Poštnin* p!*e»a« ▼ V LJUBLJANI, torek, tl ne 30. novembra 1926. LETO m. ‘ - -aKf^AiSS-U ? ^TFV 270 a,c,v5 C • " ° ‘ 41 * _ I n H ur« I i‘ III niTnrr-Trrimii wmutJBSSWSSss&a^• NARODNI DNEVNIK jbž«.^ vs<. daat «pokSn«, isv*<6&ilii aedeijt in praznik«. ItMl^n naročnin«; V Ljubljani in po poiti: D la 2$—, inoz#!a«tvo Din 80-—v Neodvisen političen list UREDNIŠTVO: 8BS0S GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. B52. BPRAVKIŠTVO: KONGRESNI TRG 3TEV. 8. Kukoptal •• a« Trajajo, — Oglasi po tarife FsstJMMtia« rprafamjem naj m priloži znamka *a odgovor. Račne pri poitnem fek. uradu štev. 18.63S. ' -■-■ .Ar Www. Naš državni praznik, Z zanosom v srcu je praznoval slovenski narod prvi praznik našega ujedinje-uja, pa čeprav smo tedaj še vsi trpeli od težkih posledic vojne. Toda «im težje je bilo življenje, tem bolj svetla je bila flada v lepšo bodočnost, tem več je vsakdo pričakoval, da mu prinese dan ujedi-njenja. Ni se izboljšalo življenje, pač pa so padle nade in z vedno manjšim zanosom je bil pozdravljen praznik ujedinjenja. In po osmih letih smo prišli do tega, da se vsi brez izjeme zavedamo, da je prav, da je dan ujedinjenja narodni praznik, ker nam je ujedinjenje krvavo potrebno. Obenem pa moramo tudi konstati-rati, da praznujemo državni praznik bolj s pametjo ko pa s srcem. Ni se razvijalo življenje po prvem narodnem prazniku tako, kakor smo si želeli in zato je naše srce razočarano in zato ni tistega iskrenega veselja, ko nekdaj. Potrebno je, da se to konstatira, ker samo iz tega spoznanja se more zopet roditi ono iskreno praznovanje ko prva leta. Vzroke razočaranja je treba povedati, da se odstranijo ti vzroki in s tem razočaranje samo. In čim bolj neprijetni so ti vzroki, tem z večjim povdarkom jih je treba povedati, da bodo čim preje odpravljeni. Jasno je, da sin o tudi mi v marsičem krivi, v pTvi vrsti vsled tega, ker se nismo prav zavedali pravic in dolžnosti — t«>okJnega državljana. Nismo znali niti zahtevati in niti braniti državljanskih svobodščin in to je bil naš prvi in poglavitni greh, ki se ga še do danes nismo čisto otresli. Ampak krivda leži tudi na onih, ki niso hoteli in ki še vedno nočejo upoštevati naše dobre volje. Krivda je na onih, ki bi še danes hoteli z nečednim in vseskozi lažnivim očitkom o slovenskem separatizmu kovati za sebe političen kapital. Ti ljudje so največ škodovali ujedinjenju, ker ti ljudje so vedno iskali priliko, kako bi z nasilno metodo oddvojili slovenski narod od Beograda, mesto da bi ga s sporazumno besedo vedno bolj in bolj zbližali Beogradu. Toda ni in ni v Sloveniji separatizma, ■temveč samo ljubezen do slovenskega naroda, do slovenskih posebnosti. Ta ljubezen išče svojega dopolnila v jugoslovanstvu, toda le v jugoslovanstvu enakopravnosti, sporazuma in bratstva. Kakor je vse to samoposebi umljivo, tako pa je žalostno, da se niti ta najbolj priprosta resnica ni mogla uveljaviti. In vsled tega ni bilo složnega dela med vsemi Jugoslovani in vsled tega tudi ni bilo pravega napredka. Eden proti drugemu smo se borili, mesto da bi se bo-lili eden za drugega. In v tem je vzrok, da je raslo razočaranje in padalo navdušenje. Tem bolj pa je potrebno, da vsaj enkrat na leto posvetimo svoje misli uje-dmjenju. Historična nujnost je to ujedinjenje in ne Srbi, ne Hrvati in ne Slovenci nimajo nikjer večje možnosti za svoj razvoj ko v Jugoslaviji. Skrbeti, da bo ta možnost razvoja za vsak narod vedno večja, da se bomo vsi vedno bolje počutili iv skupni domovini, da bonio eden drugemu 'pomagali, ne se pa ovirali, to mora biti glavni cilj in glavna naloga vseli naših vodilnih ljudi. Potem ne bo državni praznik samo SZSfej dan z»odv,inskega dogodka, temveč pravi in resničen narodni praznik. In to bodi naš cilj! PAVLE RADIO pri UZUNOVIČU. Beograd, 30. novembra. Ob 6. zvečer je hi Pavle Radič pri predsedniku vlade Nikoli Uzunoviču. Ni še nič znanega, o ceni se je govorilo na tej konferenci. CentrumaSi ne pripisujejo Pašičevi avdijtnci nobenega političnega pomena. PAŠIČ V AVDIENCI. Beograd, 30. novembra. Včeraj popoldne je bil Nikola Pašič od 4. do 5. na dvcru. Ta avdienca je vzbudila splošno pozornost politčnili krogov. Čeprav se ne ve nič zanesljivega o tej avdienci, vendar smatrajo politični krogi, ki so blizu Pa-šiču, da je Pašič razložil kralju svoje stališče glede notranje in zunanje situacije. Nekoliko novinarjev je počakalo Paši-ča pred stanovanjem, kjer so ga vprašali: Kaj je novega o avdienci? »Nič, Vi veste, da nikdar ne povem nič o tem, kar govorim na dvoru.« Po tej avdienci je posetil Pašiča Ljuba Zivkovic. Politični krogi pričakujejo, da bo po Pašičevi avdienci sprejet v avdienco dr. Korošec in Ljuba D&vidovič, a nato tudi Stjepan Radič. Vladni krogi poudarjajo, da teh avdienc ni treba smatrati kot k.msultiranje, ker so zaprošene. Kralj ni pozval nikogar na konsultiranje. KOMENTARJI K PAŠIČEVI AVDIENCI Beograd, 30. nov. Včeraj popoldne se je v političnih krogih mnogo govorilo o Pašičevi avdienci. Trdilo sp je, da bo tej avdienci sledila avdienca Ljube Da-vidoviča in dr. Korošca. Ker pa dr. Korošca ni v Beogradu, ne izgleda, da bi njegova avdienca lahko bila danes ali jutri. Za Davidoviča se pravi, da še sploh ni zaprosil za avdienco, ker tiima za sedaj za to nikakega razloga. V glavnem so se politični krogi včeraj bavili z razpravami o važnosti Pašičeve avdience. Doznava se, da je to avdienco zaprosil za Pašiča podpredsednik radikalnega kluba Ilija Mihajlovič, ko se je mudil v Topoli. Takrat je sporočil kralju željo Nikole Pašiča, da bi po tako dolgi odsotnosti v inozemstvu rad posetil kralja. Kralj se temu ni protivil in je ugodil Pašičevi želji. Pašič je izrazil kralju to željo formalno na dvoru v teku včerajšnjega dne. Kakor se govori v radikalnih krogih je čakal Pašič do včeraj zato, da se razvijejo nekatera vprašanja prej, ko odide on na dvor. In to je v prvi vrsti vprašanje anketnega odbora. Hotel je tudi še prej videti, kako se. bodo razpletla nekatera vprašanja, o katerih vlada različno stališče med radičevci in DAVKE TREBA ZNIŽATI. Beograd, 30. novembra. Včeraj je bil pri Uzumoviču dalje časa predsednik finančnega odbora Jovan Radonjič. Radonjič je obrazložil Uzunoviču svoje poglede na finančno situacijo v državi in je naglasil, da je njegovo mišljenje, da bi bilo treba znižati davke in železniške tarife in s tem omogočiti razvoj našega gospodarstva. Radonjič se nadeja, da bo proračun o priliki pretresa v finančnem odboru znatno zmanjšan in sicer glede realnih izdatkov. Ni izključeno, da bo moči ob tej priliki izvršiti tudi zmanjšanje dohodkov, ker so dosedanji dohodki ostali, kakor je znano, vedno isti. Ker je sedaj dovršen pregled ministrstva za promet, bo finančni odbor nadaljeval s pregledom ministrstva za zgradbe, šume in rudnike in ostalih materialnih ministrstev. i FAMOZNO POROČILO ANKETNEGA odbora. ] Beograd, 30. novembra. Poročevalec anketnega odbora Ranko Trifunovič je izdelal pismeno poročilo anketnega odbora o adamovski aferi. To poročilo obsega . 16 strani in bo preeitanc na danšnji seji i anketnega odbora. Poročilo navaja celo j afero in mišljenje o njej. Ranko Trifu- radikali. Gre za zakonski načrt o agrarnih odnošajih v Dalmaciji in za zakon o dobrovoljcih. Pašič je v tem momentu smatral za primerno, da se predstavi kralju in da krono zainteresira za svoje politično stališče. Tudi po tej avdienci se v vseh političnih krogih za trdno veruje, da po njej ne more biti govora o Pašičevem povratku na vlado. Edino vprašanje je. zdaj, kako se bo vedla Pašičeva okolica in kako bo ona skušala dati pomen tej avdienci. Kolikor se je včeraj dalo opaziti, pri pašičevcih, so ti dobili nov pogum vsled sinočnje Pašičeve avdience. Pašiča je takoj posetil Ljuba Živkovič in kmalu nato dr. Velizar Jankovič, ki je prišel k Pašiču po svojem posetu pri Uzunoviču. Izgleda, da nameravajo pa-šičevci to Pasicevo avdienco napihniti v zelo važen političen dogodek. Hočejo ataihirati Stjepana Radiča, oziroma radičevce in izzvati krizo, na tako preprečijo sklepe anketnega odbora (!) Ako bo Pašičeva okolica nadaljevala svoje delo v tej smeri, smatra radikalni cen-truin, da bo to največja politična napaka, ki se sedaj sploh da napraviti. Centrumaški radikali smatrajo, da je Pašičeva avdienca povsem normalen dogodek, ker je prišlo do avdience samo zato, ker je Pašič za njo prosil in se mu ta kot predsedniku velike stranke in predsedniku parlamentarnega kluba ni mogla odbiti. Splošno se misli, da stojimo pred zelo važnimi političnimi dogodki. Tudi posetu Pavla Radiča pri Uzunoviču se pripisuje velika važnost in političen značaj. To se je dalo soditi tudi iz nastopa Pavla Radiča, ki se je ogibal, da bi dal sploh kake informacije. Doznava se samo to, da prispe danes zjutraj v Beograd Stijepan Radič in da bo njegov prihod posebno pomenljiv. Zlasti v vprašanju poročila anketnega odbora, za katerega ni, kakor izgleda, nikake možnosti več, da bi se odgodil vsaij sklepi glede adamovske afere. Za druga vprašanja se bo, kakor je že bilo javljeno, daljši rok, v katerem bo anketni odbor lahko dovršil svoje delo tako, da ne bo imel več značaja parlamentarnega odbora. novič zastopa stališče, da Rade Pašič ni kriv. Poročilo še ne bo publicirano za i javnost. j IZJAVA DR. PERNARJA O SVOJI »AFERI«. Beograd, 30. novembra. Državni podsekretar dr. Pernar je glede na interpelacijo preti njemu izjavil, da je bil pravo-rek v sporu občine mesta Petrovaradina in vojaškega erarja izdan z njegovim prizadevanjem po kasacijskem sodišču na prvi seji, ko so prispeli akti, to je v roku od^ 2 do 3 dni in je bila razsodba izrečena v korist mesta Petrovaradina. To je bilo v septembru 1924. Znano pa je, da sem bil imenovan za podsekretarja v maju 1926. Ta posel sem izvršil kot advokatski pripravnik pisarne dr. Košuti-ča še pred svojim imenovanjem in za ta posel ni inkompatibilitete v nobenem zakonu, ker je znano, da narodni poslanci, ki so advokati, vrše brez kake ovire svoje advokatske funkcije in dobivajo za svoj trud nagrado. Občina mesta Petrova-radin je dala na seji honorar dr. Košuti-ču v znesku 20 tisoč dinarjev. Za svoje delo odgovarjajo odvetniški pripravniki samo banskemu stolu in odvetniški zbor- Celjski občinski svet. Celje, 29. novembra. Danes je bila proračunska seja celjskega občinskega sveta. Pred prehodom v razpravo je nastopila opozicija obstoječa iz 11 radikalov, 2 članov SLS in 2 Nemcev, s svojimi zahtevami, ali pa ne bo mogla glasovati za proračun. Združena opozicija je zahtevala, da omogoči delovna večina v celjskem občinskem svetu, obstoječa iz pristašev SDS in NSS, da bo tudi opozicija zastopana v upravnem odboru Mestne hranilnice. In sicer je opozicija zahtevala, da dobi od 18 članov 10. To pa vsled tega, ker ima samo v tem slučaju res up!iv na. vodstvo poslov pri Mestni hnanil-nici. Nadalje je opozicija zahtevala, da prekliče delovna večina sklep občinskega sveta, da ni za tiskarno Mohorjeve družbe v Celju nobene lokalne potrebe. Izjavo je prečital v imenu opozicije obč. svet. Posavec, že preje pa je bila poslana predsedstvu kluba delovne večine, dr. Kalanu. Ker delovna večina ni ustregla zahtevam opozicije, je ta korporativno zapustila sejo in napravila sejo nesklepčno. Po seji so se vršila med dr. Kalanom na eni in voditelji opozicije dr. Goričanom, dr. Ogrizekom in Podbevškom na drugi strani pogajanja, ki so pa končala brez rezultata. GARIBALDI JE PRIPRAVLJAL V JUGOSLAVIJI NAPAD NA ITALIJO. Pariz, 30. novembra. »Petit Journal« javlja, da je Garibaldi pripravljal v Jugoslaviji napad na Italijo. Garibaldi je pridobil zase tisoč dobrovoljcev, ki jih je hotel uporabiti za svoje načrte. Toda cela stvar je bila javljena Italiji. Do izvršitve Garibaldijevega načrta ni prišlo, ker oni, ki jih je Garibaldi pridobil za svoje načrte, niso imeli zaupanja vanj. UZUNOVIČ NE DA NOBENE IZJAVE. Beograd, 30. novembra. Sinoči je nekoliko ministrov posetilo predsednika vlade Uzunoviča, da mu referirajo o resornih poslih. Posebno dolgo se je mudil pri Uzunoviču minister notranjih del Boža Maksimovič. Uzunovič je po vseh teh konferencah po odhodu iz predsedništva vlade izjavil novinarjem: Ves dan sem delal na svojih poslih v svoji pisarni. Nimamo nič važnega. » Kraljevine SHS - Društvo hišnih posestnikov _»ovenslto lovsko društvo - Kmetijska družba » Slovenijo - Zadatmta »vaza v Ljubljani - Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani - Zadružna zveza v Celju - Slovenski lekarniški gremij - Trgovski gremij za Ljubljano m okolico -Jugoslovanska obrtna zveza - Zveza obrtnih zadrug - Slovenska krščanska ženska zveza - Splošno slovensko žensko društvo - Slovenska dekliška zveza v Mariboru - Jugoslovanska kmetska zveza - Narodno strokovna zveza - Ju-golosvanska strokovna zveza — Narodno-socijalna z%e-za 'xe*|a rus,.?vv '"le * fkih fantov in deklet - Krekova mladina - Centrala narodno^ocijal.stične mladine. Izvršilni odbor za postavitev spomenika: Uprava ljubljanskega pododbora udruženja rezervnih oficira i ratnika. CEZAK.SKA BLAZNOST MUSSOLINIJA. -Arbeiier Zeitung od nedelje priobčuje obširen telegram iz Lugana, ki se dobesedno glasi: :*Nie manj, kakor triinsedemdeset podeželskih komisij je sedaj v Italiji na delu, ki predlagajo vladi vse osebe, ki so osumljene antifašizma, da se deportirajo. Vsak fašist, ki se je kdaj s kom-sprl, predlaga sedaj tega v pregnanstvo. Po zanesljivih poročilih bo sedaj obsojenih najmanj peitisoč oseb, nekdanjih ministrov, poslancev, odvetnikov, uradnikov in delavcev na približno pet in še več let deportacije. Vsi, ki pridejo v bližnje stike z Mussolinijem, zagotavljajo, da se nahaja v stanju bolne napetosti, ne zaupa nikomur, misli samo na odredbe za preganjanja in se vedno boji, da bo umoi jen. v atmianske osebnosti so še (pred kratkim izrazile svojo skrb glede težkega duševnega stanja Mussolinija in glede nemirov, ki se znajo razviti iz sedanjih nasil-stev. Zlasti je Mussolini poln blazne mržnje do intelektualcev, ki so po zadnjih dogodkih na univerzi objavili manifest za svobodo znanosti. Mussolini zahteva, da prosvetni minister odslovi iz službe vse, ki so podpisali ta manifest. Prosvetni minister Federzoni je do-sedaj s tem odlašal, kar pa ni sedaj več mogoče in bo odpuščenih več kot sta univerzitetnih profesorjev, od katerih jih je mnogo obsojenih na pregnanstvo. Kralj se sploh ne pokaže več v javnosti. V kabaretih, kamor zahajajo fašisti, se pojejo pesmi, v katerih se zahteva p reklamacija Mussolinija za imperatorja in voljna napoved. Refren te pesmi se glasi v prostem prevodu: »Mussolini mora biti. Toda cesar mora biti. Vsaka osna ije premajhna zanj. Nečloveška surovost fašistov presega vse. je žrtve, da pijejo jodovo tinkturo. Njihove obupne klice'spremljajo s salvami smeha. V Parmi je izginilo večje število aniifašistov. za katere se nič ne ve. Toda Mussolini ne zaupa niti prefektom in jih je mnogo med njimi nadomestil s fašistovskimi tajniki, lo-da tudi ti so nadzorovani z osebnimi zaupniki Mussolinija. Politične vesti. — Proti šundu. V Nemčiji se ravnokar odigrava vehementen boj proti zakonskemu načrtu o pobijanju sunila. Zakonski načrt so odklonili vsi nemški pesniki i.n pisatelji, ki kaj pomenijo, edino obskurna društva tudipesnikov zagovarjajo ta atentat proti svobodi umetnika. Od strank so skoraj vse desničarske stranke za zakonski načrt itn mu je vsled tega skoraj zagotovljena večina v parlamentu. Proti so le komunisti, socialisti in ves meščanski demokratični tisk ter deloma tudi tisk ljudske stranke. Zlasii demokratski tisk je vehementno proti zakonskemu na- Črtu in. to je le m ^rn-rricn Ta 11 1 Uefo |C \ jC UUllLu IJUVI1I5 j • • \ rw V * J čaka ne vemo kakšno ne- ^a/1^!;in^vPSr4n'ine 12(13 Avstriia lell\° - 1 ,• 1.: —:„ ......„ 203.4 milijonov šilingov (ali okoli 2107,2 miil. več vredno, ker je demo- nSCrt." F.i j ga Je prerlloZM demokratski minister dr. Kiiiz. \ interesu svobode je torej demokratski tisk odločno nastopil proti stranki in s tem jasno pokazal, kaj je dolžnost tiska, ki ne samo pravi o sebi, da je demokratičen tisk, temveč ki je to tudi v resnici. To je prvi vzrok, da omenjamo na tem mestu boj proti nemškemu zakonu o šundu. Pa še iz drugega vzroka storimo to. Tudi pri nas je vse polno ljudi, ki mislijo, da jih beško zasiuženje, če se bolj brigajo ki mo ralo dragih, mesto za svojo lastno. Ti ,počili moralisti tudi pri nas vedno bolj lezejo na dan in čas je, da tudi oni dobe svojo ve ko zasluženo lekcijo. Zakaj tudi pri nas se no bolj se oglašajo gromovniki proti filmu in modernim pridobitvam, tudi pri nas je vedno bclj oglašajo gromovniki proti filmu zgražajo, če vidijo sliko ženskega akta, toda da bi ti nepoklicani čuvarji morale sami ustvarjali dobre filme ali da bi pogledali -Iran, če jih kaka stvar pohujšuje, tisto pa ne. Tako daleč ne sega njih moralnost. Je v resnici že smešno, da ne rabimo kaj huj-j šega, boriti se proti »pohujšljivim« filmom, i istočasno pa ne videti pohujšanje, ki se dnev-j no v resnici vrši v življenju, ko stanujejo mati, oče, hčere, sinovi in še 'tuji sostanovalci v eni sobi, je milo rečeno, navadna ' hinavščina. Seveda poti pohujšanju v literaturi se je mogoče boriti z lahkoto, proti pohujšanju v življenju pa le z, najvačjim požnt-.ovanjem. Ampak, kdor je res nasprotnik zla, ta naistopa tam, kjer je hoj najtežji, ne pa tam, kjer so samo cene lavorike. — Samo v skladu z vsemi temi za moralo drugih vnetimi ljudmi je, če je tudi zakonski načrt za pobijanje šunda Lak, da je sam prvi šuiid, ki bi ga bilo v interesu lepe umetnosti zatreti. = Naše stranke so se pričele z vnemo pripravljati za oblastne skupščine. Po sedanjem razpoloženju mislijo menda samostojno nastop hi skoraj vse stranke. Nekatere «> “-dovoljne tudi s tem, da bodo le glasove stele v unanhi da iih nri prihodnjih volitvah na- so .-r c nega i.i i boru (Jiasbene Matice. Uredništvo »Slov. Naroda je ta stavek črtalo, samo da ni b[;o treba napisali imena dr. Ravnikarjevega. Seveda misli slavno uredništvo, da se Je s tem zamerilo dr. Ravniharju. Pa se je le zamerilo g. Peianu. ki se mu z nepopolnim porocuom zmanjšuje pomembnost njegovega rttfc MaTnil° 86 ^ Pevskemu zbora da.-bene Matice, ker se je omalovažilo njegovo pr,reditev m zamerilo končno glavnemu i looru Glasbene Matice. Evo to so posledico -mesnega in ozkosrčnega stališča. Pa je že tako, da ljudi majhnega obzorja morajo šele drugi opozarjal, na posledice njihovega ne-' premišljenega ravnanja, j — Posvetovanje slovenskih radikalov Kn-: kor doznava-mu, bo v sredo popoldne važno posvetovanje slovenskih radikalov v Celju. Na dnevnem redu je razprava o ustanovitvi j strankinega časopisa ter o nastopu NRS pri , oblastnih volitvah. j — Y notranji politiki ni nobene dru^e I novosti, kakor stara pesem, da so oživele vse mogoče kombinacije in da vlada med vladnima strankama zopet enkrat ono čudno s glasje, ki ga označuje opozicija kot latent-. > krizo. Pozornost pa je vzbudila interpelacija j o vanoviče voev ki so v pravem času na-.-'opili s tako odločnostjo proti pašičevcein, 1 da ne bo mogoče poročila anketnega odbora j preveč omiliti. To poročilo bo sijajno 'agifm tijsko sredstvo za volitve in radikali so to | menda prepozno spoznali. Ni čuda, če j® sedaj vedno več radikalov z razpisom oblasi-\ nih volitev nezadovoljnih. = Ojačenje rdeče konjenice. Ruski vojni ' komisar,ja-t je izdelal projekt za ojačenje in reorganizacijo rdeče konjenice, po katerem 1 bi se izrabile v prilog sovjetske republike stare konjeniške lastnosti posameznih plemen. V prvi vrsti sb mišljeni stari kozaški teritoriji, pa tudi Burjati, Turkmeni in delo-: ma tudi Ukrajinci. Število enot teritorijalne konjeniške milice se je znatno dvignilo. Do leta 1925 je obstojala le ena divizija terito-■ rijalne konjenice, sedaj pa so se osnovale še štiri in sicer v Donskem ozemlju, ob Ku-banu, v Orenburgu m v Turkestanu. Vodstvo armade pa noče osnovati čislih kozaških divizij radi tega, ker se boji reakcionarnega razpoloženja kozakov in to kljub velikemu dotoku kozaške mladine. Zato /je vlada uvrstila med kozake tudi mnogo nekozaikov. V Ukrajini je zopet vzpostavljena zaporoška četa«, ki ima dve diviziji, v srednji in v vzhodni Sibiriji pa je osnovano nekaj kava-I eri jakih brigad. Vojni komisar! jat upa v nekaj letih dvigniti število ieritorijalne konje-nice na višino konjeniških enot v kadra. KRATKE VESTI. Grški oficirji so v posebni spomenici po-vdarili, da .ne bodo trpeli povratka monarhističnih oficirjev v armado in da tudi ne bodo dopustili nobenega ljudskega glasovanja o državni obtoki na Grškem. Francoski vojni proračun znaša 5369 mili" ionov frankov. Leta 1913 je imela Francija 1KA8.000 vojakov, *»» »n*«* »— n^ono vo- jakov pod orožjem. Grški parlament je bil v petek slavnootno otvorjen. Je to prvi parlament od leta 1922 in obenem prvič, ko so se zopet vse stranke udeležile volitev. Pristaši Gunardsa, ki je bil v ostem parlamentu obsojen na smrt, so demonstrativno odšli s seje. V« avstrijski državni dolgovi znašajo 2407 milijonov šilingov (ali okoli 19.256 milijonov milijo dinarjev). v upanju, da j>h pri prihodnjih jmajo ; »• vaje na kok štejejo kaj vec. Nekateri štabi »trans imajo ; j žo sestavljene svoje ljan»kega Sokala. POZOR. (Somišljenike NRS opozarjamo, da pravočasno vrše svojo reklamacijsko pravico. Pododbori naj izročene jim volilne imenike natančno pregledajo in primerjajo s članskimi imeniki. Volilni imeniki so zelo površno sestavljeni. Mnogo volilcev je izpuščenih, mnogo pa jih je vpisanih, ki nimajo ali nimajo več volilno pravico. Vsa pojasnila daje osrednje tajništvo v Ljubljani, NVolfova ulica. Mestni odbor Narodne radikalne -Iranke. SPORED TELOVADNE AKADEMIJE katero prirede ljubljanska Sokolska društva v proslavo ujedinjenja v torek 30. novembra 1926 ob 8. uri zvečer v dvorani hotela »Union«, s sodelovanjem pevskega zbora Sokolov ter orkestru Sokola I. Spored : 1 Sokolska koračnica. Orkester sokol« i. 2. Nagovor. Govori starosta JSS br. Eng. Gansrl. 3. Državna himna. Orkester Sokola I. 4. Proste vaje za Pokrajinski zlet 1. 1927 v Ljubljani. Članice Ljubljanskega Sokola. 5. ^Dvanajsterica«. Moški nara»caj Ljub* ljanskega Sokola. 6. Vzorne proste vaje. Člani Sokola I. 7. F. Juvanec: »Slovenska zemlja«. — Sokolski pevski zbor. T,' 8. Vaje na konju. Izbrani telovadci Ljub- za posamezne okraje ze -------------------- . liste, ki bodo v kratkem tudi ze oficieln razglašene. V glavnem bo sel boj le nted SLS, SKS in SDS. Posebno zadnja je zelo agiilna in morda najbolj med vsemi strankami. Bati se je, da votivni boj ne bo dal tega, kar bi moral dati in da se bodo gospodarska vprašanja tudi pri teh volitvah morala umakniti raznim strankarskim geslom. Da bo to novi oblastni skupščini le v škodo, je jasno. Ampak je pač tako, da je za stranke važnejše število mandatov, kakor pa kvaliteta ljudskih zastopnikov. = Smešni ljudje. O večeru, ki ga je priredil pevski zbor Glasbene Matice svojemu častnemu članu Otonu Peianu pnlikom /0-letnice, je prejel »Slov. Narod« nekako pol-oficiiozno poročilo. V njem je tud, rečeno »da je imel dr Ravnihar kot predsednik Glasbene Matice lep in vsebine poln govor, v katerem je čestital jubilarju v imenu ghiv- 9. »Vaje s tamburini«. Zenski naraščaj S°l0>la>Turška koračnica«. Dr. V. Murnik. -Člani Ljubljanskega 11 Vaip 'S ki-n* Članice Sokola II. Y2 VaziRi Mirk: Jutro«. — Pevski art*>r Sok otočje n;i bl.,uU.i izbrani telovadci Ljubljanskega Sokola 'i.n' Sokola . 14. Vaje na drogu. Igrani telovadci So- kola I. i i a q__ gin. jiščfpo Din'tajske vstopaice po vpmbra v odborovi sobi Ljubljanskega sokola v Narodnem domu od 4. do 7- ure( popoldne. na Taboru in v trgovini tvrke Milka Krapeža (Jurčičev trg). Po akademiji sestanek v Zvezdi. Dnevne vesti. KAJ VSE STORI TISKOVNA NAPAKA. Znanstveno društvo z;i humanistične vede je prejemalo vedno državno podporo v znesku 25.000 dinarjev. Bila je to le skromna podpora za odlično delujoče društvo, toda tudi ta podpora letos odpade. Zakaj? Vzrok je v resnici diven. . V lanskem proračunu je bila neprijetna tiskovna napaka. Mesto Duštvo za humanistične vede, je bilo na ti ska.no humanistične vode. .Proračun je pregledal letos referent prosvetnega ministrstva z nalogo, da ga čim bolj reducira. Pa se ustavi njegovo bistro oko na postavki za društvo za humanistične vode. Pa si pravi' referent. Pa vode vendar ne spadajo v ministrstvo prosvete, temveč v ministrstvo poljeprivrede in voda, pa je potegnil rdečo črto in naše Znanstveno društvo za humanistične vede je ostalo brez podpore. — Cenjenim naročnikom sporočamo, da smo v svrho poravnane tekoče naročnine današnji številki priložili poštne položnice. One cenjene naročnike, pa, ki so za vnaprej plačali, prosimo, da bi oddali položnice svojim znancem in prijateljem, da se na naš Ust naroče. — Novinarski koncert bo obenem svečana proslava praznika narodnega ujedinjenja. Koncerta se udeleže v.si konzuli ter zastopniki civilnih in vojaških uradov. Koncert bo imel službeno obiležje. Koncert se otvori z državno himno in se naproša občinstvo, da pride h koncertu točno ob 20. uri. — Zveza jugoslovanskih hranilnic je na sestanku svojih članov, ki se je vršil dne 27. t. m. v Ljubljani sklenila, da vsi njem člani (hranilnice) prijavijo svoje terjatve proti Slavenski banki pri odboru upnikov, ki se je osnoval pod predsedstvom Mestne hranilnice v Ljubljani z njenim gerentom dr. Drag« Marušičem na čelu. — Vsa županstva Slovenije se naprošajo, da razobesijo na državni praznik, dne 1. decembra 1296 na primernem in vidnem mestu manifest Odbora za postavitev spomenika Kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju, v Ljubljani, ki jim bo te dni dostavljen. — Novi šel izseljeniškega komisarijata v Zagrebu. Našo notico pod tem naslovom popravljamo v toliko, da je šef izseljeniškega komisarijata v Zagrebu gosp. dr. Fedor Ara-nicki, dočim so v notici omenjeni uradniki tega komisarijata gg. E. Quine in dr. Barac pred kratkim napredovali za eno položajno grupo. — Konzulat Portugalske republike se preseli z dnem 1. decembra v nove prostore na Dunajski cesti št. 38. — Na ljubljanski univerzi so imenovani: za docenta pravne fakultete s pravico uradnika I. kategorije 7. skupine finančni komisar -r-*.tavi'ni administraciji v Ljubljani dr. Al-bi 11 Ogris, za docenta tehnlCne fakultete s pravicami uradnika I. kategorije 8 skupine inž. Jurij Horvat, za docenta bogoslovne fakultete s pravicami uradnika 1. kategorije 8. skupine dr. Josip Turk. — Iz poštne službe. Za upravnika pošino-brzojavnega urada v Rogaški Slatini je imenovan poštni uradnik Albert Gabrič, reaktivi-ran je za pošto v Rogaški Slatini vpokojeni poštni uradnik Dragotin Titmayer. — Upokojena, sta višji justični paznik Ivan Fabič in Anton Pluk, oba doslej uslužbena v moški kaznilnici v Mariboru. — Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Mariboru radi praznika v sredo dne 1. decembra t. 1. odpade. Prihodnji uradni dan se vrši v četrtek 9. decembra t. 1. v prostorih Gremija trgovcev, Jurčičeva ul. 7. — Skrbstvo za dušne delavce v Budimpešti. Budimpeštanski statistični urad je uvedel velikopotezno akcijo za pobijanje bede budi mpeštanskega duš. proletariata. Kreiral ,;e namreč tisoč mest za gladujoče pripadnike inteligence. Mesta so ustvarjena ze leto.dni. Stroške akcije v znesku treh milijard nosi budimpeštanska občina. Kot poroča »Asti Kurir« je prispelo v par dneh za omenjenih 1000 mest nad 1 tisoč prošenj brezposelnih budimpeštanskih duševnih delavcev. — Ludendorf operiran. Iz Monakovega poročajo: Ker je general Ludendorf v zadnjem času težko dihal, se je moral podvreči opera-fiji. Operacijo je izvedel na kirurgični kliniki profesor Snuerbruch. Šlo je za odstranlje-nje otekline na pljučih. — Novo glavno mesto Brazilije. V veliki južnoameriški republiki Braziliji, ki meri približno toliko kot vsa Evropa skupaj, nameravajo sezidati novo glavno mesto. Projektirano novo glavno mesto naj bi se zgradilo v državi Goyar, dva dneva železniške vožnje od sedanjega glavnega mesta Rio De Janeiro. Prostor ustreza v vsakem oziru vsem zahtevam. Premestitev glavnega mesta je baje potrebna iz financielnih, gospodarskih, administrativnih in političnih vzrokov. Merodajno pri tem je mnenje, da je potreben za Brazilijo centralističen režim. ~ Donavski parnik zgorel. V beograjskem nnstanišEu je na parniku »Volja«, tk.i (je oskrboval osebni promet med Beogradom in plm. čevom m je imel prostora za 300 oseb, nastal ogenj, ki je skoraj .docela uničil ladjo. Škoda je velika. —- Vezuv zopet bljuje. V soboto je začel Vezuv nenadoma zopet bljuvati. Iz srednjega bTvfltrVe dviSa.'° vis0,ki oblak' dima ter teč? . . v *aseh v okolici Vezuva so občutili v istem času močan potres. Med prebivalstvom^ .ie. zaviadala panjka. — Panska odvetnica se je skušala usmrtiti. Te dni je poskusita izvršiti samomor odvet-ni ca m a da m e Goule-tt. iNjeno 'Starije je brez-upno. V samomor jo je'baje tirala 'beda, v katero je zadnje čase prišla vsled slabega poslovnega prometa. — Menstreproees radi politične korupcije v Ameriki. V Wa.shingtonu se 'je pričel pro- ces proti Albertu Hallu, bivšemu nmiisttru inipioii -kralju petroleja Edvardu Sweneyu. Ooa sta obtožena radi korupcije. Fali je namreč sprejel od 8\veueya za tu, da mn je dal neko koncesijo za izkoriščanje petrolejskih vrelcev, 100.090 dolarjev. S protizakonitim izkoriščanjem peirolejskiu vrelcev je zaslužil S\V6uey ogromen denar, dočim ge utrpela pri tem država ogromno škodo. Zato, ida se je mogel proces pričeti, je bil potreben poseben zakon, i-airlament je dal predsednJku Coolidge-u izredno polnomočje, na podlagi katerega je imenoval Coolidge posebno preiskovalno komisijo. Sedaj je komisija svoje delo dokončala ter izročila oba obtoženca sodišču. Proces vzbuja velikansko senzacijo. — Zinovjevi sorodniki aretirani radi tatvine. Kot poročajo iz Moskve, sta bila te dni aretirana Zinovjev brat in svak radi tatvine draguljev in drugih dragocenosti. Med ukra- ! denmu dragocenostmi se nahaja tudi velik i ubili iz krone Katarine Velike in se ceni na ob milijonov dolarjev. — Vlom v nemško vojno ministrstvo. Te dni so vlomili neznani vlomilci v poslopje nemškega vojnega ministrstva. Bili so pravočasno opaženi. Vendar pa se jim je posrečilo neznano kam pobegniti. Zanimivo je, da so vlomili mesto v sobo, v kateri se nahaja blagajna, v sobo, v kateri se nahajajo akti. — Bojeviti grof Andrej Betlilen. Iz Budimpešte poročajo: Sin madjarskega ministrskega predsednika, grof Andrej Betlilen je pozval kampanjskega jahača grofa Pavla Al-massyja na dvoboj. Povod je bil prepir v nekem nočnem lokalu. Kot domnevajo, se bo poravnala afera z orožjem. — Mecen. Neki francoski pesnik v Parizu je vrgel svojo liro od sebe ter vstopil v državno islužbo. Ko so ga vprašali te dni prijatelji, zakaj je to storil je odgovoril: Dandanes vlada po svetu popolen merkautilizem in književniku je onemogočena eksistenca. Meni na primer se je pripetilo sledeče: Ko sem hotel izdati svojo zadnjo zbirko pesmi ter iskal predplačnika, sem prišel k nekemu bogatemu človeku ter ga naprosil, naj naroči izdajo za 5 ali pa za 100 frankov. Dal mi je 5 frankov. Ah, sem dejal, mislil sem, da ste mecen .. ! »To je prav lahko mogoče, je repliciral, »toda ne smatram vas za Horaca k — Proces zoper ponarejevalce portugalskega denarja v Haagu. Te dni se je pričela v Haagu sodna obravnava zoper haaškega bankirja Karola Barango, ponarejevalca portugalskega denarja. Barang je ponaredil skupno z bratom 'bivšega portugalskega poslanika v Haagu veliko množino portugalskih novčanic; posrečilo se mu 'je tudi spraviti večino tega ponarejena denarja v promet, Razprava, pri kateri bo zaslišanih 37 prič, se vrši v ravno isti dvorani, kakor so svoj čas sodili madjarske ponarejevalce. — Milionska poneverba. Uradnik Srbske banke v Bečkereku Oakaa- Hirz se je pri|pe- ljal te - v Ljubljani, Šelenburgova ul. 7-JI. Pravilnik, ki vsebuje razen razlag, pojasnil, vzorcev in obrazcev tudi izčrpno posneta do-ločila zakona samega, tako, da lahko nado- j mest nje Stanovanjski zakon, ki je že raiz-j prodan. Cena pravilnika je znižana Jn stane Din 10.—. — Gospoilinski koledar Jugoslovenske Matice za leto 1927 je izšel. Naprodaj je pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji in v vseh knjigarnah. Naroči se ga lahko tudi pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani Šelenburgova ulica 7-II. Koledar je lično in praktično urejen ter je kot Miklavževo darilo našim gospodinjam zelo priporočljiv. Cena Din 20.—, za člane Din 15.—. Popolna razprodaja tudi na obroke vseh predmetov, damske, moške in otročie komekcije, dežnih plaščev, klobukov itd. se vrši pri tvrdki O- Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5. Le v prvem nadstropju. Vhod samo skozi vežo. Prodaja se pod nakupno ceno. Ljubljana. 1— Na narodni praznik 1. decembra 1926 bo mestna občina, kakor običajno okrasila svoja poslopja z državnimi in narodnimi zastavami. Magistrat vabi tem potom soine-šeanstvo k enaki manifestaciji. — Predavanja v društvu »Pravniku«. Pr-letošnje predavanje društva »Pravnika« je bilo jako dobro obiskano. Predavatelj g. univ. prof. dr. Milan Škerl je v enournem go v 01 n raziožil v se razlike načrta meničnega zakona nap ra m sedanjemu zakonu in že za svoja temeljita izvajanja zaslužil pohvalo od poslušalcev. Prihodnje predavanje bo v četrtek, dne 2. decembra t. 1. v justični palači štev. 79 ob 18. uri popoldne. Predaval bo zopet g. univ. prof. ar. Milan Škerl o »Naj-novejšeni načrtu zakona o čeku«. Vsi, ki se za snov zanimajo se vabijo, da se predavanja udeležijo. — Obrtno - nadaljevalne šole v Ljubljani. Dogovorjeni 11. sestanek učiteljstva obrtno-nadaljevalnik šol v Ljubljani je danes, v torek dne 30. novembra 1926 ob 18. uri na Urabnu. Dnevni red: 1. Poročilo o uspehu učiteljskega akcijskega odbora pri g. vladnem komisarju. 2. Razgovori o sprejetih resolucijah. Udeležba obvezna, kakor je bilo dogovorjeno. — Sklicatelji. 1— Okrog 250 oseb, glasbenikov in pevcev bo nastopilo na novinarskem koncertu, ki bo zato tudi v tem pogledu prava rekordna prireditev. Da bo umetniško na višku, jamčijo imena dirigento.v in ansamblov, jamči pa tudi pestri, izredno zanimivi program, Ki je bil za ta večer skrbno izbran. Zato bo lahko vsakomur žal, kdor bo zamudil to res izredno priliko, posebno ker je vstopnina prav nizka, od 5—30 Din. Vstopnice se dobe v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. — Društvo za zgradim Sokolskega doma v šiški priredi v sredo dne 1. decembra t. 1. zvečer ob 8. uri v hotelu »Beilevue« proslavo Ujedinjenja in svoj prvi dužabni večer. Udeležba za člane je obvezna. Rodbine članov, vpeljani gostje in člani šišenskih narodnih društev dobrodošli! Vstopnine ni nobene. Pred pričetkom .prireditve se bodo izplačali zadeti dobitki društvene denarno-efektne loterije. Obleke lastnega izdelka Vam nudi najceneje JOS. ROJEVA, Ljubljana Aleksandrova c. 3. 1— Pogrebno društvo Marijine bratovščine v Ljubljani opozarja ponovno svoje članstvo, da 61 naprej e poravna svojo članarino za leto 1926, a;k o še tega ni storilo. Po društvenih pravilih društvo ne oskrbi pogreba članom, kateri nimajo poravnalne članarine. Opozarjamo, da sprejema društvo ,nove člane vsako prvo nedeljo v mesecu v društvenih prostorih, Hrenova ulica. — Odbor. (111) 1— V društvu »Soča« predava v soboto 4. decembra 1926 v restavraciji »Ljubljanski dvor« gospod inšpektor Josip Wester o dr. Gradnikovih poezijah »De Profundis«. K temu zelo lepemu in zanimivemu predavanju vabimo vse Sočane in prijatelje. Začetek ob pol 9. zvečer. Vstop vsem prost. (112) 1— Dr. Alfred Valenta izvrši) samomor. Včeraj dopoldne se je ustrelil v svoji ordina-cijski sobi ugledni ljubljanski zdravnik gi-najkolog dr. Alfred Valenta. Pokojnik je trpel že dalje časa na težkih duševnih depresijah, čemur pa se ni čuditi, ker je pretrpel dovolj nezasluženih krivic. Karamboli. Na Gorenjski cesti pri Smledniku se je zadel avtomobil ljubljanske rešilne postaje v motorno kolo, ki ga je vodil trgovec Jakušič. Na priklopnem sedežu motorja sta sedeli Jakušičeva soproga in sestra. J’rva je pri karambolu odletela s sedeža na tla in se lažje poškodovala. Težje sta poškodovana avtomobil in motorno kolo, dočim se osebam ni pripetilo nič hujšega. — Pred opero je neki pijan voznik prevrnil voz premoga. 1— Tatvine v Ljubljani Neka Anica je ukradla svojemu očetu 950 Din. Na očetovo ovadbo je bila aretirana. — G. Smoletu je neki Š. pokradel za 1950 Din lepenke. — Na mestni klavnici se je splazil v novo klavni-ško poslopje neznanec in odnesel pet prašičjih^ sal, last mesarjev Rodeta in Anžiča. — Hišnemu posesniku Lenasiju je bil odnešen puran in dve kokoši v skupni vrednosti 180 Din. — v jezuitski cerkvi sv. Jožefa je mež-nar opazil, da mu neki trinajstletni fante pobira s pomočjo ponarejenega kl juča iz puščice nabrani drobiž. — Pri trgovcu Ozvaldu Pengovu na Karlovški cesti si je neki eleganten neznanec »izposodil« 100 Din. Trgovec ne more dobiti tega denarja več nazaj, ker se je neznanec predstavil pod izmišljenim imenom. 1— Policijska kronika Poleg tatvin, o katerih poročamo na drugem mestu, je policiji prijavljeno še: 2 pretepa na ulici, 1 nedostojno vedenje v javnem lokalu, 1 kaljenje nočnega miru, 2 prestopka pasjega kontu-maca, 3 prestopki policijske ure, 1 prestopek obrtnega reda in 5 cestnopolicijskih prestopkov. — Policiji so ovadeni trije zlikovci, ki so napravili precej škode v tivolskem parku. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Torek 30. novembra: Hlapci. Red E. Sreda 1. decembra: Šareni mali oder. Otroška predstava na korist Jadranske straže. Začetek ob 15. um popoldne. Četrtek 2. decembra: Kovarstvo in ljubezen. Red C. Petek 3. decembra: Slaba vest. Red A. Sobota 4. decembra ob 16. uri poipoldne: Joy. Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja 5. decembra: Stalni gost. Boubouro-che. Izven. Pondeljek 6. dec:: Kovarstvo in ljubezen. Red B. Opera. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Torek 30. novembra: Židinja. Red A. : Sreda 1. decembra. Zaprto. Četrtek 2. decembra: Mrtve oči. Red B. Petek 3. decembra : Židinja. Red D. Sobota 4. decemba". Nižava. Red E. Nedelja 5. decembra ob 15. uri jiopoldne: Grofica Marica v prid Udruženja gledaliških igralcev. Izven. Šport. Izredna glavna skupščina LNP. Dodatno k našemu ivčerajšnemu poročilu prinašamo danes podrobnejše poročilo o tej velevažnii seji. Da ne bi zopet par elementov s prozorno tendenco teroriziralo celotno skupščino, je bil upravni odbor LNP prisiljen poskrbeti za garancijo, da bo skupščina nemoteno potekla: pred vhodom v dvorano so stati štirji stražniki s komisarjem, kar je vsekakor karakteristično za naše razmere v športu, ki jih je zaslepljeni klubski fanatizem .postavil na niveau dnevne politike. Izmed vseh 26 navzočih klubov je verifikacijski odbor našel vse poverilnice v redu, razen ene, 4. j. S. K. Disk-a, ki je istočasno izdal dve poverilnici. Tajnik g. Kuret konstatira v svojem poročilu, da se je dvignilo število in kvaliteta ljubljanskih klubov: prvenstvena sezona se je za vršila brez zaprek, pač pa je zavzel spor s sekcijo sodnikov precejšnje dimenzije, ki jih bo težko legalno izravnati. 'Glavne točke, ki so tvorile predmet sledeči debati, so bile: spori z SZNS, upravičenost priznanja novoustanovljenih 6 klubov (Mars, Slaven, Zunaj itd.), slučaj igralcev Pečnika in Dramačanina. Blagajnik g. Buljevič omenja, da se je med podsavezne klube razdelilo za 14.000 Din podpor, ki jih je bilo deležnih 13 klubov. Gospodarsko politiko dosedanjega upravnega odbora je v imenu opozicije kritiziral g. Betetto; tu je prišlo do ostrih masprotstev, ki so kul minirala v korupeioniisfičnih očitkih, ki jih je opozicija naprtila večinski grupi v podsavezu. Poročilo revizorjev poda g. ing. Debelak, ki predlaga odstopajočemu odboru absoluto-riij. Protipredlog stavi v imenu opozicije g. Betetto, ki v svoji motivaciji v bistvu obsoja zavoženo gospodarsko politiko dosedanjega upravnega odbora. Sprejet je bil slednjič predlog g. Debelaka. 'Nato preide skupščina na volitve, o katerih izidu smo že včeraj poročali. Pri zadnji točki dnevnega reda, pri slučajnostih, se govori najprej o vprašanju sprejetja odnosno eksistenčne zmožnosti in ten-dencijozne ustanovitve že omenjenih klubov. G. Betetto predlaga, da se zbere materija! o vseh klubih mlajšega datuma, nakar bo JNS definitivno razsodil o njih sprejetju. Značilno je, da sta se oba delegata na skupščini izrekla proti njih sprejetju v JNS. Nadalje predlaga g. Betetto, da se število klubov v Ljubljani in okolici fiksira z 12, kar utemeljuje s pomanjkanjem športnih prostorov, s čimer trpi kvaliteto takih moštev. Rezultat glasovanja 15 : 0 : 4. Nato pride do burne debate med saveznim delegatom dr. Pajničem in ing. Debelakom radi interpretacije § 9. savezni h pravil, ki se zdi slednjemu pogrešna. Delegat S. K. Jadrana g. Boštjančič stavi potem konkretni predlog glede 6premembe pravil o verifikaciji odnosno prestopanju aktivnih .igračev iz kluba v klub. O teni predlogu se bo sklepalo na naslednji redni skupščini JNS-a. Upamo, da se bodo razmere v nalšem nogometu zboljšale in se delovanje postavilo na širokogrudno bazo s čimur bo zasiguran normalen razvoj našega nogometa. K. ......................................................................................................... Na praznik ujedinjenja vsi na novinarski koncert! llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllitilliliiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiillllllllltlltllllHIIIIIIIIHIIIIIIIIIHIIIIIinilllUlllllilllllllHlIlllliiifii Vojaške anekdote. Neke noči opazi navaden ameriški vojak v sletekem jarku temno postavo. Ravno je brskal po žepih, da si prižge cigareto. Ker jo najde, zakliče mimoidočemu: >Ti, slišiš, daj mi ogenj!« Neznanec mu da radevolje žveplenko. Ko ga vojak opazuje, opazi zvezdo brigadnega generala. »Tisočkrat prosim odpuščanja,« jeclja zmedeno, >nisem mislil nič hudega, nisem zapazil, da ste generaj.< jNič ne de,< meni general, »zahvala le boga, da nisem kak kaprol!« * N a j.težje je hilo vzdrževati disciplino v divizijah zamorcev, ker je mnogo teh črnih vojakov takoj pričelo bežati, komaj so prišli v ogenj. Neki begunec je tekel s silno naglico, tako, da ga je moral ustaviti neki general, ko je bežal mimo pisarne divizijskega štaba. »Jaz sem general« mu pravi ta. >Moj Bog, moj Bog!« vzklikne drugi, »ali eem že tako daleč nazaj pritekel?« Gospodarstvo. BORZE. Ljubljanska borza, 29. nov. Zaključki: Blago: Trami merkantihu, od 8/11—19/24, od —-6 m, fco vag. nakl. post., 1 vag., 240; bukovi hlodi, 2—4 m, od 25 em sred. prem. napr., za ICO kg, fco vag. meja, 2 vag., 33; bukovi železniški pragovi: 2.51—2.60 m, 23/24X1334/14X14, fco vag. meja, 60 vag., 39; isto 2.45—2.50 m, 22/23X12^/13, fco vag. meja 33. „ Zagreb, 29. novembra. Devize: Newyork cek 56.54—56.74, London izplačilo 274.85— 275.65, Pariz izplačilo 205.14—207.14, Dunaj lzP,?čil0 —801-5, Berlin izplačilo 1346.94 —1349.94, Praga izplačilo 167.75—168.55, Budimpešta izplačilo 0.07945—0.07975. vrri-io S' ?ovembra. Beograd 9.14, Ne\v-BeriinL°nnd0n 2514723- Par« 18-875, lan “ R b l U“ai 73 15’ PraSa 15-3«, Mi- S.. o.SSSS'21W' *** Kudyard Kipling: 105 Knjiga o džungli. Mowgli seveda ni vedel, kaj so pomenile vse te stvari. Noži so ga nekoliko zanimali, vendar niso imeli tako dobrega ravnovesja kot njegov, in zaradi tega jih je vrgel nazaj na kup. Naposled je našel nekaj v resnici mikavnega, kar je ležalo pred neko howdo napol zagrebno med denarjem. To je bil dva čevlja dolg an-kus ali drog za slone, podoben majhnemu čolnarskemu kavlju. Vrh je bil en sam blesteč rubin, oseni palcev dolgi držaj pa je bil tesno posut s surovimi turkesi, kar je dajalo prav ugoden prijemljaj. Pod njim je bil rob iz ognjenca s cvetlličnim vzorcem okolinokoli, samo da so bili listi smaragdi, cveti pa rubini zloženi v zelenem kamnu. Ostali del držaja je bil drog iz čiste slonove kcsti, špica pa, to je ost in kavelj — je bila z zlatom vdelano jeklo s slikami slonovega lova; te slike so zanimale Mowglija, ki je videl, da so v nekaki zvezi z njegovim prijateljem Hattijem. Bela naočarka je sledila takoj za njim. >Ali ni pogled na vse to vreden smrti?« je dejala. »Ali ti nisem naredila velike usluge?« »Ne razumem,« je odvrnil Mowgli. Vse te reči so trde in mrzle, na neben način pa ne dobre za jesti. Ampak te-le < in vzdignil je ankus, >tole bi rad seboj vzel, da si ga ogledam na solncu. Rekla si, da je vse to tvoje. Ali daš tole meni, pa ti prinesem žab za živež.« Bela naočarka se je uprav tresla od zločeste radosti. »Gotovo ti dam tisto,« je rekla. »Vse ti dam, kar je tukaj — do tvojega odhoda.« *Pa jaz odhajam zdajle. Na tem kraju je preveč temno in hladno, in rad bi nesel tele trnjasto reč seboj v džunglo.« iPoglej pred se pod noge! Kaj je tam?« Movvgli je pobral nekaj belega, gladkega. »Kost je človeške glave,« je odgovoril mimo. »In tukaj sta še dve.« Prišli sc- pred leti, da bi odnesli zaklad. Nagovorila sem jih v temi in obležali so nepremično.« »Ampak kaj meni treba tisto, čemur praviš zaklad! A ko mi daš tale ankus, da ga vzamem seboj, ti rečem dober lov. Ako ga pa ne daš, ti vseeno rečem: dober lov. S strupenim ljudstvom se ne bojujem, poznam pa tudi geslo tvojega rodu.« Tukaj velja samo eno geslo, in to je moje!« Kaa je planila z žarečimi očmi naprej. »Kdo pa mi je naročil, naj pripeljem človeka?« je siknila. »Jaz, kajpada,« je šepnila stara naočarka. »Dolgo je že tega, kar sem videla človeka, in tale človek govori naš jezik.« »Toda o ubijanju nismo govorili. Kako se morem vrniti v džunglo ter povedati, da sem ga jaz pripeljala sem v smrt?« je rekla Kaa. »Ne govorim o ubijanju, dokler ne pride Cas. In kar se tiče tega, ali pojdeš ali ne pejdeš, ne rečem diugega kakor: tamle je luknja v zidovju. Le mir, debela ubijalka opic! Samo za vrat je treba, da se te dotaknem^ in džungla te ne bc več videla. Zapomni si, nikdar še ni prišel semkaj človek, ki bi živ odšel od tukaj. Cuvarica sem zaklada kraljevega mesta!« »Ampak, saj ti povem, beli črv temine, da ni več niti mesta niti kralja! Sama džungla je nad nami!« je viknila Kaa. »Teda zaklad je še tukaj. Vendar že naredimo, da bo prav. Počakaj malo, Kaa s skalovja, in videla boš kako zna dečko tekati. Dovolj prostora je tukaj za za-avo življenje je dobro. Tekaj sem pa tja nekaj časa, in zabavaj me, dečko!« Movvgli pa je mimo položil roko Kai na glavo. »Ta bela stvar je imela doslej posla z ljudmi iz človeškega krdela. Mene se ne pozna,c je šepnil. »Pozvala me je na ta lov. Naj ga bo deležna!« Mowgli je stal poleg Kae, držeč ankus z estjo navzdol obrnjen. Kakor bi blisknil, ga je zalučal, tako da je priletel veliki kači ravne za kapo ter jo pripel v zemljo. Kaa se je kakor blisek zagnala na zvijajoče se tele, da se uaočar-ka ni mogla ganiti. Rdeče oči so žarele in glava, ki je bila prosta, je divje sekala na levo in desno. Seni jpliHie kiiiioitf, ki ji Udila Jveina tajim" i Liljani. Marijin trg t. Doslej so izšli nastopni zvezki: Stev. Cena v dinarjih: broi. vez. platna fetev. 1: Albreht, Ranjena gruda, povesi..................... 2: Murnik, Na Bledu, roman............................ 3: Rosman, Testament, drama........................... 4: Golar, Poletno klasje, pesmi....................... 6: Milčinski, Fridolin žolna I. del, humoreske . 6: Korak, Ljubosumnost, veseloigra.................... 7: Uira, Andersenove pripovedke za mladino 8: Gaboriau, Akt štev. 111, kriminalni roman 0: Veber, Problemi sodobne filozofije .... 10: Albreht, Andrej Ternout, satira.................... 11: Golia, Peterčkove poslednje sanje, otroška igra IS: Milftinski, Mogočni prstan, pravljična igra . It: Darila, Madežda Mlkolajevn a, roman .... 14: Bngllt, Denar, gospodarski »pi».................... 16: Goocourt, Rente Mauperln, roman .... 19: Samec, življenja, pesmi............................ 17: Merimde, Verne duie v vlsah, povest . . . 1*: VrhJickj, Oporoka, veseloigra ..................... 19: Hauptmann, Potopljeni zvon, dramatska igra 20: Zejer, Gompaci In Kemurasaki, roman . . . 21: Milčinski, Fridolin 2olaa II. del, humoreske . 22: Tolstoj, Kreutzerjeva sonata, roman .... 28: Bophokles, Antigone, žalna igra.................... 24: Buhrer, Poslednji dnevi Pompejev I. del, roman ................................^ r ..... . 26: Buhrer, Poslednji dnevi Pompejev II. del, ro- 24-26:*Bulwer, Poslednji dnevi Pompejev i./ll. del, roman ............................................. 26: Andrejev, Crne maske, drama 27: Krjavec, Brezposelnost, soc.-politični spis . . 28: Zupančič, Veronika Desenlika, tragedija . . . — 2upančič, Veronika Desenlika, boljfia izdaja — Zupančič, Veronika Desenlika, luks. izd. nuni., 29: Burroughs, Tarzan, sin opice, roman I. del . Lipovec, Spodobni ljudje: 30: I. del: Cisto rodoljubje, enodejanka .... 31: II. del: Roka roko . . enodejanka . . 12.- 16.- 14.- 22.- 8.- 8.- 12- 26.- 28.- 8- 14- 14.- 10.- 16- 16.- .10.- 8.- 20- 14.- 8.- 16.- 10- 20.— 24.— 22 — 30 — 15.— 15.— 20.— 36 — 36.— 16.— 22-22.— 18.— ».— se.— 28.- 35.- 24.- 40.- 32.- 12.— 14.— . 28.— 52.— usnje 32— 24 24 18.- 15.- 28.- 22- 15.- 24.- 18.- 40.- 34.- 20.- 22.- 36.- 60.- — 29.- 40.— 25.- 28.- 72.- 150.- 8.— 32: III: del: Živeti! Enodejanka........................ 33: IV. del: Iskrena ljubezen, enodejanka . . 34: V. del: Prekvašeni svet, enodejanka . . . 30-34: Lipovec, Spodobni ljudje, I. do V. del . 35: Salust, Vojna z Jugurto.............................. 36: Meško, Listki, novele .............................. 37: Feigel, Domače živali, humoreske .... 38. Burroughs, Tarzan in svet, roman, II. del 39: Murger, La Bohčme, roman............................ 40: Plečnik, RepetitoriJ anatomije I.: Skelet . . 41: Plečnik, RepetitoriJ anatomije II.: Miiičje . . 42: Plečnik, RepetitoriJ anatomije III.: Drobje la* ruSSit' IV.: ^ObtožjU 4"-4'i: Pl* f'nik. RepetitoriJ anatomije**!, do VI. 40-45: Plečnik, RepetiroriJ anatomije I.: do VI. 46: Remec. Magda, tragedija ............................. 47: Gosti, Misterij duše, poljuden pregled . . . 48: Burroughs. Tarzanove živali, roman, II. del 40: Burroughs, Tarzanov sin, roman, IV. del 50: Wilde, Slika Doriaoa Qraya, roman . . . 51: Golar, Slovenske balade in romance .... 52: Arcibaiev, Sanln, roman.............................. 53: Bleska, O Javni upravi, upravno-pol. spis . . 54: Kmetova, V metežu, roman ............................ 55: Moličre, Namišljeni bolnik, veseloigra . . . 56: Žolna, To- in onkraj Sotle, humoreska . . 57: Burroughs, Tarzanova mladost v džungli, roman, V. . . <............................... 58: llamsun, Glad, roman .............................. 59: Dostojevskij, Zapiski iz mrtvega doma, roman, I. del ............................................ 60: Dostojevskij, Zapiski iz mrtvega doma, roman, II. del ........................................... 59-60: Dostojevskij, Zapiski iz mrtvega doma, I. in II. del.......................................... 61: Golar, Bratje in sestre, novele...................... 62: Dostojevskij: Idiot, roman, I. del................... Cena v dinarjih: broš. vez. platno 8.— 8.— 10.— 16.— 20.— 10.— 32,— 36.— 24.— 24.— 24.— 24.— 14.— 36.— 32.— 32.— 36.— 24.— 50.— 28.— 32.— 14.— 10.— 32 — 32.— 40.— 24.— 28.— 18.— 40.— 45.— HHHNMb: 140-140.— 22 — 45.— 40.— 40.— 45.— 32.— 60.— 36.— 40.— 22.— 18.— 40.— 40.— 32.— 50.- 36.- 64.- Stev. 63: Dostojevskij, Idiot, roman, II. del . '42 — C4: Dostojevskij, Idiot, roman III. del ! 32 — 65: Dostojevski], Idiot, roman IV. del .III’ 32 — 62-63: Dostojevskij, Idiot, roman I./II. del. . 64-65: Dostojevskij, Idiot, roman II./IV. del . . 66:*Langer, Kamela skozi uho šivanke, veseloigra 14.— ZNANSTVENA IN STROKOVNA ZBIRKA: Cena v dinarjih: broš. vez. platne 40.— 40.— 40.— IS- IS— I.: Dr. Čermelj, BoskoviCev nauk o materiji, H«- 36.— 46.— 24.— 32.— 32.— 40.— 85.- 36.- prostoru in času II.: Dr. Rus, Slovenska zemlja . . . “J;: v.: Dr Oo«r. Socialna ettonomlja VI.: Dr. Polec, Kraljestvo Ilirija . . VII.: Zielinski, Antični in moderni svet VIII.: Dr. Dolenc, Dušanov zakonik .... IX.: Dr. Veber, Estetika........................... X.: Dr. Serko, Fiziologija živčevja . . . NADALJE PRIPOROČAMO Utva, Kraguljčki, pesmi za mladino Komanova, Pod mečem, noTele Krafft, V oklopnjaku okoli sveta,* roman I /II &avnik. Zakaj se ljudje upirajo dohodnini Dr. Veber, Očrt psihologije Sič, Kmečke hiie na Gorenjskem Albreht, Zelena livada, povestice 1.a mladino \ Azov-Teffi, Humoreske ............................... Gaboriau, Zločin v Orcivalu, kriminalen roman Govekar, Svitanje, zgodovinski roman . . . Green, Za miljoni, kriminalni roman . . . j Larisch, Razkrinkani Habsburžani . . i Lev.tik. Višnjeva repatica, roman I./II. j Puškin, Pikova dama, novela................................o. j \Valdova, Vera, roman.....................................12.— 1 Zevacco Kraljevi vitez, roman I./II..............38.— 150.— 165.— 150.— BO.— 140.— 30.— 40.— Zvezna knjigarna, Ljubljana, Marijin trg stev. S nudi nadalje vse ostale slovenske knjige In brošure ter bogat sorliment nemških, ruskih Ir« francoskih knjicr. carinski posrednik obvešča vse svoje cenj. komitente in prijatelje, da je preselil svojo pisarno iz poslopja bivšega „Balkana“ v novo adaptirane lokale v hiši »Zadružne zveze“ Diaiska cesta i ]l ter se priporoča za nadaljno naklonjenost svojih dosedanjih in novih nalogodajalcev. Izvrševal bom kot doslej vestno, spretno in najceneje vse uvozne, izvozne in tranzitne carinske manipulacije, dajal informacije o carinskih, železniških in tarifnih zadevah ter izposloval reklamacije in prošnje za prost uvoz najuspešneje in najkulantnje. Ljubljana, Dunajska 38. Telefon 223. „Loyd Sabaudo* Genova Zastopstvo za Slovenijo Ljubljana, Dunajska cesta Stev. 38. Najboliši šivalni stroj in kolo Je edino le dom. obrt In Induatrifo v -vseh opremah. Istotam pletilni stroj DUBIED Pouk 1 vezenju b ezplačen. Vetletna garancija Dtlavnlca za popravila. Nizke etne, tudi na obroka. Josip Peteline Ljubljana bllsu Preiernovega spomenika. ** tovarna vinskega kisa, d. z 0. z., Ljubljana, nudi najtlnejSi In najokusnejši namizni lcls las vinskega kisa. ZAHTEVAJTE PONUDBO I Tehnično Irt htgljenlčno najmoder* neje urejena klsarna v Jugoslaviji. >t Ljubljana, DunaJ»ka oesta it. la, II. nadtlropl*. O Mali oglasi Za vsako beaedo ae plaSa 50 par, aa debelo t ukan o Pa Din 1.—. Kontoristinja vešža vseh pisarniških del ter obvlada perfektno hr-vatski in nemjki jezik išče priraernega" mesta v pisarni. Gre tudi nekaj mesecev brezplačno. Po-nudbe prosi na upravo lista pod »Marljiva«. Stekleno »tre&no opeko Imajo »t*1-no v zalogi Zdruien« karne d. d. v Ljubljani Gospodinja jjae mesta pri boljšem gospodu event. vdovcu * dvemi ali tremi otroki. Vajena je vseh hišnih del kakor tudi šivanja. Ponudbe prosi na upravo lista pod »Dobra gospodinja«. DRVA-ČEBIN Volfova 1/H. - t«W. M Gospodična v starosti 20 let, se želi seznaniti z gospodom, kateri naj ne šteje več kot 24 let v svrho skupnih nedeljskih izletov. — Ponudbe na upravo lista pod: »Narava* 0 Iadajatelj: Alekatader 2eleinikar. — Urejuj«: Vladimir Svetek. — Za tlakarno »Merkur« odgovarja: Andrej 8erer. Val t Ljubljani.