Leto LXVII /ogtnfna plačana t gotovini. V Ljubljani, v petek, dne 11. avgusta 1939 stev. 182 a Cena 2 din Naročnina mesečno 25 Din. za tnozem-stro «0 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo t20Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 lelefoni uredništva I. .prave: 4(M>1, 4«M)3, 40-04, 4(W»J — Izhaja vsak dan zj.tra] razen ponedeljka in dneva po praznik. Čekovni račun: Ljubljana številka 10.6)0 in 10.34« za in sera te. Uprava: Kopitarieva ulica itevilka 6. Zopet korak naprej Prosvetna politika sedanje vlade je storila zopet velik korak naprej. Potem ko smo dobili v Ljubljani akademijo znanosti, nam sedaj nova uredba odpira dva za naš kulturni napredek prevažna zavoda: akademijo za glasbeno in gledališko umetnost in pa srednjo glasbeno šolo. S tem se ukine dosedanji državni konserva-torij ter se postavi poduk glasbene in uprizar-jnlne umetnosti na stopnjo visoke šole, ki bo imela kot pripravo poleg sebe srednješolski zavod te stroke. Slovenci dobimo na ta način že to šolsko leto prosvetno ustanovo z značajem akademije, na kateri se ho gradila naša glasbena in odrska kultura do viška in se bodo naši talenti v teh panogah umetniškega ustvarjanja mogli razviti in gojiti z avtoriteto in sredstvi, s katerimi razpolaga država. Ta uredba našega prosvetnega ministra Či-riča, ki je našla globok odmev v vsej slovenski javnosti, je za nas predvsem pomembna z narodnega stališča. Kakor akademija znanosti, tako je glasbena visoka šola institucija, ki pristoja narodu s samosvojo kulturo, zmožno najvišje stopnje ustvarjanja, ki inore tekmovati po svoji vrednosti z vsakim drugim in na isti ravni z njim sodelovati pri duhovnem napredku celega človeštva ter mu na tem ali onem jjodročju v gotovih časih tudi kazati pot. Vlada, ki nam drugega za drugim ustanavlja zavode, da moremo svojo osobito narodno kulturo dovrševati kot samostojno vrednoto v vseh panogah znanstvenega raziskovanja in umetniškega upodabljanja, priznava s tem našo narodno osebnost in pravico do popolnega samooblikovanja, kakor tudi njeno enakovredno mesto v duhovnem ustvarjanju in oblikovanju vseh jugoslovanskih rodov. To je čisto v duhu in smeri politike, ki se je po prizadevanju najfKjklicanejšega voditelja slovenstva v našem času začela v režimu, čigar temelji so bili postavljeni po njegovi pobudi, in ki se stopnjema razvija do onega stanja, ko bomo tudi jiolitično popolnoma enakopravni v tistem medsebojnem svobodnem soglasju, ki edino more tvoriti resnično in trdno skupnost treh svojebit-nih, a drug drugega na vseh področjih duhovnega in gmotnega življenja prirodno dopolnjujočih se narodov. Velike kulturne dobrine, ki jih jx>staiamo deležni v tej dobi, so izraz političnega prepričanja in volje, ki nam ne brani več edino dostojnega mesta v državi kot narodu z lastnim duhovnim obrazom, ki zna sam po svoji svobodni odločitvi ohranjati in r>oglabljati življenjsko skupnost s Srbi in Hrvati, ne da bi se mu bilo treba odrekati samega sebe. Vladi, ki nam je dala tako nove možnosti kulturnega razvoja v lastnem duhu, ustvarja dosledno ozračje, v katerem bo po zadovoljitvi najsrčnejših želja in najbistvenejših teženj našega omikanega ljudstva vedno lažje zasledovati pot do sprave in sporazuma v vsem obsegu našega vzajemnega državnega življenja in jo končno tudi najti v edino pravi in trajni obliki. To, kar 6e nam je odrekalo še pred par leti, je po zaslugi politike, v kateri naš narod sodeluje, da se sam uveljavi kot enakovreden činitelj državne volje in moči pa da tako more odločilno vplivati na njenega duha in smer, postalo danes samo po sebi umeven zahtevek ne samo našega naroda, ampak vse države. In brez vseh teoretskih ugibanj, prerekanj in pretresov smo dobili ne kot milost, ampak kot nekaj, kar nam nujno gre, za znanstveno akademijo visoko glasbeno šolo in bomo, o čemer ni nobenega dvoma, kmalu imeli tudi visoko šolo likovnih umetnosti. Te pridobitve so dokaz, da smo hodili v svojih političnih prizadevanjih, ki so naravno morala po različnih okoliščinah privzemati različne oblike, po pravi poti, ki nikoli ni izgubila iz oči svojega edinega cilja: da bi slovenski narod v tej državi bil čedalje bolj močan političen in kulturen činitelj na enaki ravni z drugimi, da bi naša državna skupnost koristila in pomagala našemu lastnemu narodnemu razvoju v moralnem in materialnem pogledu, ne da bi sama bila oškodovana, ampak nasprotno le okrepljena in enotnejša. Bolj ko do ideoloških diskusij, ki so na strani naših nasprotnikov večinoma bile le krinka za saniopašne strankarske namene, nam je bilo do praktičnega uresničenja vsega tistega, kar naš narod dejansko utrja in mu pomaga naprej ter ga more ohraniti čim bolj samostojnega v pametni svobodni samodisciplini, brez katere ni vzajemnosti z drugimi. In ta cilj je politika, ki ji stoji na čelu dr. Korošec, korak za korakom kljub največjim oviram tudi dosegala, ne da bi vsega obešala na veliki zvon. po nepotrebnem dražila preveč občutljivih čustev in nazorov ter se prepirala o ideoloških podlagah, kjer se je stvar sama dala doseči taktično — da pa se je ta naš pol i t i k a znala boriti z železno vztrajnostjo, to dokazujejo mnoge dobe našega dvajsetletnega državnega življenja, najbolj pa tista, ko se je slovenskemu imenu in jeziku odrekala sama pravica do obstoja in ko se je rušilo slo venstvo v šoli sami. Danes je to enkrat za vselej za nami in od ljudske šole do najvišjih prosvetnih zavodov smo gospodarji mi sami in moremo to. kar je še ostalo nam nasprotnega ali neustrezajočega. sanu popraviti. Kakor smo po pravici in dolžnosti poudarili pri tem zasluge našega narodnega voditelja, smo dolžni priznati tudi pošteno voljo in trud celokupnega režima, predvsem pa njega prosvetnih ministrov, bivšega profesorja Magara-ševiča, in sedanjega vodje teea resora. g. Cirica, ki jima je in bo vedno hvaležen ves naš narod, da prosvetna politika sedanje vlade dosledno uresničuje to. kar slovenski rod in jezik smatra za temelj svojetra duhovneca obstoja in razvoja ter za jamstvo čim bogatejše bodočnosti svojega kulturnega ustvarjanja v prid in čast Jugoslavije. Vremenska napoved: Hladneje, po večini jasno v zahodnih krajih. Delno oblačno v ostalih delih države. Verjetne so ponekod krajevne nevihte z nalivi. Zagrebška vremenska napoved :Hlndneje. Dunajska *renj»n«ka napoved: Ozračje t* bo ohladilo. Oblačno. Nevihte mogoče. Gauleiter Forster o Gdansku Po dvakratnem posvetovanju s Hitlerjem je imel snoči nemški vodja Gdanska velik govor, v katerem jfe dokazoval, zakaj se mora Gdansk priključiti k Nemčiji Gdansk, 10. avgusta, c. Nocoj je bilo v Gdansku veliko protestno zborovanje, na katerem je govoril Forster, vodja narodnih socialistov, ki se je včeraj vrnil od Hitlerja. Govor so prenašale glavne nemške radijske postaje in vse severnoameriške postaje. Forster je začel govoriti kmalu po 8. uri in je izvajal naslednje: Uvodoma je naprosil tuje časnikarje, ki so tako številno prihiteli v Gdansk, da naj nikar iz njegovega govora ne ustvarjajo senzacij, ker je položaj preveč napet. Poljska že več mesecev ero-zi Gdansku in to v tisku, na zborovanjih in v uradnih govorih. Forster navaja zaporedoma vse poljske grožnje Gdansku in jih posnema kratko v tem smislu, da Poljska ne želi zavzeti samo Gdanska, ampak celo Šlezijo in vzhodno Prusijo. Nova poljska meja bi naj bila ob Odri in Velika Poljska bo zavladala Evropi. Na vse grožnje more Gdansk odgovoriti samo naslednje: Forsterjev odgovor na razne grožnje 1. Grožnje z vojno ne morejo v Gdansku nikogar prestrašiti. Gdansk se ne bo ustrašil. 2. Mi narodni socialisti bomo skrbeli, da prebivalstvo v Gdansku v tej strašni napetosti ne bo izgubilo svojih živcev. Iz svojih dosedanjih izkušenj zaupajo v vodstvo stranke, ki v pravem trenutku zmeraj pravilno ukrene. 3. Mi bomo v Gdansku vse storili, da prepretimo vsak udar, in prav tako bomo primerno odgovorili na vsak napad. 4. Poljska naj se zaveda, da Gdansk vi sam, ampak da stoji za njim cela Velika Nemiija, ki je naša domovina in njen filhrer. (Množica začenja vzklikati: >Ein Volk, ein Reich, ein FiihrerU) V vsakem primeru nam bo Nemčija pomagala. Vsi pametni tujci in vsi pametni politiki se morajo zavedati, da poljske grožnje ne smejo iti več tako dalje. Vsi miroljubni ljudje se morajo zavedati, kakšen zločin je bil versaillski mir za jirebivalstvo v Gdansku. Mi vemo, da je v Fran-ciji in v Angliji mnogo ljudi, ki se zavedajo te > resnice, da je treba na vzhodu Evrope popraviti te krivice. Forster navaja angleške in francoske priče Forster je nato citiral razne govore in članke angleških državnikov, med njimi tudi Llovd Ge-oigea, iz kateri naj sledi, da se ima Poljska za svojo svobodo zahvaliti samo Franciji in Angliji. Poljska je dobila mnogo več kot bi morala dobiti. Za njo so odtrgali od Nemčije Gdansk in napravili iz njega svobodno mesto, da je Poljska dobila pot do morja. Toda Poljska se nahaja zaradi svojega zemljepisnega položaja med dvema velikima narodoma, med Nemčijo in Rusijo, ki imata nad 200 milijonov ljudi in je torej Poljska vedno v silno nevarnem položaju. Položaj Poljske je od vseh evropskih držav najmanj zaviden. Forster nadaljuje s citati francoskih in angleških politikov in časopisov, in nadaljuje, da je Poljska nagro-madila na meji Gdanska ogromna skladišča orožja in municije. — Nato je Forster povedal stališče Gdančanov samih. Stališče Gdančanov Če ima kdo pravico, brigati se za našo bodočnost, tedaj moramo to storiti samo mi sami, Nikdo drugi nima pravice razpolagati z voljo svobodnega mesta. Zato je naše »tališče v tem trenutku: 1. Gdansk je od svoje ustanovitve naprej, to je že osem stoletij, nemško mesto. 2. V Gdansku so v vsej njegovi zgodovini do leta 1918. samo Nemci odločali. Ko je leta 1576. poljski kralj prodrl do mesta in ga hotel prisiliti, da bi se vdalo Poljski, so ga meščani odgnali in premagali, kakor Francija in Amerika ob Angliji proti Japonski Japonski generali silijo na prelom pogajanj z Anglijo — Nove protiangleške demonstracije na Japonskem in po Kitajskem Tokio. 10. avg. Francoski odpravnik poslov se je včeraj oglasil v japonskem zunanjem ministrstvu in izjavil, da ima Francija iste interese na Kitajskem kakor Velika Britanija, posebno na finančnem polju. Zato je Francija prisiljena zavzeti stališče do razvrednotenja kitajskega dolarja in do srebrnih zalog na ozemlju britanske koncesije. Poučeni krogi trde, da je francoski odpravnik zahteval od japonske vlade, da prizna skupnost interesov Francije in Anglije. Včeraj je napravil podoben obisk pri japonski vladi tudi ameriški odpravnik poslov. Japonski zunanji minister je odklonil francosko in ameriško izjavo ter odgovoril, da bo japonska vlada tudi v bodoče razpravljala o teh zadevali samo z zastopniki Velike Britanije. (Reuter) Tokio. 10. avg. Danes dopoldne so imeli konferenco zastopniki vojnega in zunanjega ministrstva. Na tej konferenci je bilo sklenjeno, kakor pravi agencija Domej, da japonski civilni in vojaški zastopniki iz Tiencina zopet prevzemajo svoje posle, t. j. da so vrnejo v Tienrin v primeru, če bi prišlo do ponovnega zavlačevanja angleško-japonskih pogajanj. — Vodja japonskega zastopstva Sotomaru Kato je sporočil ta sklep augleškemu veleposlaniku g. Craigieju- Kato jc pripomnil, da bo japonska vlada pozneje odločila, ali bi hilo potrebno nadaljevati konferenco o tihomorskem vprašanju, če bi navodilo, ki jih g. Craigio pričakuje, prispela po odh. japonskih zastopnikov. Politični opazovalci, pravi agencija Domej, smatrajo da angleška vlada nalašč ne pošlje navodil, da bi zavlekla pogajanja in da bi na ta način imtla čim več koristi od sedanjega mednarodnega položaja, če bi še dalje pritiskala na Japonsko. Ce bo Anglija še dalje oslala pri takšnem stališču, bodo Japonci razgovore ustavili. Konferenca bi se mogla nadaljevati le, če bi to Angleži v resnici želeli. V dveh dneh bo usoda te konference znana. (Havas) London, 10. avg. AA. Uradno potrjujejo, da do sedaj še niso bila poslana nova navodila an- Gasilci, gasilska številka »Slovenca« dne 13. avgusta 1.1. bo pisana Vam na čast in Vam v spomin Rezervirajte jo takoj pri Vnm najbližjem prodajalcu naših časopisov, da jo bomo mogli v slelierni kraj poslati zadostno število! Opozorite nn to številko Vaše prijatelje in znance! Podjetniki, trgovci, gostilničarji itd., upoštevajte veliko gasilsko manifestacijo, ki se bliža, in zaupajte nnm objavo oglasa za Vašo tvrdko. Oglaševanje ob takih prilikah je dvakrat uspešno in bo bogato poplačano! »SLOVENEC« tedaj, tako se tudi danes gdanski prebivalci ne boje topov maršala Rydza-Smiglyja. 3. Leta 1919. je bilo mesto izločeno iz svoje nemške domovine. 4. Že dvajset let mesto propada gospodarsko in kulturno, dasi je bilo rečeno, da bo pristanišče živelo od Poljske in da ga je treba zato izločiti iz Nemčije. Poljaki pa so ustanovili Gdinijo, ki ima že danes večji promet kot pa Gdansk. 5. Stalne ovire, ki jih srečavamo, nas silijo k enodušnemu vzkliku: Mi hočemo nazaj v Nemčijo. 6. Prebivalstvo Gdanska pa se tudi zaveda, da mora Gdansk nazaj v Nemčijo. 7. Gdansko prebivalstvo se s spoštovanjem spominja svojega voditelja Adolfa Hitlerja in je prepričano, da mu bo pomagal in mu vrnil pravico samoodločbe. V tem slovesnem trenutku moramo vsi priseči, da bomo držali skupaj, in zaključujem samo z željo, da ne bi bil več daleč dan, ko «e bomo mogli zbrati tukaj in proslaviti dan, ko se bomo združili z Veliko Nemčijo. Sestanek Ciano - Ribbentrop danes v Salzburgu ———^■■ Berlin, 10. avg. AA. (NDB) Te dni se bosta sestala v Salzburgu zunanja ministra Nemčije in Italije. Razpravljala bosta o vprašanjih, ki se nanašajo na skupno politiko obeh zavezniških držav. Berlin, 10. avg. AA. (Štefani) Zvedelo se je, da bo italijanski zunanji minister grof Ciano prispel jutri dopoldne v Monakovo in da bo takoj nadaljeval pot v Salzburg, kjer ga pričakujejo za jutri popoldne. Italijanski zunanji minister se bo nastanil v Hotel Oesterreichshof. Rim, 10. avg. AA. Štefani. V zvezi s sestankom italijanskega in nemškega zunanjega ministra poudarja ravnatelj lista »Giornaie d'Italia«, da ta sestanek odgovarja naravnost izvaianju sporazuma o zvezi med Italijo in Nemčijo, to pa tem bolj, ker se vrši v času, ko se odigravajo dogodki, ki so za Evropo velikega pomena. Trenutek je zelo hud — piše omenjeni pisec — ker politi ka obkoljevanja, ki jo izvajajo Anglija, Francija in Združene ameriške države proti Italiji, Nemčiji in Japonski, predstavlja za bodočnost v mrak zavito neznanko, ki povzroča potrebe po neprestanih obrambnih ukrepih, in to toliko bolj, ker se je ta politika v zadnjih dneh pokazala v Vzhodni Evropi kot boja-željna. Na koncu svojega članka piše ravnatelj lista »Giornaie dTtalia«, da ie čisto naravno, da bosta oba ministra zavezniških držav proučila položaj tako v Evropi kakor na drugi strani sveta, predvsem na Daljnem vzhodu. gleškemu veleposlaniku v Tokiu za nadaljevanje pogajanj z Japonsko. Z iste strani naglašajo, da ni nobenih poročil o tem, da japonsko vojaško zastopstvo namerava prihodnji teden zapustiti Tokio, če se do tedaj pogajanja ne bodo nadaljevala. Angleška vlada je vedno zastopala stališče, da se ne bo pogajala pod pritiskom. Novi spori z Anglijo Tokio, 10. avgusta. AA. Reuter. Japonski konzul v Svatovu je izročil britanskemu konzulu nove zahteve glede incidenta v zvezi z izkrcanjem britanskih mornarjev z rušilca »Tenedos«. Japonske zahteve imajo pet točk. Med njimi je tudi zahteva io postopku proti petim kitajskim ladjam, ki so ljub prepovedi poslali svoje ladje na otok Tahao. Japonski konzul zahteva predvsem, da britanska oblastva priznajo, da so bili napadalci pri izkrcanju mornarjev morn.irjev s »Tenedosa« britanski mornarji. Dalje terja odškodnino za ranjence in globo za tiste Angleže, ki bo preiskava o njih ugotovila, da so povzročili nerede. Naposled zahteva japonski konzul od britanskega konzula poroštva, da se podobni incidenti ne bodo več ponovili. — Agencija Domej je izvedela, da je britanski konzul odjjovoril japonskemu konzulu, da bo na njegove zahteve odogovoril danes opoldne. Protiangleške demonstracije Tokio, 10. avg. A A. (Štefani) Pred angleškim veleposlaništvom v Tokiu je prišlo do novih manifestacij proti Veliki Britaniji. Javnost je čim dalje bolj nezadovoljna z angleškim stališčem do pogajanj o tiencinskem vprašanju. »Asalii Sim-bun< piše, da bo Velika Britanija tudi v bodofe vztrajala na tem stališču. »Kokumin« podpira mnenje japonskih vojaških krogov, da je treba čim (Nadaljevanje na 2. strani) Naši državi ne grozi nobena nevarnost »Samouprava« prinaša 10. avgusta uvodnik, ki jc velike važnosti. V tem uvodniku pravi med drugim: »Država in njeni narodi se morajo nemoteno razvijati in napredovati samo T primeru, če so nacionalno zavarovani in ako ne preti nobena nevarnost njihovemu miru in njihovi nacionalni samostojnosti. Naša država — tako nadaljuje glasilo vladajoče stranke — se nahaja ▼ srečnem položaju, da je danes popolnoma varna in da ji ne preti nobena nevarnost, niti ta nevarnost ne, da bi jo zavlekli v tiste težke mednarodne zaplctljaje, ki označujejo naš današnji položaj v Evropi.« Nato navaja »Samouprava« vzroke takega sreč- H nega položaja, ki so v prvi vrsti v tem, da je politika naših državnikov znala zagotoviti jugoslovaniskim državljanom mir na vseh mejah in vse pogoje, da se ne bi naša država zapletla v nobene pustolovščine. Co bi pa kdo kaj takega poskušal, je naša vlada storila vse obrambne in gospodarske ukrepe, da moremo v tem pogledu biti več kot mimi. Našo narodno neodvisnost pa danes lamči tudi duh vzajemnosti in sloge, ki sta zavladala pod sedanjim režimom v naši državi. Na koncu pravi »Samouprava«: »Po zaslugi te politike, ▼ kateri naša država uživa notranji mir in spoštovanje od strani inozemstva, nimamo razloga, da bi se bali za našo bodočnost in zato je dolžnost vsakega Jugoslovana, da ne veruje v razne razburjajoče vesti. Jugoslovani naj verujejo le v svojo bodočnost in svojo moč, tako da se bodo mogli nemoteno posvečati gospodarskemu in kulturnemu delu. Za delo v tem pravcu imamo mi vse pogoje, ki so se ustvarili kot posledica dobre politike, katera nam nuja vsa jamstva za našo nacionalno varnost.« »Osservatore Romano« o sporazumu Glasilo svete stolice »Osservatore Romanot prinaša v svoji številki od 10. t. m. na prvem mestu svojega političnega pregleda daljši članek o vprašanju »porazuma. Pravi, da stojimo v Jugoslaviji pred temeljito izprememho notranje politike. ki bo imela za posledico ne samo notranjo okrepitev državne skladnje, ampak bo lahko tudi I,olj določno opredelila zunanjo politiko države, ki more imeti naravnost odločilen vpliv bodisi na podonavskem sektorju, kakor na Balkanu. V bistvu je — pravi »Osservatore Romano« — kompromis med Srbi in Hrvati že sklenjen in je bil v zadnjih dveh mesecih samo nekoliko pre-redigiran od strani strokovnjakov, ki sta jih imenovali obe stranki. Sporazum bo predstavljal kompromis med potrebami edinstvene države in avtonomističnimi zahtevami Hrvatov. Dočim je Belgrad še nedavno smatral centralizem kot neobhoden pogoj ohranitve državne enote — ker je jugoslovanska država pač mlada — so sedaj mnogi svetovni dogodki to stališče izpremcnili. Posebno usoda Češkoslovaške je tako Srbe kakor Hrvate prisilila k resnemu premisleku, da li sta njuni nasprotni stališči pravilni in na obeh straneh je dozorelo spoznanje, da manjši narodi danes ne morejo ostati neodvisni, če niso složni. Sodelovanje med raznimi narodi, ki so si pa v več ozirih sorodni, jc edina možnost uspešnega odpora nasproti vsaki zunanji nevarnosti. V takem primeru se vsiljuje načelo kooperacije v okviru nekega državnega edinstva, ki ne sme biti preveč togo, ampak nuditi vsakemu popolno možnost narodnega, političnega in kulturnega razvoja, koordiniranega v občo korist države. Kes je, da taka kooperacija zahteva obojestranskih žrtev, toda Češkoslovaška je dokazala, da te žrtve ne tehtajo veliko spričo žrtve, ki jo pomeni tuji jarem. Najvišja korist Jugoslavije torej terja zadovoljitev hrvatskega avtononiizma, dočim so Hrvati uvideli, da je treba zapustiti skrajna stališča in se urediti v odgovorno vodstvo in sodelovanje s celokupno državo. Pri sporazumu sta bili dve veliki težavi: 1. kako točno določiti in zagotoviti sodelovanje Srbov in Hrvatov v celotnem državnem organizmu; 2. kako določiti meje hrvatske avtonomije. Prvo vprašanje se je rešilo z načrtom vladne formacije, v kateri bi bili seveda tudi Hrvati. Toda ne gre za navadne koalicije med Hrvati in vladno stranko, ampak za vlado, v kateri bi se sporazum ali sprava vseh elementov izrazila v kabineta pomembnih osebnosti. Kar se tiče drugega vprašanja, pa je bilo odpodeno na bolj ugoden čas. v kolikor se tiče spornih krajev, glede katerih je takojšnja rešitev nemogoča oziroma neoportuna. Posebno Bosna povzroča velike težave. Ekstreniisti na obeh straneh zahtevajo, da se priključi k eni oziroma k drugi strani. Zmerni elementi, kateri se zdi, da prevladujejo, smatrajo kot najbolj pravilno razdelitev Bosne med Srbi in Hrvati. So pa tudi taki, ki jih tudi ni malo in ki menijo ter z dobrimi razlogi branijo tezo, da je najboljše iz Bosne napraviti avtonomno zemljo. Končno pa so sklenili, da bo zaenkrat najbolje, če se hrvatska avtonomija omeji na obstoječe savsko in primorsko banovino. Ta kompromis je bil tako skrbno dosežen, da je javnost več ali manj na obeh straneh nanj pripravljena in zate bo ta kompromis gotovo izhodišče za utrditev državne strukture Jugoslavije. Romunski poklon Madžarom 100.000 »brezdomsklh Madžarov« dobi državljanstvo Bukarešta, 10. avgusta. AA. (Rador.) Madžarski list »Tamisvaray Hirlap«, ki izhaja v Temiš-varu, poudarja pomen zakonskega osnutka, ki je bil pred nedavnim objavljen v romunskem uradnem listu, in ki se nanaša na spremembo člena 62 zakona o romunskem državljanstvu. List poudarja z velikim zadovoljstvom, da bo na podlagi tega zakona okoli 100.000 Madžarov, ki jih doslej nI bilo v spiskih, ker iz raznih razlogov niso pravočasno izpolnili pogojev, ki jih določa zakon iz leta 1924, dobilo romunsko državljanstvo. Madžarski list objavlja pri tej priliki izjavo generalnega tajnika dr. Mika, ki pravi med drugim, da so voditelji romunskih Madžarov poslali vladi prošnjo za ureditev položaja Madžarov v onih pokrajinah, ki so bilo priključene Romuniji. Pri tem pripominja, da smatrajo te Madžare za ljudi brezdomce, ker njihovih imen ni v ljudskih spiskih. Romunska vlada je rešila to vprašanje v smislu želja, ki jih je izrazila madžarska manjšina, katera je del nove organizacije romunske narodne obnove. Dr. Miko je prav tako poudaril, da je tudi Arman Oalinesru, romunski ministrski predsednik, pokazal največjo naklonjenost pritožbam Madžarov ter odredil, da morajo biti Madžari, ki žele, da bi njihova imena prišla v spiske, na jiodlagi novega zakonskega osnutka oproščeni taks in vse dotlej, dokler njihova stvar ne bo končno-vcljavno urejena. Več članov vlade na gasilskem kongresu Belgrad, 10. avg. m. Predstoječega gasilskega kongresa v Ljubljani se bo poleg ministra Snoja kot predsednika Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije udeležilo še več drugih članov kraljevske vlade, med drugimi gradbeni minister ■'r. Krek in minister Ante Maštrovič. Nov šef centralnega Presbiroja Belgrad, 10. avg. AA. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov in na predlog predsednika vlade je bi (upokojen šef Centralnega presbiroja dr. Kosta L u k o v i č. Za vreilca dolžnosti šefa Centralnega presbiroja je bil postavljen Boško Bogdanovič, šef informativnega odseka Centralnega presbiroja. Uredba o zavodu za gorivo Belgrad, 10. avg. m. Minister za gozdove in rudnike je na podlagi § 4. uredbe o nacionalnem institutu za gorivo in rude v soglasnosti s finančnim ministrom predpisal pravilnik o skladu nacionalnega instituta za gorivo in rude. § 1. tega pravilnika določa, da se vzdrževanje in pospeševanje nacional. instituta za gorivo in rude ustanovi na podlagi § 4. uredbe o nacionalnem kistitutu za gorivo in rude »sklad nacionalnega instituta za gorivo in rude«. Omenjeni sklad bo vodil minister za gozdove in rudnike. Dohodki tega sklada se bodo nalagali na tekoči račun pri Dr. hipotekami banki v Belgradu. Sprememba uredbe o zbornicah T0I Belgrad, 10. avgusta, m. Na podlagi § 113 finančnega zakona za leto 1939-40 je ministrski svet na predlog ministra za trgovino in industrijo predpisal uredbo o spremembi in dopolnitvi uredbe o trgovskih, industrijskih in obrtnih zbornicah z dne 3. avgusta 1932. Po tej uredbi se odstavek drugi § 16. uredbo o trgovskih in industrijskih zbornicah menja ter se sedaj glasi takole: Za zbornične svetnike se lahko volijo člani javnih in drugih trgovskih društev, kakor tudi osebe, ki so glavni komercialni ali tehnični poslovodje, ali kot člani upravnih odliorov delniških družb, rudarskih družb in gospodarskih zadrug, v kolikor te zadnja spadajo pod zakon o obrti, pooblaščeni podpisovali tvrdko, če imajo volivuo pravico in če izpolnijo pogoje prvega odstavka tega paragrafa, izvzemši jiogoj, da so najmanj tri leta pooblaščeni in da aktivno vodijo obrt na področju zbornice. Pod istimi pogoji se lahko volijo za zbornične svetnike tudi osebe, ki so kot glavni komercialni ali tehnični poslovodje, ali kot člani upravnih odborov ostalih pravnih oseb in vodijo kako obrt, ki spada pod zakon o obrtih in so pooblaščeni podpisovati tvrdko. Zbornice morajo svoja pravila prilagoditi določilom odst. 2. g 16. uredbe o trgovskih, industrijskih in obrtnih zbornicah, kakor je sedaj spremenjena in dopolnjena. Uredba ie z današnjim dnem stopila v veljavo. Belgrajska policija odkrila velike sleparije Belgrad, 10. avg. m. Nocojšnja belgrajska • Pravda« je pod senzacionalnim naslovom objavila daljše poročilo o velikih sleparijah, ki jim je prišla na sled belgrajska policija. V Belgradu je že delj časa priporočalo potom dnevnega časopisja neko društvo »Interkosma« svoje preparate. Društvo je priporočalo predvsem svoje preparate proti pleši in razna ženska kozmetična sredstva. Društvo je trdilo, da ima glavno zastopstvo v Jugoslaviji velikega kozmetičnega instituta v Parizu. S snretno reklamo si je društvo pridobilo okoli 10.000 naročnikov, ki so naročili razne preparate, ki so se izdelovali v Zagrebu in Belgradu, pošiljali pa kot preparati centrale v Parizu. Sleparijo je odkrilo več bogatejših študentov, ki so odpotovali v Pariz, kjer so na veliko presenečenje ugotovili, da tak institut v Parizu sploh ne obstoji. Policija je zaprla več oseb ter z vso odločnostjo nadaljuje preiskavo. Osebne novice Belgrad, 10. avg. m. Uftokojeni so naslednji učitelji(-ice) v Sloveniji: Nardin Angela v Ljubljani, Ccnčič Josip v Ptuju, Ivančič Olga v Mariboru, Trampuš Lucija v Ljubljani, Kramer Janko v Celju, Seme Anton v Ljubljani, Ambreižič Josip v Ljubljani, Hrovatin Ema v Ljubljani, Kokalj Štefanija v Ljubljani, Lipovec Josip v Ljubljani, Cen-čič Jurij v Kamniku, Kavčič Amalija v Sulincih, Grom Franc v Ljubljani, Musar Franc v Zidanem mostu, Rakoci Ivan v Gomilici, Grebene Ana v Ptuju, Kenda Angela v Kamniku, Mazi Uršula v Borovnici in Drašček Gabrijela v Zalogu. Belgrad, 10. avg. AA. Napredoval je za višjega veterinarskega pristava v VI. položajni skupini pri okrajnem načelstvu v Ljubljani dr. Franc Kovač. Drobne novice Newyork, 10. avg. AA. Štefani. Na ameriškem tovornem parniku »Pipestonuc, ki plove iz New-yorka v Havre s tovorom bakra, aluminija in drugega blaga, je nastal požar kakšnih tisoč milj Roparski umor v Medlogu bo kmalu pojasnjen Drobne novice 8. t. m. je obiskal dr. Mačka v Kupincu generalni tajnik JNS dr. Albert Kramer, ki se je pripeljal z avtomobilom iz Ljubljane. — Znani bivši minister Milan Grol, eden izmed prvakov Davido-vičeve stranke, je izjavil, da zadnji razgovori med Mačkom in Cvetkovičem niso v ničemer prizadeli dobrih odnošajev, ki so med Hrvatsko seljačko stranko in srbsko združeno opozicijo. — »Politika« javlja, da so posamezna ministrstva izdala uredbo za vse državne uradnike, da si mora do konca avgusta vsak nabaviti plinsko masko in predložiti jtotrdilo o tem svojemu neposrednemu šefu. Plinske maske se morajo nabaviti pri tvrdki Bata za reno 170 din. ki jo bodo plačevali uradniki najnižjih kategorij v dveh obrokih, ostali pa takoj. Belgrad, 10 avg. m. Davi je Iz Sarajeva doložen pil v večji družbi. Orožnika sta potrkala na okno, nakar ee je oglasila oskrbnica. Povedala sta, da sta soseda in bi rada cigarete. Grebenšek je bil zelo presenečen in osupnjen. ko sta orožnika stopila z naperjenima puškama in mu napovedala aretacijo. Orožnik Bezjak je stopil k njenni in mu vzel iz žepa pištolo »Steyer<, v kateri je bilo 10 nabojev. Poleg tega je pa imel še 10 rezervnih nabojev v žepu. Grebenšek se je spočetka zelo upiral aretaciji, končno ee je pa udal in pustil, da sta ga orožnika uklenjenega odpeljala v Celje. Po temeljitem zasliševanju na celjski orož-niški jxistaji, ki jo vodi poveljnik celjske orož-niške čete g. Major Vindacijevič, se je posrečilo izsiliti iz Grebenška, da je izdal svoje tovariše, katere je gospod major zasledoval s svojimi orožniki in jih aretiral v Zalozah pri Polzeli. So to trije bratje 2gank in sicer Ivan, Andrej in Avgust. Vsi so bili odpeljani v Celje. Grebenšek je za enkrat priznal vlome v Gotovljah, Št. Andražu pri Veleniu in v Dobriši vasi. kjer je ukradel Marini Razborškovi 8.800 din. V interesu preiskave zaenkrat še ne moremo priobčiti podrobnosti. Zatrjuje se pa. da ni izključno, da je Alojzij Grebenšek morilec Ocvirkove družine v Medlogu ter pričakujejo še nocoj njegovo priznanje. Cire-beušku je celjska policija vzela tudi prstne odtise. Drzna tatvina Maribor, 10. avgusta. Včeraj popoldne ob 4 je uslužbenka hišnega posestnika Lemca na Aleksandrovi cesti št. 66 slišala neko ropotanje v sobah. Nato je šel po- sestnik Lemc pogledat, kaj je vzrok in je opazil v sobi pred odprto omaro neznanega moškega, ki je tlačil v žepe zlatnino iz predalov omare. Lemc je na ves glas zakričal, nakar se je tujec ustrašil ter pobegnil skozi sosedna odprta vrata na hodnik in od tam na dvorišče. Tat je odnesel zlate broše, verižice, uhane in prstane ter 90 din gotovine. Skupna škoda znaša okrog 5000 din. Na begu je na hodniku izgubil zlat prstan s težkim briljantom. ki je vreden 10.000 din. Za drznim vlomilcem policija poizveduje. od ameriške obale. Klicem na pomoč se Je odzvalo več ladij. Pričakujejo jih v kratkem na kraju nesreče, da rešijo 40 mož posadko. Kodanj, 10. avg. AA. (DNB.) Neko dansko vojno letalo je padlo pri Esbjergu na tla in so popolnoma razbilo. Pilot se je ubil. Milan, 10. avg A A. Štefani: Šlirjo turisti, en profesor in trije študenti, so se včeraj ubili v Alpah. šah v Zagrebu Zagreb, 10. avgusta, n. Šahovski turnir v Zagrebu sc je končal v 4. kolu takole: skupina A: Gligorič, Rajkovič 3 in pol, inž. Feuer Šiška 3 točke, Jerman, Pavlič, Gottlicb 2 in pol točki, Dra-šič, Majstorovič, Pavlovič 2 točki, Alias, Medan, Muha 1 in pol točki, inž. Ivkov, Mlinar pol točke, Licul 0 točk. Skupina B: Gabrovšek, inž. Weiss 3 in pol točke, Subarič 3, Berner, Carev, Rabar, Sorli 2 in pol, Lončarič, Savič 2, Cindrič, Filipčic in Slo-kan 1 in pol, Mušdcka, Stakič 1 tačka, Kurjački 0 točk." V nocojšnjem petem kolu bo prišlo do srečanja Gligorič-Alias, Jerman-Gottlieb, inž. Ivkov-inž. Feuer, Gabrovšek-inž. Wciss, Carev-Subarič in Šorli-Savič. Nenadna smrt Moravče, 10. avgusta. V sredo zvečer se je vračala z dela iz Sotesk« Cerar Terezija, po domače Nežna. Ves dan je mlatila, zvečer je pa tožila, kako hudo jo boli glava. 2e prejšnjo soboto je izjavila, da se slabo počuti in da jo bo enkrat zadela kap. V sredo zvečer je ni bilo domov in so jo zjutraj našli mrtvo v jarku v Logu, kjer je utonila. Bila je značajna in globoko verna slovenska mati, ki zapušča dva odrasla otroka. Pogreb bo v soboto, 12. avgusta na župno pokopališče v Moravčah. Z družino sočustvuje vsa moravška župnija. Domačim izrekamo iskreno sožalje, rajni materi pa daj Bog večni pokoj 1 Napetosti z Japonsko (Nadaljevanje s 1. strani) prej skleniti vojaško zvezo z Italijo in Nemčijo. Pri nemirih, do katerih je prišlo včeraj ob priliki protiangleških demonstracij, je bil ranjen nek Kitajec. Angleške pomorske oblasti in angleški konzul so protestirali pri japonskih oblasteh, ki pa so od svoje strani spet zahtevale opravičilo in priznanje, da so krivi teh neredov angleški mornarji. Angleške pomorske oblasti so od japonskih zahtevale, naj umaknejo te svoje zahteve. Japonski konzulat tega ni hotel storiti; japonski konzul pa je zahteval sestanek z angleškim tovarišem. Nemški vojaški strokovnjaki ne zaupajo v japonski položaj na Kitajskem London, 10. avg. b. Berlinski dopisnik »Daily Telegrapha« se v daljšem članku peča z razgovori, ki sta jih imela japonski poslanik Ošima v Berlinu in Širatori v Rimu, v vila d'Kste. Odkar se je Ošima vrnil, je stalno v zvezi z nemškim zunanjim ministrstvom, ki je poučeno o vsaki stopnji prizadevanj obeh veleposlaništev, da se okrepijo odnosi Japonske do osišča in da Japonska pristopi k italijansko-nemški vojni zvezi. Vsi dosedaniji tozadevni napori pa so ostali brezuspešni. Dopisnik pravi, da sta veleposlanika pred nekaj meseci ultimativno izrazila željo japonskemu zunanjemu ministru, naj Japonska pristopi k tej vojni zvezi. Dopisnik dvomi, da bi mogla imeti Berlin in Rim kakšne posebne koristi ali prednosti od trojne vojne zveze, zlasti ne v začetku. Nemški vojaški strokovnjaki ne presojajo posebno ugodno izhod kitajsko-japonske vojne za Japonce. Možnost, da bi mogla Japonska v primeru vojne razbremeniti osiščne države, je pa še manjša. Zaradi tega se nemška vlada v zadnjem času zelo trudi, da se ne bi skalili odnosi Nemčije do Moskve. Skupne grške in turške vojaške vaje v Trakiji Ankara, 10. avg. AA. Havas. Turški časopisi pišejo, da bosta imeli romunska in grška vojska istočasno svoje vaje kot turška vojska. Kakor je znano, bodo turški vojaški manevri od 15. do 21. avgusta v Trakiji. t Globoko potrta naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je dne 10. avgusta ob pol 6 popoldne po daljši bolezni, večkrat previden s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspal moj preskrbni in preblagi oče, gospod Ivan Smolič višji uradnik dri. iel. v pokoju v visoki starosti 92 let. Nepozabnega pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji poti v soboto, dne 12. avgusta ob 4 popoldne, iz hiše žalosti Komenskega ulica štev. 14 na pokopališče k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi gv. Petra v četrtek, dne 17. avgusta ob 7 zjutraj. Predragega pokojnika priporočam v molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 10. avgusta 1939. Globoko žalujoča hčerka Mici in ostalo sorodstvo. Severne države - nevtralne Odločne izjave švedskega in finskega zunanjega ministra o zadržanju vseh skandinavskih držav Oslo, 10. avg. »Dagbladet« komentira danes razgovor med finskim zunanjim ministrom in zastopnikom časopisa »Allgemeine Zeitung« in piše: Zunanji ministri severnih držav se bodo razgovarjali konec meseca avgusta v Oslu o skupnih interesih. Vse, kar sc je zgodilo od zadnjega sestanka, kaže, da je čedalje težje ohraniti stvarno enotnost v zunanji politiki severnih držav. Stvarni položaj je pri severnih državah tako različen, da bi bila v primeru vojne ena- ka politika vseh severnih držav popolnoma nemogoča. Danska in Finska sta najbližje ognjišču, na katerem bi izbruhnila morebitna svetovna vojna, obe pa sta usmerjeni strogo nevtralno. Za Švedsko in Norveško bi zemljepisni položaj in čisto praktične razmere imele odločilno vlogo. Spričo takšnih okolnosti ni mogoče niti misliti na kako skupno zunanjo politiko severnih držav. (NDB) Helsinki, 10. avgusta, švedski vojni minister Skeld, ki je prisostvoval vajam v Karelski morski^ ožini, je izjavil časnikarjem: »Švedska upa, da se ho izognila vojni, pripravlja pa se za printer blokade. — Glede vprašanja Aalandskih otokov vlada popolno soglasje pri vladi v Stock-holmu.< — Vprašanje obrambe nordijskih držav smatra minister za nepereče. Velikih fi tiskih vojaških vaj se je udeležila kopna vojska, zaščitni oddelki in mornarica. (DNB) V Kremlju - v ponedeljek opoldne Francoski, angleški in sovjetski generali bodo sedli za zeleno mizo.. Riga, v avgustu 1939. V četrtek dne 10. avgusta so prišli v Ljenin-grad angleški in franc. generali in admirali. Njihov sprejem je pripravljen tako, da bo poteklo vse v popolnem molku. Tuji vojskovodje bcndo hodili po mestu do svojega hotela v civilnih oblekah. Po ljeningrajskih ulicah se za mračnimi tujimi uniformami nikdo ne bo oziral, češ 6edaj pa gredo mimo nas tisti, »ki nosijo usodo miru in vojne v svojih nebogljenih rokah.« V soboto zvečer se bodo ti služabniki ognja in meča odpeljali iz Ljeningrada naprej v Moskvo, kjer jih bo baje na postaji čakal sam maršal Vo-rošilov med ostalima maršaloma sovjetske vojske: med brkatim maršalom Budjenijem in maršalom Sapošnikovim V ponedeljek pa bo prva seja v Kremlju v glavni dvorani vojnega komisarijata. Evo, to so gospodje, ki bodo vrgli moč svojega orožja na zeleno mizo v rdečem Kremlju. Predsedoval bo kot domačin seveda maTšal Vorošilov, ki pa ni vojak po poklicu. Imel bo zato veliko besedo pri glavnih političnih sklepih, v strokovne razgovore pa 6e ne bo mogel mnogo spuščati, ker teoretično ni izobražen in tudi ne zna tujih jezikov. Maršal Vorošilov Vorošilov se je rodil v letu 1881 v Lu-gansku in je bil do leta 1917 navaden kovinar. Udeleževal se je vseh socialnih uporov in revolu- Zgodovinsko pismo Georges Pernot, ki je predsednik Franco-sk zveze družin s številnimi otroki, je po sprejemu »družinskega zakonika«, ki si prizadeva zaščititi družino in napoveduje vojno beli kugi, je napisal predsedniku vlade naslednje pismo: »Prepričan sem, da tolmačim mnenje 300 tisočev družin, ki so organizirani v katoliški zvezi francoskih družin s številnimi otroki, ako se Vam ob priliki objave »družinskega zakonika« globoko zahvalim. Sicer je to res, kot ste že sami podčrtali v svojem lepem poročilu, s katerim ste priporočili parlamentu sprejem tega zakonskega načrta, da novi zakoni še daleč niso dosegli popolnosti in izčrpali vsega, kar je potrebno. V teh zakonih manjkajo še nekatere reforme, ki jih vsi zagovorniki zaščite družinskega življenja že zdavnaj goreče podčrtavamo. Toda že v obliki, kot jo ima danes, je »družinski zakonik« na področju gmotne podpore družinam s številnimi otroki kakor tudi na moralnem področju napravil velik korak naprej, korak, h kateremu Vam moramo čestitati vsi, ki nas skrbi bodočnost ljube Francije. Kolikokrat smo morali dajati poguma družinskim očetom, ki so pri vsem svojem požrtvovalnem garanju imeli občutek, da njihovih teženj nikdo ne razume in da njihovih žrtev država noče podpreti. Častno mesto, ki ga je zavzela v najnovejših zakonih družina, predvsem pa tista družina, ki ima številne otroke, bo tem očetom spet vrnila pogum in zaupanje v državno oblast, a tudi zaupanje v bodočnost. Prav tako bo tudi naša kmetska mladina v novi zakonodaji našla mnogo tolažbe in poguma, kajti nova zakonodaja jim je zavarovala pravico, ki je do sedaj niso uživali. Zato sprejmite zase in za vse člane vlade iskrene čestitke in zahvalo vseh krščanskih družin, ki so organizirane v Zvezi, ki ji predsedujem. K tej zahvali pa si dovoljujem dodati nekatere predloge. Mnogokrat namreč sem že napravil izkušnjo, da naših socialnih zakonov ne poznajo predvsem oni, za katere je namenjena in ki imajo pravico, da bi uživali koristi od nje. Ali se ne bi izplačalo, če bi vlada vprav te najnovejše zakone, s katerimi je zaščitena družina, z mogočno propagando razširila med narod. V ta namen je treba uporabiti vsa propagandna sredstva: tisk, radio, predavanja, letake. Francoski narod mora do zadnjih podrobnosti vedeti, koliko je državi pri srcu zdrava družina. Ako bi potrebovali pri tem delu podporo ali oporo naše organizacije, sem, to se samo po sebi razume, popolnoma na razpolago.« To pismo naj služi kot dokaz za to, da je najnovejša francoska družinska zakonodaja zadela v živo in da je ž njo vlada zares zbrala okrog sebe — potem ko se je znebila glodav-cev in razjedavcev ljudskega zdravja v obliki ljudske fronte — vse, kar je v državi in v ljudstvu zdravega in kar hoče, da bi Francija trajala. cij v bivši carski Rusiji in leta 1908 se je rešil Sibirije tako, da je pobegnil za mejo. Ko je leta 1917 izbruhnila revolucija, 6e je vrgel v organizacijo rdeče vojske in je dobro izšolal 6voje čete v bojih na zapadu in na jugu. To svoje delo je opravil tako dobro, da je postal nevaren tekmec Troc-kemu in to tekmo je leta 1925 Stalin odločil na ta način, da je vojni komisarijat za Trockim prevzel Vorošilov On je sedaj eden redkih komisarjev, ki poleg Stalina vladajo že od leta 1925. Za desetletnico ga je Stalin leta 1925 imenoval za maršala. Ob njem bosta maršala Budjeni in Sapo š n i k o v. Budjeni je mogoče najbolj popularen vojak v sedanji Rusiji. V stari Rusiji je postal podnarednik pri konjenici, obdržal svoje kozaške brke in leta 1925 tudi ustanovil rdečo konjenico. To je izvedel tako uspešno, da ga je Stalin kot starega revolucionarja imenoval za maršala. Edini ruski vojaški strokovnjak za zeleno mizo bo bivši generalštabni carski častnik Sapošnikov. To je vojaški znanstvenik čistega kova in je postal član komunistične stranke šele leta 1930. Komunisti so ga sprejeli v svoje vrste z odprtimi rokami, ker sami niso imeli nič zanesljivo izšolanih častnikov. Sapošnikov je izreden tip častnika, ki govori odlično francoski in angleški. V politiko se ne vmešava, je redkobeseden, skoraj oduren v občevanju. Bil je med sodniki, ki so obsodili Tuha-čevskega in tovariše. Je dolg in 6uh in ljubi plemenito obnašanje. Angleži Na angleški strani bodo ob zeleni mizi stali trije gospodje: admiral sir Reginald-Plunket-Ernie-Erie-Drax, letalski maršal Burnett in brigadni ge-aeral Heywood. Admiral s tolikimi vezaji in tolikimi imeni se v Angliji kratko označuje z imenom »admiral z vezaji«. Admiral je bil učitelj morna-rištva pri sedanjem kralju Juriju VI in si je od njega izprosil pravico, da sme svoje rodbinsko ime razširiti na vse mogoče prednike, dovolili pa so mu to le pod pogojem, da mora biti med vsemi njegovimi imeni stalna vrsta vidnih vezaijev. Odtod ime »admiral z vezaji«. Je Irec po rodu in kot vojak v pravem pomenu »stara hiša«. Na ruski strani se bo moral pogovorjati sicer z mornariškim ministrom Kusnecovom, ki pa nima po.ima o plovbi po morju; pač pa bo Rusu pomagal bivši mornariški kaplar Asakov, ki pa ne zna angleško. Na morskem polju torej ne bo mogoče doseči kaj obsežnega. Pač pa bodo važni razgovori, ki jih bo imel angleški letalski maršal Burnett, ki je znan svetovni potnik. Pozna vse prestolice sveta, samo v Moiskvi še ni bil Njegovo delo bo najpomembnejše, ker se bo moral z Rusi dogovoriti o sodelovanju ruskega letalstva v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Najbolj eleganten med Angleži pa je general Heywood, ki govori zelo dobro francosko, nemško, nizozemsko in italijansko. V Parizu je bil skoraj 10 let angleški vojaški odposlanec. Obetajo, da bo on Ruse s psihološke strani najboljše pogruntal. Francozi Najstarejši med vsemi pa bo vodja francoskega zastopstva general Doumenc. Ta pa je samo vojak, iz vojaške rodbine, kjer so bili poglavarji družine vojaki za več rodov nazaj. Med vsemi temi tujci je on edini, ki govori tudi rusko. Tokrat bodo sedele te glave za zeleno mizo, da prouče na svojih generalštabnih kartah, kako bi se lahko razvijale prave bitke Bog daj. da ne bi bilo potrebno, da bi 6e sestali še enkrat, tedaj pa zato, da bi vodili prave bitke. Pariz, 10. avgusta. AA. (Havas). V Leningradu sta prispeli danes ponoči francosko in angleško vojaško zastopstvo. V pristanišču 6o jih sprejeli in pozdravili general francoski vojaški ataše Palače, letalski ataše Liguer ln angleški vojaški ataše. Danes dopoldne ob 9 so obiskali ladjo, s katero 6e je pripeljalo francosko in angleško vojaško zastopstvo brigadni general Cibisov, načelnik generalnega štaba leningrajske vojaške oblasti, kapetan fre-gade Kamislini, pomočnik načelnika štaba baltiške vojne mornarice major Denisov, poveljnik mesta Leningrada in druge ugledne osebnosti. Sovjetska vlada jc dala angleškemu in francoskemu vojaškemu zastopstvu na razpolago pro- store v hotelu »Asloria«. Danes nekoliko po pol dnevi bodo francoski in angleški zastopniki nada ljevali svojo pot proti Moskvi. Poljska pošlje v Moskvo ffposvetovalno komisijo'1 Pariz. 10. avg. b. Vsi današnji francoski listi z zadovoljstvom objavljajo |K>ročila, da t>o Poljska od|>oslala v Moskvo takoimenovano posvetovalno vojaško misijo. Velika Britanija je predlagala pred 10 dnevi v Moskvi in Varšavi, da mora Poljska, ki bo za časa voine dobivala vojni material in orožje, biti navzoča pri tako važnih razgovorih V Moskvi liodo izdelali vojni načrt do vseli podrobnosti. Vsi znaki kažejo, da se bo Moskva bolj vezala v evro[*«kih zadevah in nekateri zahtevajo od Moskve, da so opredeli tudi glede gdanskega problema. S tetji je bila izvršena manifestacija, da lw> Moskva tudi v- bodočo sodelovala v vseh evro|>skih problemih. Pomen angleških letalskih va) London, 10. avg.. AA. Reuter. Letalsko ministrsko poroča; Včerajšnji dan manevrov — napad na London — je bil zelo nevaren za vse bombnike zaradi balonske pregrade Več ko 200 balonov io spustili v zrak kakšnih 700 metrov visoko, tako da to se komaj videli. Pozno popoldne se je vreme poslabšalo, tako da so balone potegnili nazaj na zemljo, dokler se vreme ne popravi. To so storili zato, da »e odstrani nevarnost za civilna letala, ki opravljajo promet med veliko Britanijo in evrop«ko celino. Toda v vojnem času bi balonska pregrada pomenila veliko nevarnost za napadalce v slabem vremenu. Zaradi megle so napadalci lahko uspešno uresničili svoje načrte. Tako se Westlandu ni posrečilo v celoti izjaloviti letalski napad. Hitler v Solnogradu Salzhurg, 10. avgusta. AA. DNB: Hitler je včeraj prvič prisostvoval solnograškemu festivalu. Italijanski in nemški pevci so doživeli topel sprejem; vsi prisotni so pa priredili fiihrerju pri prihodu in odhodu dolge ovacije. Porjaveti morete sedaj na 2 načina: 1. Lahko se polagoma navadite na sonce, kar je najpametneje. V tem primeru uporabljajte kremo NIVEA! 2. Lahko pa ostanete tudi dolgo na soncu in hitro porjavite. Tedaj potrebujete ULTRA-OLJE-NIVEA s pojačano zaščito pred pekočimi svetlobnimi žarki. II »Zlato rudo kopljemo... Pismo slov. dijaka iz romunskega zlatega rudnika Gurabarza, 3. avgusta 1939. Zlato! Kot lepa melodija prevzame človeka in ga spravi iz ravnovesja, prav tako se mu zgodi, ko sliši besedo: zlato. Ni to prazna beseda; je polna vsebine, kateri pripisujejo različni ljudje različen pomen. Stresel in zadrgetal bo skopuh, ves obraz se mu bo spremenil in oči se mu bodo zabliskale, če mu boš omenil o zlatu. To je njegovo življenje, v tein je zanj višek sreče. Vzdih-nil bo siromak in se bo razžalostil. Vsakdo ima svoja čuvstva in želje. Kje pa se dobi zlato in kako se godi rudarju, ki ga koplje? Zlata ležišča v Romuniji Pri oblikovanju zemlje je precejšen del zlatega bogastva dobila tudi Romunija. V Sedmo-graškem v trikotniku: Ahrud — Brad — Zla t-n a ležijo gmote andezitov, ki so prepreženi z zlatonosnimi žilami. Najbogatejši predel pa se nahaja uro hoda od Brada, katerega izkorišča romunka družba »M i c a«. Je to hrilmvit kraj z malimi rečnimi dolinami, tako da se Slovenec lahko privadi kraju. Seveda Gorenjcu ne Ik> všeč, ko ne bo videl svojega mogočnega Triglava, prijaznega Storžca in brhke Ojstrice, ki bi ga vabili k sebi. Toda tu je bolj mikavna črna tema zemlje s svojim zlatom kot pa »modrina vedrega neba«. Rimljani so bili tu prvi iskalci zlata. Zelo zanimiv je način, kako so odločevali dele gmot. Andezit je precej trd kamen in je treba precej truda, preden se odbije del skale. Oni so si pomagali z ognjem in vodo. Najprej so del skale močno segreli in ga nalo polili z vodo, nakar se je odločil od celote. To je bilo silno počasno delo in najbrže malo zabavno. Z načrtnim raziskovanjem so pričeli v 19. stoletju. Začeli so vrtati rov, ki naj bi sekal zlatonosne žile. Pri 800 m so naleteli na prve žile, ki pa so bile debele le par centimetrov in ki gospodarsko niso bile uporabne, ker bi bili stroški pridobivan ia preveliki. Nadaljevali so z vrtanjem in pri 2000 m so zadeli na dovolj bogate žile, kjer so nekatere dosegle debeline enega metra. Tu se je razvil prvi revir. Danes imamo tri revirje. Prvega kot sem omenil, drugi je v razdalji 4 km pod zemljo in tretji G km. V te tri revirje odpeljejo vsako jutro električne lokojiiotive rudarje, nadzornike in in- ženirje, zlato! Pojdimo z njimi in opazujmo delo in Delo pod najhujšim nadzorstvom Vsak nadzornik odpelje svojo skupino na delo. Pregleda vsa vrata, če so Se prav tako zapečatena, kot jih je včeraj po končanem delu zapečatil; nato jih odpre ob navzočnosti delavcev. Na kraju odkopavanja zopet skrbno pregleda. fr. je vsa barva še "'(ako, kot jo jc včeraj naškropil po kamenju. V glavnem imamo tu dve vrsti zlata. Prvo je združeno z železnim kršcem in sorodnimi kovinami in se ga more izločiti le kemičnim polom; takega bi hotela družba največ. Druga vrsta pa je samorodno zlato, za katerega so rudarji bolj navdušeni, ker kakšen gram se ga pa le da »suniti«. Tukaj zlato vzgoji mnogo prebrisanih tatov. Malo je rudarjev, ki ne hi poskušali najti načina, kako bi hdo najvarnejše odnesel »drobtinico od bogatinove mize«. Pred več leti je skupina rudarjev prišla na imenitno misel. Izvrtali so rov od zgornje strani iz zavarovanega kraja. Sest mesecev so kopali in se znojili, toda niso obupali — podžigalo jih je zlato. Veliko je bilo presenečenje nadzornika, ko je opazil, da v noči nekdo nadaljuje z njegovim delom, in to se je ponavljalo vsak dan. dokler niso pri nadaljevanju z odkopom odkrili tajnega dohoda v revir. Nadzornik odkopava zlato, delavec pa kamenje in materijal, kjer je zlato nevidno. Čini se pokaže kako zrnce zlata, takoj delavci odstopijo in nadzornik začne ob navzočnosti višjeea nadzornika ali inženirja skrbno in počasi odtrgavati kamenje, kjer se nahaja zlato. Ves ta materiial devlje v vrečo in ko ie polna, jo trikrat zapečati: dva pečata višjega nadzornika in en pečat njegov. » Ni vse zlato, kar se sveti« Novi možje v Španiji Suner - Munos Grande - Del Castillo Burgos. 10. avg. General Franco je imenoval za predsednika političnega odliora falange notranjega ministra Sunerja. Za šefa miličnikov v falangi in glavnega tajnika falange je imenoval generala Munos Grandeja, za podtajnika stranke pa Pedra del Castilla, enega izmed najmlajših zastopnikov falange. (DNB.) Burgos, 10. avg. Serano Suner, šef zdaj reorganizirane falange, ki so iz nje izšli člani sedanje vlade, velja danes za drugo najvažnejšo osebnost na Španskem, t. j. takoj za generalom Francom. Novi šef milice v falangi, minister general Munos Grande je star 40 let. O njem je znano, da je zvest pristaš generala Franca. Ko je leta 1930. počila revolucija, je bi! v Madridu. Republikanci so ga vrgli v ječo in ga obsodili na smrt, toda pozneje se mu je posrečilo, da so ga zamenjali za vjete republikance. Podtajnik stranke lalangistov minister Castillo je star 27 let in je doktor prava. Znamenit je po tem, da je skušal s svojimi prijatelji rešiti iz Alicanta An-tonia Josčja Pritna de Rivera (Havas * Madrid, 10. avg. AA. (DNB.) Po vsej Španiji so postavili mnogoštevilna taborišča za mladino španskih lalangistov. Nacionalno taborišče pri Gorlinu v pokrajini ob Biskajskem zalivu sestoji iz 175 šotorov, pod katerimi biva 1.100 otrok. V Galiciji Imajo taborišče z 250 falangistov. V letnem taborišču pri kraju Ciudad Rodrigo se mudi 200 gojencev pomorske šole, ki so vsi otroci španskih delavcev. Barcelona, 10. avgusta. AA. (DNB.) Tukajšnja policija je prejela 2 anarhistična voditelja, od katerih je prvi priznal 00 umorov, drugi pa 18. Semkaj je prispelo 600 otrok z lad;o »Domine«. ki so bili za časa španske državiiar.ske vojne v inozemstvu na varnem. Socialni odbor falange jo izročil otroke njihovim staršem Sodišče za politične prestopke je poslalo poziv bivšemu ministru Valladaresu. ki se mudi v inozemstvu, naj se javi sodišču. V primeru, Če bi se ta minister, ki je veljal za eno najpomembnejših osebnosti v republikanski Španiji, ne javil v petih dneh. bo izrečena smrtna obsodba Toda zlato se ne nahaja v toliki meri, da bi se kar kopalo kot krompir. Tu je treba dobrega očesa, da ne bi zavrgel kakega zrnca. Če hodite po rudniku, se vam povsod svetlika in človek bi mislil: »To je zlata!« Toda hitro se morate domisliti: »Ni vse zlato, kar se sveti!« ter pogledate bolje in nikjer nič duha o zlatu. Pa vam odvali delavec skalo in zapazite lepo helkasto plast kremena in na njem so posuti drobci zlata in najdete mogoče poleg še lističe zlata, ki tvorijo nekako rožo, ki se vain ob jamski svetiljki tako vabljivo svetlika. V andezitnih kamenih vidite zlato, ki vas spominja na zlate kodrčke angelcev. Drugod boste pa zopet naleteli na zlato, ki bo zelo podobno železni rji, in neizkušen človek bi ga vrgel kot ničvreden kamen delavcu, da ca vrže vstran, toda ta bi ga že pravilno opredelil. Ob koncu delavnega časa sprejme višji nadzornik vreče, jih skrbno pregleda, stehta ter zdevlje v voziček, katerega zopet zapečati. Nato odpelje lokomotiva skrinjo, v kateri je približno 15 kg zlata in dolgo vrsto vozičkov z inženirji, nadzorniki in delavci iz jame. Z različnimi občutki se vozijo soncu nasproti. Večina je utrujena in ob prijetnem odmevajočem drdranju vozičkov podremava, nekateri pa se presedajo, ker jih tarejo skrbi, če liodo srečno prinesli tis/i košček kamenja z zlatom iz jame. Ob prihodu iz jame nadzorniki vse delavce namreč natančno preiščejo in če najdejo pri komu le sled o zlatu, izgubi delo in orožnik ca žene skozi vso delavsko in uradniško kolonijo v zapor. Aljančič Peter. Oton Habsburški v London London. 10. avgusta, h. »Daily Herald« poroča, da hi moral te dni priti v London Oton Habsburški. Njegovi angleški prijatelji so pripravili teren pri uradnih britanskih predstavnikih, ki niso bili proti njegovemu prihodu. Isti list trdi, da je načrt Otona Habsburškega vzpostavitev monarhije na Madžarskeir ŠPORT (Glej poročila tudi na 8. strani.) Punčec o boju z Avstralijo Pred odhodom v Ameriko se je naš in evropski teniški prvak Punčec mudil v Karlovcu, kjer je dopisniku belgrajskcga lista »Vreme< dal nekaj /aninuvih izjav. Dopisnik ga je vprašal najprej, kaj bi mu lahko rekel o izidu našega hoja z Nemčijo in o svojem uspehu v boju s Menk-lom. Punčec mu je na to vprašanje odgovoril: »Ce hočem biti iskren, moram priznali, da sem tak izid tudi pričakoval. Kes je, da sem le red-kdokdaj pesimist, vendar se v svojih prognozah ne motiin. Ce dobro poznam vrednost nasprotnika, in če vem, v kakšni formi so naši igralci, je lahko dati prognozo... Pričakoval sem 3:2 za nas, toda to sem dejal le nekaterim svojim tovarišem, ki niso mogli spati od strahu, da končno ne bi izgubili morda še tretjič tekmo z istim nasprotnikom, z Nemčijo. Za boj z Nemčijo smo se posebe pripravili. Vsi igralci so bili pod nadzorstvom odgovornih faktorjev, in ne moremo reči, da ne bi bili vsi izpolnili svoje dolžnosti, da bi srečanje z Nemčijo za nas končalo čim boljše. Vsi igralci so bili disciplinirani ter so pravilno pojmovali svojo dolžnost. Na vprašanje, če se je kaj posebe osebno pripravljal za svoj boj s Henklom, je Punčec odgovoril: »Redko kdaj sem se tako vestno pripravljal za svoj boj, kakor sem se pripravljal za igro proti nemšpemu prvaku. In kakor vidite, uspeh ni izostal. Resnično, bil sem prepričan, da bom zmagal, nisem pa o tem rad govoril. Prav mi ie prišel odmor od igre v Wimbledonu pa do finala v Davisovem pokalu in za bitko sem se pripravil izredno. Vsi govore o mojem velikem uspehu, zato ker sem premagal Henkla tako prepričevalno, moram pa vam reči, da me zmaga ni prav nič presenetila. Ce sem ga že lahko premagal v Berlinu, torej na nemškem terenu (to pa je več kot nevtralni teren), potem ne more biti z nobene strani ugovora k moji zmagi v Zagrebu. Vedel sem, da moram biti za to srečanje v najboljši kondiciji, da se moram privaditi na vročino, pa sem zato pri svojih pripravah s tem tudi računal. Pred srečanjem z Nemčijo sem vsak dan treniral povrhu še v najdebelejšem pulloverju, in to vedno po kosilu, ko sonce pripeka najmočnejše. Težko sem to prenesel, toda zato je bilo toliko lažje igrati v sami srajci na matehu s Menklom. Pa tudi sicer sem pred tem bojem živel solidno, nisem zvečer hodil nikamor, hodil zgodaj spat, pa tudi vstajal precej zgodaj. Jutranjega kondicij-skega treninga nisem nikdar zamudil, pri kosilu nisem jedel mesa, da me ne bi žejalo in da mi ne bi bilo treba med matehem piti preveč vode. Vidim, da mi je to koristilo.« V nadaljnjem je naš prvak podčrtal, da se nikdar ne razburja in ne izgublja živcev toliko, da bi ga to utegnilo preveč stati. Hladnokrvnost, zaupanje, vera v samega sebe, vse to je v športu zelo važno. O sodnikih je Punčec dejal, da so škodovali obema stranema, vendar prej več nam kakor Nemcem, posebno v igri v dvoje. Na vprašanje, kaj se mu zdi, zakaj pri Nemcih v posamičnih partijah ni nastopil Menzcl, je Punčec odgovoril: »Težko bi človek vedel za pravi razlog. Tolmači se, da zaradi nemške volje, naj bi vsaj po-semične igre igrali pravi, čisti Nemci (Menzel je sudetski Neinec). Drugi spet pravijo, da si je dejansko pretegnil mišice na roki; tretji pa, da se je bal občinstva, s katerim se nič kaj posebno ne razume... Vsekakor pa ve Menzel sam najboljše, zakaj ni nastopil, toda o tem ni hotel ničesar povedati ...« — V nadaljnjem je Punčec izjavil, da Menzel dobro igra le v prvem setu, potem pa ne vzdrži več; ima dobro rutino, pa slabo fizično konstrukcijo. Zato so Nemci rajši postavili Go-plerta. Tudi če bi bili Nemci postavili Menzla, bi se rezultat končnega uspeha Jugoslavije nc mogel bistveno spremeniti. O boju z Avstralijo v medzonskem finalu je Punčec dejal: »V Ameriko gremo Kukuljevič, Pa-lada, Mitič in jaz. Vodja bo dr. Cop, z njim pa gre tudi njegova gospa. Največja blamaža za naš šport bi bila, če bi tekmo Avstraliji prepustili brez boja. Ne vemo še, kdo bo naš drugi igralec v posamičnih partijah. Prav gotovo so za nas travnata igrišča handicap. Avstralci igrajo samo na travi, mi pa vse leto na trdih tleh. Dandanes so Avstralci prav gotovo najboljši na svetu, in če bodo premagali nas, bodo prav gotovo tudi Amcrikance. To se pravi, da bodo dobili pokal. Glede nadalnjih načrtov je Punčec izjavil, da bosta šla po končanem tekmovanju za Davisov pokal z Mitičem v Kalifornijo, prav tako pa sta tja povabljena tudi Palada in Kukuljevič. Nato bosta — no končanih številnih turnirjih — z Mitičem odšla na Havajske otoke, v llongkong, Sin-gaporc ter v Indijo, kjer bosta gosta indijskih vladarjev. Tam bosta vso zimo. Iz Indije bosta z Mitičem odšla v Avstralijo. Tam bo Punčeca izredno veselilo, ker bo v znanju lahko innogo napredoval, saj bo igral z najboljšimi igralci svetn. Iz Avstralije pa se bosta vrnila domov šele spomladi. Še glede primera s trenerjem Vissaultom je govoril Punčec. Dejal je, da ni točno, kar je bilo v časopisju o tej stvari napisanega. Rok mu jc iztekel 31. julija, in če bi bil želel, bi bil lahko še ostal. Nihče pa mu ni obljubil, da bo šel v Ameriko, zato ga tudi nihče ni mogel razžaliti. Edino žal mu je, — Punčecu — ker Vissaulta nihče ob odhodu ni pospremil na kolodvor, čeprav meni, da je tega kriv Vissault sam. Verjetno, da o dnevu svojega odhoda nikogar ni obvestil. Včeraj, 10. avgusta, so se na kolodvoru v Zagrebu naši reprezentantje poslovili od svojih številnih prijateljev. V Ljubljani so se v krajšem razgovoru pomudili z našimi športniki, ki so jih bili prihiteli pozdravit. Potem pa so se odpeljali naprej, v Nemčijo, do Hamburga, kjer sc bodo vkrcali na ladjo 'Evropa*. Želimo jim, da bi čim dostojnejše in boljše zastopali v boju z Avstralijo n;išo mlado državo. Želimo jim tudi, da bi jim bila v tem boju sreča naklonjena! Vesti Športnih zvez. klubov In drušfev One, ki bi radi igrali trni* in s« leto« Iz katere-gatoli vzroka niso utegnili vpisati, opozarja KK Ilirija. da izrabijo ugodno priliko (pr se naknadno vpijejo. V ta namen je uprava znižala vpisnino nn P" lovioo. Za majlipn znesek mor« torej vsakdo igrati tenis na prostorih j>od Cekinovitn gradom tja do sredo oktobra! Vse ostalo informacije sc dobe pri oskrb. niku na snmefn IgriSču. ljubljanska atlrtuka podtvrza. sluShenn: Tlnnc« smo prejeti brzojavno obvestilo iz Zagreba. da bo troboj Ljubljana - Belgrad - Zagrfb vci.dnr izveden iti sicer od IS do 'je. avgusta. <)|w»zar jatno vse atlete, ki spadajo v reprezftntaneo, da tozadevna obvestila zasledujejo » dnevnom časopisju in da nam takoj javijo. bo naša Intervencij« potrebnn zaradi dopusta Itd. Odhod bo v treh skupinah v četrtek, dne 17., v petek, dne IS. in v soboto, dne 1!). t. m oh 1H.US Vsem gg. odbornikom n« znanje, da je petek, dne 11. t. tn. ob Id.*! v podzveznem tajništvu v Tavčarjevi 1-IV. izredno nujna «ej» zaradi priprav trobnja. Te seje naj se vsi gg. odborniki sanesljtvo udeležijo. — Predsednik. CjjOApCrtLaKStVJD Razvoj zaposlenosti v Sloveniji po svetovni vojni »Spominski zbornik Slovenije« je prinesel med članki, ki dajejo sliko o našem gospodarskem in socialnem življenju študijo inž. Iva Laha o razvoju zaposlenosti v Sloveniji po svetovni vojni. Iz te zanimive študije, ki nam nudi pregled našega delovnega trga skozi vsa povojna leta in kaže razvojne smeri našega gospodarskega življenja, posnemamo: Dobro statistiko zaposlenosti more dati le obli-gatno delavsko zavarovanje Zato je pri nas statistika Okrožnega urada v Ljubljani tista, na kateri je mogoče prikazati razvoi zaposlenosti v Sloveniji. Pri Okrožnem uradu so zavarovani vsi delavci v Sloveniji razen rudarjev, kmečkih delavcev, državnih, javnih in deloma privatn h nameščencev, Število zavarovanih delacev konec leta 1918 moramo ceniti na kakih 25.000, sedaj pa znaša okrog 100.000, torej se je v dvajsetih letih početvorilo. Delovni trg v Sloveni|i se ne razvija enakomerno, temveč valovito. Na začetku in koncu vsakega koledarskega leta zaposlenost pada, v sredini pa naraste. Poleg teh regularnih sezijskih valov, ki trajajo eno leto, imamo zelo regularne konjunkturne valove, ki trajajo sedem let. Od konca vojne pa do leta 1923 zapažamo, da se zaposlenost stalno dviga. V 1. 1923 pa je prišel preobrat, število zavarovanega delavstva, ki je skoraj že doseglo 80.000, je začelo padati in je do konca leta 1925 padlo na 70.000. Tedaj pa je zaposlenost zopet začela naraščati in je naraščala do leta 1930, ko je zaradi gospodarske krize število zaposlenega delavstva začelo padati "!n je padlo od nad 100.000 na 70.000 v začetku leta 1933. Položaj na delovnem trgu pa se je tedaj začel na novo izboljševati in lansko leto smo zopet dosegli in prekoračili število 100.000 zavarovanega delavstva. Podoben razvoj je bil sicer tudi pred svetovno vojno, vendar tedaj ni bil tako izrazit kot pa je v zadnjih letih. Leta 1926 je uvedel Okrožni urad v Ljubljan: de-taljno statistiko zaposlenosti po industr jskih skupinah. Iz te statistike je razvidno, da se zaposlenost po posameznih industrijskih skupinah zelo različno razvija. Razvoj zaposlenosti pri gradniah nad zemljo, pri industriji k,-menja in zemlje ter pri gradnji železnic, cest in vodnih zgradb gre precej vzporedno. Prva in druga industrija sta v času krize nazadovali za 50%, gradnje nad zemljo od 10.000 na 5000, industrija kamenja in zemlje od 6000 na 3000. Pri gradnjah železnic, cest in vodnih zgradb pa za poslenost ni toliko padla, ker so oblasti skrbele za izvrševanje javnih del v svrho olajšanja brezposelnosti. Hišna služinčad kaže skozi vsa leta stalno napredovanje, dasi je tudi ta podvržena rednim sezijskim valovom. Od okrog 6600 hišne služinčadi v 1. 1926 je število naraslo na 9400 konec leta 1938 Pri gostilnah, kavarnah in krčmah ter higieni je zanimivo posebno to, da secijski valovi zelo hitro naraščajo in ravno tako strmo padajo, kar je pač posledica tujskega prometa. Industrija predelavanja kože in oblačilna industrija sta v teku let precej nazadovali. Šele od 1. 1934 naprej opažamo počasno dviganje zaposlenosti obeh industrij. Industrija predelavanja kože, v katero spadajo predvsem čevljarji, i« zaposlovala pred krizo nad 4750 delavcev, sedaj jih zaposluje komaj 3250, oblačilna industrija, v tej se nahajajo krojači, pa je imela 6250 delavcev, sedaj jih ima okrog 5500. Pri tekstilni industriji opažamo izredno hitro napredovanje. L. 1926 smo imeli v" tekstilni industriji samo 5000 tekstilnih delavcev, trenutno jih imamo že nad 17.000. Ta industrija, ki tudi med svetovno gospodarsko krizo ni nič trpela, se je v dobrem desetletju več kot potrojila. Velikega pomena je za Slovenijo gozdno-žagar-ska industrija. Ravno ta industrija pa je v svetovni gsopodarski krizi strašno nazadovala. Od okrog 12.500 delavcev 1. 1929 jih je ostalo 1. 1932 po končani gospodarski krizi samo 6000 Prva leta po svetovni gospodarski krizi je sicer ta industrija nekoliko napredovala, toda že 1. 1935 je začela ponovno padati zaradi sankcij proti Italiji. Od začetka 1. 1937 sicer zopet napreduje, toda stanja pred krizo še ni dosegla. Industrija za predelovanja lesa in rezbarslvo med krizo ni posebno padla. Je pa zato nazadovala celo do 1. 1934. Od tu dalje je v glavnem nekaj časa stacionarna, zadnja leta pa zopet narašča, vendar do nekdanjega viška je še daleč. Pred krizo je ta industrija zaposlevala nad 7000 delavcev, sedaj pa jih zaposluje le nekaj nad 5000. Borze Razmejitev češko-moravskih in slovaških železnic Danes je odpotovala iz Belgrada posebna delegacija iz prometnega ministrstva v Bratislavo, da sklene s slovaškimi železnicami plačilni sporazum glede mednarodnih železniških transportov. V delegacijo je imenoval g. prometni minister v sporazumu z g. predsednikojn ministrskega 6veta, g. dr. Janka Grampovčana, g. Alojzija Kavčiča in g. dr. Relja Ostojiča. V Bratislavi ostane naše zastopstvo šest dni. Kakor smo obveščeni od merodajne strani, 6e bo izravnanje medsebojnih dolgov in terjatev vršilo v svobodnih devizah. Z železnicami češko-moravskega protektorata pa je tozadevna konferenca odgoidena za drugo polovico meseca septembra. Naše železniško ministrstvo je odpovedalo z veljavnostjo od 1. julija t. 1. dosedanji klirinški način plačevanja naših dolgov. Ker gre za razmeroma velike vsote (v z.adniih sedmih letih so naše železnice prejele v češko-slovaško-jugoslovanskcm kliringu okoli 150 milijonov čeških kron) je zadeva novega sistema denarne izravnave z ozirom na novo nastale razmere 6iIno važna. Pričakovati je, da se bo tudi z železnicami češko-moravskega protektorata sklenil ugoden sporazum. Nemčija je vpeljala s 1. avgustom t. 1. zelo dalekoscžnc omejitve na področju železniških transportov. To je zelo važno za naše izvoznike, kajti Nemčija od 1. avgusta t. I. ne sprejema nobenega blaga več, za katerega bi se morala plačati voznina za tuje železnice v Nemčiji. Nasprotno je po novi uredbi o plačanju voznine nemogoče frankirati železniške pošiljke, namenjene za inozemstvo do namembnih postaj v inozemstvu. S temi strogimi od; redbami hoče Nemčija do skrajnosti omejiti odliv deviz iz svoje države in povečati pritisk deviz v Nemčijo. Naša železniška uprava bo morala z ozirom na novo 6tanje zavzeti svoje stališče, dr-n-g, , Ali bomo dobivali nafto, bombaž in natracit iz Sovj. Rusije in Turkestana V zvezi z lansko konferenco gospodarske male antante v Bukarešti in 6 kasnejšo konferenco železniških ekspertov v Carigradu, so naše železnice izdelale izvenbalkanske potniške tarife in direktno blagovno turško-jugoslovansko tarifo, katere namen je pritegnili pomorske transporte iz Male Azije na železniške proge balkanskih držav. Ta ideja bi se že realizirala, ako bi se na vprašanju plačanja deležev jugoslovanskih železnic stvar ne zavlekla. Kakor čujemo iz merodajnih mest, se bo to vprašanje v kratkem ugodno rešilo na ta način, da bo Turčija namesto svobodnih deviz dobavljala naši industriji bombaž, nafto in antracit, ker bo morala Turčija ubirati voznino za svoje eksportne proiz-. vode za celokupni prevoz do izhodnih obmejnih postaj v Jugoslaviji. Turčija stoji v dobrih gospodarskih odnošajih s Sovjetsko Rusijo in vsled tega bi nam ona mogla dobavljati nafto, antracit in bombaž namesto svobodnih deviz v svrho plačanja svojih dolgov iz železniških transportov. Razstava malih živali Kr. banska uprava priredi s sodelovanjem rejskih organizacij in posameznih rejcev na letošnjem ljubljanskem velesejmu od 2. do 11. septembra 1. banovinsko razstavo malih živali ter izdelkov in priprav za rejo malih živali. Ta prireditev bo največja tovrstna razstava, kar jih jc bilo do sedaj v Sloveniji. Obseg razstave: 1. Živali: 1. perutnina vseh vrst in pasem: kokoši, pure, race, gosi in okrasna perutnina. 2. golobi vseh vrst. 3. kunci vseh pasem. 4. koze in ovce. 5. plemeniti kožuharji. — II. Izdelki proizvodov reje malih Hvali: 1. kožuhovina in izdelki (ovac, koz, kuncev, koiuharjev). 2. usnje in izdelki. 3. angorska, ovčja volna in izdelki. 4. perje, puh. 5. meso in jajca. — III. Predmeti, ki so v posredni ali neposredni zvezi z rejo malih živali: valilniki, umetno koklje, zaklopna gnezda, napajalniki, krmilniki, napenjalniki za kože itd. — IV. Veterina in higiena. — V. Literatura, načrti, slike, fotografije, grafikoni itd. v kolikor spadajo v rejo malih živali. — VI. Vzorna bivališča: kur-nice. kunČnice, — golobnjaki ild. — VII. Krmila. Razstavljajo lahko predvsem organizirani rejci, rejska središča, rejske ustanove, nadalje neorganizirani rejci in tvrdke z aparati in pripomočki za rejo malih živali. Na razstavo poslane živali bodo ocenjene. Najlepše in najboljše dobe denarne nagrade, diplome, kolajne in priznanja. Društva, ki bodo svoje pošiljke čim lepše organizirala in poslala čini lepši material, dobe v trajno last častne diplome. Kdor hoče razstavljati, naj se prijavi najkasneje do 16. avgusta. Kdor še ni prejel prijavnice in navodil, naj jih takoj zahteva od: Razstavnega odbora, Gajeva 0-1, soba 6., Ljubljana, kjer se lahko tudi osebno zglasi. Razstavni pisarni sporočajte tudi svoje želje in nasvete, ki bi prišle v poštev pri ureditvi razstave. Prevoz je brezplačen. Tvrdke, ki hočejo razstavljati pod svojim imenom, plačajo stroške za prevoz same. Posestne spremembe v mestu in okolici Posestnik Stanko Sitar je prodal zascbnici Almi Strgarjevi, stanujoči na Miklošičevi cesti it. 40 pare. št. 226 k. o. Brinje v izmeri 700 m2 za 26.000 din. Posestnik Anžič Alojzij, LjuMljana-Moste, Zaloška cesta št. 119 je prodal Ignaciju Rotar-j u, pekovskemu mojstru na Vrhniki hišo št. 119 na Zaloški cesti, spadajočo po,d vi. št. 581 k. o. Moste, za 105.750 din. Tvrdka F. P. V i d i c Ar Komp. je prodala stavbeniku Valentinu B a t t e 1 i n u, Rožna dolina XV/3 pare. št. 1350/45 k. o. Vič v izmeri 250 m2 za 17.000 dinarjev. Posestnik K r e m ž a r Ivan ml., Št. Vid nad Ljubljano št. 6 je prodal P a v 1 i č u Ferdu, posestniku v Ljubljani, Tržaška cesta št. 101 pare. štev. 1096 k. o. Vič za 20.000 din. Dne 10. avgusta 1939. Denar Angleški funt 258.— Nemški čeki 14.30 Bolgarski čeki danes na zagrebški in na belgrajski borzi niso beležili. Le na ljubljanski borzi je bila notacija za blago. Devizni promet na zagrebški borzi je znaSal 2.26 milij. din, na belgrajski borzi pa 4.3 milij. din. Promet v vrednostnih papirjih na belgrajski borzi je znašal 909.000 din. Ljubljana — Uradni tečaji: I^jndon 1 funt....... 205.76— 208.96 Pariz 100 frankov......116.20— 118.50 Newyork 100 dolarjev .... 4378.00—4438.00 Ženeva 100 frankov..... 995.00—1005.00 Milan-Trst............231.45- 234.55 Praga 100 kron ....... 151.00— 152.50 Amsterdam 100 gold. ..... 2343.00—2381.00 Berlin 100 mark ...... 1768.62—1786.38 Bruselj 100 belg ...... 746.70— 758.70 Ljubljana — Svobodno tržišče: London 1 funt....... 256.40— 259.60 Pariz 100 frankov ...... 144.85— 147.15 Newyork 100 dolarjev .... 5459.76—5519.76 Ženeva 100 frankov ..... 1239.19—1249.19 Amsterdam 100 gold. ..... 2919.77—2957.77 Bruselj 100 belg ...... 930.50— 942.50 Ljubljana — Zasebni kliring: Berlin 1 marka .■•■■■. 14.20— 14.40 Sofija 100 levov ..... i a 82 bi. Zagreb — Zasebni kliring: Grški boni ......... , 31.65—32.35 Belgrad — Zasebni kliring: Grški boni . , . , ...... 82.25 den. Curih. Belgrad 10.—, Pariz 11.74, London 20.73875, Newyork 443, Bruselj 75.27, Milan 23.30, Amsterdam 236.10, Berlin 177.75, Stockholm 100.85, Oslo -04.20, Kopenhagen 92.60, Sofija 5.40, Praga 15.175, Varšava 83.40, Budimpešta 87, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25. llelsingfors 9.145, Buenos Aires 102.625. Vrednostni papirji Vojna škoda; Ljubljana 465 <—468 Zagreb 465 —468 Belgrad 464.75—465 Ljubljana. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 100—101.50, agrarji 61.75—62.50, vojna škoda promptna 465—468, begluške obveznice 86.75 do 87.50, dalm. agrarji 83—83.50, 4% severni agrarji 52—53, 8% Blerovo posojilo 100—101.50, 7% Blerovo posojilo 93.50—94.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 100.50—101.50, 7% stab. posojilo 101.50 den. Delnice: Narodna banka 7350 den, Trboveljska 174-177. Zagreb. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 100.50—101.50, agrarji 00.50— 62, vojna škoda promptna 465—468 (467), begluške obveznice 86.75 do 87.50 (87.50), dalm. agrarji 82.25—82.75 (83), 8% severni agrarji 59.50 bi., 8% Blerovo posojilo 101-101.50 (101.50), 7% Blerovo posojilo 94-94.50 (94—94.50), 7% posojilo Drž. hip. banke 101.50 bi., 7% stab. posojilo 100—101.50. — Delnice: Narodna banka 7350 den., Priv. agr. banka 210 den., Trboveljska 171—176, Gutman 44—49, Sladk. tov. Osijek 80—81 (80), Osj. livarna 150—162, Isis 30 den., Jadr. plovba 320 den. Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 101 bi., vojna škoda promptna 464.75—465 (465 do 465.50), begluške obveznice 86.25—86.75 (86.50 do 80.75), dalm. agrarji 82.75—83 (82.85—83), 4% severni agrarji 59 bi (59), 8% Blerovo pos. 100.50 den, 6% šum. obv. 81—82 (80.75). — Delnice: Priv. agrarna banka 209—210.50 drobni. I Danes premiera francoskega filma po noveli Ilenrija Bernsteina STRUP V gl. vi. znameniti Charles Bnver in Mi-chete Morgan Predstave ob 16 19 in 21 Kino Union. tel. 22-21 l I KINO SLOGA tel. 27-30 Ofotoua nocom V K1™" vlogi: Bobb>r Breen, osemletni ,.Ca- I W%o na farno pokopališče v Laškem danes ob 8 zjutraj. Osebne novica = Iz učiteljske službe. S kraljevim ukazom je po prošnji premeščena v Ljubljano Ljudmila Skr-fcinškova, učiteljica 5. pol. skup. na ljudski šoli v Framu. Poveljnik orožništva na severni meji Maribor, 9. avgusta. Pred nekaj rfnevi smo poročali, da se je mudil v Mariboru poveljnik jugoslovanskega orožništva general Milutin fttefanovič. Prispel Je v družbi svojega afljutanta, Slovenca majorja Bogomira Rohrmana. Gosp. general je poleg Maribora obiskal tudi razne kraje na severni meji. Zelo so ga zanimalo razmere, v katerih živi naše obmejno ljudstvo. Ustavil se je v raznih obmejnih krajih ter stopil v stik s krajevnimi činitelji, tako tudi z župniki. Razgovarjal pa se je tudi s kmečkimi ljudmi, se zanimal za njihove gospodarske in družinske razmere ter je pokazal globoko razumevanje za naše razmere ln življenje. Posebno je z zanimanjem spremljal razvoj naših obmejnih krajev v koroškem kotu, katere zelo dobro pozna, saj se je boril ramo ob rami s slovenskim borci za svobodo Koroške. V Črni je obiskal grobove padlih koroških borcev, potem si je ogledal tamošnji svinčeni rudnik ter je stopil v stike z rudarji in delavci, s katerimi se je po domače pogovarjal. Ustavil se je potem še v Mežici, v Prevaljah, v Guštanju, Dravogradu in Marenbergu. Iz Maribora pa je potem napravil izlete v vzhodne kraje na meji ter so zlasti Slovenske gorice napravile nanj globok vtis. Gosp. generala so v vseh krajih .kjer se je ustavil, zelo lepo sprejeli. Domače prebivalstvo ga je povsod navdušeno in prisrčno pozdravilo ter so ga ti spontano pripravljeni sprejemi prav radostno presenetili. S severne meje je odnesel poveljnik našega orožništva najlepše vtise, navdušil se je za kraje in za ljudi, prav tako ugoden vtis pa je zapustil pri obmejnem prebivalstvu. Kino Kodeljevo te/. 41-64 H Danes in jutri oh pol 9. uri nagrajena filmska umetnina Beli eskadron Nevarno poznanstvo (Ana May Wong — Akim Tainiros) — Akademski pevski zbor na Bledu. V soboto 12. t. m. bo priredil APZ na Bledu ob 21 v dvorani »Prosvetnega doma« velik koncert slovenske umetne in narodne pesmi. Vsi koncerti APZ so bili povsod veliki dogodki in zato ni čudno, da vlada med domačini in med gosti /a nastop naših akademikov veliko zanimanje. Predprodaju vstopnic se vrši v trafiki >Park-hotcla«. Opozarjamo vse okoličane, da si vstopnice nabavijo že, v predprodaji. Cena vstopnicam je od 4 do 15 din. — Ob prvem svetogorskem romanju 19. in 20. avgusta bodo potovali Ljubljančani z drugim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 9.20., Ne bilo bi namreč prav, da bi romarji z gorenjske, kamniške in kočevske proge, ki se morajo že ob 6 oziroma ob 0.30 pripeljati v Ljubljano, čakati tu na kolodvoru do 9.20, medtem ko bi Ljubljančani šli na prvi vlak. Tudi Notranjce mora pobirati prvi vlak, dočim bo drugi vozil do Rakeka brez postanka prav zato, ker bo pozneje odšel iz Ljubljane. Drugo romanje, ki bo 26. in 27. avgusta in za katerega sprejemamo prijave se do nedelje 13. T. m., bo za Ljubljančane prikladnejše, ker bo romarski vlak odpeljal iz Ljubljane že ob 7.45 in se tudi v nedeljo pozneje vrnil kot ob prvem romanju. — Aljažev klub v Ljubljani sporoča, da bo 13. avgusta sv. maša v Vratih ob 10, na Veliki planini ob 9, na Kofcah ob 10 in prav tako na Pokljuki. Za Kredarico nismo mogli dobiti za to Jčaj jplavjUe? Kako le pravimo takim ljudem, ki zametujejo scoj narod? Poslušajte lo zgodbo. Trije dobro stojeli molje, spoitovani v javnosti — Slovenci seveda — so se pogovarjali med seboj v javnem prostoru. Pogovarjali so se o kongresu Kristusa Kralja, o kardinalu lllondu, ljudskih mnolicah in podobno. Mimo grede so se. dotaknili tudi političnih vprašanj in pri tem niso skoparili z vsemi mogočimi besedami o našem voditelju dr. Korošcu, o *nedoslednosti slovenske politikeo izdajstvu slovenskega naroda... Dodali so ie, da slovenskega naroda sploh ni več ... V njihovi druibi pa je sedel strumen častnik naše armade, Srb po poreklu. Nekaj časa je poslušal te tri gospode in njihove marnje, na to pa jim je začel zagovarjati vso to prelepo in ogromno manifestacijo, ki da jo spričevalo globokega notranjega življenja slovenskega človeka in njegove kulturne moči. Potem je govoril o dr. Korošcu in dejal, da brikone ti trije >slovenski* molje niti ne vedo, da je uprav dr. Korošec tisti, ki je v tej drlavi Slovence povedel tako visoko, da jih danes spoštuje vsa drlava in da tudi vsa drlava uprav zaradi tega in zaradi njegovega preizkušenega domoljubja dr. Korošca vse visoko spoštuje. Gospod častnik se je pri tem kar razvnel. Trije tički pa so se potuhnili... Saj je bilo brikone za nje novo, da mora Srb Slovence braniti pred Slovenci. Kako le pravimo takšnim ljudem? nedeljo duhovnika. Na Marijin praznik 15. avgusta pa bodo sv. maše: na Kredarici ob 8, v Planici ob 11, na Veliki planini ob 9, na Kofcah in na Pokljuki ob 10. — Volitve delavskih in nameščenskih obratnih zaupnikov. Zaupniške volitve so sedaj v polnem teku. Po zadnjem uradnem poročilu Delavske zbornice v Ljubljani z dne 4. avgusta so se do sedai izvršile volitve v 380 obratih in je bilo izvoljenih vsega 911 zaupnikov. Od teb iih je dobila: Zveza združenih delavcev — Jugoras 210, Strokovna komisija 309, Narodna Strokovna zveza 179, Jugoslovanska strokovna zveza 109, Zveza društev privatnih nameščencev 9, neopredeljenih 8, neorganiziranih 21, Ilotič 6. Zveza združenih delavcev je do 6edaj število svjih zcupnikov že zvišala od 210 na 372. Banska uprava je doslej potrdila 118 zaupnikov. Od teh: Zvezi združenih delavcev 50, Strokovni komisiji 48, Ju^oslovansM strokovni z\czi 17, Narodni strokovni z7ezi 3. Kdor je bral poročila v drugih časopisih, j* moral dobiti vtis, da je Zveza združenih delavce/ dobila vsega 11 zaupnikov. Kakor pa je razvidno iz go.-njih uradnih poročil, to ne drži. Doslej so od vojni sem pri zaupniških volitvah v številu zaupnikov vodili marksisti, kakor pa izgleda, se bo letos prvič zgodilo, da ne bodo dobili več absolutne večine. — Prijetna družba čez vse! Neprijeten duh po potu jo kvari. Odpravi ga SANOPEI). Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg. — Opozorilo onemoglim hi nad 70 let starim delavcem in nameičencem. S pravilnikom o zbiranju in uporabljanju podpornega sklada za starost in onemoglost je predvideno izplačilo podpor osebam, starejšim od 21 let. ki so: a) nad 2/3 onemogle In delanezmožne ter imaio v času po 1. juliju 1925 vsaj 250 tednov članstva pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, aH pa so stare nad 70 let in imajo v času po t. juliju 1925 vsaj 500 tednov članstva pri OUZD; b) siromašnega stanja, navezane na podporo in ne spadajo med uslužbence, ki so zavezani pokojninskemu zavarovanju nameščencev. Vse one osebe, ki so zgornje pogoje izpolnile pred 1. septembrom 1937, bi morale vložiti prošnje za priznanje podpore najkasneje do 1. julija 1938. Vež prizadetih oseb v določenem roku prošenj sploh ni vložilo, ali pa so vložili prosile po preteku gornjega roka in jc OUZD take prošnje kot prekasno vložene zavrnil. Z dopolnitvami pravilnika, ki so bile objavljene dne 26. julija 1939, pa je določen nov rok za vložitev prošenj in sicer do 1. septembra 1939. Opozarjamo vse one osebe, ki so bile že pred 1. septembrom 1937 nad 2/3 delanezmožne in so imele v času od 1. julija 1925 do 1. septembra 1937 nad 250 tednov članstva, odnosno eo pred 1. septembro 1937 izpolnile 70. leto starosti in »o imele nad 500 tednov članstva, pa prošnje za podporo splch niso vložile, da zahtevajo takoj od Okrožnega urada za zavarovanje delavcev tiskovino za vložitev prošnje in vlože prošnjo pred 1. septembrom 1939. Vsi oni pa, ki so pro.šnjo prekasno vložili (po 1. juliju 1938) in je bila zaradi tega prošnja zavrnjena, naj v istem roku pri OUZD pismeno zahtevajo, da se vzame njih prošnja ponovno v pretres. Za bodoče pa velja pravilo, da mora sleherni upravičenec zaprositi za priznanje podpore najkasneje v roku 1 leta, odJtar je izpolnil pogo|e (postal nad 2/3 delanezmožen ali izpolnil 70. leto starosti). Prošnje. ki bi bile vložene po preteku 1 leta, more OUZD odkloniti. — Tamar v Planici Planince obveSčamo, da bo na praznik, 15. t. m., ob pol 11 v Marijini kapeli pri Tamarju služba božja. — Razpis zdravniškega mesta Dobrna. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje zdravniško mesto v Dobrni v svojstvu pogodbenega zdravnika. Rok za vlaganje prošenj je do 31. avgusta 1939. fc- Pri sončenju uporabljajte Tsrhnmba Fii. Kr. dvorni dobavitelj DROGEIilJA GREGORIČ. Ljubljana. Prešernova 5. — Nesreča pri igri. Naša živahna mladina se vedno izmišlja nove igre, s katerimi se zabava, in tako jo je pogruntala tudi včeraj mladež v Pod-gradu v bližini Device Marije v Polju. Sli so zabijat kole in gradit taborišče. Najmočnejši so $ težkim zidarskim kladivom zabijali kole v zemljo, drugi pa so jih držali. Tako je tudi 13-letni Alojzij Jevnikar, sin vdove progovnega delavca, držal količek, ki ga je zabijal njegov sošolec. Pogledal je vstran in pri tem popravil roko, medtem pa je tovariš udaril s kladivom. Zadel ga je na prst desne roke, ki je prišel med količek in kladivo. Z zmečkanim prstom so ga spravili v ljubljansko bolnišnico. — Nesreče. Pri napajanju živine se je zaletel v 45 letnega posestnika Ivana Anžurja i/. Zagorice št. 5 pri Veliki Loki, domač vol in ga sunil v levo stran prsi. Mož je dobil hude notranje poškodbe in ima zlomljenih nekaj reber. — Pri nabiranju lešnikov je pičil gad v desno roko 8 letnega šolarja Ivana sarla, posestnikovega sina i/. Stranske vasi 18. Ker je fantku kljub takojšnji podvezi roka zelo otekala in prehajala oteklina na ramo in pleče, so ca prepeljali v bolnišnico, kj*er upajo, da ga bodo še rešili. — Pri Kleidcrju na Pristavi št. 8, pri Orehovici, so mleli hruške za namakanje. Pomagal je in podajal hruške tudi 15 letni sin Kleider Alojz. Zaradi neprevidnosti mu je potegnilo desno roko med valje in mu popolnoma zmečkalo tri prste. — Pri spravljanju sena se je Francetu Pavlinu, posestniku iz Rtiteža pri Brusnicah, prevrnil voz sena. Voz je padel na Pavlina in mu zlomil levo nogo. — Z odra je padel zidar Kup-ljenik Mihael s Trške gore. Mož je dobil hude poškodbe po nogah in na hrbtu. — Vsi navedeni se zdravijo v boluišnici usmiljenih bratov v Kandiji. — Pri zaprtju, motnjah, v prebavi vzemite zjutraj, se na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Jnset« grenčice. — Važno, da veste, kje se dobi najhitrejša črna izgotovljena obleka, ako vas doleti naključje, da jo rabite. Tvrdka F. I. Goričar iih ima vedno že izgotovljene ali pa vam lahko takoj izgotovi. — F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta. — Pri zahvali g. Antona Breceljnika je bilo po pomoti izpuščeno pevsko društvo »Sloga«, kateremu se družina Breceljnik iskreno zahvaljuje. _ Ii obrtnopravnih ozirov v interesu prometne varnosti in da se preprečijo okvare cest in cestnih objektov, ee prevozniki blaga z motornimi vozili opozarjajo na čl. 50. pravilnika o prevozu potnikov in blaga z motornimi vozili z dne 16. maja 1935. SI. 1. it. 359/51, ki določa: »Vozač mora vedno imeti prepis dovolila in, če sta določena tudi vozni red in tarifo pri sebi, Vozilo za prevoz blaga smejo spremljati poeeben spremljevalce, ki ga odredi odpošiljatelj blaga, ali pa delavci, zaposle- ni pri iztovarjanju ln opravljanju nadaljnjih del na blagu. Izrabna nosilnost motornega vozila za prevoz blaga mora biti na vidnem mestu na vozilu samem označena. Motorna vozila za prevoz blaga imajo lahko skupno maksimalno težo in brzino, ki jo predpisuje uredba o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih.« Nedopustno je torej prevažanje drugih oseb, kakor zgoraj omenjenih, pre-obremenjevanie vozil in prekoračenje maksimalno dovoljenje brzine. Prekrški so kaznivi po čl. 60 omenjenega min. pravilnika, odnosno po § 397. ob. z (25-1500 dinarjev), oziroma po čl. 36. min. uredbe z dne 6. junija 1929, Ur. 1. št. 273/64 (zapor 1-30 dni ali globa 50-1500 dinarjev), kolikor ne spada kaznivo dejanje pod strožje kazenske odredbe. — Umora osumljeni Valentin Bitežnik pu-ščen na svobodo. Letos 1. junija je bil v Stožicah pri Ljubljani aretiran delavec Valentin Bitežnik skupno s svojim sinom Ludovikom. Oba sta bila osumljena, da sta bila povzročitelja žalostne in nasilno smrti Alojzije Bitežnikove, žene prvega. Sin Ludovik Bitežnik je 30. maja zgodaj zjutraj pritekel na policijsko stražnico na Tyrševi cesti in javil, da si je njegova mati z britvijo prerezala vrat in da leži mrtva na postelji. Odhitela je tja na Bitežnikovo stanovanje v Stožicah policijska komisija, pozneje pa še sodna komisija. Mnogi znaki so kazali na to, da ni mogla Alojzija Bitežnikova izvršiti samomora, nekatere okolno-sli so zlasti obremenjevale moža Valentina Bitež-nika, ker se je nekam sumljivo obnašal napram policijskosodni komisiji. Proti Valentinu Bitežl-niku, ki je bil odveden s sinom v sodne zapore, je bilo uvedeno kazensko postopanje. Preiskava je dognala, da je bila Bitežnikova že dalj časa duševno neuravnovešena, da je kazala znake duševne razkrojeuosti in da je večkrat gojila samomorilne namene. Izkazalo so je, da si je Bitežnikova res sama končala življenje. Tudi zdravni-ki-izvedenci so potrdili, da so vse poškodbe, ki so bile ugotovljene pri Bitežnikovi, tako tipične za one poškodbe, kakršne si prizadevajo samomorilci. Po mnenju zdravnikov gre za ureze, ki so svojstveni pri samomorilcih. Državno tožilstvo je na podlagi dognanj sodne preiskave sedaj ustavilo proti Valentinu Bitežniku kazensko postopanje zaradi zločina umora. Valentin Bitežnik je bil včeraj puščen na svobodo. Tudi proti sinu Lu-doviku je bilo že poprej postopanje ustavljeno. Lep uspeh obrtne razstave v št. Vidu Komaj nekaj dni je odprta res lepa obrtna razstava v St. vidu, ko se kažejo tudi že prvi znaki, da bo letošnja razstava uspela, kakor še nikdar poprej. Vsak dan prihaja vedno več obiskovalcev, ki pa večinoma niso le radovedneži, ampak tudi kupci. Ljubljančani seveda prihajajo v prav lepem številu, mnogi tudi samo zato, da vidijo, kaj zmorejo šentviški obrtniki, posebno pa mizarji. Saj so razstavljene oprave kar lepi vzorci in zgledni tako, da marsikdo odhaja z razstave, čeprav ničesar ni kupil, s trdno voljo, da bo dal napraviti nekaj podobnega, kar je pač videl nekje na razstavi. Zlasti pa je pomembno, da na razstavo prihaja vedno več tujcev. Iz vse Slovenije prihajajo kupci, ki si razstavo ogledajo in tudi marsikaj naročijo. Zanimivo je, da z veliko vnemo obiskujejo razstavo tudi Hrvatje-letoviščarji, ki žive v naših letoviščih v Sloveniji. Ti so razstavljalcem prav posebno dobrodošli, ker je skoraj vsak tudi kupec. Tujci zelo hvalijo razstavo in spretnost šentviških mizarjev, zadovoljni na so tudi z izredno nizkimi cenami. Razstavlialci so že sedaj, ko je razstava šele komaj nekaj dni, kar lepo pohvalijo. Vsi pričakujejo, da bodo sklenili toliko kupčij, kakor še nikdar poprej in da bo prihodnje leto v vseh delavnicah treba pošteno pljuniti v roke, če bodo hoteli izvršiti vsa naročila. Sv. Benedikt v Slov. goricah Na našem mladinskem taboru v nedeljo 13. avgusta bo pozno sv. mašo v cerkvi sv. Treh kraljev opravil kitajski škof Ceng, kar bo zelo razveselilo naše ljudstvo, posebno še našo organizirano mladino, ki ta dan obhaja svoj praznik in pokaže, kaj zna in kako se pripravlja za bodočnost. Seveda bomo ljubeznivost kitajskega škofa poplačali s primerno zbirko za njegove kitajske misijone, v katerih delujejo tudi slovenski misijonarji in slovenske šolske sestre iz Slov. Bistrice. Domačini, pa tudi sosedje, pridite v cerkev sv. Treh kraljev, in darujte svoj dar za kitajske misijone! — V cerkvi sv. Treh kraljev obhajamo 15. avgusta najslavneje praznik Marije Vnebovzete. Na predvečer bo ob 6 pridiga in večernice ter rimska procesija, na praznik sam je rana in pozna služba božja pa tudi popoldanska v tej cerkvi. V celem bodo ta dan štiri svete maše. Romarji, priditel pO cbiŽGVi Ljubljana, 11. avgusta * Letalo ubilo krave. V Slavonski Požegi se je zgodilo na poskusnem letališču letalska nesreča, ki k sreči ni zahtevala ljudskih žrtev. Aeroklub iz Osjeka je priredil propagandne polete za občinstvo, ki se je ves dan vozilo nad požeško okoliro. Proti večeru, ko se je letalo poslednjič pripravilo za polet in je že bilo v zagonu, je prignal neki posestnik svoje krave čez letališče. Letalo se ni moglo ustaviti ter je zadelo v krave in nato padlo na tla. Dve kravi sta bili takoj ubiti, letalo pa je k sreči le malo poškodovano. * Ljudje umirajo od stekline. Preteklo nedeljo zjutraj so pripeljali iz Jajca v bolnišnico v Travnik 26 letnega kmeta Risto Koziča, ker je kazal prve znake stekline. Ker v travniški bolnišnici ni Pasterovega oddelka, ga niso mogli sprejeti, marveč so ga zaprli v posebno sobo. Bolezen se je hujšala in je nesrečnik najprej na drobne kose raztrgal svojo obleko, nato pa začel butati z glavo ob zid. Policija je skupno z nekim zdravnikom odločila, da morajo Risla takoj prepeljati v sarajevsko bolnišnico. Ko je vratar v spremstvu šestih stražnikov odprl vrata, so je nesrečni Risto ves krvav zaletel proti vratom, da bi prišel na svobodo. Le z veliko težavo so ga ukrotili in ga oblekli v prisilno srajco. Nato so ga spravili v avtomobil in odpeljali proti Sarajevu. Tik pred Sarajevom pa je Risto v groznih bolečinah Izdihnil. V enem mesecu je to v travniškem ln ze-ničkem okraju že šesta žrtev stekline. * Nagnil se je iz vagona in se ubil. V Sarajevu se je mudila skupina dijakov skopljanske gimnazije. V sredo zjutraj so se odpeljali 7. vlakom proti Brodu. Skozi oitna vagona so si dijaki ogledovali pokrajino, dijak Aksentije Mulatkovič pa se je, ko je vlak vozil čez most, predaleč nagnil skozi okno in je z glavo s tako silo zadel ob ograjo mosta, da Je v nekaj trenotkih izdihnil. * Tatinska kuharica. Okrožno sodišče v Bjelo-varju je obsodilo nevarno tatico kuharico Antonijo Baštolc, doma iz Mojstrane v radovljiškem okraju, na dve leti in osem mesecev Ječe zaradi raznih tatvin, ki Jih je zagrešila na Bledu, v t Lescah ter po raznih hrvatskih krajih. Radio Ljubljana Petek, 11. avgusta: 12 Naše pesmi (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 \lelody jazz 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 19.40 Plašče — 19.40 Nac. ura: Problemi industrije v Sloveniji (g. Drago Potočnik, urednik) 20 Adam: »Če bi bil kralj«, uvertura (plošče) — 20.10 — Ženska ura: V življenju zaznamovani (ga. Anica Lebarjeva) — 20.30 Keproduciran koncert simfonične glasbe — 21.15 Akademski pevski kvintet: 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške plošče. Drugi programi Petek, 11. avgusta: Belgrad: Zaprlo — 20.30 Popovič: »Sodobna žena«. — Zagreb: 20 Igra — 20.30 Solistični konc. — Praga: 19.20 Smetanova opera »Libuša« — 23.20 Filh. konc. — Bratislava: 19.40 Slovaške narodne. — Sofija: 19.15 Verdijeva opera »Moč usode«. — Varšava; 19.30 Orkester, zbor in solisti. — Budimpšta: 20.10 Igra — 22 Plošče. — Trst-Milan: 17.15 Violina — 21 Opereta. — Rim-Bari: 21.30 Simf. konc. — Florenca: Dunajski valčki. — Dunaj 20.15 Simf. konc. — Stuttgart: 21 Opera »Gianni Schicchi«. — Mona-kovo: 20.15 Italijanski koncert. — Beromiinster: 21 Ork. konc. — 22.10 Plesna gl. — Strassbourg: 20 Opera. , Sestanki F0 Ljuhtjana-mesto. Pozivam vse člane, da se udeleže sestanka drevi točno ob pol 8 v Gospodarski zvezi. Sestanek je zelo važen, zato pričakujem polnoštevilno udeležbo. Določeni reditelji imajo takoj po sestanku skupen pomenek. — Tajnik. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 43; mr. Trnlublfino ob 13.22. 2. Udeleženci proge Mnrska Sobota-Ormoi, proge Čakovec-Dol. Lendava in Čakovec-Pragersko naj potujejo iz Murske Sobote z rednim vlakom it. 8723, ki odhaja iz Murske Sobote ob 5.18, iz Ljutomera ob 6.04, iz Dol. Lendave ob 5 27 in iz Čakovca ob 6.33 in prihod v Ljubljano ob 13.22. 3. Udcleženci proge Dravograd Meža-Celje potujejo z rednim vlakom iz Dravograda Meže ob 7.24, iz Velenja ob 8.57, od Celja dalje s posebnim vlakom ob 10.30, ki dospe v Ljubljano ob 12.38. Z istim posebnim vlakom potujejo udeleženci proge Celje-Trbovljc vključno, ki odhaja iz Celja ob 10.30, iz Zidanega mosta ob 11.20, iz Trbovelj ob 11.41. Udeleženci proge Savski Marof-Zidani most naj potujejo z rednim vlakom št. 618, ki odhaja iz Brežic ob 9.57 in od Zidanega mosta dalje s posebnim vlakom, ki dospe v Ljubljano ob 12.38. Posebni vlak ima postani od Celja do Trbovelj. 4. Udeleženci proge Novo mesto-Ljubljana potujejo z rednim vlako«n it 9214, ki odhaja iz Novega mesta ob 6.25 in prihaja v Ljubljano ob 8.45. 5. Udeleženci proge Kočevje-Grosuplje potujejo z rednim vlakom it. 9311 iz Kočevja ob 4. 6. Udeleženci proge Ljubljana-Jesenice se vozijo z rednim vlakom št. 911 iz Jesenic ob 5.40 ali ob 10.25. MARIBOR Mariborski železničarji proti novemu delavskemu pravilniku Maribor, 10. avgusta. Obe poverjeništvi kluba železničarjev JRZ Maribor in Maribor-Studenci sta sklicali za snoči zborovanje, ki se je vršilo v Špurejevi dvorani v Studencih ter je zelo dobro uspelo. Zborovanja se je udeležilo okrog 250 oseb, tako da je bila dvorana nabito polna. Glavna točka je bilo obravnavanje novega pravilnika za železniške delavce, ki prinaša mnogotera poslabšanja ter ga zaradi tega naši železničarji odklanjajo. Shod je vodil Kristovif, ki je uvodoma pozdravil oba narodna poslanca Mašiča in Kobana, nato pa je tolmačil posamezne točke novega delavskega pravilnika, ki so za železničarje nesprejemljive. Podrobno se je v svojih izvajanjih bavil z nekaterimi posebno drastičnimi primeri, tako z vprašanjem penzijske dobe, z znižanim delovnim časom, z vprašanjem doklad in dnevnic, akordnega dela, potnih stroškov za sekcijske delavce itd. Nato je povzel besedo poslanec Mašič, katerega so zbo-rovalci živahno pozdravili. Gosp. poslanec je opozarjal, da so slovenski poslanci skupno intervenirali pri zastopniku prometnega ministra, opozorili so ga, da je novi pravilnik za železniške delavce nesprejemljiv ter so zahtevali, da ne stopi v veljavo 12. avgusta, kakor je to predvideno, ampak da se odloži do novega budžetskega leta. Obstoja upanje, da bo intervencija slovenskih poslancev uspela. Nato pa je poročal o političnem položaju ter o delu slovenskih poslancev. — Za njim je govoril poslanec Koban, ki je opozarjal na prizadevanja slovenskih poslancev, da se izboljša položaj slovenskih železničarjev. Zatem je Sprager iz Tez-na opozarjal na težek položaj železniških delavcev v delavnicah, kjer akordanti ne pridejo do svojih pravic, začasnih delavcev pa tudi po dolgih letih ne nastavijo za stalno. — Predsednik kluba železničarjev JRZ Maribor-Studenci Wurzinger je pre-čital resolucijo, ki so jo zborovalci soglasno sprejeli. Resolucija je bila izročena poslancem, da jo predlože na merodajnih mestih. — Predsednik mariborskega kluba železničarjev JRZ Ferk je govoril o delu poverjeništev ter o nujnih potrebah železničarjev. Zanimiva debata se je nato razvila, v katero so posegli številni navzoči, med njimi tudi takšni, ki niso člani JRZ. Zlasti ti poslednji so vsi brez izjeme hvalili delo JRZ ter njeno prizadevanje za železničarje. Priznavali so, da se do sedaj še nihče ni toliko trudil, da hi se položaj slovenskih železničarjev izboljšal ter so prosili poslance, da jim ostanejo še nadalje naklonjeni. Shod se je zaključil v splošni harmoniji ter so odhajali zborovalci prepričani, da so njihove koristi na pristojnih mestih dobro zastopane in da bodo podvzeti vsi koraki, da se jim tudi v bodočnosti zavarujejo vse pravice. m Škof Čeng na kitajski razstavi. Razstava predmetov iz kitajskega življenja, ki jih je prinesel v Maribor misijonski škof msgr. Čeng, vzbuja v dvorani Zadružne gospodarske banke splošno pozornost. Msgr. Čeng bo jutri, v soboto, prišel v Maribor ter bo na razstavi od 17. do 18. osebno obrazložil pomen razstavljenih predmetov. Opozarjamo na to vse obiskovalce te zanimive razstave. m Dva velika gozdna požara. Na Slemenu jo nastal požar v gozdu veleposestnika Viktorja Ur-basa. Posestnik je imel v gozdu tesače, ki so si tam kuhali, zvečer pa so pozabili ogenj pogasiti. Ponoči je veter razpihal žerjavico ter odnesel iskre v suho travo, tako da je bil naenkrat velik kompleks gozda v plamenih. Zgorelo je 4 orale smrekovega, hojevega in bukovega gozda ter znaša škoda 30.000 din. Prihitele so na pomoč požarne brambe iz Selnice, Ruš, Smolnika, Limbuša. Ker pa je gorelo na strmem hribu, niso mogli gasilci z motorkami ognju do živega. Pomagali so potem drugim ljudem, ki so z orodjem gasili požar ter so ga omejili. — Drug gozdni požar pa je bil v Vr-hovdolu na Pohorju v gozdu posestnika Marina. Gorel je kompleks gozdov pod pohorskim razglednim stolpom. Požar so omejili gasilci iz Peker, Studencev in iz Bistrice. Posestnik Marin ima 10.000 din škode. Gozdni požari so sedaj posebno nevarni, ker je trava in listje zarodi hude vročine vse suho ter se vsak požar bliskovito širi po hosti. m SSK Maraton — kolesarska sekcija. Pozivajo se vsi člani, ki imajo kolesa, da se v nedeljo ob 11. udeleže sprevoda po končani dirki »okrog Pohorja«. Kolesarji naj se zberejo na cilju — križišče Koroščeve in Vrazove ulice, do 10. Načelnik. m Ogenj je uničil dve gospodarski poslopji. V Metavi pri Šv. Petru je izbruhnil velik požar na gospodarskem poslopju posestnika Martina Kokola. Okoliščine, ki so povzročile požar, so res nenavadne. Posestnik Kokol je odšel z ženo v vinograd, doma pa so ostali samo njegovi trije sinovi, stari 9 in 10 let, ter so se pred hišo igrali. Naenkrat pa so prišli po poti mimo hiše trije moški, ki so tiščali vsak svoje kolo ter so povprašali, kje gre pot na Duplek. Nato so zahtevali od otrok, da jim pokažejo to pot ter jim do ceste peljejo kolesa. Fantje pa so se tej zahtevi uprli ter pobegnili na hlev in se skrili v slamo. Moški so skočili za njimi in jih s silo primorali, da so jim peljali kolesa. Pri tem lovu po slami pa je eden od moških, ki je kadil cigareto, izgubil ogorek v slami. Malo ga je iskal, potem pa pustil ter s fantom odšel, ta ogorek je bil očividno vzrok požara. K sreči so še sosedje utegnili rešiti iz hleva živino. Posestnik trpi 60.000 din škode. Drug požar je bil na Ciglen-cah, kjer je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Voudana Dominika, škode jc 30.000 din. Posestnik sumi, da mu je nekdo prav za njegov rojstni dan podtaknil požar. m Smrt pobira stare. V Zolgerjevi ulici je umrl v starosti 87 let upokojeni železničar Franc Guzel. — V visoki starosti 00 let Je umrla v Tyr-ševi ulici 24 soproga upokojenca Marija Vremšak. V bolnišnici je pokosila smrt 76 letnega zasebnika Ivana Mesariča. m Krinarstvo P. Semko, Gosposka 37, vam nudi sedaj ceneje koiuhovino in krznarske izdelke. m V kleti se je ubil. Na nenavaden način se Je smrtno ponesrečil posestnik Avguštin Slaček iz Ceukove v Slov. goricah. Slaček je šel v klet po sadjevec, pa mu je naenkrat postalo slabo. Zgrudil se je na tla, pri tem pa je s tako silo udaril ob cementni tlak, da si je prebil lobanjo. Njegovi domači so ga našli nezavestnega, zanesli so ga v posteljo, kjer pa je kmalu umrl. m Velike lesne tatvine na Pohorju. Včeraj smo že poročali o aretaciji Rudolfa Koražije v Rušah, ki je kradel les ter ga odvažal s tovornim avtomobilom v Varaždin. Izkazalo se je sedaj, da je Koražija kradel les kar na gangsterski način zelo velikoj>otezno. Kradel Je stavbni les in deske po vsem Pohorju ter ga prevažal z najetimi tovornimi avtomobili v Varaždin, kjer ga je prodajal trgovcu Kleinu. Prevoznikom, ki so mu prevažali les z avtomobili, ter trgovcu Kleinu se je predstavljal kot lesni trgovec. Tako jo prišel jx>noči 6. avgusta kar z dvema tovornima avtomobiloma k Sv. Martinu na Pohorju ter je odpeljal s skladišča lesnega trgovca Kunstla kar 10 in pol kub. metra lesa v Varaždin. Z žage Josipa Koflerja v Bistrici pri Rušah je odpeljal z dvema avtomobiloma deske, prav tako pa je odpeljal več avtomobilov desk s skladišča veleposestnikov Glančnika in Glaserja v Rušah. V Ožboldu ob Dravi je ukradel posestniku Času cel vagon borovega lesa, ki je bil zložen ob cesti ter že prodan tekstilni tovarni Doctor in drug. Koražija je prišel po les s tovornimi avtomobili ter ga je v eni noči odpeljal. Koražija je vse tatvine priznal. Izročili so ga okrožnemu sodišču v Mariboru. Slovenj Gradec Občni zbor MJRZ za okraj Slovenj Gradec je bil minulo nedeljo dopoldne. Vodil ga je začasni predsednik okrajne MJRZ Vostner Matko, Poročilo banovinskega odbora MJRZ in program M.IRZ je podal g. Golob iz Ljubljane, politično poročilo pa g. Kroflič iz Celja. O namenu mladinske politične organizacije in o stanju MJRZ v okraju je poročal začasni predsednik Vostper. Vsa jK>ročila so bila z odobravanjem sprejeta. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen Vostner Matko, za podpredsednika Čepelnik Anton iz Šoštanja, za tajnika Zaponšek Ivan iz Starega trga, za blagajnika Štukovnik Ivan iz Velenja in za odbornika Čas Ivan iz Mislinja. Pri slučajnostih se je razpravljalo o narodnem taboru v Slov. Konjicah, ki bo dne 27. L m. in o drugih aktualnih zadevah. Ognjena krogla na nebesnem svodu Letočnie leto pa je res polno redkih nebesnih pojavov. Kažejo se novi kometi, zvezdni utrinki padajo na zemljo, vreme pa je nepreračunljivo in polno neviht. Enega takih redkih pojavov eo imeli priliko opazovati v ponedeljek v Mecklenburgii in na Pomorjanskem. Ob 10 zvečer se je na jasnem nebu prikazala ognjena krogla, mnogo večja kot me«er, ki se je z veliko naglico gibala v krogu. Iz žarečega vrtinca so na vse strani švigali dolgi žarki. Ko se je meteor kake pol minute tako vrtel, je v severovzhodni smeri švignil po nebu in izginil za obzorjem. Za njim se je potegnil veličasten svetel rep, iz katerega so se vsipala majhna ognjena telesca kot iskre. Pri vsem pojavu pa ni bilo sližati nobeuega poka, vse je minilo v nočni 7. Udeleženci proge Rogatec-Grobelno potujejo m rednim vlakom št 2114 ali 2124 iz Rogatca ob 9.14 ali ob 17.17. 8. Za udeležence proge Metlika-Novo mesto in Novo mesto-Ljnbljana vozi posebni vlak z odhodom iz Metlike ob 8, iz Novega mesta ob 9.18, iz Trebnjega ob 9.53 in prihaja v Ljubljano ob 11.33. 15. avgusta 1939 L Za udeležence proge Maribor-Zidani most voz: posehru vlak, ki odhaja iz Maribora ob 2.15, iz Polj- k" ^ ,Ce'ia ob 3 49 in Pohaja v Ljubljano ob i40. la vlak ima postanek na vseh postajah in postajabičih do Zidanega mosta. 2. Udeleženci proge Zidani moet-Ljubljana potuje^ z recfcim vlakom it. 630, ki odhaja iz Zidanega mosta ob 5.15. 3. Udeleženci proge Murska Sobola-Ormož potujejo z rednim vlakom it. 8711, ki odhaja iz Murske Sobote ob 0.38 in od Ormoža dalje s posebnim vla-Kom, ki dospe v Ljubljano ob 6. Z istim posebnim vlakom Dotujejo tudi udeleženci proge Čakovec-Pra-gersko, ki odhaja iz Čakovca ob 2.10, iz Ptuja ob £50. S tem »lakom potujejo tudi udeleženci proge Dolnja Ledava-Čakovec, ki se morajo odpeljati iz Dolnje Lendave že dne 14. avgusta ob 21.37. Posebni vlak "na postanek na vseh postajah in postajališčih od Čakovca do Pragerskega. 4. Udeleženci proge Savski Marof-Zidani most potujejo z izletniškim vlakom Šl. 920, ki odhaja iz Brežic ob 2.55 iz Sevnice ob 326 in prihaja v Ljub-liano oh 5.10. Ta vlak ima postanek na vseh postajah m postajališčih od Savskega Marofa do Zidane4a mosta. * 5. Udeleženci proge Dravograd Meža-Cclje potuje^ s posebnim vlakom, ki odhaja iz Dravograda Meže ob 2, iz Gornjega Doliča ob 3.05, iz Velenja oh J-J9 in Zajca ob 4.32, prihaja v Celje ob 4.47 in pri-Tl. V L'ub,'ano * rednim vlakom ob 7.24. Posebni vlak nna postanek na vseh postajah in postajališčih 6. Udeležcnci proge Novo mesto-Stična potujejo • posebnim vlakom, ki odhaia iz Novega mesta ob 4, iz Trebnjega ob 4.33, U Stične ob 5.08 in prihod v Ljubljano ob 6.11. Vlak ima postanek na vseh postajah do Grosuplja. 7. Udeleženci proge Stična-Ljubljana potujejo z rednim vlafcocn št. 9212, ki odhaja iz Stična ob 5.25 m prihaja v Ljubljano ob 6.39. 8. Udeleženci proge Kočevje-Grosuplje potuieja z rednim vlakom št. 9311, odhod iz Kočevja ob 4 in s jiosebnim vlakom od Grosuplja do Ljubljane s prihodom v Ljubljano ob 6.22. 9. Udeleženci proge Kamnik-Ljubljana potujejo z rednim vlakom št. 8411, ki odhaja iz Kamnika mesto ob 5.42 in s posebnim vlakom št. 8413, ki odhaja iz Kamnika mesto ob 6.40. Vsi udeleženci izstopijo na poslan Ljubljana Šiška. 10. Udeleženci proge Jesenice-Kranj izključno in proge Kranj-Tržič potujejo z rednim vlakom št. 911 odnosno 8511, ki odhaja iz Jcsenic ob 5.40 in iz Trži-štšk^ 5'52' VS' '' ude,ežcnci »"topijo v Ljubljani 11. Udeleženci proge Kranj-Ljubljana šiika potufejo z vlakom it. 921, ki odhaja iz Kranja ob 6.01. 12. Udeleženci proge Rakek-Ljubljana potujejo z rednim vlakom ŠL 617, ki odhaja iz Rakeka ob 5.50. 13. Udeleženci proge Vrhnika-Ljubljana potujejo z rednim vlakom št. 8031, ki odhaja iz Vrhnike meste ob 6.09. Celje c Dajte železniškemu osebju letni odmor! /.nano je, da ima železniško osebje na postajah in pri vlakih najnapornejšo služI*). To osebje ima po zakonu določene dneve letnega odmora prav tako kot osebje na centralah in v drugih panogah železniške službe. Osebje v centralah se dobi dopuste v teku leta, vkljub temu. da ima lažjo in krajšo dnevno službo, in skrajšano neprekinjeno dnevno službo v poletni dobi. Zakoniti letni odmori se osebju na postajah kratko malo ne dovolijo. Ali mislite, da je to pravično da se tistim, ki v težjih odnošajih opravljajo službo, dopusti ne dovolijo? Ali niso železničarji na postaiah tudi naši dobri državljani, za katere veljajo tudi naši zakoni? c Fantovski odsek vabi starešinstvo, da se udeleži skupnega izleta v nedeljo na Sv. Kuni-gundo. Odhod izpred Orlovskega dotna ob 6 zjutraj, reflektanti za avtobus, ki bo pelial izpred kolodvora ob 7, pa naj se javijo v podružnici »Slovenca«. c Letina v Savinjski dolini. Letošnja dežev na pomlad je posebno škodovala žitu, ki ga je pritisnilo k tlom, da ga je prerasel plevel. Žito se ni moglo normalno razviti ter je dalo le srednji pridelek. Pšenica je bila še najboljša. Tudi krompir je v spomladanski deževni dobi pričel v zemlji gniti, v kolikor pa se je razvil, ga je sedanja suša popolnoma uničila. V posameznih jamicah so le 3 do 4 kot jabolka debeli krompirji in vse kaže, da bo krompirja v Savinjski dolini zelo malo in bo izredno drag, kar lahko opazimo že na celjskem trgu. Koruza je zaostala v svojem razvoju in niti oddaleč ne bo dala tistega pridelka, kot ga je lansko leto. Hmelj, ki je bil v nekaterih krajih izredno lep, je zaostal v razvoju in so kobule tako drobne, da ga bo verjetno letos za eno tretjino manj, kot ga io bilo pričakovati. Pridelek bo sicer kakovosten ter hmeljarji upravičeno pričakujejo dobrih cen. Še dober teden nas loči od obiranja. Sadna letina je srednja in se pojavljajo prvi kupci za poletno sadje, ki je namenjeno izvozu v Nemčijo. Poletna jabolka se plačujejo pod 1.50 din za kilogram. Nekaj vagonov jabolk je bilo že odpremljenih v severne kraje Nemčije. c + Majer Anton. V Cankarjevi ulici je umrl po dolgi in hudi liolozni celjski trgovec in ka-petan v p. g. Majer Anton. Pokojnika bodo pokopali danes ob 5 popoldne na mestnem pokopališču. Naj v miru počiva! Žalujočim našo iskreno sožalje! c Hmeljarski tabor v nedeljo, 13. avgusta, v Roblekovi dvorani v Žalcu. Vse hmeljarje opozarjamo, da se lega taliora zanesljivo udeleže in točno ob 8 zjutraj. c Važno za posestnike! Kraljeva banska uprava bo zaradi pospeševanja in širjenja domače štajerske kokoši tudi letos oddajala plemenske peteline in jarkice štajerske pasme po znižani ceni in sicer peteline po 10 din. jarkice po 20 din. Vsak posameznik lahko naroči največ eno družino, Io je enega petelina in jarkico. Naročila sprejema mestno poglavarstvo v sobi št. 47. tišini. Meteor take velikosti je zelo redek gost našega neha. Opazovalci so najprej mislili, da je mesecu nekaj prišlo na misel in je ušel s svojega lira, toda ta je stal ves čas trdno na nebu. pa ni bil ne tako velik in ne tako svetel kot meteor. KULTURNI OBZORNIK Dr.Odar: Cerkvene določbe o lisku Založba Naša pot je k svojim vsebinsko bogatim in aktualnim publikacijam dodala novo, za slovensko katoliško inteligenco izredno važno knjigo, ki jo je napisni univ. prof. dr. Alojzij Odar pod naslovom: Cerkvene določbe o tisku (Naša pot XVIII—XX, str. 344, Ljubljana, 1939). Brez dvoma jc bila taka strokovna knjiga med natui že davno potrebna. Že dalj času smo mogli opažati, da je pri nas vedno bolj ginevalo pravo poznanje, še bolj pa pravilno pojmovanje in razumevanje cerkvenih določb o tisku. Stalno ponavljanje in poudarjanje zahtev po popolni svobodi misli, besede in tiska je ubilo v mnogih smisel za opozorila in navodila Cerkve. Mnogim se je zdelo — in se zdi — da je Cerkev v teh stvareh enostranska, preveč poječa, nestrpna, nazadnjaška, da s svojo cenzuro izvaja nasilje nad duhom, tiranijo, ki jo moro odklanjati vsak svoboden in kulturen človek. Še posebej pa je prišel na slab glas indeks, proti kateremu jc slišati tudi od strani katoličanov le prepogosto veliko očitkov in napadov: Cerkev z njim ovira napredek v znanosti in umetnosti, ubija svobodo izražanja in izobraževanja, zapira po duhovni kulturi hrepenečim zaklade lepote. Čas bi že bil, menijo eni, da to zasovraženo in škodljivo ustanovo, žalostno ostalino iz prejšnjih temnih časov. Cerkev opusti, drugi pa s pomilovalnim nasmehom gledajo na indeks kot na preživelo prepoved, ki nima nobenega smisla, pa tudi ne vpliva na današnje življenje in ravnanje katoličanov. Proti takemu pojmovanju cerkvenih določb jc dr. Odar v prvem delu svoje knjige razložil pojme in pojasnil smisel ter pomen cerkvene zakonodaje o tisku. Ob njegovih izvajanjih se očitki, ki izhajajo povečini iz nerazumevanja in plitvega, površnega poznanja, razblinijo v nič. Iz pravega, nadnaravnega pojmovanja Cerkve kot božje ustanove s svojim od Boga ji določenim namenom, sledi ne samo, da ima Cerkev pravico dajati zapovedi in prepovedi o tisku, _ ampak tudi, da je to njena sveta dolžnost, ki je ne more in ne sme zanemarjati, ne da bi s tem zanemarjala svojo nalogo. Njene tozadevne določbe vežejo vse kristjane v vesti. Seveda sodi Cerkev knjigo pod svojim, njej lastnim vidikom. Ta njen versko-nravni vidik pa je obenem najvažnejši in najvišji. V tem prvem, načelnem, po mojem mnenju najaktualnejšem poglavju je avtor z izredno jasnostjo in pre-pričevalnostjo posvetil v nerazumevanje in dvome glede bistva in pomena prepovedi knjig. ... Za razumevanje današnje zakonodaje je važno naslednje poglavje dr. Odarjevega dela: Zgodovina cerkvene prepovedi knjig. Svoje naloge se je Cerkev vedno zavedala. 2e sv. Pavel je dal sežgati v Efezu vražarske knjige. V V. stol. je papež Leon Veliki odločno nastopil zoper knjige, ki so širile zmote. 2e zgodaj so začeli pošiljati knjige sveti stolici v pregled in presojo. Če je Cerkev že pred iznajdbo tiska obsojala zmotna dela raznih pisateljev, je po tej iznajdbi posvečala še večjo skrb tiskanim knjigam, ki so se veliko bolj in hitreje širile ter postale neprimerno bolj dostopne kot prej. Kmalu je zato Cerkev izdala prvi splošni zakon o cenzuri (1487) in prvi indeks (1539). Tridentinski cerkveni zbor se je resno bavil z vprašanjem slabe knjige ter izdal svoj indeks z nekaterimi splošnimi navodili. Ustanovila se je posebna kongregacija indeksa, ki jo je odpravil Benedikt XV. in njen delokrog izročil Kongregaci ji svetega Oficij^i, ki ga še sedaj po navodilih pupe/a Benediktu XlV. vodi. Na podlagi tega zgodovinskega pregleda nas uvede dr. Odar v II. delu svoje knjige v danes veljavne določbe, ki so zbrane v kan. 1385.—1405. cerkvenega zakonika. Te določbe govore najprej o predhodni cenzuri, nato pa o prepovedi že čzaanih knjig. Vse te določbe so jasno in podrobno razložene in utemeljene, povsod je kratko pojasnjen njih smisel in pomen. Naštete so vrste knjig, ki jih je trelm poslati v predhodno cenzuro in one, ki so po splošnem cerkvenem zakonu prepovedane. V posebnem poglavju so navedena navodila o uporabi prepovedanega tiska. Zanimiva je tudi vzporediiev cerkvenih določb z državnim tiskovnim zakonom in jasno poudarjena razlika. Ob koncu tega delu obrne pisatelj našo pozornost na skrb Cerkve za dober tisk, obenem pa še na njeno svarilo, naj katoličani ne hvalijo nekatoliškega tiska in nuj se varujejo knjig in časopisov, ki zagovarjajo sodelovanje katoličanov s pripadniki komunizma. Tretji del te koristne knjige pa je posvečen posebej indeksu. V načelnem delu nas avtor seznani z bistvom, pomenom in veljavo te tako razvpite ustanove in zavrne najbolj razširjene očitke in predsodke, ki motijo katoličane. V drugem delu pa opisuje podrobneje ustroj in vsebino indeksa. Na koncu pa je še dodan seznam pomembnejših knjig, ki so na indeksu, in sicer v 3 skupinah: leposlovna dela, dela filozofov, druga dela. Le na kratko sem mogel podati bocato vsebino in odlike tega tako sodobnega delu. Podroben študij te strokovno in znanstveno pisane knjige bi mogel tudi pri nas popraviti skvarjene pojme in odpraviti nezaupanje do teh važnih cerkvenih določb. Omalo-vuževunje cerkvene zapovedi v tej stvari kaže na napačno razmerje do Cerkve. Resne, a dobro utemeljene, so besede, ki jih je avtor zapisal na naslov onih, ki te določbe prezirajo: »Iz povedanega jasno sledi, da kažejo malo cerkvenega duhu tisti, ki se za te določbe ne menijo, pa naj sicer še tako lepo govore o notranjem poglobljenju in o podobnem. Katoličani, zlasti izobraženci, se danes preizkušajo tudi v tem, kako se ravnajo po gornjih cerkvenih določbnh. Ne moreš biti dober katoličan, če se za te določbe ne meniš. Če se drugi okrog tebe zanje ne menijo, te to prav nič ne opravičuje. One katoličane pa, ki zatrjujejo, da so katoličani, pa o teh določbah posmehljivo govore in jim jemljejo avtoriteto, je treba odločno zavrniti in jih spomniti na to, da delajo težko pohujšanje. Če je tisti, ki govori posmehljivo o teh določbah, znan kot odličen katoliški laik, ali če je celo duhovnik, se na stvari prav nič ne spremeni. Odločbe ostanejo, obveznost ostane, le pohujšanje je težje... (Str. 188.) Dr. I. L. • '< f- »Slovenska Misao« — mesečnik gibanja »Slovenska misao«. Izšla je št 2. Cena 1 dinar. Letno 12 din. Naslov uredništva: Prizrenska 3/1, Belgrad. Čekovni račun pri Poštni hranilnici 60.494. ŠPORT Čudoviti stroji zdravilstva. Pri nekem požaru se je mala Marv Tippett hudo opeMa po nogah. V bolnišnici v Mashingtonu so ji noge oblekli v neke vrste »steklene čevlje«, ki naj s posebnimi sesalnimi napravami v ožganih nogah ožive obtok krvi. Nečloveški oče Pred berlinski porotnim sodiščem se je začela razprava zoper mlad zakonski par. Oče je obtožen, da je tako dolgo mučil svojega lansko leto v novembru rojenega sina, da je v tretjem mesecu svojega življenja umrl; mati pa je obtožena, da je to dopustila in ni pravočasno poklicala zdravnika ali pa svojega moža naznanila oblasti. Oče je star 25 let, mati pa šele 18. Poročila sta se lansko leto v juniju. Oče je kmalu po poroki postal silno surov in napadalen, pretepal in mučil je svojo ženo in svojega dve leti starega sina še iz predzakonskega razmerja. Ko se jima je rodil drugi sin, ga je zverinski oče takoj po prvih dneh življenja začel pretepati, mati pa mu je branila, zaradi česar se ;e znašal tudi nad njo. Kadar je otrok jokal, ga je vrgel po tleh ali pa mu je z vso siio potisnil v usta steklenico z mlekom. Ko je pozimi otrok začel kašljati, ga je oče večkrat ponoči vzel iz postelje in nesel pod vodovodno pipo, kjer mu je po golem hrbtu spustil curek ledeno mrzle vode. Včasih j» to storil tudi večkrat v eni noči. Otrok je kmalu dobil vnetje pljuč. Smrt ga je letos spomladi rešila zgodnjega muče-ništva. Mati je skušala to sicer preprečiti, toda ob surovosti svojega moža je bila brez moči. Sama Velike mednarodne dirke na Ljubelju Naš ponosni Ljubelj — najstrmejši evropski gorski prelaz, s svojimi divje-strmim i zavoji in vzponi bo na praznik Velikega Šmarna, 15. avgusta, pozorišče prve prave mednarodne motocikli-ške prireditve z udeležbo najbolj znanih evropskih tekmovalcev. Obsežni razipis prireditve, okusna knjižnica v 4 jezikih, ki je bila pred meseci razposlana vsem evropskim motocikliškim organizacijam, je vzbudila za to našo dirko ogromno zanimanje, in tajništvo prireditelja MK Ilirije je imelo dovolj dela, da je odgovarjalo na vsa vprašanja, ki so prihajala od vseh strani, preden so bile zbrane vse prijave. Vse predpriprave so sedaj že končane, danes izide že tekmovalni katalog, a v soboto se že seli glavni štab Ilirije na Ljubelj, kjer se prično v nedeljo zjutraj uradni treningi. , Šele na podlagi pri treningu doseženih časov, bo sestavljena dokončna startna lista za »Veliko mednarodno dirko Jugoslavije« ki bo v torek —« na Veliki šmaren. , Zanimanje za ljubeljsko dirko je nepričakovan no veliko in vse kaže, da bo obisk ogromen. Razne potovalne pisarne iz tu in inozemstva bodo priredile izlete na Ljubelj. Celo monakovski »NORD* SUD« priredi avtobusni izlet. Dalje bodo vozili av« tobusi z Dunaia, Gradca, Celovca, Beljaka, iz Zagreba itd. Tudi ljubljanski »Putnik« že izbira pri« jave za avtomobilski izlet iz Ljubljane. Z mednarodnih lekem v Liegeu se je morala zateči v zdravniško oskrbo, ker je mož tudi njej prizadejal težke poškodbe. Večkrat je ušla tudi od moža nazaj k staršem, kaj uspešnejšega pa si ni upala ukreniti zoper njega. Sedaj sta — po smrti njunega drugega sina — oba na zatožni klopi in javnost napeto pričakuje, kaj bo o takih družinskih razmerah reklo sodišče. Liege, 7. avgusta. Poleg mednarodnih tekem, katerih so se udeležili Belgijci, Holandci, Švicarji, Francozi, Poljaki in Jugoslovani, so imeli Belgijci svoje domače tekme, pri katerih je sodelovalo ogromno število telovadnih društev. Te tekme so obsegale redovne in proste vaje ter solo- in simultane vaje na orodju. Mednarodne vrste pa so nastopale na vseh orodjih nekako v sredini prostora. Potek mednarodnih telovadnih tekem. Naši fantje 60 začeli z vajami na koncu z ročaji. Konj nam ni prijal in zato tudi vaje niso šle tako dobro kakor običajno. Francozi so bili tedaj na bradlji, Belgijci na drogu in Holandoi na krogih. Takoj smo opazili, da so tudi Belgijci in Nizozemci neobičajno dobro pripravljeni in da bo borba zelo huda celo za drugo mesto. Na prvo mesto še nismo mogli računati, kajti Francozov v tako kratki dobi še nismo mogli dohiteti. Vendar smo se jih kot celotna vrsta letos tako približali (razlika med nami in njim je komaj 20 točk), da bodo morali Francozi prihodnje leto napeti vse sile, če bodo hoteli braniti naslov prvaka. Francoze poznamo dobro in sicer že de!| časa, zlasti pa od lanskega ljubljanskega mednarodnega tabora. Imajo svoje slalne vrhunske vaje, katere imajo do skrajnosti predelane ter so v njih zelo sigurni. Zanimali so na« prav posebno Belgijci kot prireditelji. Dobro so delali tudi Nizozemci. Eni kot drugi so nas presenetili z nekaterimi telovadci, katere eo imeli v svojih vrstah. Človek, ki že več let ni videl telovaditi teh narodov, skoraj verjeti ni mogel, da je tak napredek v tej kratki dobi mogoč. Prav nič ne bi zaostajali za francosko in našo vrsto, če bi bili v njih vsi telovadci enako močni. Saj so imeli Belgijci celo prvaka na bradlji in tudi Holandci so se v nekaterih panogah pririnili prav v sprednje vrste. Posameznih vaj ne bom opisal, ker spada ta stvar v strokovne liste. Samo eno poudarjam: telovadba v katoliških telovadnih organizacijah je danes na tako visoki stopinji, da jo mora re-spektirati tudi največji sovražnik teh združenj. Stvar se razvija v pravi smeri in zato vidimo dandanes pri olimpijskih igrah poleg članov drugih telovadnih organizacij tudi člane katol. telovadnih organizacij, ki tekmujejo za olimpijske . zmage. Vsi narodi brez izjeme so neverjetno na-jpredovali. , , ^ Telovadno orodje Se vedno slabo. Razen Slovanov menda nihče drugi na svetu nima res dobrega telovadnega orodja. Zapadni narodi so v tem pogledu še na 6labšem. Njihovo telovadno orodje nam že od nekdaj ni prijalo in sedanje v Liegeu je bilo prav tako. Težko je delati na njem, zlasti nam, ki smo vajeni drugačnega. Razumljivo, da si na drogu marsikdo ni upal pokazati tega, kar bi bil sicer. Nekaj dragocenih točk je šlo ravno radi tega tudi pri nias v izgubo. Če takole pregledamo še rezultate med posameznimi tekmovalci, opazimo, da so kar trije Francozi na čelu tabele: brata Schlindweina in Herold. Toda naš Natlačen, ki je zasedel četrto mesto, ni niti 3 točke za prvim zmagovalcem, z neznatno razliko je Varšek na šestem in Janež na osmem mestu med vsemi tekmovalci. In tudi drugi naši eo zasedli lepa mesta, saj je pustil zadnji naš za seboj še 12 tekmovalcev drugih narodov. Lep napredek je beležila naša vrsta e prvim svojim nastopom v inozemstvu. Zasedla .je drugo mesto, s katerim smo sicer vnaprej računali. toda rezultati so bili boljši, kakor je bilo pričakovati. Imamo poleg tega dve prvi mesti (Varšek v skoku čez konja, Natlačen v teku), štirr druga mesta (Varšek na bradlji, Kokot v teku, Varšek in Natlačen na drogu) ter dve tretji mesti (Kokot v prosti vaji. Janež na drogu). Istočasno so imeli Belgiici svoje zvezne tekme, precej inozemskih združenj pa je tekmovalo po svojem narodnem programu. Zlasti bi tu omenil »Fidesc iz Lugana, ki ga vidimo skoraj na vseh večjih prireditvah in ki je ssvojim močnim moštvom in krasnimi izvedbami vzbujal tudi Liegeu splošno pozornost. Sodniških komisij je bilo izredno veliko in so delovale od 9 dopoldne do 10 zvečer v tem pisanem mravljišču. Značilno je, da je bila med sodniki skoraj tretjina belgijskih oficirjev, ki so sodelovali v raznih sodniških komisijah. To ni bil prvi slučaj, da sodeluje vojska s katoliškimi telovadnimi organizacijami, temveč vidimo isto sliko ob drugih prilikah tudi v Fran-cji, Švici in drugod. Dekleta so tekmovala na drugem prostoru, nedaleč od razstave. Bilo je največ Nizozemk, ki so pokazale v svojih vajah moderno smer telesne vzgoje. Njihove vaje so bile res ženske vaje. Nedelja je bila namenjena glavni prireditvi. Dopoldne so se na esplanadi razstavnega prostora zbrali vsi telovadci in telovadkinje k sv. maši, MOKA NESTLE je najboljša hrana za otroke o3 Času poletne vročine katero je opravil kardinal Roey iz Bruslja, ob številni asistenci najvišje duhovščine iz Liegea. Vsi telovadci in telovadkinje so peli latinsko pri sv. maši. Sprevod Popoldne ob' 3 so se zbrale vse mednarodne reprezentance in belgijska društva na »Boulevar-du de Constitution«, odkoder so odkorakala na esplanado. Izredno lep, dolg in pester je bil sprevod, ki je imel na čelu par sto zastav raznih narodov in društev, med katerimi je nosil naš prapor v državnih barvah najpostavnejši član našega zastopstva. Jugoslavija je povsod, zlasti pa v sprevodu, vzbujala splošno pozornost in ponovno so naši reprezentanci ploskali v sprevodu. Mimo katoliškega paviljona na razstavnem prostoru, kjer eo bili zbrani najodličnejši gostje kardinal Roey iz Bruslja, zastopnik jugosl. poslaništva v Bruslju g. poslaniški 6vetnik Vesnič in drugi — so defilirali vsi telovadci in telovadkinje. zastave pa so se poklonile v pozdrav. Najbolj med vsemi je bila na tem mestu pozdravljena naša reprezentanca, ki je imela 21 članov v krojih ter dve članici v slovenskih narodnih nošah, ki sta vzbujali enako pozornost kakor naš kroj. Sprevod je šel skoraj po vsem razstavnem prostoru do espla-nade, kjer je bil pozdrav vseh državnih zastav po_ francoskem abecednem redu. Tu je bilo zopet naše zastopstvo z državno zastavo navdušeno pozdravljeno. Potem je pa sledil nastop nizozemskih članic z raznimi prostimi, gimnastičnimi in ritmičnimi vajami. Nastopilo je po več skupin istočasno z raznimi vajami. Belgijsko članstvo je nato nastopilo s prostimi vajami, katere so izvajali precej skladno tudi ob godbi, kakor dekleta. Ugajal ni razstop in sestop, tudi kritja in ravnanja ni bilo pravega. Pričakovali smo tudi večjega števila nastopajočih. Francoska mednarodna vrsta je nastopila vmes z vajami na bradlji, naši pa, katerim je vodstvo nastopa povedalo, da orodnih vaj sploh ne bo, so bili med gledalci na tribuni. Nastop sam je bil v splošnem prav lep in pester, bile pa so še hibe, katere bi se dale z dobro voljo lahko odpraviti in katere 60 pri nas, 6koraj bi rekli, nemogoče, • Ktft«* a- '.t ■< ; Atletske tekme Našo reprezentanco eo sestavljali tudi atleti, šest po številu, ki so danes nastopali v mednarodnih lahkoatletskih tekmah. Ker je bil prostor na esplanadi za te tekme neprimeren, se je vodstvo zadnji trenutek odločilo, da jih prenese na precej oddaljeni stadion najstarejšega belgijskega športnega kluba R. C. L, Tu se je program razvijal dopoldne in popoldne ob precej močili zasedbi Belgijcev, Francozov, Holandcev in Jugoslovanov. Tudi konkurenca je bila v nekaterih točkah izredno huda. Naše moštvo je štelo samo 6 mož in zato so nekateri precej trpeli radi tega, ker so nastopali v več disciplinah, ki so potekale istočasno. Zato smo izgubili prvo mesto v metanju krogle, v skoku v daljavo in moraa še pri štafeti 4X100 m Sicer ee pa v splošnem lahko reče, da smo dosegli v atletiki več, kakor smo pričakovali. Saj imamo tri prva mesta (Košir 1500 m 4:6 ena petina sek.; Klinar 400 m 51.8 sek.; Smolej tro-skok 12.99 m) in pet drugih mest (Skušek 400 m, Klinar krogla 12.525 m, Jeglič disk 37.88 m, štafeta 4X100 m 45.2 sek. in štafeta 4X800 m). —s Ivo Kermavner. Iz Maribora smo prejeli »Zastopniki klubov mariborskega okrožja, zbrani na konferenci dne 9. avg 1939 konstantirajo, da na podzvezi skuščini dne 6. avgusta 1939 v Ljubljani ni bilo govora o priključitvi LNP-a k HŠS niti o ustanovitvi »Hrvatsko-slovcnske lige«. Zato tudi njihovi delegati niso mogli izraziti tozadevnih želja. Ako so torej časopisne vesti resnične in 6e je LNP priključil HSS, zahtevajo klubi mariborskega okrožja da prisostvuje konferenci dne 12. avgusta 1939 v Zagrebu tudi delegat mariborskega okrožja ki bo stavil poleg drugih želj na vsak način tudi zahtevo, da pride v »Hrvatsko-slovensko ligo«t poleg SK Ljubljane še eden slovenski klub.« Razpis Kolesarska sekcija ?.. S. K. iHermest, Ljubljana, rai/ii.suje za nedeljo, dne 13. avgusta ob U med-kiuoske ravHinskui/orske kolesarske dirke na jiroRl Zgor. Gametjne-Smartno-Povodje-Zgor. Ga. e jiie-SrednJe Ga..,e]jno-Kašiea. t. J. 5 kitom, ra"" Ll i 1 ,,K:' kilometra vzpona. Start verificiranih dirkačev negiede na kategorije ho posamezna in sicer r. eiiominutmin presledkom pri gostilni Magister v /Igor (.Hmeljnih, cilj ju na Rašici. Nngrade, ki bodo Klnsmc raneem razdeljene ik> končanih dirkali v go- t i„". B.° 8lri(*T: 2. 3. 4. 5. 6, 7 in 8 prak- tična darila 9 in 10 diploma, 11, 12, 1J, 14 hi 15 Kolajne. Pred začetkom starta verificiranih dirkačev bo tudi skupinska dirka kolesar jev.tnristov na progi '-gor. Gameljne - Šmartno - Povodje - Zgor. Gaineljne ■ Startom 111 ciljem pred Magistruvo gostilno. Ce ho število prijavljencev za to dirko, ki znaSa okrog 4 km "lokaj visoko, se Ik> vozilo v dveh izžrebanih skupinah, izmed katerih se hodo v finale plasirali po štirje ali pet od vsake skupine. Finale ho torej nato vozilo osom ah deset dirkačev isto progo. (Kolesarji-turistl »o neverificirani kolesarji in vozijo s kolesi, ki so opremljeni 1 navadnimi gumami, t. J. ne s tnbolarjt, krmila so pol ju lin a. zadnja kolesa »o pa lahko s svobodnim tekom ali j>a s torpedo- zavoro.) Nngrade za tO skupino m,: 1, 2, 3, 4 in 5 praktična darila, fi in 7 diploma. 8. 9 in lfl kolajne. Dirke hodo le oh ugodnem vremenu. Določbe dirkačem: 1. di-ka se po pravilih Kol. zvezo kralj. Jugoslavije: i. vsak dirkač vozi na lastno odgovornost In se ima strogo držati eestno-policij. skega re,la. Sam je seveda odgovoren za morebitno lastno po*koNo?« je ponovil Dunn in glas se mu je tresel. »Čakal bo ob kakšni cesti ali poti, ki jo je bil kdaj slišal več ko er.krat od nje omeniti, čakal bo, da bo prišla mimo. Tam zdaj sedi kot slepec z Braillovo knjigo na kolenih in glasno čita, da bi obrnil nase njeno pozornost.« Čudovito je bilo videti, kako je Dunn sprejel to izjavo. Obraz se mu je na mah zjasnil. Zasmejal ee je tako glasno in neprisiljeno, da ne bi bil nihče dvomil, da je njegovo veselje zares pnstno. In njegov smeh, kakor je bil dobrodušen, je bil kakor tisti porogljivi krohot, ki rani človeka kakor udarec. Čutil sem, kako mi je obraz vzplamtel od jeze. A McNab ni bil videti niti malo užaljen. »Ne strinjate se z menoj, gospod doktor?« je dejal čisto mirno, toda z nadihom iznenadenja, kt je vabilo na odgovor. »Jaz že ne,< je izjavil Dunn topo. »Svoj ziv dan še nisem slišal za bolj izgubljeno pričako-vanjo c McNab je stopil proti mizi, vzel še enkrat v roko Kinlochovo sliko in jo zamišljeno ogledoval. »Sa>, kajpada, poznale svojega junaka. Menda m nikoli tvegal kože za kakšno izgubljeno pričakovanje, kaj?« »O, moj Bog. naredil je neumnosti cez glavo,« ie vzkliknil zdravnik nestrpno. »Skupil je precejšen del šrapnela, ki mu je šel globlje, kakor kuhinjski nož. ampak to le bilo v vojni, v bitki. To pa je čisto drugače. No, utegnil bi tam sedeti ter jo čakati do sodnega dne. In čeprav bi slučajno prišla po tisti poti. no. ali mislita d« w « količ- kaj menila zanj, pa najsi bi ga tudi videla, če je ne bi bila volja?« »Po mojem mnenju si ne bi upala govoriti z njim, najsi bi še tako rada, ampak Kinloch se bo navsezadnje odločil za tisto, kar misli sam, ne pa za to, kar mislim jaz In če ga je ženska s svojimi zvijačami korenito predelala ter ga, kakor dejansko vidim, zadostno začarala, da bo držal usia zaprta — če je tako. tedaj bo Kinloch delal v veri, da čuti ženska ljubezn do njega, in prepričan bo, da ne pojde brez besede mimo njega, ce ga bo videla sedeti ondi,« Doktor Dunn je vzel klobuk, kakor da je hotel prikriti svojo malone v muzanje prehajajočo neje-vernost. »To je verjetno,« je rekel, »ampak prepozno. Ni se mi treba bati, da boste našli mojega prijatelja ter ga potegnili v ta nečedni posel.« »Ne? Človek božji, gospod doktor, če bi bili zadosti videli, bi mogli rajši lepo poklekniti ter moliti, da bi ga jaz prvi našel.« MoNab je govoril resno, kajti Dunn se je že pomikal proti vratom. »Prvi?« je vprašal in se obrnil. »Kaj hočete reči s tem. ,prvi ?« »Preden ga oni drugi ne najde,« je prikimal McNab. »Zdi se mi, da še niste sprevideli, da je Kinloch sam zašel nazaj v ta nečedni posel — zašel nazaj, potem ko se ga je bil že rešil. Zakaj? Oh. saj veste, da jaz nisem tako za trdno prepričan, da se Kinloch moti, če misli, da je tista ženska začela čutiti ljubezen do njega. Take reči se dogajajo Bržkone vam je znana zgodba, ki jo pri nas na Škotskem pripovedujejo o ženski, ki je šla z doma po volno, pa se je vrnila domov ostrižena.« Dunn je pri vratih odkimal. »Preveč domišljav ste zame. Sai ga nI morala zapustiti, če je bilo tako,« je rekel in ponudil MoNabu roko. »Nedvomno je imela na turate pametnih razlogov. da sa ie zapustila. In imejte na umu tole« — MaNab je iztegnil roko proti tovarišu — »nemara jo biio ravno njeno sjioznanje, da ga je začela ljubiti, najmočnejši razlog zanjo.« McNab se je malo pomudil, da se je oddahnil. »Kaže. da tudi sami nekaj čutite do njega, gospod doktor, če smem soditi po vsem tem, kar ste storili in govorili. Prav dobro, to bi vam moralo pomagati verjeti v možnost, da tudi kdo drug lahko prav tako čuti.« Dunn je odšel, ne da bi se bil spomnil, da sem bil jaz v sobi. Vsekakor ee ni potrudil, da bi mi bil rekel zbogom. Ko ga je bil McNab odslovil ter se vrnil, ee je kakor izčrpan vrgel na velik nizek Minly stol. »Nič prida drobiža niste dobili iz njega,« sem opomnil. »Mar sem mu dal kaj menjati?« »Ne. Nasprotno, videti je, da vam je uspelo dobiti nekaj od njega.« »Kaj je bilo to?« »Razbremenitev njegove duše.« McNab, ki ni bil prav n.č užaljen po mojem sarkazmu, je prekrižal iztegnjene roge, široko za-zehal in legel nazaj. »To je bila ena izmed reči, ki sem jih hotel odstraniti,« je rekel. »A to ni bilo edino, kar sem dobil.« To me je osupnilo. Moral sem trenutno pomisliti. »Potemtakem je bilo tisto vaše pripovedovanje, kakor da bi hoteli prijeti tega nesrečnega Kinloeba, samo bahato besedičenje?« McNab je sunkoma sedel pokoncu. »Pa menda ne mislite, da je tudi on tako mislil?« »Sveta nebesa, ne! Saj je tako preprosta duša. Vse je imel za evangelijsko resnico.« Olajšano je McNab omahnil nazaj. »Saj je tudi bila evangelijska resnica, Chance. Jutri nameravam zaradi Kinlocha preiskati West End in upam, da ga bom našel natanko tako, kakor sem opisal. A najbolj mi je zagonetno, zakaj se je Dunn tako smejal, ko je zvedel za moj načrt. Kakšna nedolžna veselost bi mi bila pač, razumljiva. Ampak on je bil skoraj židane volje. Zakaj? To hočem premislili na samem do dna. Vse, kar je fiovedal in kar ni povedal, Chance. Predvsem pa hočem dognali, zakaj se je doktorju Petru Dunnu moj načrt zdel tako zelo smešen. Toda pridite jutri okoli poldneva k meni; tedaj bom že imel stroj v pogonu. 1'a recite Mathesonu, da vas bom ves dan pridržal pri delu.« Tako sem ga, disi sem mu imel staviti še marsikatero vprašanje, pustil samega pri vprašanju, ki si ga je bil zastavil, pri vprašanju o Dunnovem smehu, ki se nin je zdel tako čuden. Saj imajo tudi pametni ljudje, tako sem slišal, svoje neumne trenutke. Vsekakor sem bil prepričan ,da je bil to eden izmed trenutkov McNa-bove tepoumnosti; kajti svoj živ dan še nisem bil slišal za kakšen bolj zamotan načrt, kako iskati izgubljenega človeka. XVI. Ko sem drugi dan prijel v Adelphl, našel McNaba pri telefonu. Ob mojem vstopu se je s slušalko na ušesu obrnil ter mi namignil, naj sedem. Nato je dolgo poslušal; in ob neki priložnosti je njegov glas nekomu odgovarjal. »Da, gospod narednik. Vprav to hočem reči — slednjo posebnost o njem. Kaj?... Ne, vse, karkoli bi ga utegnilo kakorkoli že ločiti od navadnega slepca, vsako izjemnost, ki bi utegnila obrniti nase oko pozornega redarja.« Sledil je dolg odmor. »Oh ... On je opazil to. IIo\vley se piSe tMI redar. Bistroumen človek, da. Prav. Ima zdaj službo?... Ali pojde ob eni h kosilu? Pokličite me, ko pride noter.« Obesil je slušalko In se obrnil proti merit. »To pomeni, da bova morala še celo uro čakati. Še več časa bo izgubljenega. In že to jo trajalo dlje, kakor sem mislil,« je opomnil in mi ponudil cigareto. Otroiki kotilek Pravljica iz gozda (86) Nasproti pa jima je prihajala stara ženica z ruto na glavi, ki ie vsa trudna peljala samokolnico, preobloženo z borovnicami po strmem hribu. Mali ogtasi V malih onimi h velja (taka beaeda I din: tenltovanjakt •rlanl t din Debelo tUkane »aHluvne benedp te računajo dvolnn. NalmanHI in«i.rk ia ina'1 oclaa IS din. • Muli •rlaal ae plafajrjo laknj pri naročilu. * l'rl oclaalh reklamnega inafaja ae računa anokolmiaka. S mm vUoka patltna »r«llra po J din ■ Za plamene odgovore (leda malih orlaaov treba prlloilll znamko. tlužbodobe Kolarskega pomočnika iščem. Nastop takoj. — Josip Kordeš, Sušak. i rs v« • v » • Službe iscejo Fant 17 let »tar, poštenih staršev, b 4 razredi srednje Solo ln enoletnim trgovskim tečajem, vešč strojepisja, lšču mesto pisarniškega praktlkanta v trgovini alt tovarni, za malo plačo. — Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 12.783. (87) >IIudo je na svetu,« je jadikovala Vsa trudna in izmučena je sedla kraj ceste in si z rutico brisala oznojeno čelo. V tem bednem stanju sta jo zalotila naša dva, ter se ji vsa srečna ponudila, da peljata dalje ' njen voz. Obiščite VIII. Mariborski teden! Trgovska sotrudnica iell premestitve v boljšo trgovino z mešanim blagom. Ponudbo v upravo »Sloven.« pod »Marljiva« št. 12.577. (b Modistka zelo spretna, išče stalno službo v Ljubljani. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Takoj« St. 12.G70. Denar Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno po najvišjih cenah In takojšnjemu plačilu. Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12 II Orehova jedrca med tn vosek dobite najceneje: Medarna, Ljubljana, Židovska ulica S. Najugodnejši nakup moških oblek nudi Presker, Sv. Petra e. 14, Ljubljana. (1) S potrtim srcem sporočamo, da je danes ob 3 zjutraj v 79. letu starosti, previdena s tolažili svete vere, dotrpela naša ljubljena mama, stara mama in prababica, gospa Ana Turk vdova po trgovcu Truplo naše nepozabne mame bomo položili k večnemu počitku v petek, dne 11. t. m. ob 3 popoldne, ko jo bomo spremili na njeni poslednji poti izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana — Idrija, dne 10. avgusta 1939. Rodbine: Turk, Jereb, Mastnak, Mlakar KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIHl 1RFTTH1 Harmonij lep, močan, za koncertno dvorano ali kapelo; dalje klavirske vaje ln 7 let. prit. Ilustriranega »Slovenca« ugodno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12.919. (g) I Automotor Za tovorni avto I rabljen, do 1500 kg nosilnosti, nudim krasno poll-tlrano, moderno orehovo spalnico ln kuhinjo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.918. (1) Posestvo oddaljeno % ure od LJubljane, še v dobrem stanju, hiša z velikim skladiščem, hlev za 6 glav živine, z lepim vrtom ln njivami naprodaj. Vzame se tudi hranilna knjižica Kmečke posojilnice za 50.000 din. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 12.939. (p ODDAJO? Trgovske lokale lepe, velike, ln lep velik dvoriščni lokal, primeren za delavnico, skladišče, krojaški salon aH slično, vse v centru mesta, se odda. - Informacij«.1 daje I. Knez — Gosposvetska cesta 1, dvorišče. (n Jtanotanja IŠČEJO: Trisobno stanovanje Iščem. Kolodvorski oltraj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12.923. (c) Naznanjamo žalostno vest. da je danes po težki bolezni umrl naš dolgoletni sodelavee in član nadzornega sveta, gospod Anton Majer kapetan v pokoju in trgovec Nepozabnega pokojnika ohranimo v najlepšem spominu. Celje, dne 9. avgusta 19»9. Hranilno in posojilno društvo v Celju Pozor! Hišni posestniki in gradbeni interesenti! Obiščite našo razstavo na Mariborskem tednu I Tam boste lahko dobili pregled naših opekarskih izdelkov vseh vrst in naših raznovrstnih klinker in keramičnih plošč za vsako potrebo po zmernih cenah I Podpirajte domače blago! Opekarna LajterSberg, Košaki pri Mariboru Telet. 20-18 Ksllolitnl tlak je najidealnejši in sodobni tlak za kuhinje, kopalnice, trgovske lokale, tovarne itd. — Izdeluje ga trg. dr. z o. z. MATERIAL Ljubljana, Tyrševa c 36 a Telefon 27-16 - Brzojavi: MATERIAL GRHVERJH za izdelovanje šfampiljk iz gumija in železa, ki zna delati na strojih za kopiranje rabi veliko industrijsko podjetje Pismene ponudbe poslati na PUBLI-C1TAS d. d., ZAGREB, Ilica 9 pod značko „Graver" Zahvala Ob prerani izgubi žene in ljubljene mamica Marije Frelih roj. Majcen izrekamo tem potom zahvalo za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja, za poklonjeno cvetje in tolažbo s številno udeležbo na poslednji poti. Posebno zahvalo izrekamo ča-stitemu g. župniku in ostali duhovščini ter zdravnikoma dr. Škulju in dr. Dereaniju. Ul St. Rupert, dne 10. avgusta 1939. Franc Frelih, Majda in Joie 4® Globoko užaloščeni naznanjamo, da je danes Bog poklical k Sebi našega dobrega šefa, gospoda Antona Rudolfa Majerja kapetana v p. in družabnika tvrdke Victor Wogg Blagopokojnega gospoda šefa bomo ohranili vsi v najlepšem spominu. Celje, dne 9. avgusta 1939. Nameščenci tvrdke Wogg + Elisabeth Majer roj. Wogg naznanja v svojem imenu Tn v imenu svojih otrok, da je naš nepozabni soprog, oče, brat, svak in stric, gospod iinton Rudolf Majer kapetan v p. in družabnik tvrdke Victor Wogg danes po kratki, težki bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Dragega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v petek, dne 11. avgusta ob 5 popoldne, iz hiše žalosti Cankarjeva 6, na mestno pokopališče. Sveta maša zadušnica bo v soboto, 12. avgusta ob 7 zjutraj, v Marijini cerkvi. Celje, dne 9. avgusta 1939. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarif Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Centi?