahodu spet rahlo deževalo. zda - Torkovo praznovanje se je nadaljevalo globoko v noč Barack Obama po umestitvi s soprogo zvezda desetih plesov zda - V San Franciscu Šaljivci Ulico Bush prekrstili v Ulico Obama WASHINGTON - Novi prvi mož ZDA Barack Obama je bil s svojo soprogo Michelle glavna atrakcija vseh desetih plesov, ki sta se jih udeležila po torkovi inavguraci-ji. Plesi in zabave, ki so se zavlekli pozno v noč, so zaznamovali konec dolgega inavgu-racijskega dne, polnega uradnih dogodkov, in dvoletne kampanje, ki je v Belo hišo pripeljala prvi temnopolti par. Predsednik in prva dama sta se v svojih novih vlogah prvič zavrtela na klasiko Et-te James "At Last" v izvedbi pevke Beyonce. Obama je na plesu, namenjenem prebivalcem Washingtona, nosil črn smoking, Michelle pa je blestela v elegantni dolgi obleki iz belega šifona, ki je razkrivala eno ramo. S spretnimi plesnimi koraki je predsedniški par navdušil množico. Zatem se je Obama povsem sprostil ob hitrejših glasbenih ritmih, ko so Shakira, Mary J. Blige, Faith Hill in Ma-riah Carey skupaj s Steviejem Wonderjem zapele njegovo pesem "Signed, Sealed, Delivered". Ta pesem je bila stalnica na skoraj vseh Obamovih zborovanjih tekom kampanje. IKjub izbranim oblačilom in nastopom zvezd, plesi, ki so se odvijali po vsem Was-hingtonu, v drugih pogledih niso bili pretirano prefinjeni. Ponekod so željne plesa in zabave pričakale dolge vrste, pri hrani pa so lahko izbirali predvsem med zelenjavo in kockami sira. Morebiti že v znamenju težjih finančnih razmer so si morali gostje, ki so za vstop na ples že tako plačali od 75 do več tisoč dolarjev, sami plačevati pijačo, postreženo v plastičnih kozarcih, pri čemer so za pivo morali odšteti šest dolarjev, za koktajl devet, za penino pa 12 dolarjev. Ob Obamovi inavguraciji in spremljajočih slovesnostih so na svoj račun prišli tudi modni navdušenci, saj je ves modni svet nestrpno pričakoval predvsem opravo, ki si jo bo za slavnosti dogodek izbrala Michelle. Del modne zgodovine bo tako poleg bele obleke, v kateri se je vrtela na plesišču, postala tudi bleščeča rumena obleka z ujema-jočim plaščkom, ki jo je nosila na inavgura-cijski slovesnosti. S kreacijo, ki so jo mnogi pozdravili kot sporočilo upanja, je poskrbela na I ubi rojena ameriška modna oblikovalka Isabel Toledo. Obleka, ki je ob določeni luči razkrivala zelenkast odtenek, se je ujemala z zelenimi rokavicami in čevlji Jimmy-ja Chooja. (STA) George Bush zapušča s helikopterjem Belo hišo ansa zda - Bela hiša Bushevi hčerki svetujeta Obamovima WASHINGTON - Hčerki novega predsednika ZDA Baracka Obame, sedemletno Sasho in desetletno Malio, je v torek, ko so se Obamovi vselili v Belo hišo, pričakalo pismo, ki sta ga napisali hčerki Obamovega predhodnika, 27-le-tni dvojčici Barbara Bush in Jenna Hager. V njem sta jima zaupali nekaj nasvetov glede življenja na "čarobnem kraju", ki se mu reče Bela hiša. Eden od nasvetov, ki sta jih odrasli hčerki dosedanjega ameriškega predsednika Georgea Busha prenesli precej mlajšima Sashi in Malii, je, naj predvsem uživata in se udeležita vsega, česar se le lahko. "Samo pojdita," sta v pismu zapisali Barbara in Jenna. (STA) SAN FRANCISCO - Neznani šaljivci v San Franciscu so na svoj način obeležili inavguracijo 44. predsednika ZDA Baracka Obame. Eno izmed glavnih prometnic v tem mestu, ki nosi ime Ulica Bush, so se namreč odločili preimenovati v Ulico Obama, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Prebivalci mesta so tako zjutraj našli napise Ulica Bush (Bush street) prelepljene z nalepkami z napisi Ulica Obama (Obama street) v podobni grafiki. "Naše ekipe še vedno odstranjujejo nalepke," je povedal predstavnik mestnega prevoza v San Franciscu Jud-son True. Pri tem pa za zdaj še ni mogel razkriti, koliko napisov je bilo pre-lepljenih. Ulica Bush sicer ni poimenovana po 43. ameriškem predsedniku Georgeu Bushu, ki pa v San Francis-cu ni preveč priljubljen. Barack Oba-ma je na volitvah 4. novembra lani v tem mestu prejel 84,2 odstotka glasov. (STA)