PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini /~i	si,
Abb. postale I gruppo	L6D3 OU UF
Leto XXTV. St. 223 (7116)
ZAKLJUČEN POSVETOVALNI SESTANEK SEV
Maršal Ivan Jakubovski je včeraj obiskal Češkoslovaško in Romunijo
Poveljnik sil varšavskega pakta je ta teden obiskal prestolnice vseh držav članic - Gre za priprave manevrov v Romuniji? - Češkoslovaški tisk z argumenti odgovarja na lažnive napade sovjetskega in drugega tiska
PRAGA, 27. — Dopoldne je prispel z letalom iz Budimpešte v Prago poveljnik čet varšavskega pakta sovjetski maršal Ja-kubovski. Popoldne je sovjetskega maršala sprejel predsednik republike Svoboda v svoji rezidenci ua gradu Hradčani. Jaku-bovskega je spremljal tudi sovjetski veleposlanik v Pragi Stefan Červonenko. Istočasno sta prispela na grad tudi tajnik KPč Dubček in in predsednik vlade černik, ki sta torej tudi sodelovala pri razgovoru. Palačo sta zapustila pol ure kasneje, ko je že odšel maršal Jakubovski.
Maršal Ivan Jakubovski se je --------------
z letalom že danes odpeljal iz Prage in je zvečer prispel v Budimpešto. Uradno poročilo omenja samo, da ga je pozdravil romunski obrambni minister Io-nita.
Jakubovski je v tem tednu obiskal vse prestolnice držav varšavskega pakta in je povsod govoril predvsem s tajniki partij pa tudi z drugimi visokimi funkcionarji. Ni znano, o čem se je pogovarjal in se v tej zvezd mnogo ugiba.
Maršal Jakubovski
Tako trde nekatere zahodne agencije, da gre za pripravo novih obsežnih jesenskih manevrov čet var-savskega pakta, ki naj bi zajeli tudi Romunijo, drugi pa menijo, da gre za posvetovanje o umiku čet varšavskega pakta iz CSSR.
Iz Moskve poročajo, da so se zaključila tridnevna posvetovanja komisije SEV, na katerih so bili prisotni podpredsedniki vlad članic: SZ, Poljske, Vzhodne Nemčije, CSSR, Madžarske, Romunije in Bolgarije, prisoten je bil tudi jugoslovanski predstavnik kot opazovalec. Na sestanku so preučevali koordinacijo gospodarskih načrtov v razdobju 1971-1975 in nekatera druga gospodarska vprašanja. Soglasno so sklenili, da je treba imeti več in bolj sistematičnih posvetovanj.
O delegaciji, ki naj bi odšla iz Prage v Moskvo, odnosno o sestanku »na vrhu» se sedaj več ne govori in je očitno, da je prišlo do odložitve, pri čemer niso znani resnični razlogi. Na vsak način morajo biti stališča precej oddaljena, kar izhaja tudi iz nadaljnje protikampanje češkega tiska, ki sedaj z argumenti odgovarja na razne obtožbe sovjetskega tiska odnosno listov držav članic varšavskega lakta, katerih čete so zasedle CSSR.
Tako danes glasilo KPČ »Rude pravo« z očitno polemično ostjo navaja razne podatke o prihodu tujih turistov in pri tem ugotavlja, da je od vseh tujih turistov bilo letos v CSSR samo 21,96 odstotka iz zahodne Evrope, medtem ko je hila velika večina iz socialističnih držav, medtem ko znaša odstotek turistov iz kapitalističnih držav, ki so obiskali Sovjetsko zvezo 43,2 odstotka. Glede meje pa pravijo, da na primer za vstop v Bolgarijo sploh ni potreben vizum.
«Svobodne slovo« brani Hajeka, katerega je obdolžil «Izvestija», da je sodeloval z gestapom. List piše, da gre za zelo hudo obtožbo in da so se zato pozanimali pri združenju bivših antifastičnih borcev, saj gre za čast tudi tega združenja, katerega je Hajek član. Odgovorili so jim, da je bil dr. Hajek pobudnik protifašistične organizacije »nacionalnega gibanja delavske mladine« in da je bil kot tak aretiran in obsojen na dvanajst let zapora, kjer je resno 0-bolel na očeh. Vse obtožbe proti njemu so neresnične, pri čemer pravi združenje v svoji izjavi, da je treba obžalovati, da so »Izvesti-'ja» na osnovi nepreverjenih vesti objavila napad na tovariša, ki je vse življenje delal za delavski razred ki se je aktivno boril proti nemškemu nacizmu in ki je bil vedno odkritosrčen prijatelj Sovjetske zveze.
že včeraj smo omenili novo teorijo »Pravde«, da ima suverenost narodov v resnici razredni značaj, pri čemer v sicer zelo ustaljeno mednarodno pravo uvaja nov termin ((marksistično - leninistične suverenosti, ki da ni ((abstraktna«, marveč »razredne narave«. V okviru tega pojma ima vsaka socialistična država svoje nedotakljive pristojnosti, v katere se ne sme nihče vtikati, pri čemer pa njeno delovanje ne sme iti na škodo socializma ali na škodo drugih socialističnih držav. Brž ko gre za »socializem«, pa imajo druge socialistične države pravico posredovati, kajti oslabitev posameznega člena v verigi socialističnih držav se neposredno odraža na vse ostale«.
Ta ne «abstraktni», marveč »razredni« obseg samoodločbe in suverenosti utemeljuje »Pravda« z Leninom, pri čemer pa si je avtor privoščil resno netočnost. Lenin je v vsem svojem filozofskem in političnem delu, posebej pa v oktobrski revoluciji opozarjal na polni in prav nič razredni obseg pravice do samoodločbe, s tem da je takšno pravico prisodil vsakemu narodu v celoti, ne pa samo njegovemu proletariatu. V tem boju se je Lenin pogosto spopadal z različnimi c-portunisti, med drugim tudi z Bu-harinom, ki je suverenost in samoodločbo narodov — podobno kot avtor današnjega članka v «-Pravdl» — prav tako spravil «na razredno osnovo« s tezo o »samoodločbi proletariata«. Podobnost med današnjim «Pravdinim» utemeljevanjem pravne upravičenosti intervencije na češkoslovaškem in pogledi Bu-harina, ki ga je Lenin ostro kritiziral, je povsem očitna.
Isto teorijo danes razglablja list «Izvesti j a«.
Glasilo sindikatov «Prace» brani Smrkovskega. katerega je napadlo glasilo poljske partije «Try-buna ludu«, ki se sklicuje na tuji tisk, češ da je objavil vest praškega radia, da je skupščina sklenila nevtralizacijo CSSR. List pravi, da J® do sedaj bil dober običaj socialističnega tiska, da je preveril vesti buržuaznega tiska in da prav nič ne pomeni, če je tako vest objavil zapadnonemški tisk. Bistveno pa je, da parlament nikoli o tem ni razpravljal in da praški radio take vesti nikoli ni oddal.
«Mlada fronta« zavrača trditev glasila vzhodnonemške partije, ki trdi, da je šla s svobodo tiska tako daleč, da je »pozvala mladino, da naj zažge ideološke komunistične knjige Marxa, Engelsa in Lenina«. «Mlada fronta« odločno zavrača, da bi njih list kaj takega napisal.
Poveljstvo delavske milice je odločno pisanje bolgarskega lista «Ra-botničesko delo«, da so odkrili v Pragi velike količine orožja, ki je pripadalo «protirevolueionarjem». Poveljstvo pravi, da so imeli večje količine orožja na letališču in da to orožje pripada delavski milici že od leta 1948. Orožje so imeli tudi v raznih skladiščih v Pragi. V vseh primerih gre za točno popisano orožje in so poskrbeli za primerne varnostne ukrepe, tako da je bilo stalno zastraženo, da ne bi padlo v roke nezaželenim oseham. To orožje so zaplenile čete varšavskega pakta in sedaj se pogajajo, da ga vrnejo.
Po vsej Češkoslovaški pripravljajo vrsto proslav v zvezi s trideseto obletnico miinchenskega sporazuma in prvo zasedbo. Ne bodo sicer priredili množičnih zborovanj, vendar pa bo proglašen dveminutni molk po vsej deželi v spomin žrtvam nacizma.
Generalni tajnik KPč Dubček, predsednik vlade Černik, 28 rektorjev in 200 dekanov fakultet je na-
slovilo poziv vsem profesorjem in znanstvenikom, ki so sedaj v tujini, da se vrnejo domov in da nadaljujejo s svojim delom, kjer bodo lahko izkoristili svoje izkušnje v službi domovine.
Minister za finance Bohumil Su-charda je obrazložil osnutek proračuna za prihodnje leto, ki predvi: deva 131.525 milijonov kron dohodkov in deficit 11.787 milijonov kron. Po drugi strani se je izvedelo, da nameravajo znižati številčno moč češkoslovaške armade za 50 tisoč vojakov, kar je obrambni minister obrazložil s potrebo delovne sile. Verjetno pa gre tudi za sporazum z zasedbenimi oblastmi, ki sedaj že v celoti nadzorujejo radarsko omrežje in letališča. Pa tudi vojašnice bodo na tak način ostale proste za zasedbene čete.
RIM, 27. — V Italijo so se vrnili štirje italijanski državljani, ki so metali letake v Sofiji in katere so iz Bolgarije izgnali.
Washinjjton zavrača U Tantov predlog
VVASHINGTON, 27. - Ameriška vlada je danes posredno zavrnila U Tantov predlog za sklicanje konference zunanjih ministrov ZDA, Sovjetske zveze, Velike Britanije in Francije, izrekla pa se je za dvostranske stike med zunanjimi ministri teh držav.
Predstvnik državnega departmaja McCloskey je namreč izjavil: «Rusk se namerava ločeno pogovarjati z zunanjimi ministri Sovjetske zveze, Francije in Velike Br-tanije med svojim bivanjem v New Yorku med 30. septembrom in 9. oktobrom. Ti pogovori bodo dali zaželeno priložnost za obravnavanje problemov, na katere se sklicuje U Tant.»
Odlikovanja ob 25-letnici osvoboditve Istre
BEOGRAD, 27. — Predsednik republike maršal Tito je ob 25-letnici osvoboditve Istre, Reke, Zadra in otokov in njihove priključitve, Jugoslaviji odlikoval več kulturnih ustanov in posameznikov. Med drugimi so za pomembne zasluge za razvoj gledališke umetnosti, za razvoj kulture in prosvete bili odlikovani Narodno gledališče «Ivan Zajc« na Reki, Istarsko narodno kazalište v Pulju, Narodna glasba «Vis», kulturno - prosvetno društvo «Medulin» v Medulinu, delavsko kulturno - prosvetno društvo «M. B. Rašan« v Pulju, italijanski klub kulture «Lorenzo For-lani« v Vodnjanu. Za širjenje bratstva in enotnosti za zasluge za narod, za zasluge v borbi proti sovražniku za osvoboditev Istre in drugih krajev je predsednik repu blike odlikoval več posameznikov.
Taje Erlander v Angliji
LONDON, 27. — Na povabilo britanske vlade je danes popoldne prispel v London švedski ministrski predsednik Tage Erlander. Ju tri bo gost britanskega premiera Harolda Wilsona, v ponedeljek pa se bo udeležil letnega kongresa la buristov v Biackpoolu. Med svojimi razgovori bosta državnika pretresla evropske probleme, nov položaj v vzhodni Evropi po sovjetski okupaciji CSSR, vprašanje EFTA in evropske skupnosti.
_____________________ TRST, sobota, 28. septembra 1968
PRED BLIŽNJIM POMIRIENJEM V MEHIKI?
Študentovsko gibanje je spontano in usmerjeno proti nesocialnosti
0d julija je bilo aretiranih 3000 študentov - Otvoritvena siovesnost predolimpijskega košarkarskega turnirja je potekla v popolnem miru
CIUDAD MEXICO, 27. — Študentovski stavkovni svet je priredi' tiskovno konferenco, na kateri je poudaril, da nima nobenega namena sabotirati olimpijskih iger. O benem je obtožil vlado, da «plaču je teroristične skupine, ki se ude ležujejo študentovskih demonstra cij, pri tem pa napadajo in zaži gajo avtobuse, da bi tako diskreditirali študentovsko gibanje«
Sicer so govorniki priznali, da so tu in tam študentje v obupanosti spričo nasilja, ki se proti njim uporablja, tudi zažgali kako prevozno sredstvo. Zanikali pa so trdit-ve mehiškega tiska, da bi študentovsko gibanje razpolagalo z orožjem. Imamo samo pesti, so dejali, palice, kamenje in molotovke. Fotografije, ki kažejo »skladišča orožja«, ki naj bi jih policija odkrila, so čisto navadna goljufija.
Študentovsko gibanje, je bilo šo rečeno na tiskovni konferenci, je spontano in usmerjeno proti social-
.    Hilli   »lili      Hilli,HHIIIII 11111111 IIIIIH I I IIIHIIMHIIIIHI IIIIIIH IIH 
ZASEDANJE SENATA IN POSLANSKE ZBORNICE
Sindikalisti so z ministrom Boscom razpravljali o vprašanju pokojnin
Stavka poštnih uslužbencev bo 7. in 8. oktobra, če razgovori ne bodo obrodili zaželenih sadov - Razprava o šolstvu
položaja za vse mlade ljudi tako Mal°	ftkom Predelim-
študente kot delavce in kmete. ! PiJske«a košarkarskega turnirja v Na koncu konference so poveda- Monterreyu je okrog tisoč študentov mimo korakalo skozi mesto študentje so izrecno zanikali, da bi hoteli motiti začetek te prve predolimpijske prireditve.
Otvoritvena slovesnost košarkarskega predolimpijskega turnirja, ki so se je udeležile vse civilne in vojaške oblasti države Nuevo Leon, je potekla na stadionu inštituta za tehnologijo v Monterreyu v največjem miru. Takoj nato so se začele tekme; prva med špansko in indonezijsko ekipo se je odvijala v prazničnem vzdušju.
li, da je bilo od julija aretiranih naj kolikor mogoče kmalu začneta
-----■ • ■	—........... dvostranska pogajanja o omejitvi
sistemov nosilcev strateškega ofenzivnega jedrskega orožja in protiraketnih (Sistemov.
Države udeleženke konference priporočajo, naj se v okviru dunajske atomske agencije ustanovi u-stavni organizem jamstev, v katerem naj bj bile včlanjene vse države članice. Dunajsko atomsko agencijo pozivajo, naj upošteva potrebo poenostavljenja postopka jamstev za atomski material, namenjen znanstvenemu raziskovanju, naj utrdi pravila proti industrijskemu vohunstvu. Atomske države pa pozivajo, naj sklenejo z atomsko a-gencijo sporazume o jamstvih.
Predsednik konference, pakistanski zunanji minister je izjavil, daje bila konferenca »prva etapa dolgega procesa, ki naj odpravi nasprotja in nesoglasja med jedrskimi in nejedrskimi državami«.
Na tiskovni konferenci Je izjavil, da so bili glavni smotri konference doseženi, čeprav deloma.
Na koncu je minister poudaril, da je šlo za prvi sestanek, ki je obravnaval vse probleme, ki zadevajo ves svet. In za prvi sestanek, ki so ga sklicale Izključno majhne države.
3000 študentov, 800 jih je še v zaporih, pet pa jih je bilo med demonstracijami ubitih.
V prihodnjih dneh bodo študentje objavili svoje zahteve pred pogajanji z zveznimi oblastmi. Med dru. gim hočejo študentje ukinitev člena v kazenskem zakoniku, ki pre poveduje javna zborovanja, kadar so »prevratna«, odstranitev šefa policije ter razpust oddelkov policije, ki so specializirani v razganjanju demonstrantov.
Rektor avtonomne nacionalne u-niverze Barros Sierra, katerega o-stavko je univerzitetni svet zavrnil, je imel sestanek s predstavniki študentovskega stavkovnega sveta in jim zagotovil, da bo spet zahteval, da policija zapusti univerzitetna poslopja. Obenem bo pozval študente, naj se povrnejo k študiju.
Čeprav je bil včeraj razmeroma miren dan, sta policija in vojska še ohranili straže za izolacijo Politehnike.
RIM, 27. — Predvideni sestanek med sindikati in ministrom za delo Boscom je bil informacijskega značaja. To je povedal sam minister, ki je sprejel predstavnike treh sindikatov (UIL, CGIL, CISL). Dejal je še, da se bo sestal tudi z drugimi organizacijami, ki so za to prosile (mislil je na mlsovsko CIS-NAL).
Iz sindikalnih krogov se je nato izvedelo, da so sindikalisti, Lama za CGIL, Vanni za UIL ln Coppo za CISL, predhodno zahtevali, naj jim vlada pove, kdaj misli izplačati v celoti znesek pokojnin, torej tudi tistih 7,28 odst., ki so danes v breme delavcev. Dokler se vlada ne bo točno obvezala, je nadaljevanje razgovorov nemogoče.
Bosoo je odgovoril, da 6e j<= itak vlada obvezala, da bo rešila vsa vprašanja, ki se tičejo pokojninskega sistema, na osnovi zakona z dne 28. maja letos, do 31. julija 1970. «Vsekakor pa je finančna zadeva v pristojnosti zakladna-ga ministrstva«, je zaključil Bo-sco, ki je minister za delo, »in ne mojega.« Zato si je pridržal pravico odgovoriti na vprašanje sindikatov šele po posvetovanju s drugimi ministri.
Po sestanku je ministrstvo za delo objavilo, da bo naslednji sestanek «čimprej.»
Tajništva sindikatov poštnih u-službencev, ki pripadajo CGIL,, UIL
111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
Mika Špiljak povabljen v Budimpešto
Madžarska vlada predlaga, naj bi obisk bil sredi oktobra
BEOGRAD, 27. — Kakor poroča Ansa, je madžarska vlada povabila predsednika jugoslovanske vlade Miko Špiljka na uraden obisk v Budimpešto. Vabilo je izročil madžarski poslanik v Beogradu Špiljku, ki je načelno sprejel vabilo in si pridržal, da pozneje dokončno odgovori.
Madžari so izrazili željo, naj bi Špiljak prišel na obisk okoli polovice oktobra.
Član izvršnega komiteja CK ZKJ Mitja Ribičič je sinoči zaključil o-bisk na Dunaju, kjer je s predsednikom KP Avstrije Muhrijem in s funkcionarji politbiroja komunistične partije Avstrije imel večurne informativne razgovore o vprašanjih mednarodnega delavskega gibanja, ki izhajajo iz oborožene intervencije na Češkoslovaškem.
Glasilo KP Avstrije »Volkstimme« v zvezi s tem piše, da je izmenjava misli med Zvezo komunistov Jugoslavije in KP Avstrije dala predstavnikom obeh partij možnost, da
vo misli in tovariškim sodelovanjem.
KP Avstrije je bila med prvimi, ki je obsodila intervencijo na Češkoslovaškem, izhajajoč iz načela, da ima vsak narod pravico, da sam brez vmešavanja od zunaj odloča o svojem družbenem gospodarskem in političnem redu.
in CISL, so sporočila, da bo stavka pripadnikov kategorije, v primeru, da ne bodo razgovori obrodili pričakovanih sadov, v dneh 7. 'n 8. oktobra in ne 4. in 5., kakor je bilo prej sporočeno. Razlog za to so težave pri tehnični organizaciji stavke. Sindikati poštnih uslužbencev zahtevajo ureditev vprašanja dodatnih pristojnosti ln delovnega urnika.
Senat in poslanska zbornica sta imela na dnevnem redu odgovore posameznih ministrov na interpelacije. Tako je v poslanski zbornici odgovoril prometni minister Scaglla na vprašanja, ki so jih nanj naslovili levičarski poslanci o prekli-
cu veljavnosti Izpitov na fakulteti za arhitekturo na univerzi v Milanu.
Vlada Je namreč razveljavila izpite ki so se vršilj po novem sistemu, ki so ga soglasno sprejeli profesorji in študentje. Vlada pa Je sodila, da bi se na tak način ustvaril nevaren precedens ln Je zato najprej odstavila dekana fakultete, nato pa še razveljavila izpite, ki so jih študentje položili v lanskem jesenskem in letošnjem poletnem roku.
V zbornici sta se v zvezi s tem pojavili dve tezi. Po prvi, ki so jo zagovarjali komunist Giannantoni, soclailproletarec Sanna, republlka-
.......................
SESTANEK V INNSBRUCKU
Waldheimovo poročilo o pogovorih z Italijo
Magnago še nima posebnega mnenja»
DUNAJ, 27. — V hotelu »Marija Terezija v Innsbrucku, je avstrijski zunanji minister Waldhedm poročal predstavnikom severnotirol-ske deželne vlade in predstavništvu «Južnotirolske ljudske stranke« iz Italije o trenutnem stanju razgovorov med izvedenci za manjšinska vprašanja obeh vlad.
Sestanka so se udeležili poleg avstrijskega zunanjega ministra, še vidni avstrijski deželni funkcionarji in diplomati, za SVP pa njen tajnik Silvius Magnago ter izvoljeni poslanci in senatorji SVP.
Po sestanku je Waldheim dal avstrijskemu radiu izjavo, v kateri je rečeno, da je ((manjšinsko vprašanje vedno prisotno kot eno poglavitnih zunanjepolitičnih vprašanj avstrijske vlade«. O razgovorih je dejal, da so »zares uresničili neki napredek«. Sedaj se razpravlja o tem, ali naj Avstrija prizna mednarodnemu sodišču vlogo končnega razsodnika.
Južnotirolski predstavnik Magnago pa je dejal, da zaenkrat ni-
iiiiiiiiiiHHiiiiiiiiHiiniitiiiiiiimiiiiHiiMiiiiiiiiniiimimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiinuHitiiiiiiiiiiB
Novi predsednik portugalske vlade
V izjavi je dejal, da bo nadaljeval politiko Salazarja
LIZBONA, 27. — V predsedniški palači Belem je danes prisegel predsedniku republike admiralu
prikažejo stališče svojih centralnih i Americu Thomazu novi predsednik komitejev , željo. d. v čim H®'©*?« gtJSfJgSgl meri prispevajo i pozitivni rešitvi ,saiazarja, ki je diktatorsko vladal odprtih vprašanj v interesu demo- j Portugalski 36 let. Gre za odkriti kracije, socializma in miru na sve- fašistični režim, ki pa je bil za tu. «Volkstimme« opozarja na prija- razliko od drugih fašističnih kle-teljsko in odkrito ozračje v kate- rikalno usmerjen in ni stremel po rem so potekali razgovori, in po- nekih zunanjih aventurah V histvu I	je Salazar uvedel dosledni korpo-
udarja, da so predstavniki obeh 'rativnj sjstem. s čimer je prepre-
partij izrazili pripravljenost, da tu- jjj vsako pobudo in se je razvoj di v bodoče sodelujejo z izmenja- Portugalske ustavil v vseli smereh.
Pred skupščino Je novi predsednik izjavil, da bo nadaljeval Salazar jevo politiko. Tako je med drugim ugotovil, da je bila dežela dolgo časa navajena »da jo vodi genij«. Dejal je da bo ohranil glavne politične in ustavne značilnosti, da bo komunizem še vedno prepovedan in izrecno je omenil ((oborožene sile, ki morajo voditi borbo v prekomorskih področjih«, kot tudi da v notranjosti »portugalska demokracija zadeva na tolikšno nerazumevanje«, zaradi česar je treba tudi 'žrtvovati določene svoboščine.
ma še osebnega mnenja in Je torej neposredno povedal, da je glede napredkov morda bolj skeptičen.
Atentati v Rio de Janeiru
RIO DE JANEIRO, 27. — Prete klo noč so v Riu de Janeiru eksplodirale tri preproste bombe. Ena je eksplodirala v hiši aeronavtskega atašeja ZDA polkovnika Jerryja Hunta, vendar ni povzročila škode (Polkovnik Hunt je že doživel podoben incident 25. septembra 1967.) Druga bomba je poškodovala okna akademije «Candido Oliveira« v središču mesta, tretja pa je nekoliko poškodovala inštitut lepih umetnosti.
Doslej še ni nobenega pojasnila za te atentate, vendar je značilna njihova sočasnost z osmo konfe renco vojska obeh Amerik; konferenca je prav sedaj v Riu de Janeiru in bo trajala teden dni. V začetku tedna so že študentje, umetniki in intelektualci demonstriral' proti konferenci in proti navzočnosti šefa glavnega stana vojske ZDA generala Williama Westmorelanda, bivšega poveljnika ameriške vojske v Vietnamu.
Memorandum SZ pariški vladi
PARIZ, 27. — Pariška vlada Je danes objavila sovjetski memorandum, ki ga je pred dnevi prejela, in v katerem SZ določa devet točk za jedrsko razorožitev Prva točka določa prepoved Jedrskih razstrelitev, druge pa ukrepe o omejevanju proizvodnje jedrskih surovin in bomb. Kot je znano, je pariška vlada, ki ni pristopila k pogodbi o prepovedi jedrskih eksplozij, da je bila prisiljena začeti z eksplozijami in da bo rada pristopila tedaj, ko bo imela vsa jamstva, da se bo izvedla korenita razorožitev, tako glede jedrskih bomb, kakor konvencionalnega orožja.
nec Gunnella, socialist Aohilll in demokristjan Donat Cattin, je vlada dokazala svojo neobčutljivost za vprašanje višjega šolstva ln premajhno razumevanje potreb po stvarni obnovitvi na Italijanskih u-niverzah. Da so pa bili izpiti po novem »parodija« in da je vlada ukrepala prav, so dejali poslanci Greggi (KD), Giom0 (PLI) in Delilno (MSI).
Scaglla je govoril danes tudi v senatu, kjer je orisal vladni predlog o reformi vseučilišč. V senatu je odgovoril na neko interpelacijo tudi minister za zdravstvo Zelioli Lanzini, ki je dejal, da je v Italiji presaditev srca prepovedana po zakonu.
V poslanski zbornici so Komunistični poslanci predložili resolucijo, katere prvi podpisnik Je strankin tajnik Longo in v kateri se iz-raža priznanje govoru U Ta-nta in se zato zahteva, naj italijanska vlada v skladu s temi izjavami zahteva ustavitev bombnih napadov na Severni Vietnam. Resolucija predlaga, naj bi Italija priznala Demokratično republiko Severni Vietnam ln navezala z njo redne diplomatske stike.
Do novega spora med demo-krščanskimi strujami je prišlo danes na zasedanju parlamentarne skupine KD, ki ji je minister Co-Iombo poročal o predvidenih gospodarskih ukrepih. S temi ukrepi se ni strinjal bivši podtajnik in vidni predstavnik levice v KD. Donat Cattin.
Pogreb Fanfanijeve soproge
RIM, 27. — Na pogrebu pokojne žene predsednika senata Fanfanija je maševal kardinal Dell'Acqua, ki je takoj po obredu izrazi! možu pokojnice ter sedmim sinovom in hčeram svoje iskrene sožalje.
Pogreba se je udeležilo veliko število ljudi. Notranjost cerkve je bila preplavljena z venci, čeprav je družina pokojnice izrazila željo, naj bi se njen spomin raje poča-hčeram svoje iskreno sožalje.
Tako je skupina prijateljev pokojnice sklenila darovati večji znesek denarja in ustanoviti sklad za razširitev reantmacijskega oddelka klinike, v kateri je pokojnica iz-dihnila in ki se bo njej v spomin menoval »center Bianca Rosa Fan-fani«.
Sklepi konference nejedrskih držav
ŽENEVA, 27. — Konferenca nejedrskih držav je na današnji plenarni seji sprejela šest resolucij o varnosti in ukrepih, da se prepreči širjenje atomskega orožja. Nejedrske države poudarjajo načelo neuporabe sile in prepoved grožnje s silo v odnosih med državami, pravico vsake države do enakopravnosti, suverenosti, narodne celovitosti, nevmešavanja v notranje zadeve ln svobodnega odločanja, pravico, ki jo priznava člen 51 listine OZN do zakonite individualne in kolektivne obrambe.
Konferenca priporoča vsem nejedrskim državam, naj začnejo primerne študije o možnosti in umestnosti pogodbe za določitev, da na področju, kateremu pripadajo, ne bo jedrskega orožja «če politični in varnostni pogoji to dopuščajo«. Resolucija obžaluje, ker niso še vse jedrske države podpisale pogodbo o neatomskem področju v Latinski Ameriki.
Konferenca poziva razorožitveni odbor, naj začne najpozneje marca 1969 pogajanja o ukrepih, ki naj preprečijo nov razvoj jedrskega o-rožja in njegovih nosilcev; o ukrepih za prepoved jedrskih poizkusov, za prekinitev pridobivanja jedrskega materiala v vojne namene, za zmanjšanje in poznejšo odpravo zalog jedrskega orožja.
Konferenca je sprejela resolucijo, ki poziva ZDA in Sovjetsko zvezo,
V Vietnamu pobuda na strani čet FNO
SAJGON, 27. — Danes ob zori sh čete FNO izvedle dva močna napada proti dvema postojankama Američanov in Južnih Vietnamcev v pokrajini Tay Ninh zahodno od Sajgona. En napad je bil usmerjen proti postojanki južnovietnam-skih padalcev južno od Tay Ninha, prestolnice pokrajine, drugi pa proti taborišču specialnih čet v Thien Ngonu, 32 km severnozahodno od omenjenega mesta.
Ameriško poveljstvo je med dru gim objavilo, da se je v najbolj severni pokrajini Južnega Vietnama okrog mesta Quan Trija začela očiščevalna akcija, v kateri sodeluje čez 1500 vojakov ZDA. Ameriški predstavnik je dejal, da ameriške čete ne zadevajo na poseben odpor. Očitno gre njihova očiščevalna akcija na področju, kjer ni kdo ve kaj čistiti Nasprotno pa so narodnoosvobodilne sile zbile na tla tri ameriška letala: dva helikopterja in lovski bombnik. Ta uspeh so dosegle pri Tam Kyju 100 km južno od Dananga.
Nova KP v ZR Nemčiji
BONN, 27. — Skupina zahodnih Nemcev je sporočila, da so ustanovili novo komunistično partijo v Zahodni Nemčiji.
KP je bila v ZR Nemčiji postavljena izven zakona leta 1956 in označena kot »protidemokratična in protiustavna«. Zahodnonemška vlada je pred kratkim izjavila, da bo dovolila delovanje nove partije s pogojem, da bo zvesta ustavi. Predstavniki ministrstva za notranje zadeve in pravosodje so izjavili, da ne bodo neposredno ukrepali proti novi partiji, da pa bodo proučili cilje in program partije, da bi ugotovili, ali so ti Cilji ((sprejemljivi«.
iiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisniiiiiiiiiiip
27. april razglašen za državni praznik Slovenije
Stane Kavčič o organiziranju vseljudske obrambe
LJUBLJANA, 27. — Organizacijsko • politični svet republiške skupščine Slovenije je sprejel danes predlog zakona, s katerim se 27. april kot spomin na 27. april 1941 leta, ko je bila ustanovljena osvobodilna fronta Slovenije, razglas: za državni praznik Slovenije.
Po seji organizacijsko - političnega sveta so se sestali na skupil' seji republiški organizacijsko - politični in gospodarski svet, na kateri je predsednik izvršnega sveta Stane Kavčič govoril o nekaterih vprašanjih narodne obrambe. Stane Kavčič je med drugim poudaril, da
je zavedno zavzemanje vsega ljud-
....!l""H"’|l|HIHHUIII.IIIHIIIItl...II.HHIHIIH.HIIHIIHIH
De Gaulle na obisku v Zahodni Nemčiji
Bistvena razlika glede ocene položaja in NATO
BONN, 27. — Predsednik francoske republike general de Gaulle je danes prispel v Bonn, kjer bo imel vrsto razgovorov s kanclerjem Kie-singerjem. Spremljajo ga predsednik vlade Couve de Murville, zunanji minister Debre in finančni minister Xavier Ortoli. Z nemške strani so želeli, da L. de Gaulla spremljal tudi obrambni minister, kar pa je zavrnil.
V tem je tudi bistvo različnih stališč, ki so prišla tudi med da-
našnjim razgovorom med de Gaul-lom in Kiesingerjem do izraza. Oba sicer zavračata in obsojata zasedbo ČSSR, vendar pa so zaključki diametralno nasprotni. Kiesinger je mnenja, da se je spremenilo razmerje sil v Evropi in da mora imeti to dejstvo posledice za NATO, ali z drugimi besedami, da je treba iti na pot oboroževalne tekme. De Gaulle pa je jasno povedal, da po njegovem ni mogoče opustiti poti iskanja pomirjenja in da novo oboroževanje ni nujno potrebno.
stva glavni vir moči revolucije ln njenih uspehov in napredovanj. Na tej nezlomljivi sili revolucije mora tudi počivati ljudska obramba. Jugoslovanska ljudska armada mora po koncepcijah vseljudske o-brambe postati njeno strokovno in operativno orožje.
Kot dosledni borci proti politiki blokov so po besedah Kavčiča zavezniki Jugoslavije v vojaškem in političnem pogledu, vsi ljudje širom sveta, ki se bore za mir, spoštovanje suverenosti, neodvisnosti proti vmešavanju v notranje zadeve, proti vsaki napadalnosti in dominaciji, medtem ko so po drugi strani sovražniki Jugoslavije vsi tisti, ki ogrožajo suverenost držav, enakopravnost narodov, vmešavanje v notranje zadeve drugih in ki podpirajo hegemonijo, dominacijo in napad
Za uresničenje koncepcij o vseljudski obrambi, je po mnenju Kavčiča potrebno zmanjšati sedanje razlike med vojaki in državljani, in sicer tako, da vsak na svoj način, na svojem delovnem mestu da svoj prispevek skupni obrambi. V ta namen bi bilo potrebno sedanje organizacijske oblike o-brambe v večji meri prilagoditi potrebam ln zamislim vseljudske o-brambe.
Kavčič Je na koncu svojega poročila dejal: »Ce zaupamo in se oslonimo na ogromne sile naših na-rodov, če gledamo trezno, če se ne predamo malodušnosti in brezbrižnosti, če nadaljujemo našo dosedanjo notranjo politiko, Titovo po-litiko, če stalno utrjujemo vseljudsko obrambo, tedaj se nam ni treba nikogar in ničesar bati.
— 2 —
28. septembra 1968
SAR1HNJSKI BANDITI SO SE ODPOVEDALI TUDI OPKUPNINI?
Čudne okoliščine izpustitve ugrabljenega industrijca Tondija
I psi speljali agente v nasprotno stran - Tondi ni prepričal preiskovalnih organov
CAGLIARI, 27. — Industrijec iz Siniscole Femando Tondi. katerega so banditi ugrabili 13. septembra, je zopet na svobodi. Po 13. dneh ujetništva so banditi izpustili in-duatrijca, kateremu so zabičali, da mora počakati poldrugo uro in se šele nato odpraviti do ceste.
Sodnim organom zadeva še ni popolnoma jasna. Predvsem jih moti dejstvo, da so industrijca izpustili brez odkupnine in brez plačila za hrano, ki jo je bil deležen med «u-jetništvom*. Tondijevo izpoved še vedno proučujejo, vendar se vsem zdi sumljivo, da je vse potekalo v znamenju »izrednih okoliščin*, čudno je, da je industrijec zmanjšal hitrost zaradi svežega asfalta na 50 do 60 km na uro s peto prestavo, čudno je tudi, da so banditi pustili avto kar na kraju, kjer so Tondija ugrabili, kar se do sedaj ie ni zgodilo, še posebno, ker so se oddaljili peš. še najbolj pa je čudno, da se policijskim silam, ki so niti eno uro po dogodku prišle na kraj z vsemi možnimi sredstvi, ni posrečilo izslediti ugrabiteljev s Tondijem, pa čeprav so imeli morda ti le kake 4 km prednosti.
Sploh je še več takih čudnih okoliščin: policijski psi, katerim so dali vohati Tondijev suknjič, so speljali agente v nasprotno smer kot so šli banditi, Tondi, pa čeprav ni dolgo zavžil hrane, je zdržal, vedno seveda po njegovem pripovedovanju, dolgo hojo, ki je trajala približno 14 ur. Šele tedaj, bila je 4. ura ponoči, so se banditi ustavili
za kratek oddih. Ugrabitelji, kar najbolj preseneča preiskovalne organe, so govorili «perfektno italijanščino* in končno si preiskovalci ne znajo razlagati dejstva, da se je Tondi rešil brez večmilijonske odkupnine.
Medtem ko so karabinjerji in policijski organi skušali priti s Ton-dijevim zasliševanjem do podatkov za izsleditev krivcev, so našli moža, ki je od daleč videl nekaj ljudi v trenutku, ko su ugrabili industrijca.
Ker je Tondi izjavil, da je po izpustitvi čakal, kot mu je bilo naročeno, poldrugo uro, med katero je pokadil tri cigarete, so policijski organi danes skušali najti na podlagi cigaretnih ogorkov ta kraj.
Kasneje so Tondija odpeljali na kraj, kjer so ga 13. septembra u-grabili, to je na ravnem predelu ceste kakih 12 km od Siniscole. S Tondijem so ponovili del poti, ki jo je prehodil z banditi, kasneje pa so napravili tudi nekaj poskusov z industrijčevim avtom, fiatom 2600, da bi preverili resničnost njegovih izjav. Po ogledu področja ugrabitve, so Tondija ponovno zaslišali.
Kvestura v Nuoru je zanikala vest, da je Tondija ugrabil znani bandit Pasquale Pau, ki se je 22. julija letos poročil, kljub strogemu policijskemu nadzorstvu, v Onaniju z Angelo Marras in se nato ponov. no umaknil v hribe. Bandit, ki je po rodu iz Siniscole, je po Tondi-jevi ugrabitvi javil, da ga je dejanje užalostilo in da se bo potego-
val za njegovo izpustitev, ker se zaveda, da industrijec nudi delo številnim njegovim vaščanom.
NA SARDINIJI
Pastir oropan črede ovc
CAGLIARI, 27. — Tri oborožene osebe so prejšnjo noč napadle na podeželju Baruminija 37-letnega pastirja, katerega so zvezale in mu zamašile usta ter se nato odpeljale z vso čredo ovc, ki jih je bilo nad sto. Pastirja je rešil lastnik ovc, ki je zadevo prijavil policiji.
BOLOGNA, 27. — Agenti letečega oddelka kvesture so odkrili skupino treh zlikovcev, ki so se bavili s poneverbo in razpečavanjem lažno podpisanih menic. Do sedaj so ugotovili, da so zlikovci, dva iz Genove in eden iz Ravenne, razpečali za 250 milijonov menic.
Čeprav je poletje za nami, se pa vedno splača na izlet k morju. Posebno do Bakra in morda, malo dlje, kjer je posebno zanimiv ogled lova na tuno
■Iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiumiiiiiiiiiin,,,	....................................................................................................................................................................umimiiii
VČERAJ V FLORENTINSKEM STAREM MESTU
....... j
Ko bo močneje zapihala burja, bo treba seči po toplejših oblačilih in plašču, kot ga vidimo na sliki. (Ente Moda Italiana — Turin)
Požar delno uničil Mercato delle Pulci
Plameni zajeli starinsko pohištvo, slike, ke. ramike in drugo - 40 milijonov lir škode
PIRENGE, 27. — Požar je danes delno uničil znani «Mercato delle Pulel» na florentinskem trgu Dei Ciompl. Gre za karakteristični trg starega dela Firenc, kjer so v starih časih prodajali v Arnu nalovljene ribe. Na trgu so v posebnih prostorih na prodaj starinski predmeti vseh vrst, med katerimi so nekateri -tudi precejšnje vrednosti.
Požar je nastal verjetno zaradi kratkega stika In je zajel trgovine, pri čemer je upepelil starinsko pohištvo, slike, keramike in drugo. V bližnjih hišah je prišlo do panike, vendar prebivalci niso utrpeli nobene škode, ker so gasilci pravočasno zajezili plamene, ki so jih okoli 19. ure popolnoma pogasili. Po prvih podatkih je požar povzročil kakih 40 milijonov lir škode. Poškodovanih je bilo tudi nekaj a-vtarpobllov, ki so bili za časa požara na trgu.
V SREDISCU MILANA
Neznanca ukradla 22 milijonov lir
MILAN, 27. — Dva neznanca sta iztrgala 42-letnemu uslužbencu ne ke industrije radia in elektronskih naprav torbo z 12.000.000 lir v gotovini in čekom za 10.000.000. U-službenec je denar dvignil v podružnici Banche Commerciale na Corsu Lodi. Ko je prečkal cesto, ga je neki neznanec podrl na tla, mu iztrgal torbo in stekel do motornega kolesa, kjer ga je čakal pajdaš.
DA NANG, 27. — Ameriško vojaško sodišče je danes obsodilo 21-letnega marinesa Roberta Vicker-
.......................................
Infor	matije tu	iristit	;ne zveze Sle	»veni	je
PRIMORSKA IN GORIŠKA
V	Novi Gorici ima Park hotel in drugi premočninski obrati dovolj prostih postelj. Dovolj prostih postelj imajo hoteli v Lovcu. Tolminu. na noKvan in v Ajdovščini.
GORENJSKA
V	Zgornji Savski dolini ima.io v turističnih krajih Rateče ■ Planica, Podkoren, Kranjska gora in Pianina pod Golico v hotelih, počitniških domovih in v gostiščih dovolj prostih postelj. V Bohinju Je v vseh hotelih in zasebnih turi-aUčnih sobah dovolj prostora; nudijo posezonske cene. Odprt je ribolov v Savi Bohinjki in v jezeru, tičnjca na Vogel obratuje samo d6 1. oktobra. Tudi na Bledu je v vseh hotelih, gostiščih in pri zasebnikih dovolj prostih postelj. Žičnica na Stražo redno obratuje. Odprt je ribolov na postrvi in lipana ter vse jezerske ribe. Odprt Je tudi lov na srnjad. Informacije nudi Zavod za gojitev divjadi »Triglav* na Bledu. Na Jezerskem, v Preddvoru, v Bašlju in v Kranju je dovolj prostih sob v hotelih, gostiščih in pri zasebnikih. Dovolj prostora ima tudi Dom na Krvavcu. Tudi v Tržiču, na Ljubeju in Pod-Ijubeju imajo v hotelih in gostiščih dovo, prostih postelj; prav tako v planirskih postojankah na Kofcah, na Zelenici, na Kriški gori in Dobrči. V Škofji Loki in v turističnih krajih v Poljanski in Selški dolini imajo v gostiščih, predvsem pa pri easebnikih dovolj prostih postelj. Tudi planinske postojanke na Lubniku, na Starem vrhu in na Soriški planini imajo dovolj prostih MUč
LJUBLJANA Z OKOLICO
V	Ljubljani Je dovolj prostora v hotelih Slon. Turist, Union in Bel-levue. Hotel Lev je zaseden od 1. oktobra dalje. Hotel Ilirija je zaseden od 28. do 30. septembra; hotel Ljubljana - Transport bo zaseden od 30. septembra dalje. Dovoli prostora Je v zasebnih turističnih sobah. V motelu v Mednem ln v gostilni Cirman je še prostor. Prostor Je tudi v domu na Ku-reščku ki v Domu na Krimu, kjer so ts vedno odprte letoviške hišice. Dovolj prostora je v Kamniku, v Kamniški Bistrici in na Veliki pla-1 nifli. V Domžalah je še povsod do-1
Prostor Je tudi vi
Litiji in okolici. Na Vrhniki, v Logatcu, Rovtah in na Goropekah je se prostor. Prostor je tudi v Rakovem Škocjanu, v Cerknici in v vseh krajih v okolici Cerknice. Prostor je tudi pri zasebnikih v Grosupljem in v turističnem domu na Polževem.
Prireditve: v Mali galeriji v Ljubljani je odprta razstava grafik Mesna Kiara. V Ljubljani bo jutri, 29. septembra, tekmovanje strelskih veteranov. V Cerknica se zaključi danes, 28. septembra, tekmovanje v kegljanju za memorial Leona Groma. Jutri, 29. septembra dopoldne, bodo v Grahovem pri Cerknici odkrili spomenik padlim borcem. Jutri bodo proslavili tudi 100-letnico osnovne šole.
DOLENJSKA
V	Novem mestu Je še prostor v obeh hotelih. Na otočcu je nekaj prostora še v motniu, medtem ko je grad Otočec zaseden. Prostor je v Krškem, Metliki, Črnomlju in na gradu Mokrice. Nekaj prostora .ie še v Dolenjskih in Smajerskih Toplicah, medtem ko so Cateške Toplice zasedene; nekaj prostora Je samo še pri zasebnikih na Griču. V planinskih domovih na Lisci, Bohorju, Frati, Mirni gori in Gospodični na Gorjancih imajo sicer še dovolj prostora, vendar priporočajo rezervacije.
Prireditve: Turistično društvo Krško priredi za jutri 29. septembra ob 13. url na Sremiču »Krško jesen« z vinsko trgatvijo. Prireditev ima več zabavnih in šaljivih točk.
ŠTAJERSKA
V	Celju in Mariboru je povsod še dovolj prostora. Cene na območju Solčave, Logarske doline in Robanovega kota so zelo znižane. Na mariborskem Pohorju bo danes, 28. septembra zaseden železničarski dom Danes bo zasedena tudi Ruška koča. Dovoli prostora je v Ptuju, Slovenski Bistrici, Lovrencu na Pohorju in na gradu Štatenberg
Prireditve: V Celju bo danes otvoritev obrtniškega sejma, ki bo tra-fal do 6. oktobra V Mariboru so včeraj zvečer odprli razstavo slikarskih, kiparskih in grafičnih del likovnih umetnikov iz spodnje Bavarske.
POMURJE
V	Murski Soboti je prostor v
obeh hotelih. Prostor je tudi v Radencih in sicer v zdraviliškem domu, letoviškem naselju in zasebnih turističnih sobah. Prostor .ie tudi v Gornji Radgoni, Ljutomeru, Lendavi, Gornjih Petrovcih in Beltincih.
V	Moravcih imajo še nekaj prostora v letoviškem naselju, dovolj prostih postelj pa je pri zasebnikih. Prireditve: V Murski Soboti bodo imeli danes, 28. septembra, v hotelu Diana modno revijo, ki jo prireja podjetje ModenmiiHer iz Gradca. V železnih dverih pri Ljutomeru pa bodo imeli danes piknik.
Planinsko društvo Ljubljana - matica sporoča, da bodo Kočo pri Triglavskih jezerih in Triglavski dom na Kredarici zaprli 30. septembra. Planinsko društvo PTT Ljubljana sporoča, da bodo danes zaprli Poštarski dom na Vršiču.
IZLET TEDNA
Turistična zveza Slovenije priporoča izlet v Ljutomer v dnevih proslave 100-letnice I. slovenskega tabora, ki bo združena s številnimi prireditvami in razstavami. Razne razstave in proslave se začnejo danes, 28. septembra, in bodo trajale do 13. oktobra. Iz Ljubljane in Celja se peljemo v smer Maribora, kjer krenemo na skrajšano pot pri Slovenski Bistrici. Tu se cepi asfaltirana cesta v Kidričevo, Ptuj in Ormož. Pri Ormožu krenemo na ljutomersko cesto, ki je z majhno izjemo pri Pavlovcih prav tako asfaltirana. Ce smo zgodnji krenemo še na odcep ceste na Jeruzalem. Jeruzalem je tudi lepa razgledna točka sredi vinogardov in majhnega viničarskega naselja. Tukaj kot v Ljutomeru bomo radi poskušali znani teraminec sortno belo vino, za katerega pa se moramo prej dobro pripraviti z dobro hrano, kot je domače meso iz «tunke», zaseko in druge znane prleške jedi.
V	Ljutomeru se bomo udeležili v nedeljo 6. oktobra, glavne proslave 100-letnice I. slovenskega tabora, ki se bo začela s slavnostnim zborovanjem v parku I slovenskega tabora. Po zborovanju bomo gledali množični telovadni nastop pionirjev in članov društev »Partizan«. Ob 14 uri pa si bomo ogledali velike konjske dirke na hipodromu v Ljutomeru. Vračali so bomo preko Radenc in Gornje Radgone ter Maribora v Celje in Ljubljano.
sa iz Dothama (Alabama) na dosmrtno ječo. Vojak je bil obtožen, da je maja ubil dva vietnamska civilista. V poboj je bila zapletena patrulja sedmih marinesov. Dva so že obsodili na 20 let ječe in 2 leti prisilnega dela, štirim pa bodo še sodili.
MOBILIZACIJA VARNOSTNE SLUŽBE V FIUMICINU
Zmeda zaradi kovčka s protitatvinsko napravo
Prtljaga je pripadala neki Beograjčanki Mislili so, da gre za tempirano bombo
RUM, 27.
goslovanika, doma Iz Beograda, je danes nehote spravila v precejšnjo zagato varnostno službo na rimskem 'letališču Fiumlcino. Jugoslovanka je že dvajset minut čakala v carinskem oddelku kovček in 6e ji je zamuda zdela precej čudna. Vsi I njeni sopotniki so že odšli, njene-
liiilimniiiiiiiilliHlMHliilillllillillllllllllilljlllll,lllli,„il,tm|iI)|||||,|llll||||1|)|||ll|||||l||||l||||||||||ll|||l|l|||
| VPRAŠANJA IN ODGOVORI |
Poviški pripadajo vsem pokojninam
Znano je, da lahko upokojenci uživajo eno, dve ali več pokojnin. Predvsem je precejšnje število žensk, ki razpolaga z dvema pokojninama in sicer eno, ker so same bile v delovnem razmerju določeno število let, drugo pa kot pokojnino za preživele po moževi smrti S poviški pokojnin za 2.400 lir mesečno, ki jih predvideva novi pokojninski zakon, nastaja problem ali se povišek zaračuna na eno samo pokojnino ali na dve in več pokojnin, ki jih upokojenec uživa.
O tem vprašanju nam je pisala čitateljica J. Primožič, ki nas sprašuje za sledeče pojasnilo. Poleg lastne nižje pokojnine, ki jo prejemam, ker sem bila zaposlena določeno število let, mi je tukajšnji socialni zavod o-dobril tudi pokojnino za preživele po sinu, ki je umrl prezgodnje smrti in ki je bil moja edina opora za stara leta. Medtem, ko sem na prvo pokojnino dobila ustrezni povišek, mi na drugo po kojnino ni bil dodeljen. Rada bi vedela zakaj mi ni bil dodeljen povišek tudi na drugo pokojnino.
Citateljici lahko odgovorimo, da ji vsekakor pritiče povišek tudi na drugo pokojnino, čeprav je ta izrednega značaja, kajti člen 6. zakona, s katerim so predvi deni poviški pokojnin, dobesedno pravi: S 1. majem 1968 se povišajo vsi mesečni zneski pokojnin obveznega socialnega zavarovanja neodvisnih delavcev za 2.400 lir. Torej povišek je predviden na vse pokojnine, ne glede na to, če nekdo uživa dve ali več pokojnin. Naša čitateljica lahko pričakuje, da bodo v najkrajšem času dodelili povišek tudi na drugo pokojnino. Verjetno je, da socialni zavod postopoma ureja poviške na različne vrste pokojnin.
Poviški pokoj'nin
pri nadaljevanji
delovnega razmerja
Citatelj P. L. z Opčin nam piše, da je upokojen že štiri leta, toda še vedno nadaljuje z delovnim razmerjem in plačuje ustrezne socialne dajatve. Zanima ga ali bi lahko, ko bo prenehal z delovnim razmerjem, zaprosil, da se mu pokojnina zaračuna po novem pokojninskem sistemu, ter kdaj mu bo pokojnina povišana za dajatve, ki jih plačuje ta zadnja štiri leta.
Na prvo vprašanje lahko odgovorimo samo negativno, kajti novi pokojninski sistem velja samo za tiste, ki gredo v pokoj po 1. maju 1968 Drugo vprašanje pa zahteva posebno pojasnilo. Po prejšnjem zakonu je moral upokojenec, ki je nadaljeval z delovnim razmerjem, počakati do 65. leta, nakar mu je bila pokojnina avtomatično povišana za vse socialne dajatve, ki jih je plačal po 60. letu. Po novem zakonu, pa Ima upokojenec pravico do poviška vsake dve leti, mora pa napraviti ustrezno prošnjo na socialni zavod. Naš čitatelj naj napravi takoj prošnjo na INPS, naj mu poviša pokojnino za prve dve leti socialnih dajatev. Pri tem ga opozarjamo, da mu bo
Neka elegantna Ju- ga kovčka ipa ni bilo od -nikoder.
Naenkrat pa je zaslišala po zvočniku svoje ime. Takoj se je javila in karabinjerji so jo nemudoma odpeljali z avtom do letala, iz katerega je pred dvajsetimi minutami izstopila. Jugoslovanka je bila prav tako zmedena, ker ni vedela za vzroke take mobilizacije karabinjerjev in gasilcev. Razumela ni ničesar, kakor tudi prisotni niso razumeli nje.
Kmalu pa se je zadeva pojasnila. Toda še prej jo je karabinjerski balistični izvedenec, ki so ga obkrožali številni kolegi, spremil do njenega kovčka, kateremu se niso upali približati. Beograjčanka je bila vesela prtljage, ker se je že bala, da je izginila. Vzela je kovček in se hotela oddaljiti, ko ji je neka stevardesa pojasnila razloge te mobilizacije in pričakovanja. Kriv je bil njen kovček. Iz notranjosti je namreč prihajal čuden šum, zaradi česar so bili vsi prepričani, da gre za tempirano bombo.’ Beograjčanka je s pomočjo stevardese, ki je prevajala drugim, obrazložila, da je njena ključavnica kovčka povezana s protitatvinsko napravo na baterije. Ni izključeno, je izjavila, da se je naprava zaradi udarca sprožila. Beograjčanka, ki so ji nemudoma izročili kovček, se je večkrat oprostila prisotnim, ki so se seveda pošteno oddahnili, in odšla z letališča.
povišek začel teči z naslednjim mesecem od dne, ko bo napravil prošnjo. Naknadno p'a! naj zaprosi za povišek, brž ko mu bodo stekli še ostali dve leti.
Mnogi čitatelji nas tudi sprašujejo, ali bo prišlo na pokojninskem področju kaj novega, ter ali ne bodo popravljene krivice, ki so bile z novim zakonom prizadete mnogim upokojencem. Do danes lahko našim čitateljem odgovorimo, da so bili predloženi poslanski zbornici mnogi zakonski osnutki, ki naj bi omilili sedanje zakonske določbe na pokojninskem področju, toda ni še opaziti zadostne politične volje določenih odgovornih krogov, da bi prišlo v kratkem času do bistvenih sprememb.
TERNI, 27. — Danes so stavili na dražbo večji del predmetov, ki so jih zaplenili Cesareju Mastrelli, to je carinskemu uradniku, ki je ogoljufal državo za milijardo lir. Ma-strella je sedaj v zaporu v Perugi-ji, kjer bo moral presedeti 25 let.
knjit/e w fflcftališci*
i

. M
bMUubbtvo
FITZROY MACLEAN
Vojna na Balkanu
Avtorja, angleškega brigadnega generala Fitzroga Macleana pravzaprav že poznamo. Ne sicer kot piscu knjig temveč kot znanega vojaka, šefa angleške vojaške misije pri Glavnem štabu NOV in PGS med zadnjo svetovno vojno, kot prijatelja naše dežele in naših narodov, kot človeka, ki stalno prihaja k nam, — prav te dni je bil spet pri nas, — in se z nami veseli našega razvoja in napredka. Ta angleški vojak, rojen leta 1911 v britanski vojaški družini, se je sprva posvetil diplomaciji, druga svetovna vojna pa ga je privedla v vojaške vrste, kjer je hitro napredoval. Bil je poslan kot vodja britanske misije k našemu partizanskemu glavnemu štabu leta 1943 in tu je ostal do osvoboditve Beograda in še nekaj dlje, ko je svoje mesto odstopil diplomatom. Fitzrog Maclean je doživljal vzpon partizanstva od italijanske kapitulacije pa do osvoboditve Beograda. Sodeloval je kot vojak pri pripravi najrazličnejših koordiniranih vojaških operacij, organiziral je britansko pomoč partizanom, skrbel je za odvažanje ranjencev, za šolanje vojaških kadrov, pa tudi za izglajevanje nesporazumov in trenj. Maclean je v skoraj dveh letih opravil ogromno delo, tako na vojaškem kot na diplomatskem področju. O svojem delu in življenju med jugoslovanskimi partizani je Maclean napisal knjigo VOJNA NA BALKANU, katere slovenski prevod je pravkar izšel pri zavodti Borec v Ljubljani. Čedna knjiga, ki jo je v slovenščino prevedel Marko Selan, opremila pa Radmila Novak-Ciuha, bo gotovo zamikala marsikaterega slovenskega bralca. Tako takega, ki rad prebira vojno literaturo kot tistega, ki mu je pri srcu memoarska literatura. Tistemu, ki bo knjigo vzel v roke tega gotovo ne bo žal. O jugoslovanskem osvobodilnem boju so pisali že mnogi tujci, nekateri so napisali tudi svoje osebne spomine na ta boj, v katerem so kakorkoli sodelovali. Bralec, ki pozna to literaturo, pa bo zlahka ugotovil, da je Macleanova knjiga ena najboljših tovrstnih knjig in da jo je zato še toliko bolj vredno vzeti v roke.
Predvsem je treba poudariti, da je knjiga napisana ne samo s toplim odnosom do jugoslovanskih narodov, do nove Jugoslavije in z vsem spoštovanjem do našega o-svobodilnega boja. Predvsem je treba avtorju priznati, da je vsaj poskušal biti ne samo iskren temveč objektiven in da je skušal po resnici prikazati tako negativne kot pozitivne strani naše osvobodilne borbe_ Predvsem pa prikazati junaštvo, trpljenje in ves pogum jugoslovanskih narodov v boju za svobodo. Avtor je pri tem pokazal mnogo več poznavanja razmer, situacij in problemov jugoslovanskih narodov, kot drugi podobni pisci spominskih knjig. Res je sicer, da mu včasih tudi njegova dobromišljena objektivnost
odpove in da so se stvari vendarle odvijale drugače, kot pa jih sam prikazuje. Treba pa je vendarle razumeti njegov položaj britanskega generala, njegovo odtujenost problemom jugoslovanskih narodov, včasih pa tudi njegov zanos, ki ga je morda zavedel od stroge objektivne resnice. Razumljivo je, da s ponosom poudarja sadove svojega dela, predvsem rezultate skupnih akcij, za katere se je gotovo čutil osebno odgovornega. Ti morda nekoliko preveč zanosni odstavki, premalo dognano napisani odstavki knjige pa stopijo v ozadje spričo pozitivnih lastnosti tega spominskega dela, ki je v Angliji vzbudilo dosti pozornosti in izšlo v večjih nakladah. Tako prikazuje Maclean portret maršala Tita tako kot le malokateri tuji predstavnik pri jugoslovanskih partizanih. Ta portret je nadvse stvaren in objektiven in res daje bralcu, zlasti če pomislimo na tujega, pravo podobo o vsej veličini Titove osebnosti, že samo zaradi prikaza Titove osebnosti je vredno prebrati to knjigo. Poudarili smo že tudi vso toplo simpatijo do jugoslovanskih narodov, ki jo kaže vse Macleanova pisanje. Ni pa odveč omeniti, da so ti spomini britanskega generala napisani izredno duhovito, vseskozi z nekim literarnim prizadevanjem, sem in tja tudi malce hudomušno, pa vseskozi zanimivo Knjiga Vojna na Balkanu prot., stavlja tako dragoceno dokumentarno delo o našem osvobodilnem boju, tehten političen dokument, obenem pa zanimivo, literarno oblikovano branje. Gotovo je zaslužilo tudi slovenski prevod in je zato prav, da se s knjigo seznanimo, čeprav že precej pozno, tudi pri nas.
Sl. Ru.
Med izkopavanjem temeljev
V Tarantu odkrili petnajst grobov iz tretjega stoletja
TARANTO, 27. — Med delom pri izkopavanju za postavitev temeljev nove stavbe na Corsu Italia so danes v veliko presenečenje prisotnih odkrili 15 grobov, o katerih domnevajo, da so iz tretjega ali četrtega stoletja pred Kristusom. V grobovih so našli kakih 50 glinastih vaz v obliki ženske glave, ki predstavljajo poganska božanstva.
SALERNO, 27. — Policija je aretirala komaj 15-letnega Lina Maz-zarella, ki je zbežal iz zavoda za prevzgojo, kamor so ga poslali zaradi ropa. Fant je med drugim vlomil v grobnico generala Nicole Bellomoja, ki so ga Angleži ustrelili zaradi vojni!, zločinov, in vzel iz krste lobanjo, ki jo je pokazal prijateljem v vzgajališču. Fanta je vodstvo zavoda prijavilo sodišču.
H&aUcfr
• ss
uresničuje
tvoje
sanje
DVAJSETLETNICA
TOTOCALCIO
V nedeljo, 29. septembra se pričnejo prvenstva A, B in C lige in se nadaljuje lov na milijone 0f^cald&
NARODOPISNA DELOVNA SKUPNOST «ALPES ORIENT ALES»
DREVESCE, ZASAJENO V LJUBLJANI, SE JE RAZVILO V KREPKO DREV0»
Kratka zgodovina zanimivih mednarodnih srečanj, kot jo je prikazal slovenski znanstvenik prof. dr. Niko Kuret
Podobni razlogi, kakršni so pripravili naše goriške prijatelje do organizacije srednjeevropskih srečanj, so nagnili nas narodopisce pred 12 leti k sklepu, ustvariti svobodno delovno skupnost vzhodnoalpskih narodopiscev. Medtem ko je srednjeevropsko kulturno območje plod političnega razvoja več stoletij, je — vsekakor ožje — vzhodnoalpsko območje tako rekoč naravno dano. Vzhodnoalpski svet je oblikoval že ljudsko kulturo predrimskih in rimskih naseljencev, odtegniti se mu tudi niso mogla ljudstva, ki so dospela semkaj ob propadu rimskega imperija med preseljevanjem ljudstev in ki so se od njih naselili na precejšnjem delu tega ozemlja germanski Bajuvari in pa Slovenci. Nastal je na ta način narodopisno in kulturnozgodovinsko nadvse zanimiv položaj. V območju vzhodnih Alp so se na enem mestu srečali Romani, Germani in Slovani. Na novo dospeli prišleci so prekrili starejšo staroselsko plast. V ljudski kulturi, ki se je začela oblikovati v teh okoliščinah, so se strnili v teku časa že obstoječi in na novo dospeli elementi v novo celoto. Ta ljudska kultura že dolgo kliče po sistematični raziskavi, ki naj bi upoštevala vse etnične elemente kot enakopravne in enako važne dele. Takšna raziskava je zdaj nujnejša kot kdajkoli prej, saj načenja novi čas ne samo obrobne dele območja, ampak tudi njegovo jedro, najbolj oddaljene doline, in grozi sporočeni ljudski kulturi s popolnim razkrojem.
Pod vodstvom svojega nepozabnega nestorja, 1964. leta umrlega profesorja Ivana Grafenauerja, so so tega v petdesetih letih po vojni v polni meri zavedli slovenski na-rodopisci. Pripomogli so k temu strokovni stiki, ki so jih navezali v povojnih letih s kolegi iz soseščine. Novi rod narodopiscev v Avstriji, Italiji, v Švici je izpovedal iste nazore, kakršn, so se bili izoblikovali v Sloveniji Iz izmenjave znanstvenih informacij so vzra-sli prijateljski odnosi Medsebojni obiski so pripomogli da se je nastajajoči krog tudi človeško poglobil. Tako so bili ustvarjeni pogoji za ustanovitev delovne skupnosti, svobodne raziskovalne skupine brez pravil, b*ez predsednika, brez uradnega sedeža
Jeseni leta 1955 je predlagal Inštitut za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti kolegom, s katerimi je
navezal takšne stike, prvi sestanek v Ljubljani. Predlog je bil soglasno sprejet.
Tako se je zgodilo, da se je spomladi leta 1956 šest narodopiscev iz Italije, Avstrije in Švice srečalo v Ljubljani z desetimi kolegi iz Slovenije in enim iz Hrvatske. To je bil prvi sestanek skupine, ki je prevzela ime «A!pes Orienta-les*. Odtistihmal se je krog razširil, sledili so v dvo- ali triletnih razmakih nadaljnji sestanki, me-njajese leta 1959 v Gradcu, 1961 v Disentisu v Graubiindnu v Švici, 1964 v Gradežu in prejšnje leto, 1967, peti sestanek v Slovenj Gradcu v Sloveniji. Naslednji sestanek naj bi bil spet v Švici.
Prvi sestanek je hotel predvsem raznim strokovnjakom iz sosednih držav nuditi priložnost za skupni pomenek. Navzoč je bil ugledni sivolasi profesor Giuseppe Vidossi iz Turina, ki je podal uvodna izvajanja o problemu alpskega območja in zanj tipično ljudsko kulturo. Poudaril je tri možnosti za razlago očitnih skupnih črt v ljudski kulturi vzhodnoalpskega ozemlja, ne glede na jezikovne, politične in druge pregrade: skupni substrat, okolje z enakimi ali podobnimi življenjskimi razmerami in medsebojno prevzemanje elementov v soseščini
Medtem ko se na prvih treh sestankih ni obravnavala kaka enotna tema, so se razprave od četrtega sestanka dalje že lahko posvečale osrednji temi. Toda tudi prispevki prvih treh sestankov — vsi referati vsakega sestanka izidejo v posebnem zborniku — so kljub različni tematiki kakor je zapisal Leopold Schmidt v nekem poročilu, «spomenik odličnega, resnega dela specialistov, daleč nad ravnijo navadnih revijalnih prispevkov*.
Govorili so o ljudskem slovstvu, o šegah ir. igrah in prispevki so dejansko prinesli marsikaj novega za raziskovalno deio. Štirje zborniki. ki so doslej izšh, so na vpogled.
Sestanek v Gradežu 1. 1964 je bil prvič posvečen enotni temi. Devet referentov iz Italije, Avstrije, Švice in Jugoslavije je obravnavalo obredne maske v vzhodnih Alpah. Prvič se je bogato arhivial-no gradivo o furlanskih maskah razodelo znanosti, prvič so bile prikazane slovenske maske vzdolž furlansko slovenski meje.
Naslednji sestanek,. bil je lani v Sloveniji, je segel daleč v pretek-
STOLPEC
INfl
INVESTICIJA, KI:
*	ZMANJŠUJE DAVKE
*	NI PODVRŽENA ZAPUŠČINSKEMU DAVKU
Preden nadaljujemo z obravnavanjem raznih vrst zavarovanja, bi vas opozorili na dve pomembni točki življenjskega zavarovanja, na koristi, ki jih daje življenjsko zavarovanje in jih ne more dati nobena druga investicija. Mislimo namreč na davčne olajšave, ki jih uživajo pogodbe življenjskega zavarovanja in ki so z zakonom dovoljene z ozirom na socialni značaj teh pogodb.
Prva korist: zavarovalne premije, ki jih plačujemo letno, se lahko odbijejo pri prijavi dohodkov za dopolnilni družinski davek. To je določeno s čl. 136. Zakona o neposrednih davkih in z odlokom Centralne davčne komisije iz leta 1964. Na ta način dosežemo zmanjšanje davčnih dajatev.
Evo, konkretno: Davčni obvezanec, ki prijavi 5 milijonov obdavčljivega dohodka, bi moral plačati 300.600 lir dopolnilnega davka (če ne upoštevamo dodatnega davka). Če pa plačamo 50.000 lir mesečne premije, znaša obdavčljivi dohodek 4.400.000 lir in se zaradi tega zmanjša stopnja obdavčljivosti od 6 odst. na 5.68 odst. Vsled tega se davek zmanjša od 300.000 na 249.920 lir, kar predstavlja 50.080 lir prihranka; ta prihranek se ponavlja vsako leto.
Druga korist: oprostitev zapuščinskega davka. Ta davek moramo plačati državi, ko prevzemamo dediščino. Zapuščinski davek je progresiven in se odmerja na podlagi vrednosti premoženja in sorodstvene stopnje med pokojnikom in dedičem. Tudi pri prenosu manjšega premoženja (npr. stanovanje, zemljišče, bančne vloge itd.) lahko znaša davek nekaj milijonov lir.
Npr.: Dva. otroka, ki sta podedovala po očetu 35 milijonov lir vredno premoženje, morata odšteti državi približno 4 mili jone lir. Če pa 35 milijonov lir predstavlja likvidacijo pogodbe zavarovanja po smrti očeta, sinovi - dediči sploh ne plačajo zapuščinskega davka.
Prednost življenjskega zavarovanja ni torej samo v tem, da si lahko z gotovostjo oskrbimo želeno glavnico, ampak uži varno pri njem tudi davčne olajšave na osnovi točno določe nega zakonskega predpisa — čl. 1920 Civilnega zakonika, ki določa, da je zavarovana vsota lastnina koristnika in da zaradi tega ne spada v dediščino pokojnega zavarovanca.
Res je zato, da je življenjski zavarovanec privilegiran davčni obvezanec, ker plačuje manj davka: dediščina, ki je sad življenjskega zavarovanja, ostane neokrnjena in tako več velja kot druge dediščine, katere zmanjša zapuščinski davek.
Če želite podrobnejša pojasnila, nam pošljite priloženi odrezek prilepljen na dopisnici.
KDOR DOBRO PRERAČUNA, SE ZAVARUJE (jfjjffVP')
i-----------------------
| Ime...................
i Priimek...............
1 Ulico ................
I Poštni kodeks in mesto | Pokrajina.............
PD/36
----------------------i
Spoštovani
1ST1TUT0 NflZlONALE, DELLE ASS1CURAZI0N11 Via Saliustiona 51 00100 ROMA |

lost. Referati so bili posvečeni najstarejšim ostankom protohistorič-nim izročilom v vzhodnoalpski ljudski kulturi. Do besede so prišli lingvisti, zgodovinarji, umetnostni zgodovinarji, etnomuzikologi in seveda narodopisci. Niso obravnavali samo vprašanj najstarejše kulturne zgodovine vzhodnoalpskega območja, poudarjena je bila tudi nujnost sodelovanja različnih disciplin pri takšnih raziskavah. Zbornik z 19 referati je v tisku.
Nežno drevesce, ki smo ga — da uporabim besede iz uvoda v zbornik prvega sestanka — leta 1956 zasadili v Ljubljani, se je razvilo v krepko drevo, ki je rodilo že dokaj bogate plodove. Letošnja prireditev «Iniziative isontine* nam je potemtakem zelo blizu in mislim, da ji smem v imenu svobodne delovne skupnosti «Alpes Orien-tales* izreči naše najboljše želje in našo hvaležnost.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Francoz S. Clement v Torbandena
V galeriji Torbandena se zaključuje zanimiva razstava mladega Francoza. Je to Serge element iz znane pariške šole za u-porabno umetnost in iz skupine okoli salona mladega slikarstva. Po dveh razstavah v Urbinu in v Riminiju, je to letos njegova tretja razstava v Italiji. V ilustriranem katalogu nam Clementa predstavlja Paolo Fabbri morda na preveč učen način. Zdi se mu pa to potrebno, da bi s tem to tako natančno jasno in vsaj za oko razumljivo upodabljanje dvignil preko pregrade suhe stvarnosti v bolj duhovno zamišljeno nadrealnost nekaterih dogodkov iz javnega življenja najbližje preteklosti, verjetno povsod tam, kjer bi odpovedal že sam naslov slik, sprožiti našo domišljijo. Še je živ odmev iz svetovnega tiska zaradi smrti kolesarja Simpsona, ki je omagal na dirki za celinsko prvenstvo. Olje z izrezano ostro skupino kolesarjev, ki dirkajo nasproti ogromnemu črno penečemu se valu ha jarko belem produ, bi pač brez naslova »Se spominjate Simpsona?» ostala nabita puškd 'brez petelina. Naslov pa je emotivni detonator le za informiranega gledalca, kajti kako bi sicer umel, da v sliki s policajema hladno plave barve, ki strmita v rdečo projekcijo cvetličnega polja in nosi naslov «Maj 68», slikar obravnava problematiko študentovskih nemirov v Parizu.
Je pa Serge Clement zajel vse prvine informativne in angažirane umetnosti v dovolj pesniški o-kvir. v katerem nepoučeni gledalci lahko pozabljajo njih polemični izvor in se predajajo čisto umetniškemu užitku, kot na primer v mali sliki «Pokrajina» in zelo velikem platnu «Gozd» zeleno črnih barv. V njih in tudi drugod podaja slikar naravo z izredno resničnostjo, namenoma posnemajoč videz čmobelih fotografij, kar gre na v začetku o-menjeni sliki kolesarjev tako daleč, da se ti zde kot izrezani iz lepakov in prilepljeni na platno.
Fotografija in nje razmnoževanje v tisku je značilnost široke informativnosti naše dobe. Zato jo povsod posnema in jo celo podčrtuje v sliki z rdečima ribama, kjer se motiv ponavlja, kot da bi bili to dve fotografski povečavi različnih formatov. Končno pa je v bistvu vse to le nov poskus, kako najti pravilno pot v obnavljanje oblikovno predmetnega slikarstva.
MILKO BAMBIČ
Človek si sam koplje grob...
Rešiti je treba ravnotežje biosfere
PARIZ, 27. — «Industriaiizacija, naraščanje števila prebivalstva, večanje mest, ki se neprestano širijo, vse to je privedlo do tega, da človek ni več v harmoniji s i prirodo. Lahkomiselno uničuje rav- 1 notežje biosfere, zelo delikatno ravnotežje med zrakom, kopnim in morjem, torej okolja, izven katerega ni življenja. Poleg tega je to ravnotežje omejeno in življenje, ki iz njega izvira, je v nevarnosti pred popolnim uničenjem.*
Do tega poraznega sklepa so prišli znanstveniki, ki so se na pobudo Unesco zbrali na zasedanju v Parizu. Napovedi, kot vidimo, niso rožnate. Znanstveniki so prišli celo do zaključkov, da če v najkrajšem času ne bodo sprejeti ustrezni in strogi ukrepi, bo že v bližnjih desetih letih življenje v nekaterih velikih mestih nemogoče zaradi zastrupljenega zraka.
Potem ko so prikazali svoje mnenje, so znanstveniki priporočili, naj bi se izdelal mednarodni načrt, ki naj bi zagotovil ohranitev ravnotežja v biosferi, do leta 1972 pa naj bi se izdelal program za daljšo dobo. Znanstvenih so posebej vztrajali pri »smrtni nevarnosti, ki jo za človeštvo predstavlja demografska eksplozija*.
Vir življenja na Zemlji so — oceani. Njihove plodne vode so dale prvo življenje Sedaj pa se je človek pognal prav proti svojemu prvotnemu izvoru, ki je hkrati izvor vseh živih bitij Jedrske eksplozije, velikanske petro lejske ladje, sistematično izkori ščanje morskega dna, ostanki la dij, ki se ne dajo potegniti iz glo bin, vse to vodi k temu, da ocea ni umirajo. Zelo nevarno je tudi to, ko človek misli, da bo iz morske vode pridobival pitno vodo
Strokovnjak George Langelaan je pred nedavnim zabeležil:
«V splošnem se tisk ukvarja z opisovanjem umorov, toda niti o-menil ni kolektivnega samomora milijonov rib, ki so se hotele iz na videz nepojasnjenih razlogov rešiti iz vode vzdolž avstralskih obal v decembru 1961. Južno od Sydneya, vse od Shell Harboura pa do Twofold Baya, torej na dolžini 300 km, so mogli ribiči tedaj videti na tisoče in tisoče, na milijone rib, ki so rinile proti kopnemu. Ure in ure so se ribe borile, da bi prilezle iz_ vode. Tiste, ki se jim je posrečilo priti na kopno, so takoj poginile, tiste pa, ki so jih valovi ponovno potegnili v morje, pa so se spet vračale, da bi kakorkoli prišle na suho. Ribiči, ki so mislili, da ribe bežijo pred nečem, kar jih je v vodi prestrašilo, so reševali ribe na
kopnem s tem, da so jih metali v bazene, toda tudi od tod so sku šale ribe pobegniti na kopno *
Po mnenju nekaterih je ta kolektivni samomor ostal nepojasnjen. Drugi pa vidijo razlog te mu v zastrupljanju voda ob avstralski obali, čeprav se zdi ne verjetno in hkrati strahotno, bo tudi človek doživel nekaj podob nega: skušal bo pobegniti z Zem lje, ker ga bo zastrupljeno ozrač je dušilo.
Podoben primer, kot se je pripe til pred leti v Avstraliji, se je pripetil pred nedavnim vzdolž obal Floride v ZDA, le da tu ni šlo več za majhne ribe pač pa za kite. Tisoči Američanov so bili priča izrednemu dogodku. Ure in ure je na stotine kitov rinilo na čeri ali pa se poganjalo na peščeno obalo, od koder se niso mogli več vrniti v valove. Ko so oceanografe opozorili na to, so poslali na morje deset čolnov s posadkami, ki so skušale odvrniti kite od njihovega samomorilnega početja. Toda to ni zaleglo, kajti krž ko je kak čoln pognal kita proti odprtemu morju, je ta spet po drugi strani rinil proti kopnemu in se pognai ali v čeri ali na peščino. Ob tej priložnosti je poginilo zelo veliko teh največjih živih bitij.
Tem zaskrbljujočim problemom se pridružuje še hujši problem: problem pomanjkanja vode. Največje pomanjkanje vode se opaža v ZDA. Da bi poudaril te tež-koče, je neki ameriški dnevnik objavil članek z naslovom: «čo hočete videti Njagarske slapove, morate pohiteti*.
Čeprav je bilo letošnje poletje na atlantski obali ZDA polno pa davin, newyorškim restavracijam niso dovolili, da bi po starem običaju postregli slehernemu gostu, brž ko sede k mizi, s kozarcem ledene vode. To staro navado so ukinili 1965. leta ob veliki suši. Tedaj so uvedli zelo stroge omejitve tudi v primeru požara, kakor tudi zu namakanje vrtov. Globe sežejo tudi do 100.000
Danes potroši človek 80-krat več vode kot pred 6J leti. V prihod njih 10 letih se bo poraba vode še podvojila. Morda bo kdo mislil, da se problem vode tiče le tistih predelov zemlje ki imajo suho klimo. To ne drži, ker je ta problem najbolj hud v industrijsko razvitih deželah Primer: v deželah v razvoju znaša poraba vode na prebivalca komaj 40 litrov na dan, v Zahodni Evropi pride 1.500 litrov vode,
Kakor vidimo, nas znanstveniki opozarjajo, tehnološkega napredka pa ne bo nihče zavrl in tako si človek san seb: koplje grob.
«Opatija 68»
OPATIJA, 26. - Od 3. do S. oktobra bo tu 11. festival lahke glasbe, in sicer v festivalski dvorani hotela Kvarner. Ker smo tako rekoč že tik pred festivalom, se priprave vršijo z vso naglico, saj gre za eno najpomembnejših tovrstnih prireditev v Jugoslaviji, v zvezi s tem se pripravljajo tudi opatijski go stinci, tako da bo v teh dneh odprtih kar 22 hotelov, v katerih so uvedli zelo nizke cene. V dneh festivala bodo na primer v ho telu Central dali celodnevni pen zion za 3.500 dinarjev,
Kakor poročajo u vodstvu lesti vala, bo letos nastopilo zelo veli ko mladih pevcev, poleg tega pa tudi ansambli «Index» iz Sara jeva, ljubljanske «Bele vrane» ter zagrebška vokalna kvarteta «i M» ter «Admira», ki bosta skupno z orkestrom zagrebške Radiotelevizije spremljale pevce med izvajanjem programa.
SOBOTA, 28.
RADIO TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.30 Jutranja glasba -11.35 Narodne - 12.10 Iz beležnice fotoreporterja M. Magajne - 13.30 Plošče - 14.45 Z glasbo po svetu
-	16.10 Valčki - 16.30 Mladi solisti 17.40 Andersen: Stara cestna
svetilka - 17.55 Vokalni kvintet Zarja - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Jazz - 19.20 Zabavni ansambli - 20.00 Šport - 20.45 Ma rodič: Neverjetne zgodbe - 21.10 Za konec tedna.
TRST
12.05	Furlanske pesmi - 12.25 Tretja stran - 14.00 Program za mladino - 14.40 Ramous: L’ospite nuovo.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.00, 16.00,
19.15	Poročila - 7.10 Jutranja glas ba - 8.00 Popevke - 8.30 Polke in valčki - 9.15 Orkestri - 10.00 Juke box - 10.30 Havajske melodije
11.00	Prisluhnimo jim 11.30 Pev ci • 12.00 in 12.50 Glasba po že ljah - 14.10 Ritmi - 15.00 Popevke
-	16.30 Fumorama - 17.35 Happe ning - 19.00 Poje A. Gilberto
19.30	Prenos RL - 22.10 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00. 13.00, 15.00. 20.00 Poročila 8.30 Popevke 9.05 Ital. plošče - 10.05 in 11.30 Ura glasbe
-	12.05 Kontrapunk* 13,20 Živelo poletje 14.40 in 15.10 Ital pesmi
-	16.30 Znanstvena oddaja 17.10 V diskoteki - 17.37 Operna antolo gija - 18.00 Veliki variete 20.30 Glasbeno-govorni spored • 22.20 Ital. skladatelji.
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Po ročila - 8.45 Orkestri - 10.00 Ko lesa in motorji - 10.15 Jazz 10.40 Glasbeni variete - 11.35 Odprta pisma 13.00 Kvartet Cetra -
14.05	Juke box 15.15 Operni pev ci 16.38 Ital. zbori 17.40 Plošče za najmlajše - 20.01 Radijska priredba - 20.40 Orkester - 22.40 Jazz.
III. PROGRAM
10.00	Paganinijeva sonata -10.20 Bach, kantata štev. 207 - 11.00 Antologija interpretov 13.00 Kvartet Endres - 14.45 Na sporedu Wagner - 17.15 Lisztove skladbe - 17.35 Chopin - 18.15 Lahka glasba 19.15 Koncert - 20.30 Simfonični koncert.
FILODIFUZIJA
8.00	Nabožna glasba - 10.10 Na sporedu Čajkovski - 10.20 Grana-dos, klavirske skladbe 13.05 Beethovnove skladbe - 15.30 Lahka glasba.
SLOVENIJA
6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila 6.50 Danes za vas - 7.25 Inform. oddaja 8.08 Glasbena matineja - 8.55 Radijska šola - 9.25 Čez travnike zelene -9.50 «Naš avtostop* - 10.15 Pri vas doma 12.10 Zagrebški solisti -
12.30	Kmetijski nasveti 12.40 Črnogorske 13.30 Priporočajo vam...
14.05	Melodije 15.45 G. Benn: Možgani 16.00 Vsak dan za vas
17.05	Gremo v kino 17.35 Igramo beat! . 18.00 Aktualnosti
18.15	Pravkar prispelo 18.50 S knjižnega trga 19.15 Godala -
20.00	Sobotni veče,- 20.30 W. Ecke: »Gospod v sivih hlačah* -
21.30	Radio Koper 22.10 Oddaja za izseljence • 23.05 S pesmijo v novi teden.
ITAL TELEVIZIJA
14.45 in 18.10 Avtomobilske dirke - 18.25 Spored za najmlajše -19.25 Loterija 19.50 Šport 20.30 Dnevnik 21.00 Canzonissima -
22.15	Linea contro linea 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik 21.15 Večer z Maxom Linderjem 22.40 Pirro-Talarico: Luisa Sanfelice.
JUG TELEVIZIJA
18.15, 20.00, 23.00 Poročila 9.35 TV v šoli 18.20 Mala čarovnica
19.20 S kamero po svetu 19.45 Cikcak 20.35 Maksim naših dni — humor oddaja 21.35 Osvajal ci — film 22.25 Zabavno-glasbe na oddaja - 22.40 TV kažipot.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiriiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiia
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pridobili sl boste spet položaj in z njim osebno zadovoljstvo Zaupajte vase.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Kar boste sejali, to boste želi. To velja tudi za ljubezen.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Izgubljate se v majhnih stvareh, velike pa vam uidejo. Srečanje z neljubo osebo.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Naleteli boste na hude ovire. V družbi se ne boste najboljše počutili
LEV (od 23.7 do 22.8.) Šli boste na potovanje ah dobili nepričako
van obisk. Utrujeni boste.
DEVICA (od 23.8 do 22.9.) S težavo se boste otresli vsiljivcev. Posvetite se sebi in svojcem
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Nič vam ne bo šlo od rok in vendar jo boste zvozili. Bodite bolj kritični.
ŠKORPIJON (od 24.10 do 22.11.) Imeli boste možnost, ki pa je ne
boste izkoristili. V družbi se ne bo-sLg znašli
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Zunanji videz ni edino merilo. To velja tudi ko ocenjujete osebo.
KOZOROG (od 21.12 do 20.1.) Pri ložnost za uveljavitev. Posvetite ne kaj časa tudi kulturnemu izživlja nju.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Sre Čanje ne bo prineslo nič pozitivne ga. Stran z ljubosumnostjo
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Znašli se boste v zagati, pa ne bo hudega. Pokažite razumevanje do ljudi v težavah.
|osfio G&niult:
Med beneškimi partizani onstran Matajurja
Tovariš Jug in Butala Matija sta v septembru 1944 s skupino fantov med Anhovim in Desklami napadla močno domobransko patruljo ter u-bila dva domobranca.
Dva meseca kasneje je Jug z isto skupino miniral progo Jesenice-Gorica na odseku med železniškima postajama Anhovo in Kanal. Ko je vlsik v jutranjih urah pripeljal na mesto, kjer je bila položena mina, je močna eksplozija prevrnila lokomotivo, ki je bila vklopljena v sredino kompozicije. Vagone, ki so bili pred strojem, je eksplozija pognala do Kanala, one za lokomotivo pa je porinila nazaj proti Anhovem-
V njegovi skupini so bili tudi trije Benečani, ki so bili vsi zaslužni in pogumni borci.
Jugu pa se je sovražnik kruto maščeval nad njegovo družino. Prav na njegov rojstni dan so mu v domači hiši ubili mater in sestri ter oropali hišo. Po tem strašnem zločinu je postal še bolj bojevit. Sodeloval je v številnih borbah, hotel je čimprej uničiti sovražnika.
Z veliko smelostjo je tovariš Jug planil tudi v borbo na Ravnah pri Livku aprila 1945. leta. Takrat je potegnil za seboj v nezadržljiv juriš ves bataljon, ki se je boril z Nemci. Ves čas je borcem služil kot zgled, kako je treba prenašati tegobe borb in kako je treba obračunati s sovrtižnikom. Meni bo ostal vedno v spominu kot hraber borec in dober voditelj .
Pri takšnih patrolnih akcijah, kot jih omenjam iz tega časa, je sodeloval tudi Emil 2eleznikar, zdaj kapetan JLA. Tudi on ni gledal nase in na svoje življenje, kadar je bilo treba planiti po sovražniku. Prav tako kot tovariš Jug, je bil doma iz Anhovega, in se je v vseh akcijah odlikoval kot zgled ostalim borcem.
Bilo je še mnogo drugih takšnih borcev, katerih imen se ne spominjam več. *
* V naslednjem poglavju z naslovom ((Partizanski originali» opisuje Jožko Ošnjak v svoji knjigi spominov ((Onstran Matajur jan nekatere partizanske posebneže, njihove domislice in šale, zaradi katerih so bili splošno jtriljublje-ni med borci. Ker pa poglavje za razvoj dogodkov med NOB v Beneški Sloveniji ni bistveno, ga izpuščamo, pri tem pa opozarjamo, da bo objavljeno v knjigi, ki bo izšla juri založbi «Borec» v Ljubljani.
Sestanki z domačini
7. oktobra, na dan 78. obletnice priključitve Benečije k Italiji, sem skupaj s četnim komisarjem Ladom Lisjakom obiskal nekaj vasi, v katerih smo priredili manjša zborovanja. Na teh zborovanjih sem govoril jaz — kot domačin. Na kratko sem se dotaknil plebiscita, ki se je v letu 1866 izvedel na nepravičen način v korist Italije. Govoril sem tudi o socialnih krivicah, ki jih je našemu ljudstvu prizadejal fašizem, še prej liberalna Italija in avstroogrska monarhistična tiranija.
Dalje sem spregovoril tudi o absolutizmu domačih fašističnih političnih sekretarjev in nekaterih občanov ter o privilegijih, ki so jih ti uživali na račun žuljev beneškega ljudstva. Navajal sem tudlkon kretne primere, da bi me vendarle razumeli. Kljub temu pa vsi tega niso mogli dojeti.
Na primer Lea Primožič, u-čiteljica iz Sevce pri Klodiču, je težko dojela vse te probleme, ki sem jih osebno z njo obravnaval. Zaradi tega sva se ostro spopadla v debati, ker je zagovarjala pretirane privilegije posameznikov in pri tem ignorirala grozno revščino in zaostalost beneškega ljudstva.
Ne samo z njo, tudi s svojim stricem sem imel težave. Kot več drugih, tako je tudi on pomešal pojem o državljanstvu s pojmom nacionalnosti. Bil pa je že v letih, kar ga je do neke mere oviralo, da bi odstopil od svojih nazorov, izoblikovanih pod dolgotrajno in intenzivno italijansko propagando in stalnim političnim vplivom.
Na dan osvoboditve Beograda 20. 10. 1944 je bila v vasi Kras konferenca komandnega kadra vseh enot operativnega štaba za zapadno Primorsko in kobariškega vojnega področja. Na konferenci je govoril komisar področja tovariš Drago Košmrlj. S svojim govorom je žel velike aplavze med prisotnimi starešinami in borci.
Od radosti in navdušenja je najprej izstrelil več nabojev iz ništole komandant operativnega štaba za zmadno Pri-
j- C- S r — rl p
njo-Branko. Njegovemu navdušenju so se pridružili vsi z vzkliki:
»Svoboda je v naših rokah! Svoboda je pred vrati!* Komisar Drago Košmrlj je
Štab vojnega področja v vasi Kras marca 1945. Od desne proti levi Branko Bavec, Drago Košmrlj, Tine Derenda, trt Kolenc in Vinko Tomc (zadaj)
tudi sam poudaril, da ni več daleč dan, ko bo z Beogradom osvobojena vsa domovina in pozval starešinski kader, naj vloži še več naporov v to, da zada sovražniku še poslednje udarce na zasužnjenem Primorskem — na briških, rezijanskih in beneških tleh. V počastitev te zmage smo nazdravili s kozarcem domačega vina in se nato v domači gostilni pogovarjali o moči naše narodnoosvobodil ne vojske, o osvobojenem Beo gradu in vrhovnem štabu, ki se je že na isti dan preselil v glavno mesto nove Jugoslavije.
Pri teh diskusijah je imel seveda glavno besedo komisar, kakor je bila navada v partizanskih enotah, tovariš Drago Košmrlj, ki je opisal perspektivo nadaljnjega razvoja vojnih dogodkov. Ob tej slovesni priložnosti sem se mogel spoznati z več uglednimi borci in starešinami vseh e-not operativnega štaba, komande vojnega področja, o-krajnega poveljstva Narodne zaščite, komande mest, VOS in drugih organov oblasti. Med drugim sem se seznanil z bivšim konfinirancam in borcem Jankom Manfredom iz Kobarida, ki je zaradi svojega protifašističnega delovanja prebil po italijanskih ječah celih 14 let. nadalje z Gruntarjem Slavkom, prav tako iz Kobarida, znanim šefom obveščevalnega centra kobariškega vojnega področja, ki ga je angleško vojaško vozilo do smrti povozilo v Vidmu 1. 1946.
Dalje sem se seznanil tudi s tovarišem Rusjanom, predstavnikom štaba vojnega področja, prizadevnim in požrtvovalnim borcem za svobodo in s Pavčkom Rudijem, okrajnim poveljnikom Narodne zaščite, ki se je odlikoval pri svojem delu, zlasti pri skrbi za javno varnost in pri preganjanju kršiteljev tedanjih vojnih predpisov.
Tukaj sem ponovno srečal tudi Janeza Učakarja, ki je mnogo prispeval k razvoju NOV v Slovenskem Primorju in v Goriških brdih. Tega človeka sem spoznal že, ko je bil še načelnik štaba BBO. Tu sem srečal tudi tovariša Vinka, doma menda iz Loža, člana štaba vojnega področja ter še več drugih uglednih vodij partizanskih enot in političnih aktivistov.
Sovražno izvidniško letalo
poznano pod imenom
«Pippo»
V jeseni 1944 je Izvidniško letalo, ki je pripadalo Mussolinijevi fašistični vojski, pogosto vznemirjalo prebivalstvo na Beneškem, Tolminskem in v Furlaniji.
Vsi so to letalo imenovali ((Pippoi), kajti tak je bil pod pis na letakih, ki jih je kot opozorilo spuščalo med prebivalstvo. Spominjam se, da je tedaj za to pristojna oblast v Vidmu zagrozila prebivalcem na določenih območjih z o-strimi kaznimi v primeru, če se ne bodo držali odloka o po polni zatemnitvi hiš v nočnem času Kljub temu pa kršilci predpisa ali bolje rečeno tega vojno preventivnega ukrepa, niso prišli pred naglo voj no sodišče. Republikini si iz strahu pred našimi in italijan skimi partizani, ki jih je bi lo takrat polno na tem območju, niso upali na teren. Ker niso vedeli, kako bi bili kršilcem predpisa kos, so se
naposled odločili ustEinovitl novo «sodišče», ki naj bi ga predstavljalo letalo s pilotom. To je bilo ideteče sodišče*, iz katerega je pilot brez predhodnega opozorit? .odvrgel lažjo bombo na vsako svetlo točko, ki jo je zagledai na zemlji. Vendar se mu je le redko posrečilo zadeti cilj. Eksplozije bomb pa so na ljudi prav gotovo delovale zastraševalno in «Pippa» je tako vsaj za določen čas dosegel svoj namen. Cesto se je tudi zgodilo, da so ga, ko je nizko letel, napadli partizani S težkimi strojnicami. Tudi mitraljezec beneškega bataljona je to storil in vsakokrat, ko je «Pip-po» zaslišal pokanje, se je naglo ‘obrnil in odletel, od koder je prišel. «Pippo» je Imel poleg tega tudf inšpekcijsko nalogo. S svojimi nizkimi leti je ugotavljal kraje, na katerih so se zadrževale partizanske enote,
V spoiriinu mj je tudi neka Furlanka, ki je po vaseh prodajala lonce, skodelice in krožnike. Grdo je preklinjala «Pip-pa» in fašistično vojsko, ki ga je poslala opravljati ta posel. Svojo posodo je vozila od vasi do vasi v majhnem vozičku, v katerega je bil vprežen osel «Pino». Ko sem se z njo srečal v Podrskjem, mi je na živ, originalen način začela pripovedovati svojo zgodbo o «Pippu».
«Veste,» je pravila. «Pippa S3m že tisočkrat hudo preklela. To je hudiču podobna stvar! Da bi ga strela ubila, saj dnigega tako ne zasluži. Ce bi sa to zgodilo, bi vsaj svoj posel mirno opravljala. Bog naj ga «fardama». Zaradi njega sem vedno vsa pre stre šena, ko grem s svojim Pinom. Le poslušajte, kaj ml je storila ta salamenska pokora: Ko sem se pred dnevi vračala iz vaši pozno ponoči v Čedad, od koder sem doma,' sem nenadoma zaslišaia brnenje letala nad seboj Bila sem le Š3 nekaj sto metrov oddaljena od svoje hiše in nič hudega sluteč sem nadaljevala pot. Pred hlevom na dvorišču sem se ustavila in prižgala luč. Medtem ko sem odpenjala osla, se je Pippo spustil nizko na dvorišče in odvrgel bombo natanko na kramo na vozičku. V hipu sem se od strahu znašla na tlf h in ko sem prišla k sebi, sem opazila, da js eksplozija uničila vse moje krožnike in skodelice. Na srečo pa niti jaz niti Pino nisva bila poškodovana, le hudo sva ss oba prestrašila. To je nekaj nezaslišanega!)) je pristavila zgovorna ženica in nadaljevala:	«Veste, kjerkoli
ta potep od Pippa vidi luč, kratko in malo zabriše bombo naravnost na giavo. To je meni in mnogim drugim storil. Le glejte: moj brat je pozno ponoči z lurninom (laterno) šel pogledat v hlev kravo, ki se je telila. Ko je prišel na sredo dvorišča, ga je zagledal Pippo in bomba je že eksplodirala v greznici pred njim. Ves poškropljen z gnojnico je odvrgel lumin in poln strahu pritekel v nišo, na srečo tudi on nepoškodovan.*
((Verjemite mi,» je na koncu svojega pripovedovanja pristavila, «da sem strastna kadilka in da si ne upam ponoči niti prižgati cigarete. Che li vegnis un colp a lui e an-cie a Mussolini!* (Naj kap zadene njega in tudi Mussolinija!), tako je ženica v furlan-ščini zaključila svoje pripovedovanje o Pippu.
(Nadaljevanje sledi)
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 21.8, najnižja 15j5, ob 19. uri 19 4 stopinje. zračni tlak 1021,2 stanoviten, veter 4 km severovzhodnik, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 21.4 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 21. septembra
VENCESLAV
Sonce vzide ob 5.50 in zatone ob 17.52 — Dolžina dneva 11.53 — Luna vzide ob 13.35 in zatone ob 21.21
Jutri, NEDELJA, 29. septembra
MIHAEL
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA NOVE DELAVSKE ZBORNICE■ CGIL
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Sindikati zahtevajo takojšnje Ukrepe v Pazinu ho v nedeljo osrednjo svečanost
za dokončno rešitev gospodarskih težav
Na seji je glavni tajnik Arturo Calabria podal poročilo o krajevnem gospodarskem položaju in o sestanku z državnim podtajnikom Gollijem
V četrtek se je sestal Izvršni odbor Nove delavske zbornice-CGIL. Na seji je glavni tajnik Arturo Calabria podal poročilo o položaju krajevnega gospodarstva in o srečanju, ki so ga imele vse tri sindikalne organizacije v vsedržavnem In krajevnem okviru, na oobudo osrednjega vodstva CGIL v Rimu, z državnim podtajnikom Gallijem. Sindikalne organizacije so izročile državnemu podtajniku skupno spomenico, v kateri so bili navedeni minimalni predlogi za ozdravitev ln razvoj tržaškega gospodarstva.
Izvršni odbor Delavske zbornice je odobril dosedanje delovanje in ravnanje sindikalnih organizacij glede omenjenih vprašanj, kakor tudi skupno spomenico, ki ao jo tri sindikalne organizacije predložile državnemu podtajniku. Hkrati pa Je izvršni odbor Nove delavske zbornice ponovno poudaril nujno potrebo po izrednih in splošnih intervencijah vlade. Izvršni odbor je mnenja, da bi morala državna uprava dati nove pobude v okviru podjetij z državno udeležbo, ki bi imela takšen obseg, da bi postala gonilna sila celotnega tržaškega in deželnega gospodarstva in ki naj bi hkrati vplivale ter rešile še druga vprašanja, kot na primer težave v mali in srednji industriji, pristanišču, pristaniškem prometu, pomorskih družbah ter razne infrastrukture, ki so navedene v skupni spomenici. Nova delavska zbornica meni, da je rešitev teh vprašanj osnovni pogoj za razvoj tudi obrtniških in terciarnih dejavnosti.
Izvršni odbor Nove delavske zbornice je izrazil svoje obžalovanje zaradi zavlačevanja sklicaja medsin-dikalnega sestanka v Trstu, ki so ga predlagale prejšnji teden vse tri sindikalne organizacije v našem mestu. Na tem sestanku bi morali podrobno razpravljati o vprašanjih, ki Jih omenja skupna spomenica. Poleg tega izvršni odbor Nove delavske zbornice poziva vse sindikate tržaških delavcev naj bodo budni in naj zavrnejo vsak poskus zmanjšanja pomena enotnega nastopa treh sindikalnih konfederacij, ter naj preprečijo vsako zavlačevanje rešitve osnovnih vprašanj tržaškega gospodarstva.
Poleg tega je izvršni odbor Nove delavske zbornice razpravljal tudi o poročilu, ki ga je podal član tajništva zbornice Livio Saranz o izidih pokrajinskega posvetovanja o spremembah pokojninskega sistema.
Deželno zborovanje komunističnih študentov
Jutri ob 9.30 se bo v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19 začelo deželno zborovanje komunističnih študentov. Ugo Volil bo govoril o perspektivah boja študentov v naši
deželi. Zborovanja se bo udeležil Gianfranco Borghinl, član osrednjega vodstva federacije komunistične mladine.
V	Miljah je bila solidarnostna manifestacija z grškim ljudstvom
V	kinodvorani v. Miljah Je bila v četrtek javna manifestacija v znak solidarnosti z grškim ljudstvom. ki se bori proti fašističnemu režimu. Manifestacijo je organizirala sekcija partizanskega združenja ANPI s sodelovanjem grških antifašistov v Trstu, priključile pa so se razne organizacije, med temi Delavska zbornica CGIL, združenje italijanskih žena UDI, krožek «Prausin». PSIUP, KPI in milj-
ski župan. Govoril je grški novinar v izgnanstvu, ki je dokazal, da referendum 29. septembra, ki ga je razpisal grški fašistični režim, ni nič drugega kot burka na škodo grškega naroda, ker nova u-stava ne jamči demokratičnih svoboščin, referendum pa bo izveden pod militarističnim režimom. Govornik je še pripomnil, da grški fašizem ne predstavlja samo nevarnost za Grčijo, ampak za ves svet.
Zborovanje, ki spada v okvir pobud ob referendumu v Grčiji 29. septembra, je vodil predsednik miljske sekcije ANPI Giorgio Marši, ki je pozval prisotne, naj prispevajo svoj delež v akciji za solidarnost z grškimi partizani in an-tifašistd. Ob konou zborovanja so soglasno odobrili vsebino brzojavke, ki so jo poslali grški amba-S&di v Rimu in v kateri izražajo solidarnost z grškim ljudstvom v borbi proti fašističnemu režimu.
ob 25. obletnici ljudske vstaje v Istri
V Kopru pa bo v okviru proslav 25-letnice ljudske vstaje spominska svečanost ob 25-letnici smrti Janka Premrla-Vojka
Danes in jutri je na Primor-. najboljšim pionirskim odredom v skem in v Istri vrsta prireditev v | državi. Takoj za tem pa bo slo-počastitev 25-letnice vseljudske vsta- vesna otvoritev nove telovadnice je. Ob enajstih dopoldne bo v j pri šoli. Telovadnico bo odprl pred-Kopru pred šolo Janka Premrla • sednik mestne konference SZDL Vojka spominska svečanost ob 25-1 Slavko Brataševec. V okviru pri-
letnici smrti narodnega heroja Voj ka. Slavnostni govor bo imel nekdanji Vojkov soborec, zdaj sekretar obalnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Ivan Renko, v italijanščini pa bo govoril član osrednjega vodstva Italijanske unije za Istro in Reko Leo Fusilli. V okviru svečanosti bo odkril doprsni kip Vojka predsednik Zveze združenj borcev NOV Koper Rado Pišot -Sokol. Spomenik bosta sprejela v varstvo šola in šolski pionirski odred Prvi del sporeda bo zaključil kulturni spored, ki ga bodo izvajali učenci osnovne šole Janka Premrla-Vojka in učenci italijanske manjšinske šole.
V drugem delu sporeda bodo izročili nagrado Kurir Joviča pionirja-
skemu odredu Janka Premrla-Voj ka. To nagrado podeljujejo letno
imiiiitiitiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimHitiiiiiifMiimiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiujiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiimiimiiiiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiniimmuiiiiiiiiiHiHm
NA SESTANKU Z MINISTROM ZA ZDRAVSTVO
Deželna uprava zahtevala sredstva za gradnjo bolnišnic
Po kakovosti je bolnišniška služba v deželi še vedno pomanjkljiva
ministrstva za zdravstvo v Rimu sestanek na katerem so razpravljali o važnih zdravstvenih vprašanjih, ki zadevajo avtonomno deželo Furlanija - Julijska krajina. Sestanka so se udeležili minister za zdravstvo senator Zelioli Lanzini, odbornik za zdravstvo avtonomne dežele odv. Devetag ter predstavniki odborništva za zdravstvo avtonomne dežele Furlanije - Julijska krajina in funkcionarji prizadetega ministrstva. Deželni odbornik Devetag je poročal predstavniku osrednje vlade o dejavnosti deželnih organov na tem področju.
Eno izmed vprašanj, o katerem so izčrpno razpravljali, zadeva možnost, da hi se deželni zdravstveni organi posluževali v največji meri pri svoji dejavnosti perifernih organov ministrstva za zdravstvo. To vprašanje so sprožili na sestanku z namenom, da bi prišlo do čim tesnejšega sodelovanja med deželnimi in vladnimi organi na področju zdravstva. Minister Zelioli Lan-
iiiiiHmimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnitiiMiiiiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimipiiimmimii
NA TRGOVINSKI ZBORNICI
Dvodnevno zasedanje o proizvodnih stroških
V kongresni dvorani trgovinske zbornice se je včeraj dopoldne pričelo dvodnevno zasedanje o ugotavljanju proizvodnih stroškov v podjetju, ki ga organizira tržaški center za gospodarski razvoj.
Zbrane Kongresiste je pozdravil predsednik centra dr. C. Padoa, ki je v krajšem nagovoru naglasil pomen tehničnega ugotavljanja stroškov v sodobno urejenih podjetjih, ki se udejstvujejo v današnjih, naglo spreminjajočih se tehnoloških procesih.
Milanski strokovnjak dr. S. Ules-si (Upim - La Rinascente), ki je imel prvo predavanje, je načel vprašanje zgodovinskega razvoja dejavnosti, ki imajo za cilj ugotavljanje stroškov znotraj podjetij; govornik je dejal, da se danes v sodobno urejenih podjetjih uporabljajo tako izdelane tehnike, da je mogoče z njihovo pomočjo ugotavljati ne le višine in gibanja stroškov v danem trenutku proizvodnje, temveč tudi stroške, ki bodo nastali v prihodnje. Hkrati s tem pa takšne tehnike omogočajo upravljal-cem, da brez zamud preusmerijo proizvodni postopek, ko je to potrebno, da se izognejo previsokim stroškom.
Dr. P. Trevese (d.d. Bassetti — Milan) se je med svojim nastopom zadržal zlasti ob splošnih in margi nalnih stroških, medtem ko je inž. P. Genoni (d.d. I.S.F. — Milan) obravnaval tipične stroške v srednje velikem podjetju.
Na popoldanskem zasedanju je inž. P. Malinverni (Orga — Milan) orisal glavne točke sodobno zamišljenega budžeta v podjetju, medtem ko je inž. Nuti (Finsider - Rim) prikazal pregled industrijskih stroškov v poslovnem letu; zadnji je spregovoril milanski izvedenec inž. P. Provenzali, ki je orisal stroškovno metodo pri nadzorovanju rednega poslovanja v podjetju.
Važno sporočilo Accjjala potnikom na mestnih progah
Ravnateljstvo podjetja Aoegat sporoča, da bodo na vseh tramvajskih in filobusnih progah (razen na progi štev. 6 in štev. 20),
Predvčerajšnjim^ je bil na sedežu zini je zagotovil odborniku Deve
tagu, da na ministrstvu preučujejo možnosti tega sodelovanja.
Na sestanku je odbornik Devetag seznanil ministra Zeliolija Lan-zinija posebno s pobudami deželne uprave na področju bolnišmiškega gradbeništva. Odbornik je poudaril, da je deželna uprava skušala rešiti s zakonom št. 36 iz leta 1965 najbolj pereča vprašanja zdravstva, v deželi. V tej zvezi je podprla gradnjo, razširitev in modernizacijo civilnih bolnišnic, zdravstvenih in higienskih središč ter podobnih ustanov. V ta namen je uprava posredovala prispevke za kapitalno izgradnjo in za plačevanje obresti.
Vprašanje izgradnje bolnišniških objektov je za deželo Furlanijo -Julijsko krajino še vedno zelo kočljivo. Res je, da pride poprečno na prebivalce dežele sorazmerno precej bolnišniškihh postelj, toda splošna kakovost te oskrbe je razmeroma pomanjkljiva. Zato je odbornik Devetag zahteval od ministra Zeliolija Lanzinija, naj vlada priskoči na pomoč z izdatnimi finančnimi sredstvi za gradnjo deželnih bolnišnic, ki jih z druge strani že predvideva ministrska okrožnica z dne 14. aprila letos še posebej je odbornik Devetag pri kazal nujnost vladne finančne po moči za izgradnjo nove tržaške bol Hišnice, nevropsihiatrične bolnišni ce za mladoletne v Gorici ter nove bolnišnioe v Pordenonu.
Odbornik Devetag je na kraju omenil potrebe bolnišnic v Gradeči* in Krmdnu ter vseh tistih bolnišnic v deželi, kjer skrbijo za neozdravljive bolnike. Odbornik je na kraju zahteval, da se minister za zdravstvo zavzame za takojšnjo rešitev vprašanj izgradnje novih bolnišnic.
Minister Zelioli Lanzini je zagotovil odv. Devetagu, da se bo direktno zanimal za vsa navedena vprašanja ter da bo pritegnil v okviru ustave pažnjo ministrstva
od jutri dalje in vsako nedeljo in ob praznikih vozili avtobusi brez sprevodnika z nameščeno avtomatično napravo za izdajanje vozovnic.
Zaradi tega bodo morali imeti potniki, ki bodo stopili v avtobuse, s seboj kovanec od 50 ali pa 100 lir, da bodo lahko kupili vozovnico. Naročniki pa bodo stopili v avtobus skozi prednja vrata. Potniki pa, ki imajo snopič listkov, bodo morali preluknjati vozovnico v posebni napravi, ki je nameščena na kraju, kjer je poprej sedel sprevodnik.
Seja glavnega odbora Slovenskega gospodarskega združenja
Na svoji zadnji seji je glavni odbor Slovenskega gospodarskega združenja pod vodstvom podpredsednika Dušana Košute razpravljal o dveh aktualnih vprašanjih, ki sta v središču pozornosti v poslovnih krogih naše dežele. Gre za napovedano uresničitev «tehničnega zemljevida» Furlanije - Julijske kra. jine, za katero je zadolžena videmska trgovinska zbornica, ki organizira tudi ustrezne okrogle mize pristojnih strokovnjakov, in pa za sestavo deželnega gospodarsko socialnega odbora, ki ga predvideva deželni zakon štev. 29 z dne 20. avgusta 1968. Slovensko gospodarsko združenje bo sodelovalo pri prvi pobudi s svojim strokovnjakom, prav tako pa pričakuje, da bodo njegovi zastopniki imenovani tudi v omenjeni gospodarsko - so cialni odbor.
reditev, ki se jih bo udeležilo, ka kor predvidevajo, veliko število ljudi ne samo iz Kopra, ampak tudi iz drugih krajev Primorske, bodo odprli tudi razstavo likovnih in tehničnih izdelkov učencev osnovne šo. le Janka Premrla-Vojka.
sporoča, da je predsednik deželnega odbora Berzanti svoj čas posredoval pri pristojnih vladnih organih za podaljšanje odprtja tega mejnega prehoda, ki je običajno odprt samo v poletnih mesecih.
Sejem rabljenih šolskih knjig
,,	. ,,	Športno združenje Bor in SPDT
V nedeljo pa pripravljajo veliko prirejata v torek. 1. oktobra od svečanost v Pazinu kjer bo osred- 10. do 13. ure na stadionu «1. majo n a proslava Hrvatske Istre, no-	__n. »»UTiv
nja proslava Hrvatske Istre, po svečana 25-letnici proglasitve priključitve Istre, Reke in otokov matični domovini Jugoslaviji. V Pazinu bo ob tej priložnosti veliko ljudsko zborovanje, na katerem bo govoril dr. Vladimir Bakarič. Računajo, da se bo udeležilo slovesnosti nad 50 tisoč ljudi. Pazin je že povsem pripravljen za velik dogodek, mesto je odeto v stotine zastav, pripravili so posebne parkirne prostore, okrepčevalnice itd. Na častni tribuni bo tudi 570 članov častnega odbora, ki so izključno bivši istrski borci. Na pazinski gimnaziji so tudi že odprli filatelistično razstavo, na kateri sodelujejo vsi večji filatelistični klubi iz Slovenske in Hrvatske Istre. Na tej razstavi Je zlasti pomemben oddelek, ki sistematično obdeluje razvoj pošte v Slovenskem Primorju in Istri skozi stoletja. V okviru glavnih prireditev je predviden bogat kulturni program z nastopom kvalitetnih pevskih zborov, razne športne in zabavne prireditve itd.
V okviru občinskega praznika idrijske občine bo v nedeljo v Cerknem proslava 25-letnice ustanovitve brigade Janka Premrla-Vojka. Ob tej priložnosti je v načrtu srečanje nekdanjih vojkovcev, nadalje osebja partizanskih bolnišnic Franja in Pavla ter osebja partizanske tiskarne Slovenije. V Cerknem bodo nadalje podelili domicil idrijske občine artilerijcem IX korpusa in borcem Vojkove brigade. Poleg številnih kulturnih m drugih prireditev bo v Cerknem tudi mladinska manifestacija, na kateri se bodo srečali udeleženci pohoda, ki je simboliziral partizansko in današnjo povezanost tega dela Primorske z delom Gorenjske in Notranjske.
Končno naj še omenimo proslavo 25-letnice ustanovitve prekomorskih artiljerskih enot, ki so se bojevale v okviru NOV Jugoslavije V teh enotah je bilo nad 6 tisoč borcev, ki jim je postojnska občina podelila domicil. Na nedeljski proslavi bo govoril podpredsednik izvršnega sveta Slovenije Vinko Hafner in nekdanji komandanti teh slavnih partizanskih prekomorskih enot.
Drevi pri Sv. Jakobu solidarnostno zborovanje z grškimi antifašisti
Danes ob 18. uri bo na Trgu sv. Jakoba javna manifestacija v znak solidarnosti z grškimi antifašisti, ki se borijo proti vojaškemu režimu. Na zborovanju bo govoril predstavnik grških antifašistov v izgnanstvu, nato pa bo povorka po mestnih ulicah.
Solidarnostno manifestacijo na dan pred referendumom v Grčiji, ki je prava burka na škodo grškega ljudstva, organizirajo krožek «Astrolabk»), krožek «Pinko Toma-ždč», federacija komunistične mladine, federacija socialistične mladine, mladinska federacija PSIUP, študentovsko gibanje ter grški antifašisti v Trstu.
Ob tej priliki je skupina grških antifašistov v Trstu razdelila letake, v katerih poziva vse antifašiste, naj pomagajo grškemu ljud stvu
za javna dela.
llllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIItllll III lllllll lili lil 11111111111111111111111 IH IH lllllllllIllHlllli m! m ||||||||||l||l|||	im || „„„|||,|||||||||„||||||||||||
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
Kradel je in uporabil tuj potni list Obsojen je bil pogojno na 9 mesecev
Mladenič je priznal vse obtožbe, samo da bi žalil orožnike je zanikal
Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Visalli, tožilec Franzot, zapisnikar Strippoli, o-bramiba Fast) se je moral zagovarjati včeraj 22-letni Bruno Cla-rich iz neke vasi blizu Buj v Istri.
Mladeniča so obtožili, da je zagrešil v Trstu več tatvin ter še posebej tatvine nekega potnega lista s katerim je pozneje dvakrat nezakonito prestopil mejo ter s tem zagrešil poseben prekršek, ki ga predvideva kazenski zakon.
Clarlcha so obtožili, da je 21. avgusta letos ukradel tri razpršil-nike za pleskanje avtomobilov v karoserijski delavnici Maria Gusti-nlja, gramofon in 50 plošč Dariu Benciohu iz avtomobila, ki ga Je ta parkiral na javnem mestu ter en električni aparat za poliranje avtomobilskih karoserij. Druga obtožba je zadevala zamenjavo osebne istovetnosti, ker je mladenič šel skozi blok pri škofijah z osebnim dokumentom, ki se je glasil na tuje ime. Tretja obtožba je bila povezana z dogodkom, ki se je odigral v trenutku, ko so karabinjerji legitimirali neznanega mladeniča (šlo pa je prav za Clarlcha) i-n se je ta domnevno uprl pooblaščenim Javnim funkcionarjem, četrta obtožba je končno zadevala tatvino potnega lista na škodo Malvina Furlana. Po obtožbi je Clarloh ukradel potni list iz avta, ki ga je Furlan parkiral na javnem mestu.
Claricheva tatinska dogodivščina je v bistvu zelo preprosta. Mladenič je prišel v Trst Iz bližnje Istre, čeprav ni razpolagal z zakonitimi dokumenti (potni list so mu namreč že jugoslovanske oblasti odvzele zaradi nekih drugih prekrškov. Klatil se je po Trstu ter kradel, kjer se mu je nudila prilika.
Na obravnavi Je v glavnem priznal svojo krivdo, le prekrška upora proti javnim funkcionarjem ni hotel priznati.
Vse prekrške, ki so bili omenjeni v obtožnici, je Olarlch zagrešil v avgustu letos. Karabinjerji so ga aretirali zadnji dna meseca na glavni cesti pri St ramam. Sodeč po opisu osebe, ki je zagrešila razne tatvine, so karabinjerji namreč pravilno domnevali, da je šlo za pravega krivca. V trenutku, ko so ga legitimirali, je Clarich izjavil, da nima pri sebi osebnih dokumentov, ker jih je baje pustil v nekem avtu. Karabinjerji pa so opazili v njegovem notranjem žepu suknjiča potni list ter so zahtevali, naj ga jim pokaže. Mladenič se je takoj skušal rešiti nadležnih policistov ter zbežati. Naklep se mu ni posrečil, ker so ga agenti takoj prijeli.
V vsej tej dogodivščini Je tatvina potnega lista predstavljala edino sporno točko. Clarloh je namreč trdil, da mu je potni list posodil sam
Furlan. Ta pa je zanikal to trditev ter izjavil, da mu je bil potni list ukraden iz avta.
Policijski organi so prišli na sled tatu po dolgi, zelo zapleteni preiskavi. Morali so namreč spraševati lastnike raznih karoserijskih delavnic, da bi ugotovili Istovetnost tatu. Vsi prizadeti so opisali mladeniča, ki je bil oblečen na določen način, da je bil visoke postave s kostanjevimi lasmi, na podlagi teh podatkov so ga karabinjerji aretirali pri štramaru.
Na včerajšnji obravnavi je mladenič priznal vse tatvine, otepal pa se je samo obtožbe upora proti javnim funkcionarjem. Izjavil je, da je zbežal samo zato, ker se je bal, da ne bi našli pri njem tujega potnega lista.
Javni tožilec Je na obravnavi zahteval, naj ga sodniki obsodijo zaradi tatvin na 2 leti zapora in 80.000 lir globe ter na 1 mesec zapora zaradi zamenjave osebne Istovetnosti. Menil pa je, da bi moral biti oproščen glede obtožbe upora proti javnim funkcionarjem.
Sodniki so v bistvu sprejeli te zahteve ter so obsodili Clarlcha zaradi tatvin na 9 mesecev in 20 dni zapora ter 40.000 lir globe. Oprostili pa so ga obtožbe upora proti javnim funkcionarjem zaradi pomanjkanja dokazov. Končno so ukazali, naj ga izpustijo na svobodo, ker je kazen pogojna.
M«jni prebod Pramollo odprt do 31. oktobra
Notranje ministrstvo je včeraj sporočilo deželni upravi, da bo mejni prehod na prelazu Pramolo nad Pontebo na italijansko-avstrij-skd meji ostal odprt za promet do 31. oktobra letos. Deželna uprava
sejem rabljenih šolskih knjig in stare športne opreme.
Vsi, ki imajo na razpolago stare šolske knjige in staro športno opremo imajo lepo priložnost, da jo prodajo.
Referendum za podelitev «ZIatega Sv. Justa»
Društvo julijskih kronistov dobiva vedno nove predloge za dodelitev letošnjega »Zlatega sv. Justa«. Cas za predlaganje kandidatov zapade 30. t. m. Kot je znano, je bil »Zlati sv. Just« lani prvič podeljen prof. Valdoniju, znanemu zdravniku in kirurgu. Zlatega sv. Justa društvo kronistov podeli vsako leto Tržačanu, ki je s svojim delom in požrtvovanjem pridobil v svetu ugled tudi za naše mesto. Društvo kronistov sporoča, da bo po sedanjem referendumu izbralo letošnjega kandidata, katerega ime bo objavljeno na praznik sv. Justa, 3. novembra. Slovesna podelitev »Zlatega sv. Justa« pa bo verjetno proti koncu meseca ali v prvi polovici decembra.
V nedeljo ob 16. uri se bo začel v dvorani Ljudskega doma v Ul. Madonnina praznik komunističnega tiska, ki ga prireja sekcija železničarjev. Nastopila bo folklorna skupina iz Podlonjerja, govoril pa bo deželni tajnik KPI Silvano Ba-ciochi.
SPD «TABOR»
OPČINE
priredi v nedeljo, 29. septembra 1964 v Prosvetnem domu (v dvorani in na prostem) proslavo
ICC^letnice
ustanovitve čitalnice na Opčinah in
vstaje proti fašizmu.
• V nedeljo, 29. septembra:
ob 12. uri odkritje spominske plošče na Prosvetnem domu ob 100-letnici ustanovitve slovenske čitalnice. Nato polaganje vencev na spomenik padlih na openskem pokopališču, ob 15.30 KULTURNI SPORED, pri katerem sodelujejo: openski mladinski zbor Glasbene matice;
openski cerkveni pevski zbor; domača dramska skupina z dvodejanko »PEPČE SE ŽENI* v openskem narečju; združeni moški pevski zbor Divača-Sežana; godba Parma iz Trebč.
Sledi družabna zabava s plesom. Igra ansambel Kras. Poskrbeli smo tudi za domačo kapljico in prigrizek. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Vljudno vabljeni!
Vladni komisar dr. CappeJUnl je včeraj sprejel na poslovilnem obisku polkovnika Maggiorina Spallo, načelnika generalnega štaba tržaškega vojaškega poveljstva, ki je bil premeščen na drugo mesto.
_ Na stavbjččb med Ul. Capodi-stna in hišno številko 54 v Ul. Ba-iamonti so začeli zidati novo hišo. Zato je župan odredil prepoved ustavljanja avtomobilov v Ul. Oa-podistria na strani delovišča v dolžini kakih sto metrov, in sicer samo ob delovnikih od 8. do 17. ure.
Razna obvestila
Tržaški filatelistični klub L. Košir.
bo imel v sredo, 2. oktobra t.l. red. ni sestanek od 19. do 20. ure v pro. štorih kluba, Ul. del Monteechi 6. Sestanki so redno vsako prvo ln tretjo sredo v mesecu. Olani bodo prejeli vse zadnje novosti. Na vsa. kem sestanku se sprejemajo novi člani in dobrodošli vsi filatelisti.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU


Sezona 1968-69
PREDSTAVE V ABONMAJU:
A. P. Cehov:	TRI SESTRE
Nedl Sdmon:	ZARES ČUDEN PAR
Jbsip Tavčar:	RED MORA BITI
—	krstna predstava
F. DUrrenmatt:	PREKRSCEVALCI
—	gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega
Titus Macius Plautus:	ANFITRUO
—	prvič v slovenščini
Mirko Mahnič:	MARTIN KRPAN
—	krstna predstava
Dominik Smole:	KRST PRI SAVICI
—	gostovanje Drame SNG iz Ljubljane
PREDSTAVE IZVEN ABONMAJA:
Goldoni - Rupel:	PRIMORSKE ZDRAHE
Gorinšek:	RDEČA KAPICA
D. Šostakovič:	KATARINA IZMAJLOVA
—	gostovanje Opere iz Zagreba
Marin Držič:	SKOPUH
—	gostovanje Drame reškega gledališča «1. Zajc« GOSTOVANJE JUGOSLOVANSKEGA DRAMSKEGA POZORISTA
IZ BEOGRADA UMETNIŠKI večeri
CENE ZA POSAMEZNE PREDSTAVE
Parter A (sred. sedeži)
Parter B (ostali)
Balkon
CENE ZA ABONENTE
(7 predstav)
Parter A (sred. sedeži)
Parter B (ostali)
Balkon
VRSTE ABONMAJEV
Premierski
Bed A (prva sobota po premieri)
Red B (prva nedelja po premieri)
Red Dijaški (sreda)
Red Športni
Red Okoliški (druga nedelja po premieri)
Red C (druga sobota po premieri)
Red D (tretja predstava na predpražnik)
Razen za premiere razpisuje SG v Trstu tudi družinske abonmaje. Družinski abonma omogoča družinam skupni obisk na podlagi osnovnega abonmaja, h kateremu prvi družinski član doplača 2.000 lir, vsak nadaljnji družinski član pa 1.000 lir.
Dijaški abonma velja za vse vrste sedežev in stane 2.000 lir. Isto ceno za vse predstave nudi SG v Trstu invalidom. Za red Okoliški bo preskrbljen prevoz.
ABONMAJI SO NA RAZPOLAGO OBČINSTVU V KULTURNEM DOMU V TRSTU, UL. PETRONIO 4, TEL. 734265, VSAK DAN OD 9. DO 14. URE.
Abonma je plačljiv v dveh obrokih: prvi ob vpisu, drugi do 31. dec.
ZA OSTALE OPERNE IN DFJVMSKE PREDSTAVE NUDI S G V TRSTU SVOJIM ABONENTOM 50 % POPUST.
premiere	ponovitve
3.000 —	1.500 —
2.000,—	1.000,—
1.000 —	500,—
premiere	ponovitve
13.000,—	6.000,—
7.000,—	5.000,—
5.000 —	3.000,—
Šolske vesti
Vpisovanje za šolsko leto 1961/69
se vrši na vseh šolah dolinskega didaktičnega ravnateljstva vsak dan od
9.	do 12. ure. Ravnateljstvo vljudno prosi starše, da otroke vpišejo čim-prej. Za vpis v I. razred sta potreb, na rojstni list ln Izkaz o raznih cepljenjih; učenci ostalih razredov pa predložijo ob vpisu zadnje šolsko spričevalo.
Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Iva.
nu sporoča, da je na osnovnih šolah vsak dan od 9. do 12. ure vpisovanje za šolsko leto 1968/69. Otroci rojeni leta 1962, ki se vpišejo v I. razred, morajo predložiti rojstni Ust in potrdilo o cepljenju; ostali pa zadnje sprl. čevalo.
Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu sporoča, da je v teku vpiso. vanje v vse razrede. Učenci, ki bodo obiskovali 1. razred, morajo predlo, žiti: rojstni Ust in potrdilo o cepljenjih. Učenci ostalih razredov naj pri. nesejo zadnje spričevalo.
Sedeži šol: Sv. Jakob, Ul. Frausln 12; Ul. Sv. Frančiška 25; Ul. Dona-dont 28; Sv. Ana, Istrska ulica 143; Skedenj, S.ta Demarchl 8.
Urnik od 9. do 12. ure. Prosimo, da pohitite z vpisovanjem!
Didaktično ravnateljstvo na Opčinah obvešča starše, da je v teku vpisovanje na vseh šolah ravnateljstva vsak dan od 9. do 12. ure. Otroci, ki se vpišejo v 1. razred, naj predložijo rojstni Ust ln potrdila o cepljenju. Za vpis v ostale razrede naj predlo, žijo spričevalo.
Didaktično ravnateljstvo Nabrežina
obvešča starše, da Je v teku vpisovanje otrok v vse razrede na osnovnih šolah tega ravnateljstva.
Vpisovanje Je vsak delovni dan, ln sicer od 9. do 12. ure. V I. razred se vpišejo otroci letnika 1962. Za vpis Je treba predložiti rojstni list ln potrdi, lo o cepljenju proti kozam, davici, pollomielltisu ln tetanusu. Za vpis v ostale razrede pa predložijo učenci zadnje šolsko spričevalo. Z vpisom ne odlašajte!
Ravnateljstvo državne srednje Sole ■Fran Levstiki na Proseku obvešča, da bo začetna šolska maša dne 1. ok. tobra ob 8.30. Po maši bodo šli učenci v šolo kjer bodo dobili urnik in druga obvestila.
« * *
Ravnateljstvo Državne srednje šole ■sv. Cirila ln Metoda« v Trstu, Ulica Caravaggio 4, obvešča vse dijake, da bo začetna šolska maša v torek, 1. oktobra 1968, v cerkvi pri Sv, Ivanu ob 8.45.
Ravnateljstvo srednje Sole »Ivan Cankar« (Sv. Jakob) sporoča, da se bo začel pouk v torek, 1. oktobra.
Učenci naj se zberejo v šoli, v dru. gem nadstropju, Ul. Frausln 12, ob
10.	uri.
Ob 11. url bo sv. maša v Ul. Be-senghl.
Ravnateljstvo državne srednje šole
»Igo Gruden« v Nabrežini sporoča, da bo začetna šolska maša v torek, 1. oktobra 1968, ob 9. uri v Nabre. žinl. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo 5 minut pred pričetkom maše.
Začetna sv. msša za dijake učite. Jlišča «A. M. Slomšek« bo v torek, dne 1. oktobra 1968 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Začetek ob 9.30. Naslednji dan se prične redni pouk.
Ravnateljstvo državne srednje Sole »Simon Gregorčič« v Dolini obvešča, da bo začetna šolska maša v torek, 1. oktobra ob 11. uri v župni cerkvi v Dolini. Po maši bodo šli učenci v šolo, kjer bodo dobili urnik in druga navodila.
Ravnateljstvo državne srednje Sole »Fran Erjavec« v Trstu, Ul. Montor-sino 8 (Rojan) sporoča, da bo začet, na šolska maša v torek, 1. oktobra ob 10.45. Učenci in učenke naj se zberejo pred šolo ob 10.30
Začetna sv. maša za dijake znan. stvenega liceja bo v torek 1. okto. bra 1968 ob 9.30 v cerkvi pri Sv. I. vanu. Naslednji dan se začne redni pouk.
■JTTi
ILvi

KASTA priredi v nedeljo, 6. oktobra izlet z osebnimi avtomobili v Trftmun in na Matajur. Odhod ob 7. uri s Trga Oberdan (Palača TELVE) ob vsakem vremenu.
Vpisovanje za baletni pouk pod vodstvom Adrijana Vile-sa: vsak dan v dopoldanskih urah v Dijaškem domu, Ulica Ginnastica 72, tel. 93-167 ter v četrtek, petek in soboto od 18. do 19. ure v prostorih prosvetnega društva Barkovlje, Ul. Cerreto 12, ali v uradnih urah pri SPZ, Ul. Geppa 9, tel. 31-119.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 27. septembra se je v Tr. stu rodilo 8 otrok, umrlo Je 12 oseb.
UMRLI SO: 58-1 etni Riccardo Scar. tozzi, 87jletna Aurora Caselato vd. Cossutta, 82-letna Caterina Harasicli vd. Giuli, 59-letni Antonino Florio, 49jletni Giordano Bolcich, 66-letni An. gelo Pergolis, 82-letna Maria Adako. vic por. Tarocchi, 69.1etna Ersilia A-prih por. Leonardi, 46-letni Carlo Canciani, 78.1etna Caterina DobriHa por. Polil, 75-!etna Ada Desanti, 87-letna Maria Comel vd. Merlo.
Gledališča
Verdi
Danes, 28. t.m, bo v Verdiju drugi koncert jesenskega simfonične, ga ciklusa. Orkester gledališča Verdi bo dirigiral Carlo Frajese. Pri klavirju bosta sodelovali Edda Calvano in Bruna della Piebra. Na sporedu so skladbe Mozarta, Poulenca, Schuberta in Wagnerja. Začetek ob 21. uri.
Poletne prireditve
PARK MIRAMARSKEGA GRADU. Predstave »Luči in zvoki«. Danes ob 21.30 In ob 22. 45 predstavi »Massimiliano e Cariobta« v italijanščini (če lxi vreme ugodno). Avtobus «M» iz Barkovelj ob 21. in ob 22.15.
Nazlonale 16.00 «Due volte Giuda«. A. Sabato. Klaus Kinski. Techni-color.
Grattacielo 16.00 «Les Blches«. J. Sas-sard, Stephan Audran. Technicolor, Prepovedano mladini pod 18. letom.
Eden 15.00 «Playtime». Najnoveiša mojstrovina J. Tatija. Technicolor.
Femce 16.30 «Inchiesta pericolosa«. F. Sinatra. Panavision Deluxe.
Excelsior 15.30 «Una strana coppian, Jack Lemon. VValter Mathan, Technicolor.
Ritz (Ulica Sari Francesco štev 10) 15.00 «Beretti verdi«. John Wayne. Technicolor
Alabarda 16.30 «Commaridos In azio. ne« A. Murphy. Marianne Koch
Moderno 16.00 »King Kong, il gigan. te della foresta«. Technicolor.
Filodrammatlco 16.30 «11 planeta delie scimmie« Charlton Heston. Techni. color.
Aurora 16.00 »Al di 15 della legge«.
Cristalio 16.00 »Dolce novembre«. Te. chnicoior. Sandy Dennis.
Capilol 16.C0 «Sequestro di persona«. Franco Nero.
im pero 16.30 «Bambi». VVait Disney. Technicolor.
Vittorio Venelo 16.00 «Impiccalo piu in alto«. Technicolor.
Garibaldi 16.00 «007 si vive solo due volte«. Sean Connery.
Astra 16.30 »Violenza per una mona-ca». R. Scbiaffino.
Ideale 15.30 «G1 i amoti e le avventu-re di Casanova. Horts Bucholz. Gina Lollobrlgida. Technicolor.
Abbazia 16.00 «1 giorni delVira«. G. Gemma, Lee Van Cleef. Tech ni cev lor.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
AlPAngelo d’Oro, Trg Goldoni 8. Cipolla, Ul. Belpoggio 4. Marchio, Ul. Ginnastica 44. Miani, Miramarskl dre. vored 117 (Barkovlje).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 1.30)
Dr. Gmeiner, Ul. Giuli a 14, Manzo. ni, Trg Sonnino 4. INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2. D’Ambrosi, Ul. Zo-rutti 19-c.
Pri sporajle za
DIJAŠKO MAIICO!
Športna zveza Bor priredi v nede. ljo, 6. oktobra enodnevni izlet v Kranj. Informacije iri vpisovanje na društvenem sedežu (stadion Prvi maj) vsak torek, sredo in četrtek od 20.30 do 22. ure in na občinskem stadionu »P. Grezar« vsak dan. razen v sobotah In nedeljah, od 16 ure dalje SPDT priredi v nedeljo, 29. t.m. izlet na Črno prst iz Podbrda in s povratkom na Bohinjsko Bistrico. Av. tobus pa bo odpeljal Iz Podbrda preko Petrovega Brda, Škofje Loke, Ble. da In Bohinjske Bistrice v Bohinj Odhod iz Trsta v nedeljo ob 6 url z začetka Ul. Fabio Severo.
Prosvetno društvo »S. Škamperle* sporoča, da je bij odložen napovedan izlet na Vrsno v Gregorčičev muzej, ki bi moral biti 29 t.m Prosvemo društvo v Skednju organizira 13 oktobra 1968 izlet v Ilirsko Bistrico in Rakov Škocjan. Vpisovanje vsak dan od 20.30 do 21.30. ra-zen v soootah in nedeljah, na sedežu društva, Ul. Servola 124.
Darovi in prispevki
V spomin pok. Milana Senčarja darujeta družini Križnič in Cok 5000 lir za Dijaško matico.
Anton Dougan daruje 5000 lir t» SZ Bor..
KMALU GA BODO IZBOČILI NABOCNIKU
10.000-tonski ponton «Scarabeo 11» bo iskal petrolej na Jadranskem morju
Ponlon gradijo v bivši ladjedelnici Sv. Marka . Poleg vrtalnega stolpa bo imel tudi vrsto drugih naprav ter sodobno urejene prostore za 66 mož posadke
Vrtanje za petrolejem se intenzivno nadaljuje tudi na Jadranskem morju, in sicer tako na italijanski, kakor tudi na jugoslovanski strani. V tej tekmi, ki ima za smoter zagotovitev čimveč razpoložljivosti e-nergije, sodeluje posredno tudi Trst: v bivši ladjedelnici Sv. Marka je namreč, kakor znano, v gradnji velik ponton za raziskovanja za nafto, ki ga je svoj čas naročila družba SNAM-Progetti v sklopu Zavoda za izkoriščanje petrolejskih nahajališč ENI.
Ponton, ki so mu dali ime «Sca-rabeo 11», je ena izmed največjih tovrstnih konstrukcij na svetu. V dolžino meri 117 m, v širino 90, v višino pa 48 m. Skupno z vrtalnim stolpom bo ponton dosegel višino 99 m. «Scarabeo 11» tehta 10.000 ton, na njem pa zdaj nameščajo predvidene tehnične naprave in vse potrebno za bivanje posadke, ki bo štela 66 mož. Podtonu so najprej izdelali tri nosilne «čokle», nato pa so vanje spustili vodo, da so se po topile. V sedmih mesecih so nad coklami zgradili jekleno konstrukcijo, ki jo prikazuje naša slika. Ta je bilk posneta pred kratkirri, ‘ko so iz treh «cokel» izčrpali Vodo, ta* ko da je celoten ponton zaplaval SNAM-Progetti bo po vsej verjet; nosti lahko prevzela ponton se v letošnjem oktobru ter začela z njim raziskovati morsko dno na Jadranu
Novi «petrolejski zakorm. ki ga je parlament sprejel avgusta lani, je razdelil celinsko platformo ob italijanski obali na 5 con ter poveril ENI nalogo, da opravi na njih osnovna raziskovalna dela. Ko bo-
do te raziskave opravljene, si bo ENI'lahko pridržal pravico za nadaljnje delo na četrtini površine vsake cone, sicer pa se bodo v to delo lahko vključila tudi druga podjetja ali zasebniki, katerim bodo na voljo izsledki raziskovanj ENI. Na severnem Jadranu si je ENI že zagotovil najbolj zanesljiva področja v skupni površini 220.000 hektarov. Na 70.000 hektarih bo ENI pričel z vrtanjem za nafto sam, na nadaljnjih 150.000 hektarih pa se mu bo pridružila petrolejska družba SHELL z lastnim vrtalnim pon-tonom «Perro Negro*.
V «Arsenale Triestino-San Mareo* je v gradnji še druga večja napra-
va: plovni dok za družbo »Stabili-menti Navali S.p.A.» iz Taranta, ki deluje v sklopu Fincantieri. Dok bo imel naslednje razsežnosti:	dolži-
na 265 m, zunanja širina 51,70, no tranja širina 41,80, višina 18,45 m. Sprejemal bo ladje do 130.000 ton nosilnosti, stal pa bo 4 milijarde lir.
Za praznjenje doka bo na razpo lago osem črpalk, od katerih bo vsaka lahko izčrpala po 3.000 kub. m vode na uro. Dok bo opremljen s potrebnimi žerjavi z zmogljivostjo največ 12 ton.
Vprašanje, ki vznemirja tržaško delavstvo, in ki je še vedno odprto, pa je vprašanje nadaljnjih naročil za arzenal-Sv. Marko.
liimiiiiiiiiimitiiiiiiMiiiiiHiniiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
I\A MEDNARODNEM VELESEJMU V ZAGREBU
Italijani so letos sklenili nad 1,5 milijarde lir kupčij
i	. -Veliko sanintanje slasti sa i tali jam-
ske stroje sa gradbeno industrijo
PROBLEMI SOL V JAMLJAH IN DOLU
V pričakovanju temeljite obnove so potrebna vzdrževalna dela
V Jami ja h je potrebno popravilo ogrevalne napeljave
Nedaiml'~'7?>. mednarodni' Velesejem v Zagrebu je po prvih cenitvah obiskalo okoli poldrugi milijon ljudi; med najbolj obiskanimi paviljoni pa je bil vsekakor italijanski paviljon, v katerem je razstavljalo svoje izdelke nad 150 podjetij.
Dne 16. septembra je bil na sejmu «dan Italije«, katerega se je
■~T^:
Grand Hotel TOPLICE
BLED
A kat. 206 ležišč popolnoma renoviran, vse sobe s* kopal-nioami — Apartmaji — Družabni prostori — Termalno kopališče 23° C. — Savna — Masage — V zimi drsališče na zmrznjenem jezeru — Žičnica pri hotelu — Izposojanje smuči, sank in drsalk — Prvovrstna domača in tuja kuhinja in izbrana domača vina — Rezervacije sprejema uprava hotela in vse potovalne agencije. — Telefon 77222, 77223 77224.
UPR A V A
TRŽAŠKE KNJIGARNE
se oprošča vsem odjemalcem in prijateljem, ker so njeni prostori še vedno zaprti zaradi zakasnitve preureditvenih del, hkrati pa jih prosi za razumevanje.
Oddolžila se jim bo tako, da bo pač knjigarna po zaključenih delih prostornejša in privlačnejša
UPRAVA TUDI OPOZARJA,
DA SE ZA NAKUP ŠOLSKIH KNJIG IN DRUGIH POTREBŠČIN LAHKO VSAKDO ZGLASI V PRVEM NADSTROPJU NAD KNJIGARNO
Užaitea
TRST - Ul. Sv. Frančiška 20 - Tel. 61-792
MIMO «IK1S» »»KOŠEK
predvaja danes, 28. t. m. s pričetkom ob 19.30 najboljši letošnji western v Cinemascopu in v barvah:
I giorni deH'ira
Igrata: GIULIANO GEMMA in LEE VAN CLEEF
udeležil tudi itklSjaViski minister ea zunanjo trgovino C. Russo. Slovesnosti so prisostvovali italijanski ambasador v Beogradu Folco Tra-balza, glavni ravnatelj za gospodarska vprašanja na ministrstvu Ea zunanjo trgovino dr. Ferlesch, ravnatelj oddelka za razvoj zunanje trgovine dr. Fracassi, trgovinski svetovalec v Beogradu, minister dr. Virgilio Gorga in druge osebnosti, z jugoslovanske strani pa so bili prisotni član Zveznega izvršnega sveta, zadolžen za gospodarske probleme, Toma Granfil predsednik zvezne gospodarske zbornice Anton Bolč, pomočnika na sekretariatu Žnuderl in Martinovih, in druge osebnosti, ter okoli 700 italijanskih in jugoslovanskih gospodarstvenikov. Smejem, ki je bil ob dnevu Italije, ,e prenašala jugoslovanska televizija, po kateri so prikazali tudi del italijanske razstave, predvsem njen zunanii del pred paviljonom, kjer je imelo podjetje Marini razstavljeno orjaško napravo za asfaltiranje cest.
Za trajanje velesejma so obiskali italijanski paviljon med drugimi predsednik zvezne skupščine Milen-lije Popovič, jugoslovanski sekretar za zunanjo trgovino Grivcev, tajnik CK Zveze komunistov Mika Tripalo in številne druge osebnosti.
Skupna vrednost poslov, ki so jih med velesejmom zaključila it a lijanska podjetja, presega poldrugo milijardo lir. Levji delež je pri tem imelo področje gradbeništva, dobre kupčije pa so si Italijani zagotovili tudi s prodajo strojev za predelavo plastičnih mas, tiskarskih in pletilnih strojev ter peči za pekarne.
Med številnimi doseženimi sporazumi o sodelovanju med italijanskimi in jugoslovanskimi pod jetji, naj omenimo dogovor med podjetjem Edilgru in mariborskim Atnios, ki bosta skupno proizvajala posebne vrste hidravličnih žerjavov za gradbeništvo ter jih prodajala na tretjih tržiščih ter sporazum o sodelovanju med italijansko organizacijo SAIVO in neko jugoslovansko steklarno. Veliae možnosti za sodelovanje so med velesejmom stopile v ospredje še v obrtniških dejavnostih, v predelavi lesa in v proizvodnji motokul tivatorjev.
Ranvs in jutri v Miljah praznik komunističnega tiska
Danes se začne v ljudskem vrtu v Ul. D’Annunzio v Miljah praznik komunističnega tiska, ki bo trajal tudi lutri. Otvoritev bo ob 15. uri s pokušnjo domačih tipičnih vin. Ob 19. uri bo pevski koncert. V nedeljo ob 10. uri bo tekmovanje v briškoli. Popoldne se bo festival nadaljeval ob 15. uri z nastopom orkestra «The Yockers». nakar bo prinesel pozdrav zborovalcem predstavnik pokrajinske federacije KPI V nedeljo popoldne bo tudi tombola z bogatimi dobitki. Prireditelji so poskrbeli za dobro domačo' kapljico in prigrizek. V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani kina Verdi.
Prejeli smo in objavljamo:
človek, ki pride v Doberdob ln slučajno vstopi v prenovljeno šolsko poslopje, res ostane presenečen. Tako lepe in funkcionalne šoje res ne bi mogel najti zlahka naokrog. Zato vsa zahvala tistim, ki so posredovali, da lahko hodijo danes naši maliki v tako šolo, ki je v resnici lahko v ponos temu kraju. šola je tudi opremljena z vsem potrebnim, saj fma celo prhe in tudi telovadnico, ki jo čestokrat po osnovnih šolah pozabljajo, kakor da bi osnovnošolski otroci ne potrebovali telovadbe.
V tej občini pa so še druge šole, kot n. pr. v Jamljah. Ta je tudi lepa, saj je bila zgrajena šele pred nekaj leti. V njej Je tudi centralna kurjava, ki pa že od samega začetka slabo deluje. Letos v marcu se je zaradi požara v kurilnici ogrevalna naprava popolnoma pokvarila. Smo tik pred začetkom novega šolskega leta in občinska uprava bi morala poskrbeti za ustrezno popravilo, ter naj ne čaka na proteste staršev, ko bo nastopila zima in bodo morali otroci sedeti v mrzJilh razredih. Tako se je zgodilo lani ln letos se to ne sme več ponoviti.
Tretja šola v doberdobski občini pa Je v Dolu. Občinska uprava Je že pred leti pripravila riačrt za njeno temeljito popravilo ter, vložila prošnjo, da bi država krila predvidene stroške, ki znašajo 8.5 milijona Ur. Lani prošnja ni bila rešena in občinski svet je na svoji zadnji seji sklenil, da Jo bodo ponovili ter priporočili kot nujno. Vendar pa tildi tukaj občinska uprava ne sme pustiti šole v sedanjem stanju in v pričakovanju splošne obnove, za katero se še ne ve, kako dolgo jo bodo morali še čakati. Preteklo žimo je v učilnicah vkljub kutjenju peči toplomer zlezel pod ničlo;' v enem razredu se okna zelo slabo zapirajo, ker so Okenski okviri zaradi vlage in dotrajanosti vsi, zviti: Zato -bi občinska uprava ne smela odlašati s temi deli, ker samo po-beljenje poslopja ni dovolj.
Upamo da bo to naše pisanje prizadete pripravilo do tega. da bo* do opravili to delo ln da bodo obenem postavili okrog -poslopja tudi ograjo, • ki bo preprečila živini, da ne bi poteptala in uničili! dreV&caj k' jih . vsako ileto- nekaj posadijo otroci. v*.'	’ toc
Vsekakor so sindikalne organizacije pripravljene preklicati stavko pri tistih podjetjih, ki so pripravljena podpisati sporazum s svojimi nameščenci. V torek, 1, oktobra bo na sedežu Delavske zbornice v Gorici, Ul. XXIV. maja št. 1, sindikalno zborovanje pleskarjev in dekoraterjev, da bi proučili položaj.
Jutri v Fojdi počastitev spomina devdih partizanov
Organizacija ANPi iz Fojde pri redi jutri spominsko svečanost ob obletnici nacifašističnega zločina nad devetimi mladimi partizani, ki so jih septembra leta 1944 žive sežgali v heM hiši blizu Fojde.
Kot poroča pokrajinski odbor AN Pl iz Vidma, bo na svečanosti govoril namestnik župana iz Tarčen-ta Renzo Pilotto, član pokrajinskega odbora ANPI. Proslava se bo začela ob 9. uri na trgu v Fojdi, nakar bo ob 10. uri maša. Ob 11. uri bo' nastopil pevski zbor iz Doberdoba, ki bo zapel nekaj furlanskih in drugih partizanskih pesmi.
Dr. Sancin pri šolskem skrbniku
Podpredsednik SKGZ dr. Sancin je bil včeraj na obisku pri šolskem skrbniku za Goriško. Ob tej priliki sta se razgovarjala o zadevah slovenskih šol s posebnim ozirom na nekatere probleme slovenskih osnovnih šol. Šolski skrbnik je obljubil, da se bo pozanimal za rešitev teh problemov.
PRITOŽBA ŠOLSKEGA SINDIKATA
V Trstu zapostavljajo učitelje z Goriškega
Glasom okrožnice iz Rima bi morali biti slovenski učitelji z Goriškega v Trstu enakopravni s tržaškimi učitelji
Sporazum za delavce ILNEA v lržiču
Na uradu za delo v Gorici so vče raj podpisali sporazum med sindikalnimi predstavniki in predstavniki podjetja ILNEA za delavce, ki so zaposleni pri tem podjetju v tr-žiški ladjedelnici. Po 18 dneh stavke je podjetje končno pristalo na podpis medpokrajinske pogodbe kategorije, na katero so že pristala druga podjetja te kategorije.
Slovenski učitelji z Goriškega, ki niso stalno nameščeni, se. pritožujejo. da v Trstu na šolskem skrbništvu krivo tolmačijo odlok glavnega ravnateljstva za osnovne šole v Rimu, m Jaje navodila za nameščanje učiteljev na s*o venskih šolah v obmejnih krajih.
Glasom omenjenih do.očil imajo učitelji iz obmejnih krajev, ki so tu rojeni ali pa stalno bivajo v obmejnih krajih vsaj pet let, absolutno prednost pred drugimi prosilci za namestitev v teh krajih na slovenskih šolah. Sedaj pa se je zgodilo, da šolsko skrbništvo v Trstu tega ne upošteva in daje absolutno prednost za tržaško področje samo prosilcem iz tržaške pokrajine na škodo prosilcev iz Goriškega, ki bi morali biti popolnoma enakopravni s prosilci s Tržaškega.
Ker njihova pritožba v Trstu v tej zadevi ni bila upoštevana, se je pokrajinski šolski sindikat za Goriško obrnil do državnega vodstva šolskega sindikata SINASCEL v Rimu s prošnjo, naj bi čim prej posredoval v tej zadevi pri šolskem skrbništvu v Trstu ter mu priporočil, naj pravilno in objektivno tolmači zadevna navodila, da ne
bodo prikrajšani v svojih pravicah slovenski učitelji z Goriškega, ki so vložili svoje prošnje za namestitev tako v Trstu kot v Gorici. Pri tem poudarjajo, da spada tudi goriška pokrajina v obmejne predele tako kot Trst in bi torej morali imeti prosilci z vsega obmejnega področja enako pravico absolutne prednosti pri nameščanju.
itiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiitmiiiiimiiiiiiMiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiimMiii
ODMEV SREDNJEEVROPSKEGA KULTURNEGA SREČANJA
Jutri splavitev podmornice
Jutri dopoldne ob 11.30 bodo v Tržiču splavili novi podmornico «Toti» ob prisotnosti pomorskega ministra Guia in drugih visokih predstavnikov. Po svečanosti si bo minister skupaj z drugimi gosti o-gledal novi del ladjedelnice in pristanišča.
Stavka pleskarjev se danes nadaljuje
Ob zaključku tridnevne stavke pleskarjev so tri sindikalne organizacije ugotovile, da delodajalci te kategorije še vedno trdno vztra jajo v svoji nepopustljivosti. Zato so sprejeli sklep, da bodo borbo še bolj zaostrili. V tem smislu so napovedali ponovno stavko, ki se bo začela danes, v soboto, ob 12. uri ter se bo zaključila v četrtek, 3. oktobra opolnoči.
Gorica je odigrala pomembno vlogo v zbiranju slovenskega narodnega blaga
Zanimiv pogovor i narodopiscem Milkom Matiče to vim, dobrim poznavalcem ljudske umetnosti v Reziji
Opozorilo avtomobilistom ob jutrišnji «gimkani»
V zvezi z jutrišnjo avtomobilsko «gimkano» na Trgu Battisti je goriška občinska uprava odredila sledeče:
Jutri, 29. septembra od 8. ure dalje do zaključka prireditve je prepovedano parkiranje avtomobilov na Trgu Battisti, v sosednjih ulicah in na obeh straneh Ul. Petrar-. ca. Od 14. ure do zaključka manifestacije je prepovedan prehod avtomobilov po Ul. Petrarca, Rismon-do in čez Trg Battisti.
Zaključilo se je evropsko kulturno
tretje srednje-srečanje, toda diskusije o njem se še niso zaključile, niti še niso bili docela naprav* l jen i zaključki o njegovih rezultatih. še vedno je vse polno stvari, ki med seboj še nimajo prave zveze, potrebno bo še precej dela, predvu jjpdo 'napravljene zaključne analize-, Vs&a' delegacija si bo napravite »vaje .zaključke, prireditelj pa svoje. Vsekakor pa bo objava vseh poročil in diskusije v knjigi dokaj zgovoren dokument, po katerem bo rad segel vsakdo, ki se zanima za ljudsko umetnost ter njene sestavne dele.
Tudi s časnikarske plati smo prišli do nekaterih zaključkov in misli, ki smo jih utegnili zbrati med spremljanjem dela tega pomembnega mednarodnega kongresa. Tako se nam zdi potrebno omeniti našo ugotovitev, da slovenski kulturni prostor, ki sega naravno prek državne meje (pri tem konkretno mislimo na Gorico) zavzema v «mitteleuropskem» snovanju šestdesetih let dvajsetega stoletja svo je nadvse zanimivo mesto.
V Gorici so namreč delovale kar tri pomembne osebnosti, ki so postavile temelje slovenske ljudske umetnosti. Gre za osebe, ki so zbrale ogromno narodnega blaga, ko je bilo še živo in dosegljivo in bi ga najbrž za vedno izgubili, če te osebe ne bi opravile zbirateljskega dela. Pri tem mislimo na Štefana Kocjančiča, profesorja hebrejščine in orientalistike na seme-
nišču v Gorici, slovenskega profesorja Frana Erjavca, ki je pokopan na goriškem glavnem pokopališču, ter Karla Štreklja, ki se je rodil na spodnjem Krasu ter je stanoval v Gorici. Vsi trije so delovali v drugi polovici preteklega stoletja.	•* *<*	:
Štefan. Kocijančič je Ul v stikih z zagrebško znanstveno akademijo, za katero je	v, raz-
dobju 1850-187 0 zbral izredno bogato narodopisno gradivo. Med drugim je bil tudi intimen prijatelj Izaija Ascolija.
Fran Erjavec, profesor in pisatelj, je prepotoval vso Primorsko od Istre do Triglava ter zbiral rastline ter narodne pregovore. Svojim dijakom je v domačih nalogah priporočal zbiranje pregovorov in vsega, kar je v zvezi z ljudskimi običaji, govorico itd.
štrekelj pa je slovenske narodne pesmi zbral in objavil v štirih debelih knjigah. Zanimivo je, da se je v 70 letih v Gorici seznanil s Francozom Baudouinom de Cour-tenayem, ko je le-ta potoval v Rezijo ter to slovensko ljudstvo s tako bogato ljudsko kulturo kasneje dejansko odkril ter ga predstavil svetu, da so pozneje mogli še drugi znanstveniki nadaljevati to delo ter zbrati dragocenosti, ki z njimi ne razpolaga vsak narod.
Končno ne smemo prezreti niti Gabrščkove dejavnosti ter njegove izdaje treh knjig »Narodnih pripovedk v soških planinah*, ki so izšle v Slovenski knjižnici.
.....................................
1ZPKKD OKBOŽNKGA SODIŠČA V GOBICI
Štiri leta zapora za specializiranega vlomilca v spediterske pisarne
K« je prihajal pijan domov, je grozil hišnemu gospodarju
Drevi ob 18. uri bo v Ul. Archl (pred osnovno šolo) javno zborovanje KPI o gospodarskih vprašanjih in o pokojninah. Govoril bo član vodstva federacije Claudio Tonel.
Pred okrožnim sodiščem v Gorici je bila včeraj dopoldne najpomembnejša razprava proti staremu znancu sodnije in policije 23-letnemu Brunu Furlanu, ki je bil rojen v Trstu ter živi zadnja leta v Gorici pri Paolettiju v Ul. Balilla 15.
Kot je navedeno v obtožnici je bil Furlan obdolžen več tatvin. Specializiral se je za vlome v spedicij-ske pisarne okrog mejnega prehoda pri Rdeči hiši in v trgovine. Tako se je, vedno po obtožnici, v noči od 26. na 27. maja letos polastil v pisarni podjetja «Englaro <K Best!« v Ul. Blasema 450 tisoč lir v gotovini, bančnega čeka za 3.410.000 lir več praznih čekovnih knjižic, poštno hranilno knjižico s 500 tisoč lir vloge itd V pisarno je prišel na ta način, da je razbil šipo pri steklenih vratih ter odprl vrata s ključem, ki ga je tudi nekje izmaknil. Nekaj tednov pozneje, ali točno 13. junija, je ponovno obiskal isto pisarno ter odnesel 7000 lir v gotovini, registrator «Geloso» in za 176 tisoč lir kolkov. To pa še ni bilo dovolj. Dne 24 julija ponoči ob 20. uri je vdrl tudi v pisarno špediterja Treu ter odnesel kolke in drugo v vrednosti preko 134 tisoč lir Pravtako je sredi junija obiskal trgovino z električnimi predmeti Degenhardt v Ul. Carducci 12 ter odnesel več kosov blaga, ki ga je potem skril v Ul. Formica.
Policija je kmalu ugotovila, da
gre pri vlomih pri podjetju Engla-ro za enako tehniko kot pri Treu in Degenhardtu ter je že od samega začetka sumila Furlana in njegovega prijatelja Paolet-tija. Pozvala ju je na zaslišanje, pa sta oba odločno zanikala krivdo. Vendar so odredili nadzorstvo nad Furlanijem, ki je postalo zanj usodno. Dne 27. julija zvečer okrog 20. ure so ga policisti opazili, ko se je peljal s kolesom po Ul. Aosta ter je Imel s seboj plastično aktovko. Ko je opazil, da ga zasledujejo, je odvrgel aktovko, naglo zavil v Ul. Ariosto in se usmeril na Korzo. Policija ga je kmalu dohitela in ustavila V aktovki so našli kolke in druge vrednote za nekaj nad 311 tisoč lir.
Odpeljali so ga na kvesturo, kjer je priznal, da je pri podjetju En glaro ukradel 316 tisoč lir v gotovini ter da je bil sam. Povedal je tudi, da je železno skrinjico, ki je služila za blagajno, odvrgel v Sočo na Pevmskem mostu ter skril del ukradenih čekovnih knjižic na Rafutu v Ul. Tonzig nedaleč od državne meje, kjer so jih tudi našli.
Nadaljnja preiskava je pokazala, da sta bila s Paolettijem med tem časom tudi na izletu v Avstriji in Nemčiji po povratku pa še v Trstu Pri Furlanu so po aretaciji dne 3. avgusta našli tudi 20 tisoč lir v gotovini.
Čeprav je vlome priznal tudi pri
preiskovalnemu sodniku, pa Je Furlan pozneje zopet vse preklical in odločno tajil, da bi izvedel navedene vlome. Njegovi alibiji pa niso držali.
Pri včerajšnji razpravi je državni tožilec predlagal zanj tri leta zapora in 100 tisoč lir globe. Sodnik, pa so bili še strožji ter so mu prisodili za večkratno tatvino 4 leta zapora, 150 tisoč lir globe in plačilo sodnih stroškov. Branil ga je odv. Mayo.
Razprava proti 43-letnemu Guidu Zucchiatiju iz Gorice Ul. Cordaioii 27, pa se je zaključila z umaknitvijo tožbe, a tožitelj Santo Bottini bo moral plačati vse sodne stroške.
Bottini je aprila lani tožil Zuc-chiatija, ki je stanoval pri njem v Ul. Cordaioii 27, da ga večkrat, ko se vrača pijan domov, zmerja in mu grozi. Tako je tudi 1. aprila lani, potem ko ga je dodobra oz-merjal dodal, da si bo kupil samo kres in ga ubil. To so potrdile tu di nekatere priče in okrajni sod nik je Zucchiatija dne 23. novembra lani obsodil na plačilo globe 25 tisoč lir, pogojno in brez vpisa Zucchiati je vložil priziv. Med tem sta se s Bottinijem pobotala in ta je pri včerajšnji razpravi Izjavil, da je umaknil tožbo. Obtoženca je branil odv. Mayo.
Drž. tožilec dr. Brenči; preds. sodišča dr. Storto; sodnika dr. Arcu-leo in dr. Bassi; zap. Nodetti.
Najbrž so te osebe in njihovi opusi znani še skromnješemu krogu ljudi, ki se ukvarjajo s »tradicionalno kulturo*, kakor so hoteli na zadnjem zasedanju označiti ljud sko kulturo, vendar pa je prav, da so znani tudi širšemu krogu naših či ta tel jev,,, zlasti .zategadelj, ker se docela skladajo z duhom tega kulturnega* srečanja, zakaj politične meje •• niso *>bi teiatoi v ne.-, bodo nikoli prepreke za širjenje običajev nekega naroda, ustnega slovstva itd.
Za primer naj navedemo ugotovitev, ki nam jo je posredoval prof. Milko Matičetov, veliki raziskovalec rezijskih Slovencev, ki se je edini naučil njihovega narečja.
»Pravljice o zgodbi očeta kralja s tremi sinovi ni moc zaslediti sa* mo v Tolminu, ampak tudi v furlanskih krajih. Med ogledom razstave o praznoverju v Vidmu letos spomladi smo ugotovili, da nahajamo tudi pri nas dosti podobnosti. V karnijskem muzeju v Tol-meču smo na primer videli ruto, kakršno je moč najti v Dalmaciji. Kako je prišla tja? Zelo preprosto. Benečani so jih videli v Dalmaciji ter jih potem širili po svoji republiki in ni zato nič čudnega, če so zašle tudi do Karnije*, nam je odgovoril Matičetov.
»Sploh pa smo imeli mi, Slovenci, s Furlani celo vrsto zgodovinsko enakih usod. Eni kot drugi smo bili na stičišču med zadnjimi obronki Julijcev in Furlansko nižino podložni nemškim zemljiškim gospodom, ki so si tamkaj zgradili svoje gradove. Socialno smo si bili docela na istem. V tem je treba tudi videti poglavitni razlog, zakaj se naša zapadna narodnostna meja bistveno ni spremenila, medtem ko se severna je, in še kako.
Kar pa se samih Rezijcev tiče moram reči, da so veliko bolj sa moža vestni, veliko bolj zaljubljeni v svojo dolino, celo veliko bolj ponosni kot na primer beneški Slovenci. pri katerih se javlja vrsta kompleksov,* je zaključil pogovor Milko Matičetov.
Kot očitno izredno dober poznavalec razmer ob zahodni narodnostni meji (gimnazijo je dokončal v Gorici pred drugo vojno) govori tudi furlanščino, v kateri je na zaključnem kosilu zložil pesem ter v njej obžaloval, da na tem kulturnem srečanju ni slišal furlan ščine in tudi nič o navadah furlanskega ljudstva.
Vsekakor eden izmed slučajnih predlogov, izrečenih takorekoč že " kovčkom v rokah, ki bi ga ka-
Po groznem umoru na Oslavju
Vaščani na Oslavju živijo še vedno pod mučnim vtisom krvave družinske tragedije pri Mikluževih. Policija je še vedno na delu, da bi prijela Alberta Mikluža ker je kot neuravnovešen človek, ki je prišel iz umobolnice nevaren za kogar koli. Ker so šle pri zasledovanju sledi proti državni meji z Jugoslavijo, so predstavniki goriške kvesture stopili zo prvi večer v stik s policijo v Novi Gorici ter jim dali potrebne podatke, da bi morilca prijeli. Komisar goriške kvesture dr. Martorana je imel sinoči sestanek s predstavnik' jugoslovanske policije iz Nove Gorice, na katerem so se pogovorili o skupni akciji da bi morilca spravili čimprej na varno. Podrobnosti o tem sestanku nam še niso znane.
zalo upoštevati Čanju.
pri ponovnem sre-
Krava ga je vrgla na tla
Z rešilnim vozom Zelenega križa so včeraj zjutraj pripeljali v splošno bolnišnico v Gorici 68-letnega kmeta Eugebia Furlana iz Gradiške, Ul. Gorizia 42. Zdravniki so ga pridržali za 25 dni na zdravljenju zaradi zloma leve noge v kolenu. Furlan je povedal, da ga je že prejšnji dan, ko je imel opravka v domačem hlevu, krava dregnila z rogom ter ga vrgla na tla.
> ---------------
IZ MATIČNEGA URADA V GORICI
Dne 26. in 27. septembra se je v goriški občini rodilo 10 otrok in umrle so 4 osebe.
ROJSTVA: Andrea Del Bianco, Paolo Mauri, Roberta Marra, Sere-na Furlan, Paola Varin, Sabrina Pinat, Claudia Visintin, Roberta Toso, Paola Visintin in Fabio Zo-ratto.
UMRLI: Upokojenec 79-letni Antonio Blasizza; gospodinja 81-letna Maria Battistutta vd. Terpin; poljedelec 79-letni Giovanni Bressan; 92-letni Giobatta Della Rovere.
Gorica
CORSO. 17.30—22: «La scuola della violenza«, S. Pitier in J. Geeson. Ameriški barvni film.
VERDI. 17.00:	«Bandoleros!». J.
Stewart in R. Welch. Kinema-skope v barvah.
MODERNISSIMO. 16.30-19.15—22: «Addio alle armi«, J. Jones, R. Hudson in A. Sordi. Ameriški kinemaskope v barvah. VITTORIA. 17.15: «Dolce veleno*. A. Perkins in T. Weld. AmeriSki barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.30—21.30:	«Odift H
prossimo tuo«, G. Gardner in N. Machiavelli. Italijanski kinema-skope v barvah.
Tržič
AZZUKHO 17.30: «Caroline Cherie*. F. Anglade in J. Claude. Barvni film.
EXCELSIOR. 17.30:	«Bandolero»,
J. Stewart, D. Martin in R. Welsh.
PRINCIPE. 17.30:	»Dolce novem-
bre«, A. Newsley in L. Dennis. Kinemaskope v barvah.
S. MICHELE. 19—22:	«Pattuglia
anti gang«, R. Hossein. Kinemaskope v barvah. Sledi «Stanlio e Olio in vacanza«.
Novi vozni red Ribijovih avtobusov
Vodstvo avtobusnega podjetja Ri bi sporoča, da bo stopil v torek, 1 oktobra v veljavo novi vozni red avtobusov na naslednjih progah: Gorica — Farra — Gradiška Gorica — Fiumicello — Gradež Gorica — Cervinjan Gorica — Marianno — Palmanova Gorica — Oslavje — Grojna — Gorica.
Na progi Gorica - Oslavje - Grojna - Gorica je vozni red naslednji: Odhod iz Gorice ob delavnikih: 6.50; 10.00; 12.30; 16.30; 19.40. Odhod iz Gorice ob nedeljah: 14.30; 16.30; 18.30 in 20.15.
Odhod iz Gorice skozi Grojno ob delavnikih: 7.30; 13.30; 18.10. Ob nedeljah: 15.30; 17.30.
DEŽURNE LEKARNE
GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna AL CORSO, na Korzu Italija 89 — tel. 24-43.
TRŽIČ
Danes Je v Tržiču odprta lekarna «ALLA SALUTE«, Ul. Cosulich št. 117 — tel. 72480.
RONKE
Danes je odprta lekarna ALLA STAZIONE, dr. Matitti, Vermeglia-no, Viale Garibaldi 3— tel. 7744«.
dežurna cvetličarna
Jutri, 29. septembra bo v Gorifll odprta cvetličarna VOIGTT.ANDER — Ul. IX agosto 3 — tel. 24-38.
SOŽALJE
SAK Jadran izreka svojemu članu Davidu MSkulusu globoko sožalje ob bridki izgubi njegov*-
ODBOJKA
PREDPRVENSTVENI TURNIR V TRSTU
V prvem večeru dobra igra in zmagi Gasilcev ter Bora
F revi so bo turnir nadaljeval v telovadnici v UL della Vaile
ORDA: Fogato, Miserocchi, Un-terweger, Muchino, Katalan, Cedo-lini, Sorgo.
SODNIKA: Cioca, Marcon.
CRDA se je začela pripravljati na letošnje prvenstvo šele pred dvema tednoma In zato proti razigranim borovcem pač. ni mogla pokazati več, kot je pokazala.
Bor je tudi v tem srečanju pokazal nov, zadovoljiv napredek, videli smo nekaj duhovitih akcij, dober skok in udarec ter zanesljivo gradnjo igre. Sesterka sicer še nima «rušilne» moči, vendar pa je že videti nastavek, iz katerega bo mogoče ustvariti močno in predvsem homogeno ekipo.
Turnir se bo nadaljeval drevi v telovadnici v Ul. della Vaile.
V telovadnici šole Zandonai pri Sv. Soboti se je začel sinoči pred-prvenstven; moški odbojkarski turnir, na katerem nastopajo le tržaške drugoligaške ekipe. Turnir ima trojni namen. Predvsem služi tehničnim vodstvom posameznih še* sterk, da preskusijo trenutno stopnjo znanja in pripravljenosti svojih ekip, nato služi sodnikom, ki imajo v Trstu seminar, zato tudi sodijo na tem turnirju vsak po en set in ne vse tekme, končno pa bo deželni odbor odbojkarske zveze iz vrst najboljših igralcev tega turnirja izbral tiste, ki bodo tvorili deželno reprezentanco. Ta bo namreč nastopila čez teden dn; na mednarodnem turnirju v Izoli.
* * *
Prvi dve tekmi sinočnjega sporeda sta dali naslednja izida:
Uasilci-Libertas 2:0 (16:14. 15:12)
GASILCI: Pavlica, Cipola, Veljak,
Marži, Ražman, Sgomba, De Pin-guente.
LIBERTAS:	Frison, Neubauer,
Giacomelli, Fuzzi, Micalli, Hervatin,
Bearzi, Marsich.
SODNIKA: Guolo, Monreale.
Srečanje je bilo dokaj zanimivo.
Gasilci so igrali kot ekipa morda nekoliko pod svojim običajnim standardom in izstopalo je le nekaj posameznikov.
Presenetili pa so igralci Liberta sa, ki so bili zelo živahni in dinamični. Gasilci so se morali v prvem setu temeljito potruditi, da so jih prisilili k predaji.
* * *
Bor-CRDA 2:0 (15:12, 15:10)
BOR: Jurkič, Uršič, Mijot, Fuč-ka, Starc, Plesničar, Orel
HlIlllimiHIIIIIIIIIIIIIHIItlllltllllllllllllllllllUIHMIIIIIIIIIIIIinilllMIIIIimillllllllllHIlllllllllllllllllllllllIMlItl
Kratke odbojkarske vesti iz Italije in Jugoslavije
Veliko zanimanje za vpis v visoko šolo za telesno vzgojo v Ljubljani
Za vpis v Visoko šolo za telesno vzgojo v Ljubljani je letos vladalo veliko zanimanje. Za prvi letnik se je namreč prijavilo kar 117 kandidatov. Pred sprejemom so morali študentje opraviti poseben izpit, ki se je odvijal v štirih delih: pokazati so morali praktično znanje v posameznih športih, telesno moč, v pismeni nalogi obrazložiti svoje poglede na telesno kulturo, razen tega pa so morali v neposrednem pogovoru s profesorji prikazati svoje razmere v katerih ži-
Jugoslovanski državni prvak Mladost iz Zagreba bo opravil turnejo po Franciji. Pod vodstvom trenerja Straniča je ekipa že odpotovala in bo drevi v prvi tekmi nastopila v Marseilleu.
* * *
Na Reki se zelo prizadevno pripravljajo na začetek letošnje odbojkarske sezone. Vse ekipe že vneto trenirajo.
Moška šesterka Kvamerja bo letos odigrala srečanja prve lige verjetno v dvorani na Reki in sicer v telovadnici Partizana na Sušaku. Doslej je Kvarner moral igrati v Crikevnici. K moštvu je pristopil tudi znani igralec Jedinstva iz Bri kega Zoran Ivanov, ki bo precej ojačil vrste reških odbojkarjev.
Dekleta reškega Partizana bo le to s treniral igralec moške ekipe Zvonko Bujanič Rečanke so odpotovale v preteklih dneh na mednarodni ženski odbojkarski turnir v Temišvaru, ki se bo zaključil jutri. šesterka Partizana pa je izgubila eno izmed svojih najboljših igralk Marijo Ernišo, ki se je vpisala na zagrebško univerzo in bo odslej nastopala za Mladost.
* * *
Jugoslovanska odbojkarska zveza je pred dvema mesecema uvedla disciplinski postopek proti devetim državnim reprezentantom (med n|: mi je bil tudi Urnautv, ker so odpovedali svoje sodelovanje v državni reprezentanci, ki bi morala nastopiti v Sofiji. Ker je vseh devet dokazalo, da so imeli upravičene razloge za svoje odpovedi, so disciplinski postopek ukinili.
* * *
V predprvenstvenem srečanju dveh prvoligašev je Parma (bivši Salvarani) premagala ekipo Pani-
ni s 3:1. Pri Paniniju je igralo več odbojkarjev, ki so prvič nastopili za barve tega kluba: Nanini (prej Ruini), Šibam (CIAM), Buz-zega (Minelli) in Chierici (Parma).
* * *
• : > UI-' . III / ' | 1 I I I . I	. '■> I II I '■> •
Tudi Bovoli, ki se je letos prvi', uvrstil v prvo italijansko ligo je okrepil svoje vrste Za ta klub bodo igrali letos trije novi igralci: Jotti (Olimpia Vercelli), Baruldi (CIAM Modena) in Casali (Robur Ravenna).
* * *
V	Bologni je v predprvenstvenem srečanju prve lige Virtus premagal Baby Brummel s 4:1. Po dogovoru so tekmo odigrali na pet setov.
* * *
Igralee in trener šesterke Ter-moshell Romun Davila Plocon vodi v Reggio Emiliji trenerski tečaj, ki ga je organiziral UISP. Tečaj je le za ženske.
* * *
Jugoslovansko žensko in moško prvoligaško odbojkarsko prvenstvo bi se moralo začeti 3. novembra. Verjetno pa se bo začelo že 27. oktobra.
* * *
V	2. jugoslovanski moški ligi so Jesenice na svojem igrišču nepričakovano iz z odlično igro premagale lanskega prvoligaša Fužinarja iz Raven s 3:1
V	1. slovenski moški ligi pa sta se srečala Maribor in Ljubljana, ki sta imela doslej na prvem mestu lestvice enako število 20 točk. Ljubljančani so predvajali pravo vrhunsko odbojko in so premagali Maribor S 3:2 (13:15, 5:15, 15:13. 15:16, 15:4). Ljubljančani so igrali sijajno tako v obrambi, kot v
i napadu. Tekma je bila v Mariboru.
vijo ter tudi dokazati svoje študijske sposobnosti.
Po poteku teh izpitov je vodstvo Visoke šole za telesno vzgojo sprejelo na zavod kot redne in izredne študente približno 80 kandidatov.
4 * *
Letos 7. novembra se bo začel pouk na športni šoli CONI v Rimu, ki deluje že tretje leto. Učni program vsebuje 13 panog in sicer atletiko, težko atletiko, plavanje, telovadbo, kolesarstvo, veslanje, boks, moderni peteroboj, jadranje, sabljanje, streljanje in konjeništvo. Po koncu triletnega študija dobijo študentje naziv »športni učitelj«.
Kandidati za to šolo morajo biti aktivni ali bivši tekmovalci, imeti morajo veliko maturo in morajo opraviti sprejemni izpit. Prijave bodo sprejemali do 30. septembra in bodo i>o sprejemnih izpitih vpisali v prvi letnik 50 kandidatov.
OLIMPIJSKE VESTI
Brundaj zagotavlja reden potek iger
LONDON, 27. — Predsednik Mednarodnega olimpijskega odlbora A-very Brundage je v nekem intervjuju angleški televizijski družbi zagotovil, da se bodo letošnje igre odvijale v redu. »Nikoli nisem niti pomislil na to, da bi lahko letošnje igre odgodili« je dejal predsednik CIO. Dodal je tudi, da je prejel posebno poslanico mehiškega predsednika, v kateri mu ta zagotavlja, da se bodo 19. olimpijske igre odvijale brez težav.
NA Ml INI TENIS
2. AMATERSKA KATEGORIJA
Sokol na državnem Ekipa štandreške Juventine turnir ju v Parabiagu
Namiznoteniški odsek nabrežin-skega Sokola je zelo aktiven. Trenutno vadi v njem osem mladih in perspektivnih igralcev, ki še mnogo obetajo.
Odraz tega zanimanja za namizni tenis v Nabrežini je nastop dveh mladih članov Sokola na prvem letošnjem državnem turnirju v Parabiagu pri Milanu. Tja sta namreč odpotovala Ukmar in Cattonar,
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiii
ATICTIKA
PREDOLIMPIJSKA
PREDVIDEVANJA
V	Monterreyu se je začel predolimpijski turnir
MONTERREY, 27. — V Monterre-yu se je začel predolimpijski košarkarski turnir za določitev še dveh ekip, ki bosta nastopili na olimpijskem turnirju v Ciudad Mexicu. Na turnirju, ki se bo zaključil 2. oktobra, sodeluje pet državnih reprezentanc:	Španija, Indonezija,
Poljska, Urugvaj in Avstralija.
V	prvem dnevu je Španija premagala Indonezijo s 105:69, Poljska pa Avstralijo z 68:64.
Tolminski košarkarji premagani v larčentu
V prijateljski košarkarski tekmi v Tarčentu je domače istoimensko moštvo premagalo peterko AET iz Tolmina z 49:43 (27:11).
Avstralska reprezentanca ima vrsto odličnih sprinterk
Zvesta svojim tradicijam se bo Avstralija predstavila z zelo močno žensko vrsto na olimpijskih igrah v Mehiki. Ekipa ne bo sicer zastopana v vseh panogah, v sprintu pa bo nevarna in morda tudi premočna za vse.
Na progi 100 m je letos med prvimi 20 na svetu kar 5 Avstralk. Najboljša med njimi Burge trna čas 11”3, ostale pa le malo slabšega. Vsaj ena od treh, ki bodo v Mehiki startale, bi si morala zagotoviti vstop v finale in lahko tudi zmago.
še očitnejša je moč Avstralije na daljši progi 200 m. Burge je trenutno prva s časom 23”, sledijo pa ji Bennett in Lamy 23”2, Boyle 23”4 in tekačice s 23”6 in 23”7. Težka bo torej izbira za tri prosta mesta, izbrali pa bodo po vsej verjetnosti Burge, Bennett, Lamy za posamezne teke, za štafeto pa še dve ali tri druge. Med avstralsko sezono sta bili najboljši Burge in Lamy.
Na 400 m je moč tekačic še vedno velika, sam vrh pa je bolj šibak v primerjavi z ostalo konkurenco Na igrah bi morali biti vsa’ dve od treh tekačic s časom pod 54 sekundami.
štafeta 4x100 m bo zelo močna. Avstralija ima v tej panogi obi-
čajno smolo. V Rimu je bila zaradi napake pri predaji diskvalificirana, v Tokiu pa so bile Avstralke zaradi slabih predaj komaj šeste. Ob obeh priložnostih so bile med favoritinjami. Naravno je, da bodo v Mehiki skušale doseči to, kar jim je že dvakrat ušlo.
Pam Kilbom, bivša svetovna rekorderka na 80 m z ovirami je še vedno aktivna. Pred kratkim je izjavila, da je svetovni rekord 10”2 Sovjetinje Korsakove ne straši, boji pa se vzhodne Nemke Karin Balzer. Ista atletinja ima dobre možnosti tudi v peteroboju.
V ženski ekipi Avstralije pa ni več dobrih skakalk v višino in niti tekačic na 800 m, ki so bile nekoč najboljše na svetu. Bivšo svetovno rekorderko Judy Follock je zamenjala Pott, ki pa s časom 2’5”7 ne predstavlja resne nevarnosti za najboljše Evropejke.
— lin —
iiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiii Milnimi mn ii iiiiiiiimiiii ... m imiiiiiimimiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiui
V ORGANIZACIJI SPD TRST
6. oktobra v Bazovici tekmovanje najmlajših
Na sporedu bodo praktična tekmovanja in v poznavanju snovi iz smučarstva in planinstva
Slovensko planinsko društvo v Trstu zadnje čase zelo skrbi tudi za planinski in smučarski naraščaj in je v zadnjih poslovnih dobah sprožilo že več. pobud, da bi vzbudilo zanimanje za ti dve lepi aktivnosti tudi med najmlajšimi. V okviru teh naporov bo SPDT priredilo v nedeljo, 6. oktobra ob 19. uri zjutraj na svojem rekreacijskem zemljišču v Bazovici zanimivo tekmovanje za bodoče mlade planince in smučarje. Tekmovanje sicer ne bo niti na snegu, niti na planinah, vendar pa se bo kljub temu odvijajo v vzdušju teh dveh panog.
Spored se bo začel z raznimi igrami, ki bodo ustvarile primerno vzdušje, nato pa bo na vrsti pravo tekmovanje in sicer:
1. tekmovanje na stezi z raznimi zaprekami;
2.	udeleženci bodo morali odgovarjati na vprašanja iz smučarskega izrazoslovja (tekmovalci se bodo lahko naučili izrazov v leksikonu);
3.	mladi tekmovalci se bodo pomerili še v zemljepisnem poznavanju Julijskih Alp.
Vsi tekmovalci bodo razdeljeni v tri starostne skupine:
prva: rojeni v letih od 1960 do 1962;
druga: rojeni v letih od 1957 do 1959;
tretja: rojeni v letih od 1954 do 1956.
Prvi trije iz vsake skupine, ki bodo nabrali v vseh treh tekmovanjih skupaj največ točk bodo nagrajeni z diplomami, prvi iz vsake skupine pa bo dobil še brezplačno vozovnico za izlet SPDT.
ki bosta nastopila najprej v tretji kategoriji, nato pa še v dvojicah.
Tekmovanja tega turnirja se bodo odvijala danes in jutri.
Angleži se pritožujejo; nad argentinskimi nogometaši
LONDON, 27. — Londonski časopis večernik »Evening News» je pozval Mednarodno nogometno zvezo, naj odvzame Argentini organizacijo svetovnega nogometnega prvenstva, ki bi moralo biti tam leta 1978. Po mnenju tega časopisa so Argentinci v srečanju Estudian-tes - Manchester United igrali tako grobo, da bi morali to deželo kaznovati za tak «nogometni tepizem« z odvzemom prvenstva.
	
1 E * 1 i	1
1. — prvi	1 2 1
drugi	2 1 X
2. — prvi	1
drugi	2
3. — prvi	1 1
drugi	1 2
4. — prvi	1 2
drugi	1 1
5. — prvi	2
drugi	1
6. — prvi	1 X
drugi	K 1
letos v «tržaški» skupim
Letos so štandreško moštvo vklju. mlade Brežane, ki se letos potegu* čili v D skupino druge amaterske I jejo za boljša mesta na končni le-kategorije in bo torej odigralo j strici. Nedeljski nasprotniki Brega
večje število srečanj s tržaškimi ekipami. Prvenstvo bo verjetno precej težavno, zlasti ker bo treba zaradi pomanjkanja igrišč na Tržaškem več srečanj odigrati zjutraj Prvo srečanje bo Juventina odigrala s Farro, kar bo praktično edini derbi med sosedi, ker lanskih sosednih ekip ni več v II. kategoriji: Audax se je povzpel više, Ločnik pa je zdrsnil v tretjo kategorijo. Rdeče-beli se pripravljajo pod norim vodstvom Costellija. Nekolike so se že uigrali v nekaj prijateljskih srečanjih, ki so jih v preteklih tednih opravili z raznimi ekipami iz soseščine (Audax, Pro Gorizia, Cormonese, Villesse).
Srečanje s Pro Farro se bo začelo ob 15. uri, tričetrt ure prej pa se morajo javiti na nogometnem igrišču v štandrežu igralci prvega moštva.
V nedeljo zjutraj ob 10. uri pa se bo srečala mladinska ekipa Juventine s Pro Gorizio na igrišču Baiamonti v Gorici. Zbor za vse igralce je ob 9.15.
1^. Rt
MLADINSKO PRVENSTVO
Težka preizkušnja Brega v srečanju s S. Sergioni
V nadaljevanju pokrajinskega mladinskega nogometnega prvenstva se bo jutri enajsterica Brega srečala z ekipo S. Sergio. Srečanje bo gotovo težka preizkušnja za
HimUnillHIIIIHillHlIHIIIIIUIHIIIIimilllHIllllllinilHlIllUMIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIII
V NOVOGORIŠKI NOGOMETNI P0DZVEZI
Tudi Hrepevnikova na olimpijskih igrah
Tudi najboljša jugoslovanska skakalka v višino Snežana Hrepevnlk j bo odpotovala na olimpijske igre. Hrepevnikova se namreč zaradi ■poškodbe na hrbteriici ni udeležila zadnjega balkanskega atletskega prvenstva v Sofiji. Na zdravniškem pregledu so tedaj ugotovili, da ima prirojeno deformacijo hrbtenice, ki se je zaradi nesistematičnega in slabega metodičnega dela pri treningu še povečala.
Zdravniki so zdaj ugotovili, da je že »funkcionalno zdrava«, niso pa mogli zagotoviti, da se ji ne bo poškodba pri treningu ali tekmovanju (pri določenem gibu) ponovila. Jugoslovanska atletska zveza je nadarjeno skakalko še enkrat preskusila in ko ie sama, brez konkurence, preskočila 171 cm visoko letvico ji Je «odobrila« vozovnico za Mehiko. Hrepevnikova bo odpotovala na olimpijske igre z zadnjo skupino jugoslovanskih tekmovalcev 1. oktobra.
Z istim letalom bo odpotoval tudi znani jugoslovanski trener Leo Lang. za katerega prvotno tudi niso bila določena sredstva za odhod v Mehiko. Zdaj bo lahko tam s svojimi strokovnimi nasveti zelo koristil zlasti Veri Nikolič, ooleg nje pa tudi maratonou Farčiču.
Srečanje med Evropo in Ameriko v Franciji?
PARIZ, 27. — Francija bo uradno predložila svojo kandidaturo za organizacijo tradicionalnega atletskega srečanja Evropa — Amerika leta
1969.	To je danes sklenilo vodstvo francoske atletske zveze.
Francija bo kandidirala tudi za organizacijo evropskih iger leta
1970.
Prijavljenih šest ekip za mladinsko prvenstvo
Svoje enajsterice so prijavili nogometni klubi N. Gorica, Primorje, Tolmin, Idrija, Salonit m Vipava - Jutri začetek prvenstva
veljajo namreč za borbeno in dobro ekipo, ki je v preteklosti že večkrat prekrižala račune prav — Brežanom. Ti so sicer v prvih dveh tekmah tega prvenstva (proti S. Anni in S. Giovanniju) dosegli dve zaporedni zmagi. Vse pa kaže, da se bo treba za tretjo zaporedno zmago potruditi še Dolj kot doslej.
Breg bo verjetno nastopil z naslednjo postavo:
Žerjal; Slavec V., Gerli; Kuret, Lovriha, Berdon; Krmec V. (Slavec I.), Bandi, Čuk, Kocjan, Zahar.
Ker jutri prvo člansko moštvo Brega ne bo nikjer nastopilo, se bo trener verjetno poslužil tudi Mi-kuša in ga vključil v mladinsko e-kipo.
Srečanje bo na stadionu «Prvi maj» v Trstu in se bo začelo ob 13. uri.
DOMAČI ŠPORT
DANES
Za mladinsko nogometno prvenstvo 1968/1969 se je v novogoriški nogometni podzvezi prijavilo šest ekip.
To število pomeni razveseljiv na-predek te regionalne lige, kajti prvič sta se prijavili ekipi Salonita iz Anhovega in Rudarja iz Idrije. Klubska vodstva so namreč uvidela, da morejo le iz mladinskih vrst črpata primerne in lastne igralce za člansko ekipo.
Tako bo v bodoče to področno podzvezno mladinsko prvenstvo bolj zanimivo in privlačno ter tudi daljše.
Tekmovalna komisija je skušala to tekmovanje prilagoditi članskemu, kar ji je vsaj za prva tri kola tudi uspelo, da bodo srečanja predtekme prvi ekipi. V tekmovanju, ki se bo začelo v nedeljo, 29. 9. 68 bodo sodelovale sledeče mladinske enajsterice: Nova Gorica, Primorje iz Ajdovščine, Rudar iz Idrije, Salonit iz Anhovega, Tolmin in Vipava.
Sam razpored pa bo sledeč:
I.	KOLO (29. 9.)
Primorje — Tolmin Nova Gorica — Idrija Salonit — Vipava
II.	KOLO (6. 10.)
Tolmin — Nova Gorica Vipava, — Primorje Idrija — Salonit
III.	KOLO (13. 10.)
Nova Gorica — Vipava
Primorje — Idrija Salonit — Tolmin
IV.	KOLO (20. 10.)
Tolmin — Idrija Primorje — Nova Gorica (Salonit in Vipava sta prosta).
V.	KOLO (27. 10.)
Nova Gorica — Salonit
Vipava — Idrija
(Primorje in Tolmin sta prosta).
VI.	KOLO (4. 11.)
Tolmin — Vipava Salonit — Primorje
Po pripravah sodeč bi morali mladinci NK Nova Gorica v prihodnjem prvenstvu imeti glavno vlogo, ker so bili prvi tudi v pretekli sezoni in po zmagi nad Izolo so tudi prvaki Primorske za leto 1968
NK Nova Gorica posveča namreč domačemu naraščaju vso pozornost, kajti iz pionirjev črpa perspektivne mladince, iz slednjih pa kandidate za prvo moštvo članov. Zato je za vsako ekipo igralcev postavljen pogodbeno poseben strokovni trener (trije), ki ima, predpisan izpit, položen pred komisijo nogometne zveze Slovenije v Ljubljani.
Tudi vadba pionirjev je na Goriškem v polnem teku. Da bi bilo bolj zanimivo in vabljivo, je nogometni klub Nova Gorica organiziral posebno področno ligaško tekmovanje pionirjev (med šolami Nove Gorice, Solkana in Šempetra ter dveh klubskih ekip), ki bo pomladi povratno. Začetek tega tekmovanja bo 12. oktobra	Varl. R.
Sobota, 28. 9.
ODBOJKA
Predprvenstveni moški turnir ekip B lige
V	Trstu, Ul. della Vaile
21.30	Gasilci — Bor
NOGOMET
Prijateljsko srečanje
20.30	pri Sv. Soboti Primorec — Campanelle
JUTRI
Nedelja, 29. 9.
ODBOJKA
Predprvenstveni moški turnir ekip B lige
V	Trstu, Ul. della Vaile
9.00	Bor — Libertas
NOGOMET
2. amaterska liga
15.00	v štandrežu Juventina — Pro Farra
* * *
MLADINSKO PRVENSTVO
13.00	v Trstu, stadion «Prvi maj« Breg — S. Sergio
*	4 *
10.15	v Miljah
Fortitudo — Vesne.
4 4 4
11.00	na igrišču pri Sv. Segrijv Esperia — Gaja
*	* *
9.15	v Gorica (Baiamonti)
Pro Gorizia — Juventina
NAMIZNI TENIS
Državni turnir v Parabiagu Nastop dvojice Sokola
Atalanta — Juventus	2
Bologna — Varese	X	1
Cagliari — Palermo	1
LR Vicenza — Inter	2
Milan — Sampdoria	1
Napoli — Verona	1	X
Roma — Fiorentina	X	1 t
Torino — Piša	1
Foggia — Reggiana	1	X
Genoa — Padova	1
Cremonese — Piacenza	X	1
Prato — Maceratese	I
Temana — Bari	2X1
47.
(Ttkaven^
General iz džungle
Vsi štirje so si skušali oblizniti suhe ustnice, kar pa se jim cfir.no ni posrečilo, ker so pregibali čeljusti m jim je neni-dema pošla slina.
Profesor je izbuljil oči in nebogljeno strmel v Generala. Drugi muehachos’ niso bili nič manj presenečeni kot ti štirje obiskovalci le da niso imeli toliko težav s slino v ustih.
Gotovo je trajalo tri ali štiri minute, preden je prišel poročnik do sape.
Naposled je dejal, in slišati je bilo, kakor da mu glas zamira v grlu; »To je pomota, jetecito. Mi smo peoni s fince Las JViaroaritas. In to je gotovo in resnično res.«
»Tudi pri sveti Devici Mariji?«
»Da, jefecito, por la Madre Santisima!»
«Nismo vas povabili semkaj.«
«Res je, toda hoteli smo izvedeti resnico.«
«Kakšno resnico?«
»Da nam, peonom, dajete zemljo in svobodo.«
«Peonom, da. Pripadnikom federalesov in ruralesov in vsem uniformiranim hlapcem in ritoliznikom pa dajemo nekaj drugega. Morda bi si radi ogledali še naše skladišče orož ja?«
«Ne, jefecito, zdaj bi šli radi domov v naše koče.«
«Mi vsi, vsi muchachosi bi se radi že več let vrnili v svoje koče in k svojim družinam, pa tega ne morejo. Zato boš pač tudi ti počakal še eno uro.«
General je s kretnjo pozval pet muchachosov k sebi in z njimi nekaj tiho govoril. Možje, ki so čepeli pri ognju, so slišali samo zadnji stavek, ki ga je zaklical za mucnachosi: ((Poiščite močno vrečo in se potem vrnite.«	i ,
štirje obiskovalci so vstali in se pripravljali, da bi odšli. Toda v tem hipu so prihiteli muchachosi in mahali s prazno vrečo.
(Sledite muchachosom in si najprej oglejte naše skladišče orožja, preden se vrnete domov na finco Las Margaritas,« je dejal General četverici. Poudaril je Las Margaritas s po smehljivim režanjem.
Ko so vsi štirje obiskovalci prehodili kakih deset korakov in so že začeli izginjati v temi, je zavpil General:
«Ne, ti, teniente, ti boš ostal še kak hip tukaj. Tvoji trije tovariši bodo videli več kot dovolj.«
Odtlej se niso ne on ne drugi možje pri ognju dalje menili za poročnika, ki je nenehno in s trzajočim in spačenim obrazom gledal v noč tja, kamor so odšli muchachosi s tisti mi tremi. V tisti smeri Je gorelo nekaj velikih ognjev, kazalo pa je, da poročnik ne vidi, kar je hotel videti.
Preteklo je vsaj deset minut, preden so se muchachosi vrnili brez treh obiskovalcev. Vrgli so vrečo predse na zemljo. Vreča je bila zavezana z ličjem. Bila je popolnoma umazana in vlažna, kot bi jo vlekli po močvirnati zemlji.
General je pomigal dvema muchachosoma. V skoku sta bila pri poročniku. In ko sta spet odskočila od njega, mu je curljala kri po obrazu in ob straneh. Nobenega glasu ni dal od sebe, ampak se je skušal sam obraniti. Odrezala sta mu nos do kosti in polovico ušes podolgem.
((Muchachosi bi ti morali razrezati tudi ustnice zaradi tvoje nesramne laži, pri kateri si se skliceval tudi na Devico Marijo, da bi lahko bolje lagal. Toda tvoje ustnice potrebujem, teniente primero Ruben Bailleres. Opravil boš zame nalogo pri svojem šefu, divisionariu don Petroniu Bringasu. In da
bi te lahke spoznal, ko te bom spet srečal in te vprašal, če si vse tako opravil pri svojem generalu, kakor sem ti naročil, sem ti moral dati skrajšati nos. V prihodnje te bodo imenovali Chato, Potlačen nos. Tudi lepo ime. Zakaj pa ne.»
Poročnik je molčal. Z rokavom srajce si je obrisal kri, ki mu je curljala v usta in mu polzela po vratu. Nobenega glasu bolečine ni bilo slišati. Toda General je vedel ali si je lahko mislil, da je poročnik v tem trenutku pozabil na vse svoje bolečine in mislil samo na tisto uro, ko bo imel pred seboj Generala kot ujetnika tako, kakor je zdaj on čepel pred njim. Čeprav ni za gotovo vedel, če bo kdaj ujel Generala, mu je vendarle misel na to nenavadno dobro dela.
»Seveda bi te bil dal lahko obesiti, teniente,« je nadaljeval General, «toda rad bi poslal važnejša sporočila don Petroniu. Ti pa si najboljši kurir, ki ga lahko pošljem. Vaši konji stojijo na ranchitu La Primavera. Jutri zjutraj ob osmih ali devetil. si lahko že pri svojem bataljonu. Zato tl dam tu kaj vrečo za na pot. V vreči je zajtrk, ki ga pošiljam tvojemu šefu v znak priznanja, da je mislil name in mi poslal tri oficirje in enega seržanta, da bi pozvedovali po mojem počutju. Ali pa je morda tudi četrti poročnik? Toda potem ostali trije ne bi imeli nobenega konjskega hlapca.«
General je dvignil vrč s kavo z ognja in si natočil do roba svojo malo skodelico, ki jo je objel z obema rokama, kot da bi si rad ogrel roke. Večkrat je potresel skodelico v rokah in je potem napravil nekaj požirkov, ko se je kava nekoliko ohladila.
Čedalje več muchachosov se je približalo štabnemu ognju. Nagnetli so se prav blizu, da ne bi preslišali niti ene besede tistega, kar je imel General sporočiti Divisionariu zvezne ar made
«Don Petronio je z dvema bataljonoma pehote, enim polkom konjenice in enim strojničnim oddelkom tik za La Pena
Alta, kjer se je skril in čaka, da se mu zaletim v dolgo sotesko. Povedal mu boš, da mu te usluge ne morem storiti, ker nimam navade zahajati v pasti, ki so tako neumno nastavljene.«
Poročnik je buljil v Generala, kakor da vidi za njim pri* kazen.
Prav rad bi me speljal na finco Las Margaritas, da bi me potem prijel še z boka. Tega ne morem storiti. Pričakujem ga tukaj, saj si si že ogledal tukaj položaj. Stari prešuštni kozei cabronski, ki je lastno mater spredaj in zadaj in celo svojo staro mater, kar velja tudi zate, ta pasji sin se vendar ne bo bal nas, ki smo ušive, usrane in smrdljive svinje? Kakšen žalosten, smrdljiv sin grintave psice je potemtakem vaš divisionario, če se nas upa napasti samo takrat, ko obtičimo v močvirnati soteski? Ce je veliki vojak, ki se zna razmigati in hoče imeti pravico do svojih odlikovanj, potem naj ta pre-šuštnik pride sem in naj nam tukaj spraši zadnjice. In da mu ne pozabiš povedati, kaj si o njem mislim, in da je njegova mati stara vojaška cipa, kar velja tudi za tvojo, in da sta oba cabrona pobrana med psi, sicer se ne bi bila nikoli rodila »
Poročnik, ki se ga je zaradi teh brezmejnih žalitev polastil takšen bes, da je popolnoma pozabil, kje je, je skočil pokonci in bil v hipu tik pred Generalom
General je poskočil v istem hipu. Nihče izmed muchacho-sov se ni vmešal. To se je zgodilo morda zato, Ker je prišlo preveč nepričakovano, ali pa zato, ker so menili, da sodi to v program.
Poročnik je sunil s pestjo. Toda preden je utegnil udariti Generala v obraz, ga je ta že z vso močjo zadel s pestjo v čeljust. Poročnik se je opotekel nazaj in padel skoraj natanko tja, kjei je doslej čepel.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO’ TRST - UL MONTECCHi t>, II., TELEFON »3-808 In 1 638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo Ul, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRSI - UL. SV FRANČIŠKA št 20 - Teleton 37-338. »o 823 ,\akoc;NINA: mesečno «00 Ur -vnaorel četrtletna 2 250 Ur poUetna 1400 lir celoletna 8 100 Ur SFRJ posamezna številkB v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 115374 - Za SFRJ- ADIT D2S Ljubljana Stari trg S/l., telefon 22-207, tekoči račun prt Narodni banki v Ljubljani - S01-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravm 2.,n. ostrmite« ' 1 ur - Mali oglasi 40 Ib beseda - Oglasi'zn tržaško’in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societk Pubblicitk Ttaliana« - Odgovorni urednik: STANISLAV Twn - (zH-ua in tiska /ainžnmvn tržaškega tiska. Trst,