Leto LXVIIL. št. 110 iznaja vsak dan popoldne, lzvzemši nedelje ln praznike. — fnscimtl do 80 pectt vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji inseratl petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 13.-, za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO tN UPRAVN1STVO LJUBLJANA, KnaflJeva nBea štev. ft Telefon: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska c. telefon' St. 26. — CELJE: celisko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1. telefon št 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon st. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. Kako bo Italija „civilizirala« Abeslni]o Italijanske vojne tovarne delajo noč in dan Mussolini zavrača vsako vmešavanje velesil v italijansko-abesinski konflikt — Oprta na svoje bajonete bo šla Italija svojo pot, pa tudi če nastane nova vojna vihra — Rim, 15. maja. r. Prijateljski nasvet Francije in Anglije, naj se Italija ne igra preveč z ognjem v Abesiniji, ker bi mogla povzročiti požar tudi v Evropi, je izzval v Rimu silno razburjenje in ogorčenje. Ves italijanski tisk skuša na vso moč dokazovati pravilnost italijanskega, stališča in potrebo »pomirjenja« in »civiliziranja« Abesini-je, ki da ogroža ne samo interese Italije, marveč svetovni mir. Zato Italija kar na.iodločnejse odklanja »čudno in nepotrebno« vmešavanje Anglije in Francije v abesinski spor. Italija nima prav nobene potrebe, poslušati nasvete iz Pariza in Londona, piše n. pr. »Gaze t ta del Popolo«, kajti sama dobro ve, kaj je v njenem interesu. Anglija naj se raje briga za tihotapstvo orožja v Abesinijo preko njenega ozemlja in naj raje pogleda, kaj delajo njeni tovarnarji orož.ja. Prav nepotrebna je skrb Anglije glede oslabitve italijanske pozicije v Evropi in to baš v trenutku, ko preživlja Evropa težko krizo in ko nemško oboroževanje resno ogroža evropski mir. Oe more kaj poslabšati položaj v Evropi, je to baš omahljivost Ang?i?e. ki se ne more odločiti za energične ukrepe. Italija je izdala potrebne vojaAke ukrepe za varstvo svojih interesov v vzhodni Afriki. Te čete je nadomestila z vpoklicom novih letnikov. Zato ni prav nič oslabljena ter dobro ve, da je pripravljena na vsak možen dogodek. Angleška intervencija pa ni nič drugega, kakor podpihovanje Abe-sinije. V tem pogledu zapade Anglija v one stare napake, ki jih je zagrešila v svoji politiki napram Nemčiji. Ust končno izraža mnenje, da Francija že zaradi prijateljstva z Italijo ne bo podpirala te angleške politike. Anglija pa se zaradi Abesinije že zaradi tega nima pravice razburjati, ker je sama na vseh koncih sveta pohrustala cele narode m države! Še ostreje se izraža oficiozni »Gior-nale d' Ifal ta . Id odločno odklanja vsako angleško intervencijo in izjavlja, da je po tej poti vsaka rešitev abesin-skega vprašanja izključena, ker se Italija ne da oropati svojih življenjsko važnih interesov. Končno mora priti enkrat do razčiščen ja rudi med velesilami samimi, kajti ne gre več, da bi eni kopičili kolonije, ki jih imajo že itak preveč, drugi pa nimajo kam s presežkom svojega prebivalstva, Italija bo svoje stališče branila z vsemi sredstvi. To stališče je še bolj jasno podčrtal na sinoćnji seji senata Mussolini sam. V daljšem govoru je obrazložil politiko Italije glede Abesinije in izjavil, da si Italija ne pusti od nikogar komandirati. Italija je pripravljena na vse. Oprta na svojo dobro opremljeno vojsko bo šla svojo pot. Italijanske tovarne noč in dan izdelujejo vojni materijal in Italija je pripravljena na vse ter se ne straši niti novega vojnega požara v Evropi. Mussolini] ev govor Rim, 15. maja. AA. Agencija Štefani poroča: V govoru, ki ga je imel v senatu o položaju v vzhodni Afriki, je predsednik vlade Mussolini izjavil, da vprašanje italijanske-abesinskih odnosov ne spada samo na dnevni red Italije. Mnogo tega, kar je rečeno ali kar Ktoji napisano, je dejal Mussolini, ni vredno, da bi omenjali, kaj šele, da bi tu v senatu zavračali. Energično pa je treba odbiti glasove, ki jih širijo neki krogi v inozemstvu. Semkaj spadajo pred vsem poročila o francosko-angleški diplomatski demarsi v Rimu. Beseda Mte-marša« je sila neprijetna in bi jo radi želeli neki izven naših mej. Resnica pa je, da tega trenutka ni bilo nobene take de-marše. Verjetno je, da zaradi sedanjih odnosa je v med Italijo, Francijo in Veliko Britanijo tudi v bodoče take demarše ne bo. Nobene potrebe namreč ni, da bd se na tak diplomatski način dobilo od Italije ekspoze o njenem stališču, čeprav bi se to hotelo iz najčistejših prijateljskih in prisrčnih medsebojnih nagibov. Medtem pa se Je treba vsem tistim, ki skrbe po bratski za našo vojsko, češ, da bi jo morebitni spopad v vzhodni Afriki utegnil oslabiti, kar moči prisrčno zahvaliti. Tem skrbnim in neprizadetim svetovalcem, ki smatrajo našo prisotnost v Evropi za nujno, odgovarjamo, da smo istega mnenja. Da bi mogli živeti v miru v Evropi, nam je po-popoina varnost v Afriki. Ker je Eritreja oddaljena* od Rima 4000 km, Somalija pa še mnogo več, mora biti vlada previdna Po drugi strani pa je treba poudariti, da je število delavstva, ki je odšlo v vzhodno Afriko, morda večje od šte- vila vojakov. Moram pa takoj jasno in svečano pristaviti in izjaviti, da bomo po potrebi poslali vse naše vojake, pri tem ne bo smel nihče nastopata kot nestrpni sodnik, da sodi o značaju in obsegu naših varnostnih ukrepov. Nihče, razen Italije, ne more biti v tej kočljivi stvari sodnik, kajti Italija v svoji dramatični in krvavi zgodovini ni pozabila izkušnje, ki jo je že enkrat doživela. Raje bi videl, da se mi očitajo nedostatki glede varnosti naših kolonij in življenja naših vojakov doma in onstran morja. Kar se tiče diplomatskega razvoja tega spora, ve ves svet, da nismo odklonili razgovorov s predstavniki abeslnske vlade in da smo nedavno tega prosili v Addls Abe-bi, naj tudi Abesinija določi svoje predstavnike v odbor za pomiritev. Naša dolžnost pa nam ne dovoljuje, da bi se vdajali prevaram, ker vemo, da je Abesinija segla po neverjetni oborožitvi in izdala priprave za mobilizacijo, v Addis Abebi, zlasti med manjšimi poglavarji, vlada tako stanje duhov, Id preprečujejo vsak sporazum z Italijo. Kar se tiče Evrope in žalostnih možnosti, ki bi se lahko dogodile, želim pred senatom vnovič poudariti, da bomo obdržali pod zastavami letnike 1911, 1913 in 1914 in kot rezervo letnik 1912 vse dotlej, dokler bo to potrebno. Smatram, da zadošča 900.000 vojakov za našo varnost. Mobilizirani vojaki so iz vrst-:- \^rere!jeni in je njihova morala sijajna. Zato lahko brez pretiravanja rečemo, da so izredni. Vrhu tega so naše najmodernejše tvornice opremile našo vojsko s potrebnim orožjem, ker ne prikrivam, da naša vojna industrija dela zadnje mesece s polno paro. Opirajoč se na našo vojsko, mornarico in letalstvo hočemo nadaljevati politiko iskrenega in podrobnega sodelovanja z vsemi evropskimi, velikimi in malimi, sosednjimi in oddaljenimi državami, da ostvarimo taka ravnovesja in sporazume, brez katerih bi svet in evropska celina strmoglavila v ponor. Naša vojaška pripravljenost, ki smo ji posvetili in ki ji bomo posvetili vso svojo skrb, ne bo nikogar ogražala, marveč *h> le okrepila mir. Mussolini je končal svoj govor z besedami, da deli ta njegova izvajanja tudi senat. Senatorji so Mussoliniju priredili viharne mamfestac;7<\ Kljub protestu in grožnjam Italije pred DN London, 15. maja. r. V angleških vladnih krogih so skrajno neprijetno presenečeni nad ogorčenjem Italije zaradi prijateljskega nasveta glede mirne poravnave abesinskega konflikta. Ton italijanskega tiska, še bolj pa sinoćnji Mussolinijev govor je iznenadi 1 vse angleške kroge. Anglija je želela spraviti spor s sveta brez posredovanja Društva narodov, da bi Italija ne prišla v neprijetno vlogo obtoženca. Odgovor Mussolinija je to preprečil. Sinoči je lord Eden izjavil v spodnji zbornici, da sedaj ni druge poti, kakor da pride spor pred Društvo narodov in se obravnava po običajni poti. Če bo izid tega postopanja za Italijo neprijeten, naj si sama pripiše posledice. Anglija bo z največjo pozornostjo zasledovala nadaljnji razvoj dogodkov. Obnova Velike antante Angleži vidijo samo v obnovi vojaškega zavezništva rešitev Evrope pred novim klanjem Pariz, 15. maja. r. »Echo de Pariš«, ki velja za organ francoskega generalnega štaba, se bavi v daljšem članku z mednarodnim političnim položajem in prihaja do zaključka, da se Evropa vedno bolj vrača v predvojno stanje. Negativna, naravnost uporniška politika Nemčije, ki odklanja vsako sodelovanje pri organizaciji mednarodnega miru in varnosti, na drugi strani pa fraiicosko-rusko zavezništvo, ki je prišlo do izraza v pravkar sklenjenem paktu, sili tudi Anglijo, da misli na resno preorieaitacijo v svoji zunanji politiki- V angleških krogih vedno bolj prodira spoznanje, da je vsak račun z Nemčijo pogrošen ter da miru ne bo mogoče ustvariti z razorožitvijo, mar-več samo z močnimi defenzivnimi zvezami, slonečJmi na dobro organiziranih armadah. To stališče zastopa zlasti sir Austin Cbamberlain, ki se z desničarsko orijentiranim* krogi konzervativne stranke odločno zavzema za obnovo nekdanje velike antante, Po njegovem mnenju predstavlja edino solidno jamstvo za varnost Anglije in Evrope sploh vojaška zvara med Veliko Britanijo, Francijo m Itafijo. Izpopolnjena s francosko-ruskira zavezništvom bi bila ta zveza dorastla vsakemu položaju in ničesar ne bi moglo ogrožati miru Evrope. Nemčija, ki dosledno odklanja kolektivno organizacijo miru in varnosti, bi bila v tem primeru prepuščena sama sebi in tako izolirana, da bi pač ne mogla misliti na nikake pustolovščine. List se v zvezi s tein bavi tudi z vplivom francosko-ruskega pakta na zunanjo politiko Poljske. Po mnenju lista bo v najkrajšem času prišlo do konference generalnih štabov Francije in Rusije, a to bo napotilo tudi Poljsko, da na novo prouči položaj in odredi svoje stališče. S smrtjo POsudakega je izgubil poljski zunanji minister Beck ono avtoritativno oporo, ki mu je doslej dopuščala, da je lahko hodil svoja pota, Beok v vojaških krogih, ki bodo po smrti Filsudskega brez dvoma še bolj prišii do vplive, kakor dosedaj, nima opore in več ko verjetno je, da bo že v par tednih prišlo do popoldne preorijentacije poljske zunanje politike ▼ duhu rraneosko-ruskega pakta, ki pušča odprta vrata za pristop Poljske. Ce se to zgodi, potem bo Evropa rešena moreče skrbi za svoj mir. skega zunanjega ministra g. Lavala v sovjetski prestolnici. Velik vtis je na francoske novinarje napravil razvoj Moskve, njeni nebotičniki in razkošna podzemska železnica, katere postaje, pravijo francoski novinarji, se dado primerjati z najrazkošnej-šimi dvoranami. Novinarji so polni presenečenje in občudovanja razkošnosti, ki so jo videli na snočnjem plesu, prirejenem na čast francoskim gostom. Narodni komisarji so prišli na ples v brezhibnih frakih, generali pa v srebrnih uniformah. Zato sta bila pa znani sovjetski novinar Radek v sivi potniški obleki, znani marksist Buharin pa v običajni narodni noši. Po drugi strani je pa g. Litvinov odlično plesal z gospo italijanskega poslanika, sef sovjetskega protokola je dal opolnoči znamenje za odhod v obed-nieo. Tam so večerjali v srebrnih posodah bivših velikih knezov. Naši železničarji v Sofiji Sofija, 15. maja. AA. Včeraj se je pripeljalo z brzini vlakom v Sofijo 38 članov jugoslovanske železničarske zveze Edine t vo pod vodstvom s. Marka Ljubca. Na sofi jak i železniški postaji so jim bolgarski železničarji priredili slavnosten sprejem. Ko je vlak z jug os love nekimi železničarji pripeljal na postajo, je godba zasvirala jugosJoven-sko in boliiarako hmno. Jugoslovenske železničarje je pozdravil v imenu bolgarskih železničarjev predsednik aveze bolgarskih železničarjev g. Tinierov, njemu je pa odgovoril m se mu zahvalil ze prisrčni sprejem voditelj jugoslovenskib železničarjev g. Marko Ljubac. Na*o sta zbora jugoslo-venevkih in botganskih železničarjev zapela jugoslov ensko in bolgarsko narodno himno. S postaje so jugot»loveni»ki železničarji odšli v ho>tel >Cankorijac, drevi bodo pa njim na čast priredil bolgarski železničarji večerjo v hotelu >Koop«. Boj irskega književnika z davč. eksekutorji Duhlin. 15. maja AA. Pred neko tukajšnjo hišo so *e danes odigrali nenavadni pribori. Več sodnih izvršilcev je zahi-1 valo od znanega književnika O' Kellija. nni plača svoje davčne zaostanke. Književni \ se je temu upr! in j*1 izvrševalcem prepovedal vstop v svojo hiso. Nato . kjer je prišlo do resnega obračunavanja. Med tem je prispelo pred hišo poli<-ij*\o ojačenje s tankom Okrog hiše pa se je postavilo kakih 150 redarjev, nakar so izvršilni prenesli na ulico dober del pohišt va. Policija je prijela književnika in njegova dva sina ter jih odvedla na poljrii sko postajo. 0* Kellv je izdajatelj nekega katoliškega lista in igra pomembno vlogo v takozvani galski ligi. Čeprav poročila priznavajo, da ni videti več tiste bede, ki je vladala v Rusiji se pred petimi leti, franeoski novinarji vendarle poudarjajo, da je povprečni živijenski standard ruskega delavca se daleč pod standardom njegovih zapadnih tovarišev. Sovjetskim voditeljem je po trditvah francoskih novinarjev mnogo do tega da svojim gostom pokažejo svojo vojaško moč in discipliniranost svoje vojake. In res se je moskovskim gospodarjem posrećilo kar očarati francoske novinarje, tako da sc Journal des Debata« zares že snii* nad tem. Ta ESrt je znan po tem, da se ne navduSuje preveč za sodelovanje s sovjeti: zdaj pa izraža nado, da se g. Pierre Laval. ki ni — tako pravi >Journal de Debata« — prav nič podoben Katarini Veliki, čeprav ga po Moskvi vodi Potemkin, ne bo dal preslepiti od moskovske režije, temveč da bo ohranil svoj zdravi evropski razum. Laval v Moskvi Razgovori, Id potekajo zelo ugodno, bodo danes končani Pariz, 15. maja. r. Zunanji minister L a vaj je imel včeraj večna rn i raagovor s Stalinom. Razgovoru so pjrfcoe*vovali tn-dti oboje«tiranski eksperti. V pariških politi črnih krogih pripisujejo temu razgovoru posebno važnost. G-lavni predmet razgovorov je bila praktična uporaba francosko - ruskega pakta tako na polju zunanje kakor na polju notranje politike. V zvezi s tem je bik) tudi vprašanje komunistične propagande v Franciji predanet obširne in živahne razprave. Francoski listd napovedujejo, da bo v zaključnem komunikeju, ki bo objavljen drevi izrecno poudarjena potreba osiguranja zanesljive državne obrambe. "Ta skupna izjava bo po mnenj« francoskih listov pomenila jasno in nedvoumno odpoved tretji inter-naclonali. kd bo morala ustaviti vso svojo dosedanjo komunistično in protimilitairi-stično propagando. »Petit Pa.rteien* tud.i poroča, da sta Laval in Stalin proučila vee iz francosko ruskega zavezništva iz- virajoče praktične probleme in podrobno razpravljala imdd o poapeževanju medsebojne izmenjave blaga. Načela sta tudi vprašanje predvojnih ruskih dolgov trf je po informaciji lista tudi to vprašanje vsaj deloma rešeno. Končno je Laval razpravljal z ruskimi državniki tudd o stališču Nemčije do vzhodnega pakta. V zvezi s tem so tudi proučiR možne spremembe v načrtu tega pakta, ki naj bi omogočile pristop Nemčije kn Poljake. Po teh razgovorih je imel Laval pol ure trajajoč sestanek s predsednikom izvršnega odbora sveta ljudskih komisarjev KaJIninom. Ka] so videli francoski novinarji Pariz, 15. maja AA. Francoski novinarji ki so v spremstvu g. Lavala, pošiljajo iz Moskve obširna poročila o obisku franco- Priprave za pogreb maršala Pilsudskega Pogrebne svečanosti v Varšavi bodo v petek, pokop v Krakovu pa v soboto Varšava, lo. maja. AA. Po neuradnem poročilu bo svečana služba božja za pokojnim maršalom Piljudskim v Varšavi v petek, svečani pogreb pa bo v Krakovu \ soboto. Iz varšavske katedrale, kjer bodo razstavljeni posmrtni ostanki velikega državnika in vojaka, bo sprevod krenil na Mokotovsko polje, kjer je pokojnik vršil preglede vojske in kjer bodo fcete varšavske srarnizije in odposlanstva vseh poljskih polkov izkazala svojemu vrhovnemu poveljniku zadnje časti. Budimpešta. 15. maja. AA. Na seji narodne skupščine je predsednik skupščine imel govor o pokojnem maršalu Pilsud-skem- Po zaslugi velikega pokojnika, je prišlo zainjih deset let do tesnih odnosa-jev med poljskim in madžarskim narodom. Skupščina je nato soglasno sklenila odpe <*lati poljskemu parlamentu brzojavno so-žalnico. ki naglasa, da želi madžarski narod, na i bi poljski narod tudi v bodoč«* hodil po poteh, ki jih je začrtal veVki pokojnik. 500 rudarjev zasutih Strahovita rudarska katastrofa na Kitajskem Š&nghaj, 15. maja. r. V velikem rudniku blizu Sinanfua, ki ga eksploa-tirajo Angleži, je prišlo do strahovite katastrofe. V glavni rov, v katerem je bilo zaposlenih nad 700 kitajskih rudarjev, je nenadoma vdrla voda s tako brzino, da se ni mogel nihče rešiti. Rudarji iz drugih rovov so takoj prihiteli na pomoč, kljub temu pa so rešili jedva 200 rudarjev, d očim je ostalih 500 našlo strašno smrt. Pri kopanju so radarji naleteli na močno podzemno vodno žilo, ki je v par minutah zalila ves rov. Da bi preprečili prodiranje vode v ostale rove. so jih morali z vso naglico zazidati. Zaliti rov bodo morali najbrže prav tako zabetonirati. ker drugače sploh ne bodo mogli ustaviti dotoka vode in bi bil v nevarnosti ves rudnik. Vremenska napoved Dunajska opoldanska vremenska napoved: Topleje. n* nevarnosti za mraz. spremenljivo. INOZEMSKE BORZE. Curih, 15. maja Beograd 7.02. Paniz 20.38. London 15.08. Newyork 309.25. Bru selj 52.31. MIlan 25.46. Madrid 42.22'. Amsterdam 209.45, Berlin 124.30, Duna; 58.—. Prapa 12.89, Varšava 58.335. B-nKn rešta 3.06. StTtLB 2. 4I4OVSNSKI NAROD«, dne 16. maja 1995 Sttv. 110 Avtomobilizem in znižanje bremen V Ljubljani je pod plombo le 149 osebnih in 5S tovornih avtomobilov ter 92 motodklov Ljubljana, 15. maja. Našemu avtomobilizmu se obetajo boljši časi. Končno je ukinjena državna taksa, ukinjene so banovinske takse v vseh banovinah, v veljavi so le še mestne takse, a te ne povsod in kjer so, v dokaj znosdji-vi obliki. V dravski banovini pa je ostala trošarina na pnevmatiko poleg" mestne takse v Mariboru in Ljubljani, oboje kakor lani v neokrnjeni višini. Avtomobil isti se zaradi tega pritožujejo, kajti razbremeni te v motornega prometa pri nas tako ne odgovarja povsem načelom, ki so bila osvojena pri nedavni reformi. Av tom obi li s tona pa ne gre v toliko za odpravo trošarine na pnevmatiko, saj so argumenti banske uprave spričo nad 4000 km dolgega omrežja banovinskih cest razumljivi. Precej drugačna pa je situacija glede mestne takse tako v Ljubljani kakor v Mariboru. Tu gre ne le za neznosno, marveč tudd z ničemer opravičljivo čisto izredno fiskalno obremenitev ljubljanskih, odnosno mariborskih avtomooilistov in motocikllstov. Vzdrževanje mestnih ulic ni potrebno zaradi ljubljanskih avtomobilistov, marveč zaradi avtomobiliskega prometa v obče, kjer prihajajo v pošte v tudi lastniki avtomobilov iz okolice in sploh z dežele. V Beogradu znaša letna taksa 500 Din, v Zagrebu je znašala dosedaj 1000 Din, ki so jo pa znižali na 500 Din, dočim se plačuje v Ljubljani povprečno letnih 1800 do 2000 Din, v mnogih primerih pa po 2500 do 3000 Din po teži vozila. Taka fiskalna politika mestne občine ni niti pravična, niti koristna. V Ljubljani je baš zaradi te takse še mnogo vozil pod plombo. S tem pač nastaja večja škoda za mestno blagajno, obenem pa škodi tudi banovinskim in državnim financam glede na izostanek dohodkov od trošarine na gorivo. Ob znosnejši mestni taksi bti bilo mnogo več registriranih v Ljubljani, tako pa jih lastniki na kakršenkoli dopusten način prijavljajo pri sreskih načetetvih na deže- Jnrjevanje jeseniških strelcev Jesenice, 14. maja V nedeljo je priredila jeseniška Strelska družina jurjevanje. že prav zgodaj nas je budnica vabila na strelišče pod Možaki jo. Tam je predsednik s kratkim nagovorom na člane družine in prijatelje strelskega sporta otvoril novozgrajeni strelski dom in oddal prvi strel, nakar se je razvilo živahno streljanje vse do opoldne ter prijetno domače razpoloženje ob prvovrstnih raž-njičih in pivu. Novootvorjeni strelski dom je lična, eno-nadstropna zgradba z velikimi strelskimi linami in širokimi okni. Zgornji prostori so namenjeni samo za streljanje, pritličje pa bo lahko služilo tudi za zabavo in plesišče. Ko bodo vsa mizarska dela dogotovljena in nabavljena vsa oprema, bo strelski dom eden najprijetnejših razvedrišč na Jesenicah. Zunanjost zgradbe je sicer preprosta, zato pa tem bolj prikupna in spominja na nase planinske domove. Ta vtis poudarja bližina gozda in pa lepa zelena trava, zlasti pa še Sava ki prav blizu brzi mimo. Počutiš se kot v prosti naravi, daleč od strojev in cestnega prahu, kot med našimi gorskimi velikani! Čujemo, da bo naša agilna strelska družina v kratkem priredila strelsko tekmo in popoldansko zabavo v večjem obsegu, želimo ji prav mnogo uspeha, ki bo najlepše plačilo za njeno stvarno delo in trud. Pa še javnost želimo opozoriti na to našo družino, Iri si bo, sodeč po njenem dosedanjem delu, znala kaj kmalu pridobiti ugled in priljubljenost v našem okolju. Proti tuberkulozna liga v Trbovljah Trbovlje, 14. maja VVjeraj popoldne ob 17. uri se je vršil v prostorih tukajšnje gospodinjske šole na Vodah občni zbor trboveljske Proti tuberkulozne lige. Pričakovali smo, da bo občni zbor zlasti glede na to, da je bilo napovedano obenem predavanje o jetiki, bolje obiskan. Prišli pa so, kakor običajno na taka predavanja, večinoma le delavci. Pred občnim zborom je imel zanimivo poučno predavanje občinski zdravnik g. dr. Jen-šterle, ki je v svojem strokovnem izvajanju predočil vse ukrepe v sistematični borbi proti jetiki v zadnjih letih v rudarskih revirjih. S temi ukrepi se je doseglo, da znaša danes umrljivost na jetiki le 11 do 12% vseh smrtnih primerov, kar je za rudarske revirje glede na slabe klimatščne prinke in dr. malo. Obširno je predavatelj razlagal vse nevarnosti, ki nam prete s strani te nevarne ljudske bolezni, zlasti je tudi pojasnil vse ukrepe, ki so potrebni, če hočemo očuvati sebe in svojce okuže-nja Zlasti se je posvetila največja pozornost šolski mladini, ki se jo sedaj stalno preiskuje. S tem se hoče že v kali zatre ti vsak pojav jetike pri mladini, kar je največjega pomena za zdrav narod. Po predavanju je otvoril otočni zbor predsednik krajevne PT lige šolski upravitelj g. Plavšak, ki se je uvodoma spomnil blagopokojnoga viteškega kralja mučenika, največjega dobrotnika vseh reve-žev. Iz poročila predsednika smo posneli, da kriza močno ovira tudi to humano ustanovo, vendar je pa kljub vsem oviram z uspehom izpolnjevala svojo človekoljubno nalogo med našimi najrevnejšimi — jetičnimi bolniki. Tudi v preteklem letu je poslala liga na svež zdravilni zrak večje število bolehne dece, razdelila je med bolehne mnogo mleka, druge bolnike zopet napotila v dispanzer, skratka v polnem obsegu je liga tudi v preteklem poslovnem letu opravičila svoj obstoj. Tudi poročilo marljive tajnice gdč. učiteljice Plavšakove dokazuje obsežno in živahno delo lige. Blagajnik g. Kos Mirko se Je, kakor pri drugih društvih, kjer deluje, tudi pri ligi izkazala kot izredno marljiv in požretvovalen blagajnik, ki ima za prospeh društva vidne zasluge. Enako pri- li. 8 tem je mastna občina pnr tate prikrajšana na dnhodldh. Celokupni resittatt oziroma ifčfcr ukinitve taks na motorna vozila številčno še niso znani. Po nekaterih okoliščinah soden p« je prišlo razmeroma največ voat'1 ponovno v promet ▼ ostaMh banovinah in v Beogradu. V dravski banovini je še vedno veliko vozil izven prometa, sorazmerno pa največ v Ljubljani. Položaj ▼ Mariboru, Celju in pa sploh v vzhodnih predelih banovine je nekoliko boljft.. Uprava policije v Ljubljani je imela začetkom leta v evidenci 450 osebnih avtomobilov, 170 tovornih in 220 motociklov. Od tega števila je prešlo v prvem četrtletju letos v promet: 209 osebnih, 102 tovorna in 56 motociklov. Izven prometa jih je torej ostalo: 241 osebnih, 68 tovornih m 164 motociklov. Do 1. maja pa je prešlo v promet Še 92 osebnih in 10 tovornih avtomobilov ter 72 motociklov, pod plombo pa je sedaj 149 osebnih in 66 tovornih avtomobilov ter 92 motociklov. Od teh vozil je morda kakih 20 odstotkov takih, ki so postala sčasoma več ali manj nerabna in verjetno sploh ne bi prišla v promet, v glavnem pa se lastniki obotavljajo s prijavo zaradi dajatev, ki so še ostale v banovini, predvsem pa zaradi visoke mestne takse. Navzlic vsem težavam pa se nedvomno že čuti blagodejni vpliv sedanje reforme dajatev na motorna vozila. To se bo pokazalo posebno, ko bodo zbrani tudi vsi podatki na sreskih načelstvih, kar je pričakovati za konec maja. Uspehi, v kolikor bodo že letos znatnejši, se bodo pokazali šele kasneje v polni vozni sezoni. Zaenkrat je led prebit in more se z gotovostjo računati, da bo v prihodnjem letu razvoj našega avtomobilizma še vidnejši in hitrejši. Kar se tiče Ljubljane in Maribora posebej pa bo vsekakor treba revidirati tudi obstoječe dajatve, da se s tem doseže razvoj avtomobilizma in m o tori zrna do tiste stopnje, kakor gre Sloveniji kot izrazito tujskoprometni deželi. znanje je izrekel otočni zbor tudi marljivemu odborniku g. Ivanu Raku, ki je sam zbral nekaj tisoč dinarjev prispevkov v li-gine namene. Po poročilih je predlagal g. Gnilšak, da ostane tudi za prihodnje poslovno leto stari odbor z izjemo onih, ki se sej niso redV no udeleževali, kar je bilo soglasno sprejeto. Pri raznoterostih se sprejme predlog, da se bodo pozvala vsa trboveljska društva brez izjeme, da pristopijo k ligi kot kolektivni člani, s čimer si bo liga materielno precej opomogla, saj je v Trbovljah nad 80 društev, ki bi lahko vsa pristopila, ker je članarina 13 Din za društvo vendarle malenkostna. Ker je bil dnevni red izčrpan, je predsednik g. Plavšak zaključil občni zbor z željo, da bi bili uspehi dela ob letu še večji kot so dosedanji. krškega sreza Krško, dne 13. maja. V soboto U. t. m. je sresko ujčateljako društvo Krško zboroval* v osnovna šoli v Mokronogu. Zbor je vodil tov. predsednik Ivo Pečnik, šol. upravitelj iz Radeč, ki je v izbranih besedah pozdravil šolskega nadzornika tov. Hrovata Ivana ter vse navzoče učitelje in učiteljice. Med dopisi, ki jih je prečita! predsednik, je bila najvažnejša okrožnica za učiteljsko bolniško blagajno. To ustanovo je učitelj-stvo zavrnilo, utemeljujoč svoj sklep s tem, da ima preslabe izkušnje pri osobjo na železnici in drugje. Sicer dobra in nad vse idealna zamisel se v praksi izvaja do skrajnosti slabo in to v vseh področjih, zato je umestnejše, da sekcija pokrene akcijo, da dobi učiteljstvo zopet drugi razred v bolnicah, kakor ga je že imelo. Tov. Pran jo črnk, učitelj v Radečah, je predaval o »Jadranskem vprašanjuc S svojim vzorno sestavljenim referatom je nanizal kup perečih vprašanj, posegajoč v zgodovinska dejstva je dokazal našo upravičenost do posesti solnčne Dalmacije in sploh vsega Jadrana Pozval je uči telj-stvo, da pristopi v čim večjem številu k Jadranski straži in vzgaja mladino v ljubezni do našega Jadrana Predavatelj je bil nagrajen za svoja izvajanja % burnim aplavzom. Tov. VanJč iz Krškega se je potrudil s svojim poročilom gospodarskega odseka in je podal nad vse zanimivo sKko našega zadružnega življenja. Tov. nadzornik Hro-vat pa je toplo priporočal učrteljstvu vstop v učiteljske zadružne organizacije, na kar je predsednik društva tov. Pečnik zaključil učiteljski zbor in se zahvaRl vsem tovarišem in tovarišicam za poset. Zgodila o skrivnostnem zaklada Današnja graška >Tagespost« prinaša zanimivo zgodbo o skrivnostnem zakladu, v katero je zapleten 60-1 etni Slovenec Kolar iz ptujske okolice. Kolar se je nedavno v neki tukajšnji kaznilnici seznanil z rojakom, ki so ga avstrijske oblasti pognale preko meje in ta mu je pripovedoval, da je bil lani skupaj v zaporu z neko >težko ribo«. Ta vlomilec je pripovedoval, da je nekje na štajerskem zakopal okrog 200.000 šilingov, ki jih je nekako pred 8 do 10 leti nakradel po raznih krajih. Mož še vedno sedi v zaporu in je baje silno potrt, ker ne more do tega denarja. Kolar ae mu je ponudil, da gre po skriti zaklad, katerega polovico bo izročil njegovim sorodnikom. Zaprti jetnik je povedal Kolarju, da je denar zakopan v zapadni štajerski med Krottendorfom in Sv. Janezom pri Hohenbergu blizu kapelice poleg železniškega mostu. Kolar je brez dovoljenja prekoračil pri Lučah avstrijsko mejo in jo ubral proti zapadni štajerski. Kmalu je bil na opisanem kraju. A glej nesreče! Prav tam, kjer je baje zaklad zakopan, lomijo kamenje za novo cesto. Kolar je uvi-del, da sam ne bo mogel odk opati vsega kamenja ta pesti in zato je najel za kopanje več delaveev, ki jim je obljubil provizijo. Zadeva je pa prtfla na uho tudi tamošnjim orožnikom, ki so Kolarja aretirali. Mož je še vodno trdno pte^aHan, da je zaklad tam —kopni i. Ker je popolnoma trezen in normalen, se bede avstrijske oblasti obrnile na naše, da doaenejo, koliko je resnice na stvari. Kolarja SO pa za enkrat obdržali v zaporu, ker je osumljen aocsfe-jezoe pari csJGPtnsao.. Francosko odlikovani« Maribor, 14. maja. T soboto zvečer je priredil mariborski Fiaueuefel krožek prisrčno akademijo na čast francoskemu konzulu g. Remerandu iz Ljubljane m gospe ma C D' Acaro ter B. Vrečko, katerima je konzul izročil odlikovanje za kulturno delo na polju francoske-jugoslovanske ga zbližan ja. Po pozdravu odličnih gostov francoskega konzula g. Remeranda in prof. J. La-croiza se je konzul zahvalil za prijazen sprejem ter poudarjal v lepo zasnovanem govoru vasnost Francoskega krožka za medsebojno zbližan je. Nato je čestital krožku, zlasti pa gospema C. D* Acaro m B. Vrečko k lepem uspehom ter jima izro- Ljubljana, 15. maja. Po dolgem pričakovanju, odlašanju zaradi tehničnih težav in ovir, zaradi epidemije gripe med članstvom gledališča ter po brezkončnem trudu z ogromnim človeškim in st varni m aparatom smo snoči dočakali krstno predstavo E. Gregorinovega drugega paeijona tudi na odru naše drame. Okoli devetdeset oseb sodeluje, med temi večina neigralcev, statistov obeh spolov in tropa otrok vseh starosti. Tako so na tej predstavi prizori, ki so po številnosti in polnosti največji in za pogled najbolj učinkoviti, kar jih je kdaj šlo preko naše scene. »Osem postaj o Jezusovem poslanstvu* na zemlji, kakor je imenoval avtor svoje deko, se odigrava v mogočnem stalnem okviru, ki se mu zelo slikovito izpreminja ozadje z zastori ali dekoracijami; stranski dohodi, stopnišča in vrata služijo vedno drugim svrham in prizorišča predstavljajo z naglo razvrščenim pohištvom devetero najrazličnejših prostorov v Nazaretu, Jeruzalemu, na Golgoti, v grobnici in končno v živi sliki menda v nebesih. Prekrasne so te slike, dvignjene še x umetno razsvetljavo in izpestrene po večinoma novih stilskih kostumih Rimljanov in Judov. Barvitosti in slikovitosti v nošah, uniformah, v naravi b »vetočimi grmovi in zelenjem, junaških moških, ljubkih otrok in lepih žen je toliko, da gledaš lepoto s kratkima dvema odmoroma od 8. do V412, ponoči. Petje in glasbila, ki jim je dal vsebine skladatelj prot M. Tome, razkošno orglanje, ki ga mojstrski izvaja skladatelj msgr. St Premeri in končno veličastno zvonjenje zvonov cerkve 9r. Petra v Ljubljani dajejo predstavi še posebno divotno barvo. Avtor in režiser g. Edvard Grego-rin nam je tako podal predstavo, ki vizualno in akustično ter v vseh zunanjih zahtevah pompozno ustreza najbolj razkošni domišljiji o Času, ko je živel, trpel in umrl Jezus Nazarenec Zares opravljeno je veliko in težko delo odlično in krasno. Zal, da prekasnoj Predstava, ki bi v velikonočnem času brez dvoma privabljala množice, ni imela snoči niti najmanj zadovoljivega števila poslušalcev. V prazni hiši pa ni ptavega razpoloženja To je obžalovati tem bolj. ker eo se tako igralci kakor vsa masa idealistov, ki sodeluje nesebično, potrudili,, da so podali naj- SOKOL Praznik sokolske mladine na Taboru Pomembno slavje bo v soboto in nedeljo na sokolskem Taboru. Mladina bo spredela iz rok bratske sokolske dece Sokola Kraljevi Vinogradi evoj prvi dečji prapor, ki ms bo kum oval Nj. Vel kralj Peter KL čeakoaiovaaka eokoteka deca prispe ped vode tvom svojih vodnikovv petek dne TI. t m. popoldne e praškom braoviakom na ^avni kolodvor. Vabimo članstvo, narau&Baj tn deco l^ibljanckfh •okotekiii tzrafeev kakor tad9 ostalo občinstvo k braeskemo sprejema. Is Prage pride 98 dedkov In deklic ter 6 vodnikov, skupno 22 oseb. če bi ne biio v nedeljo »a ćeSkoek>vaćke«n drt&vnoaborekih volitev, bi prišel poseben vlak s Sokoli, tako pa prSoe samo delegacija, ki prinese a seboj dečjS prapor. V telovadnici na Tabora je kakor v panja. Vee od najstarejnn do nakniajeih se vestno pripravlja sa ta veliki prasnik. Kot uvod v slavDoetl bo v soboto dne 13. t m. ob 90. r dvorani S okote k eg a desna na Taboru akademija članstva m naraščaja, v nedeljo dne 13. t m. bo ob M. slavnostno razvitje dečjega prapora v navzočnosti zastopnika » Vel. kralje Petra H. ter ostalih dostojanstvenikov, po razvdtjju krene povorke po mestu, nato razhod. Popoldne ob H>. bo mladinska telovadna akademija, pri kateri nastopi s petimi točkami tudd češkoslovaška deca. V spoman na to teredno slavje nase mladine je izdal Sokol I. Tabor krasne spominske značke, ki se dobe v društveni pisarni po 5 Din. Opozarjamo na to slavje vse sokolsko članstvo in ostalo občinstvo. Vsa ljubljanska in okoliSka društva se udeleže razvitja v krojn z društvenimi In nsrascajBkimi prano rt Zbirališče in druga navodila bomo Se objavili. Zdravo! * ' — Vstopnice za telovadne akademije Sokola I. o priMki rasvttjs dečjega prapora se dobe v predprodaji od dane« naprej na Taboru vsak dan od 6. do 8. ure popoldne. £11 Insignije reda >palmes academioues-c. Ta francoska odlikovanja jima je namreč podelil francoski minister narodne presvete za nujno uspešno delovanje v francoskem otroškem vrtcu m v drugih tečajih. Oflcielnemtt delu prireditve je sledil zabavni del. Zbor dijakov 7. in 8. rssreda drž. realne gimnazije je zapel dve francoski pesmi >£uava domovinit in »Pomlad je tu« ter slovensko >Trnovakl zvon«. Lepi glasovi, ubrano petje. Zatem je sledila zelo posrečena in dovršena deklamacija Sestosolca Vredna A. de Mussetove pesmi >rk>movina<. 55 veliko spretnostjo je izvajal učenec gospe Brandlove Ljuban Kosir na violini tri skladbe Godarda EHmana in jy Amtarosia; spremljala ga je gospa Vreč-kova. Občinstvo je mlademu umetniku burno ploskalo. N. D* Acaro, učenka 6. razreda, je ljubko deklamirala a. Tneune-tovo pesem »Lastovke«. V dveh francoskih pesmih >Marinettec in >Siebelov napev« ter v slovenski »Potrkana polka« je prišel do veljave mehka tenor V. Jenka. Naposled so odigrali dijaki dr. J. Kotnika nekaj prizorov prvega in četrtega dejanja Labicheve šaloigre »Potovanje gospoda Perrichona-. Igralsko se je zlasti odlikoval T. Neralič, ki je pokazal tudi mnogo pevo-vodskih sposobnosti oh priliki nastopa zbora državno realne gimnazije. Sledila je čajanka in prosta zabava. Obisk prireditve, ki je odlično uspela, je bil zalo dober. boljšo predstavo. Seveda je vsebina bolj miselna kakor dramatična, bolj slikovita kakor učinkovita s konflikti in akcijami. Svoje delo je izdal E. Gregorin v lepi knjigi, ki si jo vsakdo lahko prečita, preden si ogleda predstavo. Potem mu bo užitek večji in razumevanje poglobljeno. Gregorin piže v uvodu svoje knjige: »Jezus je bil človek — Kristus je Bog. Zato Kristusa in njegove božje narave ni mogoče predstavljati. Pač pa predstavljamo Jezusovo Človeško naravo*.. Vse to si predstavi j a nec (igralec) osvoji in po svojem občutku in izraznih možnostih izoblikuje. In kolikor je v njem Njegovega duha, vsaj toliko razodeva tudi Njegovo božjo naravo ...« G. Gregorin je svojo kočljivo nalogo izvrševal ne le bistro in skrajno takt no, nego tudi z duševno poglobljenostjo, ki je zmagovala in osvajala. Drugo veliko ulogo Jude iz Karije je poosebljal zoio posrečeno, močno in zajemijivo g. Jerman, upravitelja Judeje, Poncija Pilata, je igral z nobleso in simpatično čustvenostjo visokoizobraženega Rimljana g. Leva r, zelo dober stotnik Longin bodoči kristjan, je bil g. Dr e n o v e e, Marijo je izvrstno dala najboljša naša »mati«, ga. Marija Vera, dva zanimiva ostra tipa, farizej in saducej, sta gg. SkrbinSek in Lipah, ob njima menjalec g. S a n -o in, izvrstni govornik rabi Gamaliel g. Pianeckv, odlični Jožef Arimatejec g. Danes, Nikodem g. Plut, fanatik Kai-ia g. Cesar, prvak starešin g. P o t o -kar, prav realistični Peter g. B r a t i n a, ljubka Mirjam ga. Slavčevt in lepa žena iz Magdale ga. Nablocka v efektnih prizorih. Pozornost sta zbujala anonimna igralca Janeza in bogatega mladeniča, kakor tudi Blepca in hromca. Kot bralec je sodeloval z jasno besedo g. C. Debevec. Nove dekoracije po osnutkih g. arh. Franca so žele splošno priznanje. Vse je bilo torej pripravljeno in izvajano nad vse zadovoljivo. Ako se posreči postaviti to dramo na bodočem evharlstič-nem kongresu na prostem, ne dvomim, da najde predstava dovolj pravilno duševno usmerjene publike in ž njo čim globljega vtiska. Pri predstavi na odru pa bi si želel orglanje pred zastorom; zdaj ga skoraj docela duši ropot na odru. Premrlovo orglanje pa se mora poslušati! K 6. — Razvitje dečjega prapora Sokola L bo v nedeljo dne ld. maja ob 10. uri dopoldne. Sp-omLa&ki znaki po osnutku akademskega kiparja g. L. Dolina rja so ae izvršeni ter se dobe v pisarni Sokola L Zdravo! Uprava Sokola I. Slovenci v Ameriki V kraju Little Falls, država Newyork, je umrl Franc čuk, po domače Stangar, star 46 let Pokojni je bil doma iz Logatca, v Ameriki je bival 28 let. — V Kay-lorju je umrla 73-letna Margareta Ger-ščak rojena Urh. Doma je bila iz vasi Smerjo pri Ilirski Bistrici. Zapustila je moža, dva sina, hčerko in pet vnukov. — Po dolgotrajni bolesni je v develandu 24. aprila zatisnila od Marija Damčič rojena Vidgoj. Pokojna je bila stara 76 let in doma in vasi Lipe, fara Primakovo. V Ameriki je bivala 38 let. — 24. aprila je na posledicah operacije umrla v develandu Pau-lina Ozebek rojena Paulin. Pokojna je bila stara 45 let in doma iz Kromberga pri Gorici. V Ameriki je bivala 20 let. — V kraju Harvev je 8. aprila umrla Julija špolar rojena leta 1873 v Celju. Zapustila je mola m dva sina. — Na velikonočno nedeljo je na svojem domu v Sheboyganu po sest-tedenski bolezni umrl J. Krolnik. Pokojni je bil star 70 let in doma is Savinjske doline. V Ameriko je prišel leta 1901. — 16. aprila je v MIlwaukeeju po dolgi bolezni preminul 4S-letni Ferdinand Adam, doma iz Stopercev pri Ptuju. V Ameriki je bival 25 let. Na veliki petek je v Oaklandu umrl nagle smrti 47-1 etni Rudolf Kranjc, doma iz Bučke na Dolenjskem. — V W are navil le ju pri develandu je umrl 66-letni Valentin Pajk. Pokojni je bil doma iz žalne na Dolenjskem. — V Caevelandu so nedavno pokopali Marijo Vidmarjevo rojeno Kek, staro 58 let. V Ameriki je živela 34 let. Pokojna je bila doma iz vasi Dule pri št. Vidu pri Stični. — V Shebovganu je umrl Anton Dekanič. v Pueblu so pa 24. aprila pokopali Ivanko ftkul rojeno Gruden in staro 45 let. Pokojna je bila doma is vasi Rašica pri Velikih Laščah Zapustila je moža in Štiri otroke. — V kraju Crested Butte, država Colorado, je umrl T2-letni Martin Mikllč. Pokojni je bil doma iz vasi Lipovec pri Črnomlju. — v Chicagu sta umrla 40-letni Franc Ferančak in 36-letna Zora Oerjunc rojena janež. Pokojna je bila doma is Gorice. KOLEDAR Danes; Sreda, 15. maj« katoličani) Zofija, Izi.ior, Jaromira. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Sv Iva, koeginja fiardaša. Kine Ideal: Velika kneginja Aleksandra. Kine Dvor: Neki cospod G ran. Kine dieka: Hrepenenje. Prometno društvo Medno-Tacen: občni zbor ob 19.80 v restavraciji »Zvezda«. DEŽURNE LEKARNE Dane*: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Ku-rait, Gosposvetska cesta 10, Bohinec ded.. Cesta 29. oktobra 31. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20 uri Sreda, 15. maja: V času obiskovanja. Red Sreda. četrtek, 16. maja: V času obiskovanja. Red Četrtek Petek, 17. maja: zaprto. Sobota, 18. maja: V čajsu obiskovanja, izv. Nedelja, 19. maja: V času obiskovanja. Izven. Za četrtek najavljeno gostovanje drame z xBunburyjem< v Kranju se je moralo zaradi tehničnih ovir preložiti. Občinstvo opozarjamo ponovno na iaredno zanimivo gostovanje mariborske drame v našem gledališču ter gostovanje našega ansambla v Mariboru. Mariborčani se nam bodo predstavili z Wildeovim >Idealnim soprogom« in Katajevo kvadraturo kroga«. Ljubljančani pa bodo igrali v Mariboru Linhartovo igro »Matiček se ženi« in Zweigovo »Siromakovo jagnje«. Ker sta gostovanji odvisni od predprodaje vstopnic, vabimo p. n. publiko, da se polnostevilno odzove ter pokaže s tem svoje razumevanje za kulturno nalogo, ki jo vrdita s tem obe gledališči. — Predprodaja vstopnic je pri dnevni blagajni v operi. Predstave se bodo vrSile v četrtek in petek 24. maja OPERA Začetek ob 20. uri Sreda, 16. maja: zaprto. Četrtek, 16. maja: Mala Floramv. Izven. Gostovanje ge. Lubejeve tn g. Duba jI ca is Zagreba. Tljardovičeva »Mala Floramv« z zagrebškima gostoma go. Lubejevo tn g. Do-bajičem se poje v četrtek 16. t. m. V opereti sodelujejo nadalje dame španova in Kogejeva ter gg. Marcec, J. Rus, Simon-čič in Se kula. Originalnega ameriškega mornarja bo igral g. Peček, ki obeta postaviti z njim eno svojih zabavnih kreacij, polkovnika Armanda pa bo podal nas komik g. Zupan. Opereta domačega dalmatinskega komponista, ki se je v preteklih sezonah izredno priljubila aibcinštva, bo gotovo tudi »daj zelo privlačna Otvoritev zračnega prometa Ljubljana, 15. mala. Dava oh 6.40 je ob najlepšem vremenu starta! trimotornd dpartan »Ljubljana* k evojemu prvemu letošnjem« poletu. Z &anasmj»ini dnem je bil otvor jen redm. zračna potniška pnomot po vsej dtržavi Že za prvi polet iz Ljubljane na 9ušak se je prijavilo več potnikov tn v bUje-tarnici pri »Putnikux je bilo tudi ie precej povpraševanja za prihodnje dni. Krasna srebrnosiva ptdca, ki je ob 6.40 odletela ix LJubljane, je ie 6e« nekaj nvinut izginila na obzorju za Krimom in pol ure pozneje je prispela s Sušaka teđefo-nična vest, da je apa«rtan po iareono ugođaj vožnji sirečno prietal. Po kratkem odanoru jc letajo naxiA ljevak) polet v Zagreb, od tu na se je vrnilo v Ljubljano in je točno po programu pristalo z dvema potnikoma ob 11. na letališču. PiLutiral je eden naših najbolj izkušenih pilotov Vladimir Striže vaky. spremljal ga je pa radiotelegTafist Radi voj Bošnjak. Letala so letos v toliko Izpopolnjena, da imajo oddajne in sprejemne raddopostaje, ki so v »talni zveai 1 radio-oddajcJma poeta jama v Ljubljani in na Sušaku, da je dobival teJegraJte-t vsakih pet minut vremenska poročila. Btrdievskv je izjavil, da je imel na vsem poletu izredno lepo vreme. Ob 13.10 >> etartal k drugemu poletu na SnSak fon odtod v Zagreb ter s popoldanskim povratkom v Ljubljano. Potnike opozarjamo, da bo vedno pripravljen avtotakei ra prevoz na letališče, in sicer vsak dan ob 6. zjutraj ter ob 1&35 pred netootfiouikom. Smrt očeta in dveh hčerk v enem mesecu Kresnice, 13. maja Prod mesecem smo zabeležili vest o hu dem udarcu, ki je zadel Setničarjeve v Kresniškem vrhu. Umrla jc gospodinja Frančiška, stara sel« 40 let in zapustila ll otrok, izmed katerih je naistareioi star komaj 17 let, najmJajši pa le nekaj tednov. Na poročilo v »Jutru« so člani Rdečega križa v Litiji zbrali za uboge sirote nekaj denarja in jim nakupili nekaj priboljaka. Pred dnevi pa je preminila seetra Setničarjeve, poročena z rudarjem Poglajenem. Žena je upravljala doma svoje malo posestvo, mož pa je zaposlen v oddaljenem srbskem rudniku. Ženi jc prišlo nenadno siabo- Poklicani zdravnik je odredil prevoz bolnice v Ljubljansko bolnišnico. Pa je biio že prepozno. Poglajenka je bila zbolela za vnetjem slepiča in je zaradi zastarane bolezni umrla. Pokojnica ni šteli niti trideset let. Kmalu nato je zbolel oče obeh ren, sta ri Andrej Ribnikar. Vse prizadevanje, da ga obdrže pri življenju, je bilo zaman Dejstvo, da je izgubil v kratkem času kar dve hčeri, je moža zek> potrlo. Umrl je in pokopali so ga ob grobu hčerke Frančiške na kreaniskem pokopališču, medtem ko so Pr>Slajenko pokopali v Ljubljani. Za očetom je prevzela posestvo hčerka Marija, ki pa jo tudi preganja usoda. Ob koncu preteklega tedna je snolela tudi ona in je morala v Ljubljano. Tako je o«ttlo posestvo zdaj brez gospodarja. „V času obiskanja" Krasno opremljena in odlično pripravljena predstva ni našla publike /SLOVENSKI NAROD«, dne 15. maja 1939 ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Danes ob 4., 7.Vi In 9.14 uri MARTA EGGERTH in H A N S SoHNKER pojeta v največjem filmu sezone Svlva, kneginja čardaša Sodelujejo : Pavel Kemp, Pavel Horbiger, Ida VVilst. — Paramountov zvočni tednik. DNEVNE VESTI — Ponovnim prošnjam za prispevek k stroškom za postavitev spomenika blago-pokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju so priložene položnice z natančno označbo stroke. Pisarna z zadovoljstvom ugotavlja, da ta druga prošnja pri pretežni večini naslovnikov ni naletela na g/luha ušesa, prosi pa vse one, ki doslej niso položili svojega daru na žrtvenik kraljeve smrti, da to čim prej store, ker je nabiralna akcija pred zaključkom in bi ponovne pismene prošnje pisarni povzročale le nepotrebno delo in stroške. Prispevke pošiljajte na čekovni račun 11.200 pri podružnici Postne hranilnice v Ljubljani, na zahtevo pa vam pošlje položnico Pisarna Odbora za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju v Ljubljani, Gledališka ul. 3/TV. — Kongres Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije. Sredi&nja uprava privatnih nameščencev Jugoslavije je sklenila, da bo letošnji kongres Zveze 9. in 10. junija v Zafcrehu. Na dnevnem redu so poleg poročila o delu središnje uprave v letih 1031 do 1934 tudi važna eta-novska vprašanja, posebno glede socijai-nee-a zavarovanja, zako-nite ureditve delovnega in plačilnega razmerja privatnih nameščencev, njihove zakonske zašiti t o. davčne obremenitve itd. Med referenti je tudi Vladimir Pfeifer. Na kongre«u bo za pr.ihndnja tri leta izvoljena nova središnja uprava zveze. — Prihod francoskega vojnega bro-dovja. Francoski konzul v Splitu Gaston Soupev se je odpeljal včeraj & pairniko-m v Kotor, kjer bo počakal na prihod francoskega vojnega brodovja, ki prispe v Kotor jutri. I« Kotora se vrne firancoski konzul v Split, kjer bo s predstavniki naših eivilnih in vojaških oblasti pozdravil francosko vojmo brodovje, ki prispe v Split dme 22. t. m. In ostane pred pristaniščem do 28. t. m. — Graditev mednarodne avtomobilske ceste. Na progi Subotica — Novi Sad je zaposlenih na odseku Feketič — Vrbas prt gradnji mednarodne avtomobilske ce-ete okrog tisoč delavcev. Te d-ni so delavci izkopali 12 človeških okostnjakov, izvirajočih najbrž iz turških časov. — Za spominski žebljiček na zastavi oblas-tnega odbora Jadranske straže v Ljubljani, ki bo slovesno razvita na njenem jesenskem kongresu, so že prispevali štev-ilni .notniki svoje plemenite denarne darove. Naj nihče ne zavrže prošnje, ki je bila pravkar razposlane vsetm slojem, in eo pridruži s svojim denarnim prispevkom armadi jadranskih stražarjev. Cisti dohodek te zbirke je namenjen izključno socljalneniu mladinskemu skladu J. S. Spominski žebljički bodo zabiti v umetniško izdelan ščdt. Zabijanje bodo lahko opravili darovalci osebno ob kongresnih dnevih. Jadranska straža v Ljubljani kMče: En spominski žebljiček za našo najpotrebnejšo deco, da pojde uživat na morje solnce in zdravje! — Kongres agronomov. Letošnja glavna skupščina in kongres Udruženja jugoslovanskih agronomov bo 11. in 12. avigu-sta v Splitu. Agronomi bodo razpravljali med drugim o organizaciji naše kmetijske službe, o zadružnem zakonu in o vprašanju kmetijskih zbornic. Po kongresu bo prirejena velika ekskurzija po Jadranu. — Delo dobe. Javna borza dela v Ljubljani sprejme takoj čevljarja za ročno delo za izdelavo otroških čevljev, modelnega mizarja, kovača, kolarja, pekovskega pomočnika, pečarja in tkalskega mojstra za lan. — Dubrovnik dobi letališče. V ponedeljek in včeraj ee je muddl v Dubrovniku direktor Aeroputa inž. TadMie Sonder-majer, ki se je posvetoval z odborom Ae-rolehiha glede zgraditve letališča. Svet za letališče je ie izbran in dela &e pričmo, čim bo zemljišče kupljeno. — Nov vozni red. Danes je stopil v veljavo poletni vozni red, ki bo veljal do 14. maja prihodnjega leta. Večje izpremembe nam prinaša v mednarodnem prometu. Dobili smo novo zvezo zapada z vzhodom, ki so jo zahtevali gospodarski krogi. Novi vozni red nam prinaša direktno zvezo Poljske z našim Jadranom. Iz Lvova do Sušaka bo vozil vlak en dan in pol S Sušaka bo odhajal vlak ob 20. in bo drugi dan ob 23. v Lvovu. To bo znatno poživilo naš tujski promet. Vlak, ki vozi iz Zagreba v Curih, je dobil direktni spalni voz, kar je bila tudi zahteva gospodarskih krogov. Z novim voznim redom se pospeši tudi tovorni promet. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinema jasno in toplo vreme. Včeraj je deževalo v Sarajevu. Beogradu, Skoplju in Splitu. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Skoplju 21, v Zagrebu 18, v Ljubljani, Mariboru in SpUtu 16, v Rogaški Slatini 15, v Sarajevu 12, v Beogradu 10. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.1, temperatura je znašala 5. — Strašna nesreča triletnega otroka. V zagrebško bolnico so pripeljali včeraj triletno Ljubico Pacina iz vasi Tušo-brek pri Mariji Bistrici. V ponedeljek popoldne je prala njena mati perilo, pa ji je padel ie rok lanec vrelega luga, ki se je razlil po nesrečnem otroku. Zdravniki so si na vse načane prizadevali, da bi rešili deJclioi življenje, pa ni šjo. Včeraj je nesrečni otrok v bolnici v strastnih mukah izdihnil. _ Nevesto prodal za 300 Din. Juzuf Jarič iz vasi Apatovd blizu Kulem Vakufa je odstopil Ibranimu Hadžibegoviču svojo nevesto za 300 Din. Naključje je hotelo, da je imela 19-letna Lajra rada oba fanta. Njeni starši so bili zadovoljni s tem, da bi se poročila z Jaričem, Hadiibegovič pa ne. Toda b Jarieem sta se pogodila, da mu odstopi nevesto za 300 Din. Tako se je poročal z lepo Hajro Hadžibegovdč in Jarica nI nič motilo, da je na svatbi veselo popival in plesal. — Avtomobil podrl otroka. V Stožcah pri Jezici je včeraj popoldne neki avtomo-bilist podrl in precej resno poškodoval Antona Turšiča, triletnega sinčka uradnika državnih železnic. Otroka so morali prepeljati v bolnico. — Smrtna nesreča pri gradnji novega mostu čez Savo. Včeraj se je pripetila pri gradnji novega mostu čez Savo pri Litiji težka nesreča. Porušil se je prvi oder in potegnil za seboj delavce Oblaka, Česna, Zemljica, Sovinca, Pevca in njihovega mojstra Golobarja. Izmed delavcev je dobil težje notranje poškodbe samo Jože Pevc iz St. Vida pri Stični, dočim je bil mojster Ivan Golobar tako težko poškodovan, ko mu je padel blizu 500 kg težak tram na prsa, da je kmalu po prenosu v bližnjo gostilno izdihnil. Pokopali ga bodo v šmartnem, kjer je bil doma. Pevca so pa prepeljali z rešilnim avtomobilom v ljubljansko bolnico. Most gradi tvrdka Josip Mison iz Ljubljane. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v Šiški. — Telefon 33-87 Danes in v četrtek ob 7. in 9. uri predvajamo film nepozabne lepote Hrepenenje MARTA EGGERTH, HANS JARAY, LUISE ULLRICH Dopolnilo običajno. — V soboto pa: POMLADNA PESEM Richard Tauber — Dva moška in ena ženska popili 18 litrov vina. Poročali smo o uboju delavca Pavkoviča v Maksimiru pri Zagrebu. Policija ubijalca še ni izsledila. AreUranih je več osumljencev. Preiskava je dognala, da utegne biti ubijalec eden izmed vesele družbe, ki je v nedeljo popoldne v gostilni v Maksimiru popivala. Pili so do večera in dva moška in ena ženska so popili 18 litrov vina. — Slovenec pred zagrebškim sodiščem. Včeraj se je zagovarjal pred zagrebškim sodiščem 32-letni Viktor Rebolj, ki je bil že v Celju svojčas obsojen na 4 mesece, v Ljubljani pa na 2 leti. Letos v marcu se je oglasil pri Pavlini Jerand v Zagrebu, češ, da je trgovski potnik iz Ljubljane in da bi rad najel sobo, toda samo za eno noč. Pogodila sta se za 15 Din. Drugi dan je dejal Rebolj, da bi rad prenočil še eno noč in da naj m a da ključe, ker da se bo pozno ponoči vrnil. Mož je hotel Jeran- dovo okrasti, kar se mu pa ni posrečilo, ker ga je opazil drugi podnajemnik in je vrgel ukradeno obleko proč. Odnesel je le hranilno knjižico za 10.000 Din. Imel je pa še druge grehe na vesti in zato ga je sodišče obsodilo na 3 leta in pol robije. Iz Ljubljane —Jj Na živilskem trgu se ne pozna posebno, da je letos pozna letina, ker je tem več te vrste uvožene zelenjave, ki bi jo sicer še prodajali domačega pridelka. Tako je n. pr. izredno mnogo graha in med prodajalci je huda konkurenca, zato je bil danes že celo po 4 Din kg, v splošnem pa so ga prodajali zelo lepega po 6 Din. Tudi domače glavnate salate še ni mnogo, uvožene pa toliko, da jo morajo branjevci prodajati pod risikom. Mehka salata, ki se hitreje pokvari, je po 6 Din kg. Kilogram salate je preoej in če pomislimo, da je bila salata prej po 12 Din kg, je treba priznati, da je zdaj zelo poceni. Kmalu tudi kumare ne bodo več luksus, saj so jih danes prodajali že po 12 Din. Artičoke, ki jih kupujejo le redke gospodinje, so po 2 Din komad. Nova koleraba je se vedno po 12 Din kg. Gospodinje si zelo tele, da bi se pocenil etročji fižol, ki je še prav tako po 20 Din kg. Pri cenah mesa in na perutninskem trgu ada j ni sprememb. Nekateri pričakujejo, da se bo maso poleti še malo pocenilo. Nekatere gospodinje so se zadnje čase precej navadile na ribe, ker je trg vedno založen z njimi ter jih kupujejo name&tu mesa, saj so poceni. Tudi danes so prodajali skuše po 10 Din kg. Zelenjadni trg ni bil posebno dobro založen, ker imajo kanetje zala j mnogo deda na polju, ko je namočil dež in ne utegnejo hoditi v Ljubljano. Precej je pa balo na prodaj na debelo krompirja na Sv. Petra nasipu. Zdaj je povprečna cena za krompir dinar kilogram. —lj Sezija špargljev! Vsak dan sveže domače žlahtne beluše servira gostita a pri Slepem Janezu. —ild Pee iz Afrike, iz Hrenove ulice nam pišejo: Ko se je pojavil lansko jesen na vrtu hiše st. 7 pes, ki ga je pripeljala s seboj iz Afrike gospodinja« smo sosedje zastrmeli nad lajanjem te afriške beštije. Tenek, oster glas, ki gre skozi vse zidove in se ga« čuje daleč izven soseščine. Gospa je bila te takrat opozorjena, da ne bomo mogli prenašati tega strašnega laježa. Pozimi ze zeblo Afričana, pa smo ga manj slišali. Sedaj pa beveka in se dere včasih kar celo uro nepretrgoma na tistem »odruc nad delavnico poleg stanovanja. Od tam je lajež šele prav grozen. Ko pes priskače potem na vrt h gospodinji, ga lepo poboža, še nikdar ga ni ustavila v lajanju. Mladega psa pa lahko odvadiš lajati, samo če hočeš. Ne z leve la ne 8 desne ni nikdar nobenega mirjanja ne lastnice hise iC 7 in ne njenih najemnikov. Ali smemo zahtevati tudi mi v svojih stanovanjih in na vrtu enak mir s strani hiše št. 7, o tem si bomo preskrbeli odgovor na policijski upravi. — Sosedje. —-lj Zopet se bo glasila prelepa bolgarska narodna in umetna peeem v naši koncertni dvorani V torek dne 21. t. m. obišče Ljubljano Narodna zbor pri katedrali sv. Trojice iz mesta Ruse iRuečuk) ob Donavi. Zbor goji bolgarstoo narodno umetno in cerkveno pesem. Na svojem koncertnem sporedu ima celo vrsto umotvorov z domače, pa tudi iz ruske literature. V svoji domovini velja rusenski zbor kot najboljši mešani »bor. Vse prijatelje bolgarskega naroda in znorovega petja opozarjamo na ta koncert. Predpro-daja vstopnic od četrtka dalje v knjigarni Glasbene Matice. —lj Intimni koncert Glasbene Matice, ki se odlikuje po skrbno šesta vi jenih cikličnih sporedih in dovršeni umetniški izvedbi, so se med našo koncertno publiko, kateri je posebno komorna glasba pri srcu, izredno priljubili. Zaključni letošnji intimni koncert se vrši v znamenju Beethovna. Odlična člana učiteljskega zbora drž. konservatorija in Glasbene Matice ljubljanske gg. Bogomir Les-kovic in Marijan Lipovšek izvajata ta večer 3 Beethovnove sonate. Ker ima klasična glasba mnogo privržencev med našim koncertnim oJbčinstvoni, opozarjamo vse na VI. intimni koncert, ki bo v petek dne 17. t. m. v Hubadovi pevski dvorana. — Sedeži po 10, stojišča po 5 Din v Matični knjigarni. —lj Film ZKD. V petek bo ZKD predvajala originalni ruski velefilm »Tihi Don«. V njem nastopi slavna Cesarskaja in še mnogo drugih slavnih članov Hudo-žestvenega teatra v Moskvi. Delo je posneto po romanu D. Solohova. Režija je bila poverjena Pravovu. Kljub izredno visoki ceni za film bodo vstopnice po 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 Din. —lj Počitniške kolonije proti tuberkuloznega dispanzerja v Ljubljani. Proti tuberkulozni dispanzer prof. Calmettea v Ljubljani sporoča, da je čas za vlaganje prošenj za počitniško kolonijo od 15. do SI. maja. Prošnje naj ae vlagajo na naslov: Proti tuberkulozni dispanzer prof. Calmettea, Ljubljana, Miklošičeva c. 20. —lj Postna hranilnica, podružnica v Ljubljani bo imela od petka 17. t. m. dalje nove telefonske številke ln sicer 3681, 3682 in 3683. —lj Društvo »Pravnik« opozarja, da bo letošnji pravniSkl izlet v nedeljo IS. t. m, na Lisec in v Sevnico. Odhod iz Ljubljane z jutranjlim vlakom ob 5.20. Prijave za izflet sprejema vratar justnčne palače v Ljubljani do petka dne 17. t. m. —lj Očala, daljnogledi, barometri, fotoaparati itd. najugodnejši nakup pri Fr. P. Zajcu, izprašanem optiku, Ljubljana, Stari trg g. Ceniki brezplačno. | Zvočni kino Dvor Telefon 27-30 Danes ob 4., 7. In 9. uri zvečer HANS ALBERS v svojem najboljšem k rim. filmu Neki gospod Gran Rarin Hardt, A. Ba&sermann in Olga Cehova. Najnižja vstopnina Din 4-50, 6.50 Iz Celja —c Olepševalno in tu j s ko-prometno društvo v Celju je imelo v ponedeljek v Narodnem domu redni občni zbor. Iz poročil je bilo razvidno obsežno in zelo požrtvovalno delo društva za olepsanje mesta ter povzdigo tujskega promete v Celju in okolici. Soglasno je bil izvoljen skoro ves dosedanji odbor, in sicer predsednik magistratni direktor g. gubic, ga. Kalanova ter gg. Kramar, Leonik, Mihel-čie, Natek, Posavec, Rihter&ić ln Turn-šek, za pregledovalca računov pa sta bila zopet izvoljena g. Adolf Pfeifer in Matko Šmid. —c Opera Ui opereta v celjskem gledališču. Ljubljanska opera bo gostovala na Vnebohod 30. t- m. v celjskem gledališču in uprizorila ob 16. Stotzevo opereto »Izgubljeni valček«, ob 20. pa opero »štirje grobjani«. Gostovanje bo le v primeru, če bo odziv taksen, da bo gledališče polno. Obvezno rezerviranje v knjigarna »Domovini« traja do vdtete sobote 26. t. m Abonenti lahko razpolagajo s svojimi sedeži samo do vdtete sobote IS. t. m., potem pa bodo ti sedeii oddani drugim interesentom. Z Jesenic Narodno strokovna zveza, podružnica Jesenice, priredi S., 9. in 10. junija potovanje na Opdenae, da se pokloni manam Viteškega kralja Aleksandra L Zedinite-1 ja. Odhod z Jesenic bo predvidoma na binkostno soboto s popoldanskim ali večernim vlakom. Prihod na Opienac v nedeljo 9. junija okrog 10. dopoldne. Po po-klonitvi bo povratek v Mladen ovac, kjer bo skupno kosilo. Odhod is Mladenovoa okrog 1€. are v Beograd, kjer bo dalje* postanek, da el bodo izletniki lahko ogledali našo preetolioo. Iz Beograda odpotujejo izletniki okrog polnoči, prihod v Zagret) zjutraj 10. junija« kjer si bodo lahko ogledali mesto, na kar odpotujejo nazaj na Jesenice. Celokupni stroški bodo znašali as člane NOE približno 160 Din, za ostale udeležence pa 196 Din. V tej vsoti js všteta vožnja z vlakom od Ljubljane do Mlade novca in nazaj ter vožnja z avtobusom od Mladenovoa na Topolo in nazaj ter kosilo v Mladen ovcu. Kdor se hoče udeleliti romanja na Opienac, mora izpolniti prijavnico ter jo lastnoročno podpisati. Istočasno s prijavo mora položiti kavcijo v znesku 50 Din, ostanek pa vplačati najkasneje de 1. junija. Prijave sprejema podružnica NSZ na Jesenicah v nedeljo dne 19. maja od 9 do 12. nre dopoldne v Sokolske m domu, soba 5tev. 14, kjer se dobe tudi ostale Informacije. Bel ž zobje narede vsak obraz privlačen in lep. Da dobimo lepe, bele zobe, jih snažimo ziurraj in zvečer s prijetno osvežujočo in okusno zobno pasto Chlorodont. Ze po kratki uporabi dobe zobje čudovito lep lesk slonove kosti. Tuba Din. 8.- Jugoslovanski proizvod Radgonske žrtve v domači zemlji Pogrebne svečanosti bodo 30. maja v Gornji Radgoni — Proglas občine Gornja Radgona, 14. maja Smrtni ostanki slovenskih vojakov bivšega avstrijskega p&špoLka štev. 97, ki so bili zarad, svojega jugoslovanskega prepričanja ustreljen i kot jugoslovanski uporniki 27. in 29. maja 1919 v Radgoni (Radkere-burg) in Me istro vih borcev, padlih 4. februarja 1919 v bojih za Radgono bodo 80. maja na pokopališču v Gornji Radgoni položeni v domač , ^vobodni zemlji in svobodni domovini k večnemu počitku. Glede teh pogrebnih svečanosti je izdala trška občina Gornja Radgona naslednji progles: >Zaradi raznih neprioa kovnih ovir so se določile pogrebne svečanosti na praznik vuebohoda, t. j. na dan 30. maja 1935 ob pol 11. uri dopoldne. Čas pogrebe je določen glede na ugodne železniške zveze, ker prihaja vlak iz Maribora, oziroma iz Ljutomera v Gornjo Radgono ob 9.44 uri dopoldne in je tako omogočen pravočasen prihod poJadranc in vNanos« v Mariboru. Pogrebne svečanosti se priono ob pol 11. uri pred župno cerkvijo sv. Petra v Gornji Radgoni, kamor bodo prenesene krste s smrtnimi ostanki radgonskih upornikov m Maistrovih borcev. Radgonske žrtve so počivale do 7. maje 1935 na pokopališču mesta Radgona (Radkerskburg) v Avstriji, Maistrovi borci pa na pokopališču Obrajna (Halbenrain) pri Radgoni. Dme 7. t. m. so bili smrtni ostanki radgonskih žrtev ln Maistrovih borcev na inicijativo občine Gornja Radgona izkopani, prepeljani v Gornjo Radgono in začasno shranjeni na tamošnjem pokopališču v mrtvašnici. Imena radgonskih žrtev so: 1. Melib«*n Andrej, 26 let star, računski podčastnik, po pokhou trgovski rjo močnik, doma iz Ser- Iz Maribora _ Vojaški razglas. Vojaški oddelek mestnega poglavarstva v Mariboru razglaša, da bo razglasitev obvezniškega rasporeda, tu-di letos na travniku vojaškega veibališča ne Tez nem pri Mariboru ob vsakem vremenu dne 19. maja 1&85 z začetkom ob 7. uri zjutraj ter traja nepretrgoma do 6- ure zvečer. Razglasitve se morajo udeležiti vsi voj. obvezniki, rojeni leta 18S5 do vključno 1913. ki so vojaško pristojni v mesto Maribor, pa bivajo v mestu al J njegovi neposredni bližini, to je v Kamnici, Košakih, Sv. Petru, na Teznam, v Radvanji in v Studencih. Vsak obveznik naj prinese s 6eboj voj. knjižico (ispravo). Od te dolžnosti so izvzeti: vsi obvezniki, ki stajiujejo v mestu, pa niso vojaško pristojni v Maribor, vsi obvezniki, pristojni v Maribor-mesto, ki bivajo izven območja mestne občine razen v bližnji okolici, rez. častniki naše armade, vsi duhovniki, vsi stalno in začasno nesposobni, vsi tefcko bolni, kaj- bodo morali dokazati z zdravniškim spričevalom, m telo nujno zadržani, kar morajo uradno dokazati. Razglasitve razporeda se morajo udeležiti tudi vsi v Mariboru bivajoči lastniki konj. S seboj naj prineso komorske isprave, v kolikor jih še niso vrnili vojaškemu uradu, a ni jim treba pritraati živine. Pripominja se, da bo ta dan vo*tl mestni avtobus z Glavnega trga na tezensko vežbališče in nazaj, kar bo obveznikom udeležbo znatno olajšalo, da bodo v najkrajšem času opravili svojo dolžnost. — Službo dobita takoj trakovski moj eter in raodelirni mizar. Natančnejše podatke daje Borza dela v Mariboru, Gregorčičeva ulica. _ Odlikovanje. Z redom Jugosloventške krone 4. razreda je bil te dni odlikovan član uprave Narodne banke g. dr. Igor Rosica, odvetnik v Mariboru. Čestitamo! — Zopet zanimiv proces. V kratkem bo Maribor zopet doživel zanimiv sodni proces. Na okrožnem sodišču se bosta monala pred malim kazenskim senatom sagovsrjati 2£letni mizarski pomočnik Anton Straus s Pobresja in aaietna sedaj vdova Angela Gselmanova, katerima obširna obtožnica očita, da sta dogovorno spravila s sveta mizarja Konrada Gecimana, moža dnigoobtoženke. Kakor znano, je Straus, ki je gojil 5 let ljubavno razmerje z drugoobtoženko, s katero ima tudi otroka, v noči na 18. marec letos s kolom ubil moža svoje ljkibice Konrada Gselmana. Proces, za katerega vlada veliko zanimanje zlasti na Pobrežju, »e bo vršil v petek a4. t. m. — Iz zbornice za TOI. Vse mariborske gospodarske kroge opozarjamo, da se bo vršilo uredovanje v Mariboru v četrtek 16. t. m. in ne v sredo, kakor je bilo prvotno določeno. — Gostovanje prvega tenorja ljubljanske opere Jožeta Gcstiča bo v četrtek 16. t. m. Odtidni gost, ki si e svojim kultiviranim in lepim lirskim tenorjem povsod takoj osvaja simpatije občinstva, bo nastopil v naslovni partiji Oifsnbachove opere »Hoffmannove pripovedfee«, ki jo je pel tudi v LJubljani ter ob gostovanju v Zagrebu ■ največjim uspehom Ker bo Gosti« nastopi) le enkrat v tsj operi, esesarjasfie sa eetrtkovo predstavo se posebej. Predstava bp za red B- penice, okraj Tolmin, 2. UkoviČ Rudolf. 24 let star, doma iz Hrušice, okraj Volovska, 3. švab Anton, 29 let star, rojen v Sepuljah, okraj Scžar.a, 4. Frai Marko, 37 let star z Motovuna, okraj Poreč, 5. Hvala Peter. 2o let s*ar, iz Pečine, okraj Tolmin in 6. Ve-lan Liberal, 27 let sitar iz Pazina v Istri. Osebni podatki glede Maistrovih borcev so nepopoLni, pač pa 6e vedo vsa imena enepri, in sicer so padli v bojih za Radcro-no dne 4. februarja 1919, oziroma so bili takrat smrtno ranjeni v bližini želetnisk*' postaje Halbenrain v Avstriji sledeči borci generala Ma;stra: 1. Haložan Jožef, pristojen v Marbor, 2. Repolusk Ivan. pristojen v Sv. Kuntiotfo. okraj Maribor. 3. Pre-sec Martin iz Budine pri Ptuju, 4. U**tst! T van. iz Središča in isto tja pristojen, 5. Kojc Martin fat Sv. Lenarta v Slovenskih goricah in 6. en vojak neiznaneca mena. Krste bodo položene na poseben podi] pred župno cerkvijo. Po končanih cerkvenih obredih bodo zapela pevska društva, ki se pogreba udeleže, žalostiruko. Zaradi tega se tuja pevska drušiva vabijo, da se p»-crrebnih svečanosti udeleže, dn bo tako združen mogočen pevski zbor. Po petju žalost nke krene j>ogrebiii sprevod od cerkve na pokopa I tiče, kjer bodo zopet cerkveni obredi. Sledil bo kratek govor domačega g. župnika, kratek govor g. predsednika občine, in govori ostalih govornikov, ki se naj prijavijo. S tem bi bile pogrebne SfSisoosti v bistvu končane Ker odhaja vlak iz Gornje Radgone ob 12.56 uri in ob 17.40 uri, jo Edleiniska zveza tudi za povraRIVIERA« mila za otroke. Posebna specialiteta pa je > RIVIERA« mlečno milo za otroke, ki so ga kemiki izdelali iz najplememtejših surovin ta mlečne kreme. Bodite odločni in zahtevajte povsod »RIVIERA« toaletna medicinama mila za otroke. PARKETE prvovrstne hrastove in bukove dobavlja in polaga FERDO PRIMOŽIČ, LJUBLJANA, Cesta 29. oktobra (Rimska cesta) št. 16 Popravila in struženje starih parket. — Delo solidno; cene zmerne. — Telefon: škafar 23-38. 1696 Tvrdka A. & E. SRABERNE LJubljana — javlja, da jemlje do preklica v račun zopet HRANILNE RN J121CE prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice. Ljudske posojilnice itd. Zahvala. Vsem prijateljem in znancem, ki so se nas spomnili ob bolezni in smrti naše nepozabne soproge, mame, stare mame in tašče, gospe Pumi Marije ral. Kra se najtopleje zahvaljujemo. Posebej hvala prečastiti duhovščini, gospodu župniku Franu Finžgarju, gospodu p rim. dr. Ivanu Jenku ta u radništvu Mestne hranilnice ljubljanske. Najlepša hvala tudi za poklonjeno mnogobrojno cvetje. Za tolažeče obiske in častno spremstvo na zadnji poti drage nam pokojnice izrekamo srčno hvalo in Bog povrni. Masa zadužnica bo v ponedeljek, dne 20. t~ m. v trnovski cerkvi ob 8. uri zjutraj. Rodbini: PERUZZI • ČESNK KAVARNA STRITAR vsak večer koncert. 48/L 2A MAL' ITNAJUA OOST* MTJZKE! Plošče, gramofone, iz-x) so jamo. zamenjavamo, prodajamo ta kupujemo — ELEK-TROTON d. z o t~ oasaža nebotičnika PRIMA ŠTAJERSKA PERUTNINA pitane kokoši, kokoši za juho, piščanci (pohanci in za pečenje), pitani z mlekom v lastnem pitališču — vedno po konkurenčnih cenah v zalogi. Stalni odjemalci dobe poseben popust. — Kmetijska družba v Ljubljani, prodajalna: Igriška ulica 3 (za dramo), telefon št. 21-05, odnosno 37-55. 1644 NOVOSTI ZA ZAVESE dobite v velik) izbiri v specijaJ-ni trgovin) RU D O L F SEV E K, Ljubljana Marijin trg Stev. Z, Kjei vam jih tudi st rokovnjaško izvrši. 26/L OBLEKE PO MERI najnovejši kroji — si nabavite pri PBESKEBJD. LJUBLJANA. Sv. Petra c 14 sem ga vprašal, kako je s suženjstvom, me je povabil, naj pridem pogledat njegove sužnje. Odkrito mi je priznal, da jih ima 50. Ko je izšla pred tremi leti cesarska naredba, mi je pravil, sem vse osvobodil. Sužnji pa niso hoteli zapustiti moje hiše, češ, da bi umrli od lakote. Zdaj mi že presedajo. Hrana je draga, moj zaslužek pa ni tako velik, da bi mogel rediti toliko sužnjev. Mnogo otrok imajo tudi bogati abesin-ski svečeniki. Mnogi sužnji so ušli svojim gospodarjem, ki so grdo ravnali z njami. TJbežni suženj je v samostanu varen pred svojim gospodarjem. Svečeniki radi nudijo sužnjem zavetišče. Toda suženj se kmalu prepriča, da je v samostanu, ki ima na svojih zemljiščih mnogo dela in da se njegov položaj ni prav nič zboljsaL Cesar Ras Taf ari je ustanovil v Addis Abebi tajno pisarno, ki ji je namen zatirati trgovino s sužnji. Pisarna posluje že od leta 1924, govori se pa, da so njeni uradniki podkupljivi. Izdajajo dovoljenja, po katerih sme služin-čad spremljati svoje gospodarje na poti k morju, kar sicer ni dovoljeno. Kdor pozna Abesdnijo, bo vedel, da si lahko trgovec s sužnji preskrbi za denar cel kup takih dovoljenj. Društvo narodov in liga proti suženjstvu sta že opetovano pozvala abesinskega cesarja, naj odločno nastopi proti trgovini s sužnji Zanimiv je odgovor, ki je prišel na ta poziv 12. julija 1931. Glasi se: »Naj sprejme to od zmagovitega leva, Judovega plemena, od izvoljenega Gospoda in abesinskega kralja kraljev predsednik lige proti suženjstvu. Mir z vami! Ukrenili smo, da se sužnji v javni lasti osvobode in da se trgovina s sužnji z zakonom prepove. Bilo bi krivično primerjati naše suženjstvo s suženjstvom, kakršno je vladalo prej v Evropi in Ameriki in na katero misli zapadni človek, kadar sliši o suženjstvu. Abesinski sužnji pa niso oropani vsake nade, kakor so bili njihovi bratje na zapadu. Moj krščanski narod ni proti temu, da bi sužnji zavzemali položaje, da bi pridobivali zemljišča in se učili obrti, za kar gotovo zasluži pohvalo.« Neznana Napoleonova čestitka Obletnico smrti velikega cesarja Francozov, ki je umrl 5. maja 1821, je proslavila letos v Parizu skupina zvestih bonapartistov s službo božjo v kapelici des Invalides, kjer je pokopan Napoleon. Potem so pa odšli k Bona-partovem spomeniku na trgu Vendome. Poveljnik Marchel, ki je bil lani poslan na otok sv. Helene, da bi uredil Napoleonov muzej v hiši, kjer je veliki cesar umrl in za katerega ohranitev je dal pokojni Coty pol milijona frankov, je predaval ob letošnji obletnici o svojih vtisih na otoku sv. Helene. Marchel je edini človek, Id je po Napoleonovi smrti živel v hiši, kjer je premagani zmagovalec končal svojo burno pot skozi življenje. Marchel je bil določen za ureditev Napoleonovega muzeja zato, ker je o njem znano, da je eden najboljših poznavalcev Napoleona in njegove dobe. Ves svoj prosti čas je posvetil proučevanju Napoleonovih bojišč v Franciji, Nemčiji, Španiji, Avstriji, Italiji, Rusiji in Egiptu. Marchel je v svojem predavanju med drugim povedal, da mu je poslala na predvečer njegovega odhoda s sv. Helene neznana žena 52 krasnih šopkov vijolic s prošnjo, naj jih položi k plošci, ki označuje kraj, kjer je bvi prvotno pokopan na otoku Napoleon, število 52 je izbrala neznana čestilka velikega Korzičana zato, ker odgovarja številu let, ki jih je doživel Bonaparte. Sedmorčki Nedavno so vsi svetovni listi zabeležili vest o peto rekih v Torontu. Neka mati je porodila pet deklic in vse so ostale žive. »Umschau« pa poroča v zvezi s tem, da je dosegla med materami rekord soproga Nemca Thiela R6-merja že leta 1600. Na steni Romerje- ve hiše nasproti mestne cerkve v Ha-melnu je kamen z reliefom. Tu sta upodobljena oče in mati s tremi večjimi hčerkami, sredi med njimi je pa blazina, na kateri leži šest novorojenčkov, zavitih v plenice. Sedmega novorojenčka drži oče na blazinici. Pod kamenito ploščo je napis, ki pravi, da je porodila žena Thiela R6-merja Ana 9. januarja 1600 sedem otrok, in sicer crva dečka in pet deklic, ki so jih sicer krstili, toda 26. januarja so vsi umrli. V duševni zmedenosti v smrt Krško, 14. maja. Tukajšnji blagajnik mestne hranilnice g. Jože Simončič je preživljal zadnje čase težke dneve svojega življenja Brez miru je taval in blodil okoli, dokler ni duševno popolnoma podlegel težki depresij:. Našli so ga v .soboto 4. t. m. v Jelačičevih gozdovih pri 52apresicu v zadnjih zthhlja-jih; pognal si je bil kroglo v desno senc«™. Na vprašanje gozdarja, zakaj se je ustrelil, je zmedeno odgovoril, da mu je tako nasvetov al zdravnik. Skrčen je slonel na nr as tu in obupno klical na pomoč. Sam je bil se toliko pri zavesti, da si je izpiral smrtno nevarno rano, cez poldrugo uro pa v groznih mukah iadihnil. Pokopali so ga na odredbo tamošnjih oblasti v Zapre-šiču. Ko je SimonAfcft brez sledu so a? jele Siriti po Zasavju senzacionalne vesti, ki ao pa zaenkrat brez vsake stvarne podlage. Uvedena je preiskava. Dosedaj so ugotovih le 8000 Din primanjkljaja in pet obveznic investicijskega posojila Ta škoda je pa visoko krita s Simončričevim premoženjem. Pokojni Joče Simončač je bdi *™^r> daleč naokoli Vee ga je spoštovalo ta ljubilo Bil je zelo dobrega srca, zlasti za reveže. Vsakemu je privoščil dobro besedo. Kot član je bil tudi v različnih nacionalnih organizacijah, nekaterim tudi mečem. Vsi domačini ga zelo pomiluje jo ta globoko sočustvujejo z njegovo usodo. Zapušča ženo in nepreskrbljeno hčerko ter bolehno mater ta brata v Leskovcu ta dve sesti v Ljubljani. Pepo, odšel si v večnost, odkoder ni več povratka Tvoja ženica s hčerkico, mati, sestre in brat Te objokujejo. Objokuje Te mnogo Tvojih prijateljev in znancev, s katerimi si bil vedno dober ta mil ter prijeten družabnik. Naj Ti bo zemljica lahka, Tvojim sorodnikom naše najiskrenejse so-žalje! R. Iz Kranja — Gostovanje ljubljanske drame. Da-ani-sko gledališče v Ljoibljani bo letos prvič gostovalo v Kranju jwtri v četrtek ob 21. v gledališki dvorani Nerodnega doma. V prizori lo bo duhovito in nadvse uspeio Wildeovo komedijo Buaburv. Vstopnice v prtdprodaji v Hlebševi trgovini. — Poroka. V nedeljo se je poročila gdč. Vikica AndraŠičeva, hčerka znanega kranjskega vele trgovca, z induetrijcem Heinricherjean iz Škofje Loke. Godba kranjskega glasbenega društva, so ko Lak pevski zbor Ln gasilska četa so ji priredili zelo lepo podoknico na predvečer poroke. Obilo sreče 1 — Poidravni večer novemu poslancu. Kranjsko-gospodansko društvo je priredilo v soboto novemu poslancu g. dr. Francu Sem rovu, ki je bil izvoljen ne Jevt'čevi listi, pozdravu, večer, ki so se ga udeležili številni prijatelji novega poslanca. Večer se je vršil v dvorani hotela Stara pošta. — Sokolska akademija in nastop. Kot uvod v proslavo 40-letaiice kranjskega So-kolskege društva se bo vršila v soboto ob pol 21. pred Narodnim domom akademija, v nedeljo ob pol 16. pa nastop na le'nera tek>va