Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 259. V LJUBLJANI, četrtek, dne 10. decembra 1925. ! številka l)in 1.—. LISTO M. raak dan opoldne, izvromii nedelj in praznikov. SMa naročnina: V Ljubljani in po poiti: Din 20*—, inozemstvo Din SO—. Neodvisen političen list UREDNIŠTVO Dr tJPRAVNIŠTVO: BlMOlf GREGORČIČEVA ULICA 8TKV. 1». ISLEFOS STEV. S62. Rokopisi »e ne vraSejo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži io»wla za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Tudi pri izdatkih treba izenačiti. Da je treba davke izenačiti, to je danes že splošno priznano načelo, pa čeprav bo treba še mnogo truda, da se bo to izenačenje tudi izvedlo. Nikakor pa ne zadostuje, da se izenačijo samo davki, temveč izenačiti se morajo tudi državni izdatki. Če plačujejo vsi državljani enake davke, potem smejo tudi vsi zahtevati, da država enakomerno skrbi za njjLh potrebe. Nikakor pa ne gre, da prej&le ena pokrajina skoraj vse, druga pa skoraj nič. Vse pokrajine morajo biti državi enako pri srcu, kakor morajo tudi dolžnosti vseh pokrajin biti enake. Če hočemo, da bo razvoj naše države dober, potem mora biti to načelo absolutne enakosti uveljavljeno na vseh poljih in zlasti glede univerz, ki so reprezentanca narodne kulture in zato državna skrb za univerze tudi merilo državnega dela za razvoj narodne kulture, Žalibcg pa danes ni tako. Kakor dokazuje statistika, ki jo je sestavil na podlagi preračunov ■ univerzitetni profesor dr. H in t e r 1 ec h n e r, je ljubljanska univerza tako sramotno nizko datirana, da je temu treba čim preje narediti konec. Od vsakih 1000 dinarjev calalmi>]lih.. _dr^avaih izdatkov za univerze cdpade na Beograd (s fakultetama V Skoplju in Subotici) 3.13 dinarjev, na Zagreb 2.57, in na Ljubljano samo 0.69 dinarjev. Dejansko pa se še ta številka znatno zniža, ker se od v proračunu dovoljenih vsot velik del ne likvidira. Nikakor nismo seveda mnenja, da bi se morali izdatki za zagrebško ali beograjsko univerzo znižati, temveč naša zahteva je samo ta, da se dohoilki l:ub-ljanske univerze izenačijo z dohodki zagrebške in beograjske univerze. To smemo tem bolj zahtevati, ker je beograjska univerza tudi drugače sijajno preskrbljena. Beograjska univerza je deležna reparacij, ima velikanske zasebne dotacije in uživala je vseh sedem let ujedinjerja izredno naklonjenost vlad, da je n. pr. samo letos bilo investiranih le za medicinsko fakulteto 100 milijonov dinarjev, d oči m ni država izdala za ljubljansko univerzo v vseh sedmih letih, odkar obstoji Jugoslavija, niti polovico toliko. Številke torej jasno govore, da treba ljubljansko univerzo izenačiti z ostalimi univerzami in zdi se nam nad vse potrebno, da to naglasimo z ozirom na sklicano univerzitetno konferenco. Kakor smo poučeni, se 'bo na tej konferenci obravnavalo vprašanje, kako spraviti v sklad previsoke dosedanje izdatke za univerze z izdatki za ostalo šolstvo. Idealno bi bilo, da se reši to vprašanje na ta način, da se izdatki za ostalo šolstvo zvišajo, dočim se izdatki za univerze ne znižajo, ker izdatki za šolstvo so najbolj® investiran kapital. a in*ciativo fin. ministra pa se bo seveda skušalo pridobiti univerzitetne kroge za redukcijo njihovih izdatkov. Če bodo mogli na to pristati delegati zagrebške in beograjske univerze, ne vemo, dasi o tem dvomimo. Vemo pa to, da zastopniki ljubljanske univerze ne bodo mogli na to pristati, temveč (la bodo morali vsako tako zahtevo kar a limine z vso odločnostjo odkloniti. Ljubljanska univerza dobiva že sedaj 1.44 odstotkov pod državnim povprečjem in tudi le najmanjše znižanje bi pocenilo nezaslišano stopnjevanje krivice in bi moralo izzvati v vsem slovenskem narodu najodločnejši odpor. Tn Odgovor Laze Markoviča Prib čeviču. NASTANEK SPORAZUMA. PRIBIČEVIČEV IZSTOP IZ DEMOKRATSKE STRANKE. Beograd, 10. novembra. Glede na izjavo g. Svetozarja Pribičevica, ki jo je dal na govore gg. Ljube Jovanoviča in dr. Laze Markoviča, je sinoči g. dr. Laza Markovič poslal vsem uredništvom listov naslednjo izjavo: Niti g. Ljuba Jovanovič niti jaz nisva v Zagrebu omenjala Pribičevica niti samostojne demokratske stranke. Midva sva samo razlagala poglede in ideje radikalne stranke. Pojasnjevala sva politiko naše stranke zlasti glede na brate Hrvate. Zato je bilo veliko naše iznena-denje, ko smo videli, da nam Pribičevič odgovarja, čeprav ni imel za tak odgovor nobenega povoda, razen morebiti tega, da ga sploh nismo omenjali. To se je zgodilo zato, ker smo zborovali v takem kraju, kjer Pribičevič nima niti najmanj volje, da bi tam sam imel kako javno zborovanje. Prepuščam g. Ljubi Jovanoviču, da on zase sam odgovori g. Pribi-čeviču, če se mu to sploh zdi potrebno. Za svoj del se omejujem same na dve stvari, da resnici na ljubo popravim nekatere navedbe g. Pribičevica in odklonim naprej vsako morebitno napačno tolmačenje svojih besed, ki sem jih izgovoril v Zagrebu. 1, Po volitvah, iz katerih je prišla radikalna stranka takerekoč neokrnjena je bilo za mnoge radikalne politike jasno, da je »treba iskati tudi novih pe ti za rešitev srbsko - hrvatskih ednošajev. — Ko sta dr. Šuperina in Pavle Radič podala v skupščini znane izjave o preobratu, ki se je izvršil v njihovih vrstah, je radikalna stranka čutila, da je njena dolžnost nasproti državi, da sprejme ponudeno roko. Mi se nismo še nadalje borili proti Radiču in njegovim tovariševi, ko so oni lojalno.in odkrito priznali ustavo in državno politiko, ki je bila osnovana na načelu državnega in narodnega edinstva. Naš predsednik Nikola Pašič. je upoštevajoč novi položaj smatral za potrebno, da stopi v stik z radičevci in poišče možnost sporazuma z njimi. Za tak korak je dal Nikola Pašič svoje odebrenje meni v Cavtatu in to sem tudi poudaril v svojem govoru v Zagrebu, da konštatiram glede tega zgodovinsko resnico. To delo za sporazum ni bilo naperjeno proti Pribi-čevičevi skupini, ker se je kretalo izključno v pravcu, da se preizkusi resnost, iskrenost in trajnost novega mišljenja, ki je prevladovalo v Radičevi stranki. Ko je bila končana ta preizkušnja in zlasti, ko je anketni odbor v parlamentu podal svoje poročilo, je bila ustvarjena možnost za formalna pogajanja, ki so se vodila na novi osnovi, in v katerih ni bilo nič nemoralnega ali nelojalnega. G. Pašič in naša stranka nista mogla dovoliti, da bi v tako važnem državnem vprašanju, kakor je bilo vprašanje sporazuma z Radičevo stranko, prevladoval mnogo manj važni in nepomembni interes ali bo pri tem sporazumu sodelovala naj nihče ne misli, da ni slovenska univerza v Ljubljani še vedno prva Ikardi-nalna zahteva slovenskega naroda! Obenem z izenačenjem davkov treba izvesti tudi izenačenje izdatkov za univerze! Slovenski delegaciji, ki se udeleži univerzitetne konference, je s to zahtevo dana tudi njena naloga. Vse drugo pa mora biti za njo indiskutabel, kakor je indiskutabel za slovenski narod. Zakaj v univerzitetnem vprašanju je slovenski narod intrasigenten! tudi Pribičevičeva stranka. Če pri sporazumu niso sodelovali niti Davidovičevi demokrati, ki so mnogo številnejši od pribičevičevcev; če ne sodelujejo niti dr. Korošec niti bosenski muslimani, zbrani okrog Spaha, ni uvideti, iz kakega razloga bi moral sodelovati Pribičevič. Mi smo sicer želeli tako sodelovanje, toda to ni bilo mogoče, ker bi sicer spravljali v nevarnost veliki državni uspeh. 2. Pribičevič nam je zameril našo dozdevno nelojalnost, ker nismo za vsako ceno ohranili koalicije z njegovo skupino in ker ga nismo takoj obvestili, da se pogajamo z radičevci. Naši razgovori z radičevci niso bili naperjeni proti Pribičeviču in s tem odpade tudi vsaka osnova za kako njegovo zamero. Iz vsega Pribičevičevega vedenja pa se vidi, da smo dobro napravili, ko ga nismo obveščali o delu naše stranke, ker bi Pribičevič na vsak način skušal, da to delo moti ali prepreči, kar bi lahko bilo v velik' škodo pravilnega pojmovanja državnik in narodnih interesov. Čudim se, kak da nam Pribičevič tal e stvari zameri ko. zelo dobro ve, da je prav on leta 192' napravil nekaj, kar je mnogo hujše, če sar bi mu pa mi ne bili nikdar očitali nit' bi takratno postopanje ne smatrali za nelojalno. V politiki se človek ravna p svojem prepričanju in po državnem in | teresu, kakor ga on čuti in pojmuje. j IZSTOP PRIBIČEVIČA IZ DEMOKRAT SKE STRANKE. Svetozar Pribičevič se je leta 1924, k< je bil še član,demokratske stranke, ve. mesec februar in marec razgovarjal : menoj o izstopu iz demokratske strank« in o sestavi koalicije z našo radikaln stranko. Takrat smo se tajno sesta jali pri nekein prijatelju, v moji hiši ir v hiši g. Pasica. Šele, ko, je bil na: sporazum popolnoma gotov, tedaj je Pri bičevič izkoristil pravo priliko in se odločil od demokratske stranke. Ne vem kako sodijo Davidovič in njegovi tovariši o tem postopanju Pribičevicevem mislim pa, da bi moral biti Pribičevič če že daje moralne nauke in mo ralu oceno, toliko nepristranski, da bi p o lep pezdirja v tujem očesu moral videti tud' bruno v svojem lastnem. — Beograd 9. decembra 1925. Dr. Laza Markovič. ST. RADIČ ZA NOVINARJE. Beograd, 10. dec. Včeraj so zastopniki Jugoslov. novinarskega 'udruženja pose-tiii ministra za prosveto St. Radiča in g? prosili, da bi vnesel v proračun kako večjo vsoto za pokojninski sklad novinarjev. G. minister je novinarje prav ljubeznivo sprejel in jim obljubil, da se bo o tej stvari dogovoril z ministrom za socialno politiko in bo v prihodnji proračun postavil vsoto 500.000 Din. G. St. Radič je dalje izjavil, da se bavi z načrtom, otvoriti v Beogradu novinarsko fakulteto. Dalje je omenil, da bo iz ministrstva za prosveto izločil del knjig in jih izročil novinarskemu udruženju za osnovanje novinarskih knjižnic v Zagrebu in Ljubljani. PRINC PAVLE SE STALNO NASELI V ZAGREBU. Beograd, 10. decembra. Kakor se do-znava, se N j. Vis. princ Pavle in knjegi-nja Olga stalno naselita v Zagrebu. V Zagreb prideta sredi meseca januarja prih. leta. Razstava v Filadelfiji ;‘.o /gi-ad, 10. dec. Včeraj je minister .'r. . r. jac dai obsežne informacije o raz-•ur.i . I*-;ladelfi4i. Namen te izložbe je . prvi vrsti ia, da »e ameriški svet po-i i ži\liens.-i moči našega naroda, o .> ga ivu našLi ial, o vseh naših gospo-uars ih sposobnostih in o vseh možno-jtia našega razvitja na zunaj, na kep-nem in na morju in da pripomore k ustvaritvi ozkih, zlasti gospodarskih vezi med našo državo in Ameriko. Dalje ima izložba za cilj, dol azati našo kulturno in ekonomsko sposobnost in povzdigniti prestiž naroda, s čimer bi tudi naši iz-■ieljenci postan narodno zavednejši in dpornejši ter bi spremenili svoje nazore o izgledih bodečega razvoja naše domovine, ki temelji na našem sporazumu. Le na podiagi sporazuma je tudi mogoče izrabiti vse nacionalne energije za procvit na vseh peljih. Naša država mora kreniti s predvojnih potov na nova pota, ki jih kažejo gospodarske prilike v bližnjem in daljnjem sosedstvu. Dr. Krajač je dalje" govoril o naših proizvodih, ki bi se mogli plasirati v Ameriki ter je omenil nekoliko takih predmetov, kakor: bolhač (prašek proti bolham), zdravilna zensca, les, baker, usnje, asfalt, cement, nekatere vrste sadja, deloma bauxit, konservirane ribe, izdelki umetne obrti itd. Moglo 'bi se dobiti še nekaj predmetov. Posebno kar se tiče umetne obrti, bi se mogla doseči dva cilja. Prvi cilj bi bil ta, da pokažemo umetno obrt na njeni današnji stopnji, drugič pa, da damo pobude za nov napredek, kar ravno spada v področje meni poverjenega ministrstva. Glavni naši izložbeni predmeti bi bili: predmeti za izvoz v Ameriko, izdelki umetne obrti, bogastvo naših surovin in vodnih sil, grafita, zlasti narodne vezenine in narodna noša kot značilni proizvodi umetne obrti na podlagi narodnih motivov. ŠVEHLA SESTAVIL NOVO ČEŠKOSLOVAŠKO VLADO. Praga, 9. dec. Po dolgotrajnih pogajanjih se je vendar posrečilo Švelili, da je sestavil novo češkoslovaško vlado iz vseh čeških narodnih strank. Vlada je sestavljena sledeče: Predsedstvo: Švehla (zemljoradnik); notranje zadeve: dr. Nosek (kler.); zunanje zad.: dr. Beneš (nar. soc.); prosveta: dr. Srdinko (zeni.); trgovina: inž. Dvoraček (nar. dem.); justica: dr. Viškovsky (žem.); železnice: Bechynž (soc. dem.); javna dela: Mlčocli (obrt.); kmetijstvo: dr. Ilodža (zem.); vojska: Stfibmy (nar. soc.); socialna politika: dr. Winter (soc. dem.); pošta: dr. Šramek (kler.); narodno zdravje: Tučny (nar. soc.); min. za prehrano: dr. Dolansky (kler.); fin. ministrstvo: dr. Engliš (neizvoljeni kandidat stranke dela); minister za Slovaško: dr. Kalay. PRED REDUKCIJO URADNIŠTVA. Beograd, 10. decembra. Predsednik finančnega odbora dr. Radonjič je s pooblastilom finančnega odbora sinoči poslal vsem ministrstvom pismo, v katerem poudarja potrebo, da se kar najbolj šfodi, posebno kar se tiče uradništva Finančni odbor zato zahteva spiske vseh uradnikov v posameznih resertih, kjer mora biti za vsakega uradnika označeno, kakšno delo opravlja in v koliko je ne-obhodno potreben na svojem položaju, da bi se na ta način moglo pričeti z redukcijo uradništva, kar ga je preveč. Univ. prof. dr. Alfred Seiko. Medena v Liju>lj ni. Zopet je enkrat na dnevnem redu vprašanje obstoja ljubljanske medicinske fakultete in zopet se slišijo vsepovsod glasovi za ali proti, l ovoda torej dovolj, da stopim zopet enkrat iz predavalnice v javnost in povem, kar je povedati moja dolžnost. Glavni argument proti upravičenosti obstoja medicinske fakultete v Ljubljani je ta, da bi bilo bolje, ako bi imeli samo eno, pa to kar najbolje zasedeno in opremljeno medicinsko fakulteto v državi. Ne vem sicer, ali prihaja ta argument pri vseh res iz prepričanja, vem pa, da sloni to prepričanje v večini slučajev na nepoznanju medicinskega študija. Gotovo je res, da je želeti, da naj ima dobro preskrbljena fakulteta bogato opremljene laboratorije in institute, ki jih mogoče naša država ne zmore v trojini, nič manj pa je tudi res, da kaka fakulteta še ni zaradi tega imenitna, ker ima vse to. Ni bil samo Pr9teur, ki je delal z majhnimi sredstvi, »udi mnogo drugih epohalnih del je izšlo iz skromnih, preskromnih razmer. Duh je, ki ustvarja kulturne vrednote, ne pa mogočne palače z marmornatimi stopnišči, dasi je do-oro, ako so tu, ali pa tudi ne. To je eno. Drugo pa je, da medicinske fakultete niso samo zavodi, kjer se goji znanost, marveč tudi strokovne šole za bodoče zdravnike, čuvarje narodovega zdravja. Ta njih drugi namen ni nič manj važen od prvega, če ni celo važnejši. In kot šola, ki naj nam vzgoji dobre zdravnike, bi bila ena medicinska fakulteta v državi z 12 milijoni prebivalcev nemogoč monstrum. Tega samo tisti ne bo uvidel, kdor misli, da se da medicinski pouk primerjati nogometni tekmi ali cirkuški gala-predstavi, kateri prisostvuje istočasno več tisoč ljudi. Vsak medieinec se mora na lastne oči in roke seznaiti s človeškim organizme in njegovim notranjim ustrojem, sam mora prijeti za mikroskop, sam napraviti bakteriološki preparat, sam položiti uho na prsi bolnika, sam se prepričati o legi otroka v materinem telesu, sicer je ves študij farsa. Za to pa morajo biti dani pogoji, živ in mrtev material. Mar naj demonstrira anatom človeške organe avditoriju par sto slušateljev, kakor se kaže balet v gledališču? Ali naj postane tudi medhincu neobhodno potreben aparat gledališko kukalo, da bo videl, kaj ima predavatelj v rokah? Mar naj 50 medicincev zapored presluša in pretolče hropeča pljuča za pljučnico obolelega paci- jenta, naj seže 30 rok zapored v telo v porodom bolSCinan trpeče zene, mar naj postane klinika mučilnica bolnih ljudi/ naj mar študirajo naši dijaki anatomijo na iau-loinih iz lepenke / Da, res je, filozofska, juridična, teološka fakulteta šteje lanko oU.O*aj slušateljev, treba je le zadostnega števila prostorov, proie-sorjev, stanovanj in gostiln in stvar je v redu. Medicina pa zalneva poleg vsega tega in poleg medicincev, ki se uce, tudi še človečnega materiala, živega iii mrtvega, na katerem se uče. Ta material se ne da ne v inozemstvu kupiti, ne doma producirati in koncentrirati poljubno na enem mestu za tisoč študentov, brez takega materiala je pa študij medicine farsa. In taka farsa bi bila ena sama medicinska fakulteta za državo, ki šteje 12 milijonov ljudi in ki ima še pokrajine, kjer pride komaj na 50.000 ljudi en zdravnik. Medicinski študij uspeva najbolje tam, kjer je najmanj dijakov ob bogatem učnem materialu. Ker je pa ta material raztresen po celi dižavi, je koncentracija medicinskega študija na eni fakulteti nesmisel. Za to pride v resnici v kulturnih deželah na približno dva milijona prebivalcev ena medicinska šola (v Švici še celo na pol milijona) in bi Jugoslavija z 12 milijoni in eno lakul-teto zaostajala daleč, prav daleč za vsemi državami, z dvema fakultetama bi pa tekmovala samo še z južnoameriško republiko Peru. iNaj se mi ne prihaja z vzgledom dunajske univerze. Vem, da so učili in delovali tam cd časa do časa veliki možje, vem pa tudi, da so bili učni uspehi zelo majhni. Ve® čas svojega študija n atej univerzi nisem niti enkrat imel v rokah človeškin možganov, o kakem preiskovanju bolnikov s strani medicincev pa sploh ni bilo govora. Kdor trdi nasprotno, dela to, ker mu je medicinska fakulteta v Ljubljani iz kakršnega koli vzroka trn v peti. Poleg vsega tega se pa ne sme pozabiti, da sta bili na Lunaju dve mb-dicinski fakulteti, ki sta dobivali potrebni človeški material razen iz lastnega mesta iz kulturno zanemarjene Galicije. Dvojni ali celo trojni so bili vsi glavni instituti in klinike. Mar naj uvedemo tak sistem tudi pri nas, mar naj ima Zagreb medicinsko fakulteto v dubleti, Slovenija pa naj jrtispeva razen z denarjem tudi še z bolniki in mrtveci? Reči moram, da tega ne uvidim in ne bom nikoli uvidel. Nova Evropa in sovjetska Rusija. (Po članku A. Lunačarskega ko Sovjetski tisk. Napredek nove kulture se manifestira na najrazličnejših poljih. Zadostuje, če povem, da imamo že Več časopisov kot pred vojno. Vsega skupaj imamo 5,400.000 listov, od teh je 1,500.000 zgolj kmetskih. Sicer pa razlikujemo pri nas dosti vrst časopisov. K prvi spadajo vodilni organi, izredno seriozni, pro-žeti od globoke socialistične ideje. Ti se ba-vijo z najtežjimi problemi. Ti listi so za vsakega mislečega evropskega politika neizogiben informacijski vir. Saj vendar obravnavajo listi kot »Pravda« in »Izvestija« ter naši voluminozni mesečniki v žarki luči marksističnega projektorja vse svetovne dogodke in naše lastne probleme. Na drugi strani smo ustvarili tisk, ki je prilagoden, nivoju delavcev in kmetov. Za naraščaj, v katerega rokah je naša prehodnjost, sfno ustvarili poseben tisk. Evropa gotovo ve, da bo štela naša mladinska organizacija kmalu milijon članov ter da je prekoračil naš pionirski po-kret prvi milijon že daleč. Smešno bi bilo trditi, da bo poteklo v teh množestvenih organizacijah druge in tretje generacije, ko nas več ne bo, vse ugodno. Toda vsak, kdor je videl to morje mlačnosti, je moral čutiti, da je nov mir na pohodu. Na vidiku so popolnoma nove vzgojevalne metode, imenzen cut kolektivnosti, grandiozna prožetost vsega življenja z zdravim teoretičnim marksizmom in odkritim praktičnim idealizmom. Nova umetnost. Do’go smo morali čakati, da se je pojavil vpliv revolucije v umetnosti. Vendar pa govorimo lahko že sedaj o posebni literaturi. Nien izvor je proletarski, njeni mojstri sp izšli iz delavskih vrst, ali pa so ljudje, ki stoje z dušo in telesom na komunističnem stališču. Med njimi so prvovrstni talenti Nastala je taka biblioteka kasnih del, v katerih se zrcali naše sodobno življenje, da lahko prištevamo naš čas med najbolj blesteče epo-lie ruske literature. V prvih časih po revoluciji smo nudili masam mnogo umetnosti brezplačno. Medtem je prišla nova gospodarska politika (NEP), ki zahteva skrajno štedlji-vost. Morali smo se omejiti ter postaviti naša gledališča in druge zavode za umetnost na lastne no uce'v tu(Ji certn sta se udeležila izmed jn g. Anton Lajovic ^^J^pevsko društvo vovodja g. Zorko Prelovec >. »Ljubljanski Zvon« v Ljubi an . Prihodu«* I.™*'«™ v drama Leonida Andrejevi jgoveka s cin«. To.je tragedija■ »donlneg^, sirova, hrepenenjem po lepoti, -' h Rogozova, brezsrčna okolica. Sod el uuH skrbin§^ Ce_ Šaričeva, G or jopo Jerman, Smerkolj- s^r. Lipah, Jan, Režira g. Skrbinšek- Principi Zemljoradničkog p^kreta. Izšla je zgoraj omen:ena knjiga od žaM' ialnega kmetskega voditePa Aleksandi-8 iŠtamboliiškega. Iz bolgarščine je prvel Hr' B. Bratič. Knjiga je opremljena z avtorjev sriko in s kratkim živFenjepisoni. Stane 1 Di:n in se dobiva v »Tajništvu SKS« in P tajništvu akad. agr. društva »Njive«, Tavča jeva ulica 1 III. Dnevne vesti. DRAG PREMOG. V sedanji ostri zimi občutijo revni sloji zlasti hudo, kako nezaslišano drag je premog. Zakaj je pri nas premog tako drag, kot nikjer na svetu, o tem smo že dosti pihali. Zato bi danes opozorili samo na eno stvar. Če hoče kdo naročiti premog naravnost pri Trboveljski premogokopni družbi, potem le prehitro spozna, da je to nemogoče, ker Trboveljska ne sprejema naročil. Treba se je obrniti na prometno društvo, ki dobavlja trboveljski premog in za svoje čisto nepotrebno posredovanje dobi visoko provizijo. Časopisi naDovedujejo, da misli vlada pričeti nov boj proti draginji. Mislimo, da je tak boj čisto odveč, če ne bo njegova namera, da se odstranijo čisto nepotrebni posredniki. Absolutno nepo:mljivo je, zakaj ne bi mogla Trboveljska svojega premoga naravnost prodajati konsumentom. Zakaj mora biti tu se posrednik, da dela draginjo. . Bil bi res č-s, da bi zakon o pobijanju tlragiire oHutili tudi »ta veliki«. Henri Berbusse: — Not zakonski projekt o visokih šolali. V prosvetnem ministrstvu se redigira nov načrt zakona o visokih šolah. Gotov bo najbrže že do konca tega meseca, nakar se predloži sredi meseca januarja narodni skupščini. — Pobijanje analfabetizma Šolski nadzorniki so dobili nalog, da prirede v svojih okoliših nove analfabetske tečaje. Tečaji naj se vrše v ljudskih šolah. Vodijo naj jih učitelji. Posebno paž.ijo je posvečati analfabetskim tečajem v Bosni, Črni gori in južna Srbiji. — Nov zakonski načrt o nošnji orožja. Odbor za redigiranje novega načrta orožiega patenta je predelal 12 členov. Glede splošnih določb je omeniti, da so lovske puške in podobno orožje, izvzete od vsake prepovedi ter jih je treba samo prijaviti pristojni občinski oblasti, ne da hi bilo- treba zato kakega dovoljenja. Tudi takse ni plačati za to nobene. Vo;aške puške se morajo oddati oblastim, razvea če so zgodovinske vrednosti ali pa vojne trofeje. Za te puške morajo vrniti oblasti lovske puške, ali pa jih plačati. Za ru§? merilno orožje je treba dovoljenja okrajnih političnih oblasti. Duševno manj vredni 1 udje in ljudje slabega obnašanja ne sme o nositi nobenega orožja. Kdor ne prijavi lovske puške, bo kaznovan z globo ICO Din, kdor ne prijavi drugega morilnega orožja s 1OC0 Din. Zakonito se bo uredilo tudi vprašanje trgovine z orožjem, ki bo stala pod kontrolo veLvkega župana. Minister notranjih del more odvzeti pravico nošnje orožja poe-dinim ljudem kakor tudi celim krajem. Zakonski predlog je bil sprejet soglasno. — Pasteurjev zavod v Subotici. Ministrstvo za narodno zdravje je odločilo, da se ustanovi fvi subotiški bolnici oddelek Pasteurjevega zavoda. — .Čolni za iinancarje. Finančno ministrstvo je votiralo potrebni kredit za nabavo 15 jadrnic in 25 motornih čolnov, ki se razdele v službene svrhe med organe finančne kontrole v Primorju. — Železniška proga Donji Miholjac—Na-šice. Te dni se je vršila v Osijeku licitacija za zgradbo nove normalnotirne proge Donji Miholjac—Našice. Proga mera 31 km, veljala bo 25,C00.C00 Din. — Delavska šola v Beogradu. Beograjska delavska zbornica otvori v najkrajšem času v svrho kulturne in prosvetne povzdige delavskih slojev delavsko šolo. V šoli se bodo Poučevale socijalne in ekonomske znanosti. — Izlet na Jadran. »Jadranska Straža« pripravlja po svojih pododborih velik izlet na Jadran. Izlet se vrši o Veliki noči. Izletnikom bodo dovoljene znižane vozne cene. — Pravoslavna »meda na Poljskem. Pravoslavna sinoda na Poljskem je pravkar zaključila svojo konferenco, ki se je vršila v Varšavi in, ki je trajala 14 dni. Udeleževali so se je 4 škofi z metropolitom Dionizijem na celu. Od resolucii, sprejetih na tem kongresu, sta najvažnejši sledeči dve: Prva se nanaša na notranja in organizacijska vprašanja ter odreja celo vrsto osebnih izprememb in ■novo razporedbo pravoslavnih diecez v poljski republiki. Še bolj važna je druga, katere vsebina je bila oficijelno poslana poljski vladi v obliki spomenice. To je obširen spisek nedostatkov, ki jih je ugotovila sinoda v današnjem- razmerju med polsko državo in pravoslavno cerkvi :o. Spomenica vsebuje razven tega množico najraznovrstnejših zahtev in želja na adreso zakonodaje in resornih ministrov. V splošnem pa je bilo zadržanje sinode napram poljski republiki popolnoma lojalno. — Kongres poljskih zgodovinarjev. V Poznanju se je pričel dne 6. t. m. kongres poljskih zgodovinarjev, ki se ga je udeležilo okrog sto aktivnih zgodovinarjev in strokovnjakov iz vse poljske republike. Kongres traja pet dni. Dnevni red je bil izredno obširen. Vsi referati in predavanji se prevedejo v več evropskih jezikov. Kongres je veli- -pga pomena ne samo v naučnem, temveč tu-' . v organizatoričnem in propagandnem oziru. Zborovala! rekord na Dunaju V ponde-ljek se je vrš;lo na Dunaju 451 shodov zoper vladno predlogo glede vprašanja stanovanjske najemnine. Število zborovalcev se ceni na 400.0c0 oseb. Vsi shodi so se izjavili soglasno zoper ukinitev zakona za zaščito hišnih najemnikov in zoper vsak kompromis. — Na 1.tisoč privatnih šol na Dunaju. Glasom pravkar izdane statistike dunajskega mestnega šolskega sveta eksistira na Dunaju poleg državnih in komunalnih šol ter učnih zavodov nad 10C0 vsakovrstnih privatnih šol, tako da i>ride na tisoč dunajčanov (vštevši dojenčke in starčke) razven javnih šol in zavodov po ena privatna šola. Večji del pristnih šol 'e nastal šele v povojnem času, ko 8o bili prisiljeni vsled izpremenjenih razmer posebno števili oficirji in ženske vrniti se v šolske klopi, da so si pridobili polrebno znanje za kak nov poklic. Filijala moskovske banke v Berlinu. Kakor poročajo iz Berlina, namerava ustanoviti moskovska ljudska banka — če bodo dovedla tozadevna pogajanja, ki so v toku, do začetka prihodnjega leta do ugodnega rezultata, v Berlinu filajalko. — Ostra zima v vsej srednji Evropi. Iz vseh krajev srednje Evrope prihajajo poročila o izredno hudem mrazu. Prvenstvo v tem oziru gre te dni Jugoslaviji. Posebno hud mraz je v Bosni in Hercegovini. Na sarajevskem polju so imeli v pondeljek SO stopinj mraza, ioleg tega divjajo v Bosni in liercegovani snežni vinarji, ki so povzročili že precej škode. Vihar je porušil več hiš, odnesel več streh ter potrgal mestoma telefonske in brzojavne žice. Neurje je zahtevalo tudi človeške žrtve. Mestoma je zapadel do tri metre visok sneg, tako da je na nekaterih progah promet še vedno ustavljen. Poginilo je mnogo živine, deloma od mraza, deloma so jo raztrgale tolpe vo.kov. — V Albaniji so velike poplave. Skadersko jezero je do polovice zamrznilo. — V noči od nedelje na pondeljek so zmrznile v i-arizu tri osebe, med njimi neki policijski stražnik. Seima pri Parizu je zamrznjena. Iz Vogezov in Alp poročajo o mrazu do 22 stopinj. Konstrukcija železnega mostu v bližini Louvra se je vsled mraza tako pretegnila, da so morali ustaviti promet preko mostu. — V Budimpešti je kazal toplomer v pondeljek zjutraj — 1:9 stopinj. Donava je po vsem ogiskem ozemlju zamrzia. Raba in Sa„o sta močno zamrznjeni. Jrri Banrevu je led debel 13 cm. blatno jezero je deloma zamrzio. V provinci je bilo 23—28 stopinj mraza. Več vlakov se je moralo ustaviti sredi prog, ker so zamrzle zavore. V Rimu so zamrznile foniane. — Iz prosvetne službe. Absolvent filozofske fakultete v 'Ljubljani I. Iiojšek je imenovan za suplenta na mariborski realki. — Iz državne službe. Ekonomski uradnik Ivan Kosel je premeščen iz Maribora v Konjice. — Umrla je v Gorici v starosti 76 let gospa Ana dr. Kavčičeva, vdova po notarju, tokoj-nica je iz znane ugledne narodne rodbine ter je bila v vseh krogih splošno priljubljena. Bila je mali solastnika ljubljanske splošne elektro-družbe, g. Kavčiča, blag ji spomin! Prizadetim sorodnikom naše iskreno sožalje! — Zopet nezaslišan izgred pijanega narednika. Še ni pozabljen škandalozen divjaški izgred pijanega narednika, ki je pred par tedni rogovilil po neki beograjski kavarni s potegnjeno sabljo in ročno granato, razbil vse šipe, spodil vse goste iz lokala ter prisilil celo četo orožnikov k umiku, nakar ga je izvabil neki policijski pisar z zvijačo iz lokala na ulico, kjer ga je četa orožnikov končno z veliko težavo ukrotila in spravila na varno, in že zopet poročajo -iz Beograda o nič manj brutalnem zločinu drugega pijanega narednika. Pešadijski narednik Novica Mijatovie je preživel vesel večer, nakar se je podal, že težko pijan, v družbi dveh civilistov v kavarno »bosior«. Tam je insceniral velikanski škandal ter pretepel Članice damske kapele. Kavarniški personal ga je vrgel na ulico. Narednik je pobral kosti svojega ro.siva ter se odmajal neznanokam. Ob dveh ponoči pa se je vrnil ter vrgel v dvorano ročno granato. K sreči so gostje že odšli in je bil v lokalu samo še personal, sicer bi bilo več človeških žrtev, tako pa so zadeli drobci granate eno od pevk v nogo, ne da bi bili koga smrtnonevarno poškodovali. Pač pa je vsa kavarniška oprava popolnoma razbita, to izvršenem zločinu jo je narednik odkuril čim najhitreje so ga nesle noge. Toda personal ga je s pomočjo pasantov kmalu donitel ter izročil vojaški patrulji. — Strašna nesreča v premogokopu. Kot smo že včeraj poročali, je izbruhnil v rudniku v Boulderju (Golorado) požar, ki je odrezal 45 delavcem izhod. Po nadaljnih vesteh ie delalo 12 delavcev vso noč, da bi se prikopali do nesrečnih rudarjev. Pri rešilnih poizkusili jih pa hudo ovirata dim i« ogenj. i-'ri vhodih v premo go ko p ca-ka nad 5CC0 ljU-di s strahom in nestrpnostjo poročil iz rova. Predor, v katerem so rudarji blo.urani, se nahaja nad 2C0 čevljev pod zemljo. Izgubui so že vso nado, da bi imela rešilna akcija uspeh, ker je izpremenjeno dno rudnika v pravcati ognjenik. Enega od delavcev, ki se udeležujejo rešilne akcije, je zadušil plin. — Od Albancev odvedeni Črnogorci se še niso vrnili. Iz Podgorice poročajo: Trojica ljudi iz plemena Kuči, ki so jo odvedli, kakor znano, Albanci, še ni najdena. Intervencija naših oblasti ni uspela. Albanska vlada trdi, da je podvzela vse potrebne korake, da pa so ostali brez uspeha. Med našim prebivalstvom vlada veliko razburjenje. Vo ska in orož.iištvo sta zasedla vse prelaze. Isto se je zgodilo na albanski strani od strani albanske vojske. Ker imajo Kuči z Albanci precej dobre zveze, je sigurno, da bodo izvedeli, kdo je odvedel njihove ljudi. Ko pa se to ugotovi, pride nedvomno do krvne osvete. — Iz vjetništva v smrt. Neki ženski v vasi Dyloken, v okrožju Oppel, je sporočil mož, da se vrača iz Sibirije, kjer je prebil deset let v ujetništvu ter, da se mu je posrečilo končno priti po velikih naporih na mejo. Zenska se je med njegovo odšotnost o poročila i drugim. Več vaščanov je videlo ujetni- ka na bližnji kolodvorski postaji. Od onega trenotku je .izginil. V gozdu so našli truplo, ki je najbrže z ujetnikom identično. Domneva se, da je bil umorjen. Kol osumljenko so zaprli njegovo ženo. — Dvojni umr-r na nemškem plemiškem posestvu. Kakor poročajo .iz NVittenbergov na Labi, sta. bila umorjena v vas: R;;ngerslage upravitelj ekonomije Reinke in njegova soproga. Sum pada na nekega delavca — Poljaka. Reinke je namreč odpustil pred kratkim vse poljske delavce razven enega, in zdi se, da se je radi tega maščeval delavec. — Umor antropozofinje. Iz Solothurna poročajo: lostopanje zoper Johana Bannes-schlagerja, ki je umoril, kakor znano, dne 29. julija v bližini antropozofskega svetišča v Dornachu bogaio teozofinjo, Amerikanko Ma-iy Bowen, je ustavljeno. Psihijatri so ugotovili, da je storilec biazen. Oddan je bil kot splošno nevaren individij v dosmrtno oskrbo v blaznico. Za Bel in m !i: I Ir; in. stoji Exce ia Oii:Sd R dio- p r i jjicpSd d r - i ' J. GOREČ, Mali neltrl.Hi — Poštni zvaničnik poneveril 63.000 dinarjev. Peter šilič, poštni zvaničnik v Sarajevu, je dostavljal še izza vojnih časov poštne pakete, poslane proti povzetju. V zadnjem času so prihajale vedno številnejše reklamacije glede povzetja. Vselej pa je Šilič stvar končno uredil. Kljub temu je postala stvar njegovim predpostavljenim sumljiva. Bil je odstavljen in uvedena je bila zoper njega disciplinarna preiskava, ki je ugotovila primanjkljaj 63.CC0 Din. Šilič je manipuliral na dva načina: Na eni strani je denar poneverjal ter pokrival poneverjene zneske v slučaju potrebe zopet s poneverjenim denarjem, na drugi strani je trgovcem-prejemnikom paketov kreditiral povzetja za krajši ali daljši rok, zakal* je dobival od njih nagrade. Da je danes tako velik promet, kot za časa vojne, ali da vsaj ni gospodarske krize, bi bil Šilič svojo obrt lahko še dalje časa nadaljeval. Siliča je zavedla k manipulacijam beda. Ima m.izemo plačo, s katero mora rediti ženo in 9 otrok. Kljub temu se zagovarja drugače. Pravi, da se je nekoč na cesti onesvestil ter da mu je bilo pri iej priliki ukradenih 60.0(0 dinarjev uradnega denarja. Ker se je bal, da bo ob službo, se je spustil v riskantno manipuliranje s povzetji. — Sedem oseb zastrupljenih s plinom. V hiralnici v Leingu na Westfalskem so našli te dni sedem otrok v starosti od enega do treh let zastrupljenih z ogljikovim kisikom. — Nemška niilica in prejšnja uniforma. Predsedstvo radikalne nacionalne zveze nemških oficirjev je opozorilo te dni svoje člane na predpis glede medsebojnega pozdravljanja milice in oseb, oblečenih v uniformo prejšnje nemške vojske. Po lem predpisu je uveden obligatorični pozdrav samo med pripadniki nemške milice. Napram bivšim članom prejšnje nemške armade v uniformah pozdrav ni obligatoričen, temveč odvisen od dobre ve-lje. K temu predpisu pripominja sedaj omenjeno predsedstvo: »pričakuje se pa, da bodo člani milice iz vljudnosti in tovarištva pozdravljali tudi omenjene osebe.« — Kakor znano, so take vrste pričakovanja povelja. Tendenca je prozorna. — »Prebujajoči se Madžari dobe uniforme«. Madžarski poslanec Tibor Eckhardt je izjavil te dni na nekem agitacijskem zborovanju v Miškolcu, da »probujajoči se Madžari« ne bodo trpeli, da bi se odpravil na visokih šolah numerus clausus. V slučaju, da se drzne vlada sedanji zakon ukiniti, bodo poskrbeli »probujajoči se Madžari* zaio, da prenehajo takoj vsa predavanja na visokih šolah. Govornik je dalje povedal, da se bo sklepalo ob priliki prihodnjega občnega zbora o uniformiranju »prebujajočih se Madžarov«. Dejal je, da bodo uniforme napravile na ljudstvo velik vtis, kar bo imelo za posledico, da se bo število njihovih pristašev znatno pomnožilo. Mesto liktorskega znaka uvedejo »probujajoči se Madžari« Fokos, neko staromadžarsko orožje. — Tragedija mlade žene. Te dni je doživela tiha vasica Biškupec pri Varaždinu nenavadno senzaci:o. Ločena trgovčeva soproga Danica Seretin je bila v Varaždinu na ulici razžil ena od neke gostilničarske hčere, ki jo je prostaško ozmerjala ter pljunila pred njo. To je Danico tako užalilo, da se je jokaje pripeljala domov v Biškupec. Tani si je nadela črno obleko, se lepo sfrizirala, legla v posteljo ter si pognala revolversko kroglo skozi glavo. Bila je v trenutku mrtva. Zapustila je par pisem. V enem prosi svo'o mater in svojega Oletnega sina, da naj ji oprostita, češ da je moralo tako biti. V drugem se je poslovila od nekega varaždinskega na- rednika z besedami: »Da vidiš, kako se ljubi.« — Nesrečonosen loterijski dobitek. Italijanski trgovec Capuani v Monakovem je zadel te dni v loteriji 5CO.OOO mark. Naslednjega dne so ga našli v njegovem stanovanju ustreljenega. Policijske poizvedbe so dognale, da je vzrok njegovega samomora res prav nenavaden. V veseli družbi je podpisal bahavi trgovec reverz, s katerim se je zavezal, da izplača, če zadene glavni dobitek, polovico svote monakovski dimnikarski zvezi, polovico pa monakovskim pivovarnam. Zločesta |Usoda je hotela, da je bahač glavni dobitek res zadel. Prepričan, da je reverz pravno-veljaven, si je mož pognal v div em obupu kroglo skozi glavo ter se preselil na drugi svet, kjer ne rabi denarja. Za \se vrste oblačit do Božiča znižane cene pri priznano solidni tvrdki J. Maček l„» LiBIJA.SA — Verska blaznost. V italijanski vasi Veslo sta govorili dve stari dami opetovano o tem, da hočeta »žrtvovati Bogu kakega otroka«. Nikdo se ni zmenil za govoričenje starih lilij, ki sta bili znani kot v večih ozirih »prismojeni«. Ko pa sta izvabili te dni v svoje stanovanje nekega sedemletnega dečka, je prihitela kljub temu njegova mati prestrašena pred vrata njune vile. Ker ji nista hoteli odpreti, je jela klicati na pomoč, in kmalu so se pojavili na pozorišču karabini-jerji. Abnormalni ženski sta se v stanovanju zabarikadirali ter otvorili na karabinijerje besen ogenj. Po daljšem boju se je posrečilo karabinijerjem se približati vežnim vratom ter jih udreti. Ko sta ženski uvideli, da je njiju odpor zaman, sta se vrgli skozi okno. Ena je obležala na mestu mrtva, druga je umrla par ur pozneje. Dečka so našli zaprtega v kurniku, toda zdravega. — Ženske kot izumiteljice. Na podlagi uradnih podatkov se je ugotovilo te dni v \Vash:ingtonu, da je bilo izdanih tekom zadnjih desetih let vsega skupaj ženskam 5000 pateutov, kar ne znaša niti 2% celokupnega števila izdanih patentov. Neki dunajski statistik pripominja k temu rezultatu. »Amerikanke pa se vsekako lahko sklicujejo na to, da nadkriljujejo glede iznajdljivosti moške vsaj na enem polju: Kar se namreč tiče iznajdljivosti glede izgovorov.« — Vsled neprevidnega ravnanja z orožjem izgubil nogo. Seljak Milivoj Konostrovac iz vasi Surovo v gatačkem okrožju je hotel na svatbi dveh prijateljev streljati. V to svrho je vrgel puško čez ramo, in sicer po »švab-ski«, z navzdol obrnjeno cevjo, nakar je skočil na konja, da odjaha v bližnjo vas. I ri tem se je puška izprožila in strel je šel Kono-strovcu v nogo. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je bil sicer takoj operiran, toda bilo je že prepozno. Nastopilo je vnetje in zdravniki so izjavili, da na druge rešitve, kot da mu nogo amputirajo. Konostrovac je izjavil, da rajši umre. Končno so mu odrezali nogo s silo, kljub temu pa ni gotovo, če ostane pri življenju. — Nabavljalna zadruga državnih nameščencev v Ljubljani opozarja svoje člane na izredni občni zbor, ki bo v Mestnem domu dne 11. decembra ob pol 20. uri. — Predsedstvo. Ljubljana. — Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Danes, četrtek, ob četrt na sedem važna vaja za ves mešan zbor. Vsi, ker smo pred koncertom. — Odbor. 1— Pojasnilo. Ker smo naprošeni, ugotavljamo, da gdč. Gabrijela Vovk, hčerka mizarja Antona Vovka in branjevke Marije Vovk na Viču, ni identična in tudi v nobenem sorodstvu z aretirano Gabrijelo Vovkovo, o kateri smo poročali pred par dnevi tudi v našem listu v zvezi z afero vlomilcev Lovro Sitar et Comp. 1— Goljuf. V Blasovo trgovino s čevlji Pod trančo je prihitel te dni neznan mladenič, rekoč, da ga pošilja neki trgovec iz bližnje soseske po par lakastih čevljev, da jih bo pomeril. Nič hudega sluteča je trgovka želji ugodila, nakar jo je mladenič odkuril, ne da bi se bil vrnil. Pozneje se je izkazalo, da je mladenič zvit goljuf. — Občni zbor ZBZ bo dne 18. decembra t. 1. ob pol 5. uri popoldne v hotelu Union (Rožce). Dnevni red je sledeči: 1. Poročilo odbora iin nadzorstva. 2. Volitve. 3. Stanovske zadeve in pavšaliranje potnih stroškov. 4 Slučajnosti. Radi važnosti dnevnega reda vabimo gg. kolege k polni udeležbi. — Odbor. Senzacija dneva! Ogromen uspeh! Do zadnjega kotička napolnjena dvorana. — Pridite, majke, da ohranite svojim sinovom in hčeram zdravje in :-o-: lepoto! :-o-: SSI Hoč in lepota Opozarjamo sl. občinstvo, da včeraj ni dobilo več sto obiskovalcev vstopnic, ker jih niso naročili v predprodaji. Prodpr da;a vstopnic vsak dan od 10. do pol 1. in od 3. ure naprej. Predstave se vrše točno ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. spozn?v jmo sčmsga sebe! (Tei.m)elitni kino matica do 20 b«sed Din 5*—» vsaka nadaljna beseda 59 por. Ctora •giiason SFW63e«5FSU«Mi Nepotrebna s rb za božično in novoletno d&niO, ker je turdka JOSIP PETELINC - Ljubljana znižala v to jvrho cene šivanim strojem in kolesom znamke „GRITZNER“ „PHČNIX“ , ADUR“ za 10 %. Ugodna obrotna odplačila. Stran 4. NARODNI DNEVNIK. 10. decembra 1925. Štev. 259. VAŽNO GOSPODARSKO VPRAŠANJE. Železnica št. Janž — Sevnica. V nedeljo, 13. t. m. ob 2. uri popoldne se vrši pri gosp. Ur m el ju v Boštanju ob Savi zborovanje vseh interesentov, občinskih zastopnikov in drugih javnih gospodarskih korporacij v zadevi podaljšanja železnice Št. Janž—Sevnica. Nujna potreba je, da se v tem cisto gospodarskem . vprašanju združita vsa mirnska dolina in posavje. V takih gospodarskih vprašanjih nas mora najti Beograd iin Zagreb popolnoma složne. Ne sme biti Slovenca, ki bi nasprotoval tej železnici, na kateri je življen-sko interesiranih nad 40 slovenskih občin. Ta železnica je tudi v vsakem slučaju potrebna za zvezo Slovenije z morjem. Spada nesporno v program vsake zveze Slovenije z morjem. Zato je potrebno, da se vsi neglede na strankarsko pripadnost združimo in eno-dušno ter odločno zahtevamo izvršitev prepotrebne proge, ki je vzakonjena v Blairovem posojilu. Izgleda pa, da bi radi. merodajni činitelji pustili to železnico s posojilom vred na papirju. Medtem pa se mirno gradijo železnice drugod v državi iz dvanajstin in rednega budžeta. Mi Slovenci pa lahko plačujemo in gledamo skozi prste. Sloga slovenskega ljudstva, ki nam je poznana iz leta 1918 naj zavlada ponovno in to pred vsem v gospodarstvu. Težka je gospodarska preizkušnja, kateri je podvržena po prevratu Slo- ; venija in zadnji čas je, da vstvarimo sloven- i sko gospodarsko fronto. Zato dobrodošli v Boštanju vsi, ki vam je pri srcu dobrobit Slovenije in lepe Dolenjske. Občinski zastopa in druge gospodarske korporacije naj prinesejo s seboj štampilije [ radi podpisa tozadevne spomenice. Brez posebnega vabila. Kulturno gospodarski odbor za Mirnsko dolina in Posavje v Mokronogu. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BGRZA, dhe 9. decembra 1925. Vrednote: Investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 78, bi. 80; Loterijska državna renta uit. dec. bi. 325; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 20.), bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 210; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 102; Slavenska banka d. d., Zagreb den. 50; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 123; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 120, bi. 125; /Nihag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb den. 35; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 100, bi. 110; »Šesirr., tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 120, bi. 125. Blago: Orehovi hlodi, zdravi, gladki, od 30 cm napr. poljubne dolžine, fco vag. nakladalna postaja bi. 650; tramiči 3 3, 3/4, 4 4, od 4—8 ni, fco vag. nakladalna postaja bi. 300; bukovi hlodi od 30 cm naprej od 4 m napr. z 15%, od 2.50—3.90, sveži prima, fco vag. Postojna tranz. 1 vag., den. 375, bi. 375; ma-drieri 74X 224, 4 m dolgi, zdravi, ostrorobi, očeljeni, fco vag. Postojna tranz. 1 vag., den. i 560, bi. 575; hrastova drva, 1 m dolž., suha, ! fco nakladalna postaja 10 vag., den. 17.80, i bi. 17.80; pšenica 76 kg, fco vag. Novi Sad bi. 295; koruza, nova, času primerno suha, par. Novi Sad bi. 133; koruza v peči sušena, domača, fco vag. slov. postaja bi. 180; otrobi drobni, v juta vrečah, fco vag. Postojna tranz. bi. 175; ajda domača, fco vag. slav. postaja bi. 260*, proso domače, fco vag. slav. postaja bi. 215. BORZE. Zagreb, dne 9. decembra. Devize: Newyork čel: 56.1—56.7, London izplačilo 272.76— 274.76, Pariz 213.3—217.3, Praga 166.455— 168.455, Švica 1085.25—1C93.25, čeklOS4.5— 1091.5. Milan izplačilo 226.15—228.5, Berlin 1338.6—1338.6, Dunaj 791.1—801.1, Amsterdam 2260—2280. Curih, 9. decembra. Beograd 9.18, London 25.15, Praga 15.375, Berlin 125.425, Pariz 19.525, Milan 20.88, Bukarešta 29375, Dunaj 73.05, Sofija 3.775, Budimpešta 0.C0727. .(6v:*r,vnx*Msvo* » mmuMiit—mui«in«wi lummiinn i n -11 r To In ono. BUBIKOPF IN PLEŠA. Pred nekim dunajskim civilnim sodiščem se je obravnavalo te dni o ramponirani čopi — seveda bubikopfu — neke ne več posebno mlade dame. Soproga nekega advokata je namreč tožila nekega znanega brivca, specialista za barvanje las, na plačilo precej visoke odškodnine, češ da je zakrivil on, oziroma njegov personal, da ona sama — in mogoče tudi drugi ljudje — nimajo nobe- nega dopadajenja več nad njenimi lasmi. Lasie so postali naenkrat trdi ter so začeli izpadati, tako da ji grozi nevarnost, da postane plešasta. Temu mora biti kriva uporaba pokvarjenih ali pri preostrih esenc. Brivec je odgovoril, da se nahajajo lasje to-žiteljice res v žalostnem stanju, da pa so bili, predno je pričela dama obiskovati njegov salon, črno pobarvani — naravne barve ni bilo mogoče vpč ugotoviti — nikakor pa njso bili izrazito črni, temveč so izpremi-njali že takrat vse mogoče barve, torej eo se morala poizkušati na njih že preje vsakovrstna sredstva,. Tožnika je zahtevala, da naj se i mi i je z njenih las vsakršna barva, nakar naj se rjavo pobarvajo. Toženčeva pomočnica jo je pred to proceduro svarila, češ, da bi utegnila lasem škodovati. Ko pa je vztrajala tožiteljica kljub temu pri svoji zahtevi, je nastala inkriminirana škoda, Sicer pa toženec ne priznava, da bi bil za škodo odgovoren, to pa spričo tožiteljičine starosti. Dama ni ravno več mlada — ceni jo na 6° let — zato nikakor ne more trditi, da bi bil uničil lepoto njenih las on, temveč je storil to zob časa. Kot poročena in dobro situirana žena ni oškodovana na svoji kari-jeri, niti ne more biti govora o zmanjšani mcfhosti poroke. Naj torej predloži svoj krstni list, da si bo moglo sodišče ustvariti pravično sodbo. Ta preokret je imel nepričakovan učinek: Ne da bi jo bil moral sodni'- le količkaj pregovarjati, je tožiteljica tožbo nemudoma umaknila ter odšumela brez vsake besede iz dvorane. Mogoče pa jo je nasprotnik taksiral za premlado? . ..GROM' CA8INSKO POSREDNIŠKI IN SPEDICIJSKI BUKJEAU LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA »..i«. brzojavkam i Telefon Inlerurbnn ,OBOM“. »lav- PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Rakek. Obavlja * dohiteli. Deklico so odvedli nazaj, izdajalca pa so sodili rdeči možje — danes na vse zgodaj so navezali »bradatega moža« na njegovega konja; pritrdili »o mu košček žareče gobe ped rep in ga zapodili. Koliko je pretrpel v desetih ali dvanajstih urah. sploh ni mogel popisati, in mu tudi ni bilo treba, ker mu je bilo videti na obrazu in si vsakdo tudi lahko sam predstavlja. Pozorno posluša Leonor, ne da bi ga prekinila; pravtako tudi Adam. »Strašno!« reče sedaj, ko oni umolkne. »Katera estancija je bila ta, ki ste jo napadli?« »Bila je last sennor Rodriga.« »Kje leži?« To pa je v takem kraju težko popisati. »Kje pa sem tu?« »Prav blizu ceste, ki drži iz Buenos Airesa v Vai-divijo.« Mož še ni nikdar kaj slišal o ValdivijL »Od alCchagade v liogno,« imenuje Lecnor najbližji estanciji, ki jih hitro najde na zemljevidu. Da, sedaj ve mož, kje je. »V štirih urah dospe hiter konj do estancije.« »Koliko jetnikov ste odvedli?« »Približno dvajset.« »Samo žene?« »Da.« »Otrok nič?« »Kaj naj počnemo z otroki?« »Kaj ste jih pomorili, ko ste plenili estancijo?« »Ne, tako hud ni Atavapc. Pomorili smo le, kar nam je bilo napoti.« »Kdo je to: Atavapo?« »Poglavar redu Arkletis.« »Kakšna pa je usoda ujetih žen?« Leoncr ve pravzaprav to že sama. To je vojni plen; izmed vojščakov si izbero vsak svojo ali pa fek hote v Božiču in Novem letu napraviti svojim ve-elje s primernim darilom in to je le mogoče, če iste kupi pri tvrdki I JOSIP PETELINC - Ljubljana S 8 ■ S ki ima veliko zalogo žepnih robcev, rokavic, nogavic, pletenine, srajce za gospode, toaletne potrebščine, samoveznice, angleške šifone, fine klote, vezenino čipke, torbice, nahrb-nike, police in še veliko, veliko drugih lepih in potrebnih stvari po znatno znižani ceni. — Na veliko in malo 1 PRODAM več vagonov borvih brzojav. dragv id 7 clo 12 m. — Ponudbe na Fr. 1'iišavc, parna žaga, Lahovče pri Komendi. Čevlje pa eboke . proti jamstvu dobite pri tvrdki M Trebar, Ljubljana, Sv. I'etra cesta ti Potnika za razpečavanje razglednic dobro upeljanega se sprejme pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Potnik« na rihiblicitas« d. d. oglasni zavod, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7. II Akviziterja sprejme zavarovalnica proti stalni plači. Ponudbe z navedbo referenc, pod šifro Zavarovalnica« na »rfl-blicitasc d. d. oglasni zavod, Lju I:__________________ lil ca 7. It. KOKS - - ČEBIN Ulolfoia ulica 1/11. - Telefon 56. Širite in naročajte edini neodvisni list ,Narodni Dnevnik*! Okrajne zastop ike *» Kranj, Radovljico, Ljubljano, Kamnik, Logatec, išče večja zavarovalnica Služba stalna in primerna za vpokojence. Ponudbe z opisom dosedanjega poslovanja, pod »Stalno« na »PubUcitas« d. d. oglasni zavod, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7. II. ali Amaterja za pokrajinske slike in stereofotografije, sprejmemo za stalno Ponudbe z referencami in navedbo plače pod šifro »Fotograf« na »Publicitas« d. d. oglasni zavod. Ijubljana, Šelenburgova ulica 7. II. RflOlO-aparste In sesiavne dele ima v zalogi FRANC BAR, Liubijana Cankarjevo nabrežje štev. 5. Dame m gospodje z dobrim nastopom, za nabiranje j naročnikov raznih ilustriranih in ! modnih časopisov sc sprejmejo pod , zelo ugodnimi pogoji. Pripravno kot postranski zaslužek. Pismene ponudbe pod šifro »Dober zaslužek-na »Propaganda«, reklamna dru-, žba z o. z., Ljubljana, Šelenburgova ; ulica 7. II. Sobarica marljiva, zdrava in poštena se sprejme. Piednost imajo one, ki znajo šivati. Ponudbe na Julka J. Bailony, Beograd, Miloša Velikog ulica 58. Vrtnarske zadeve posreduje Goikova ^Vrtnarska šola“ v Kranju. Izdajatelj In odgovorni urednik ŽELEZNIKAR ALEKSANDER - Za tiskarno »Me/k«/< v Ljubljani Andrej Sever. zanje celo vlečejo; petem pa si jih še bratsko razdele-Prcti odkupnini sicer potem izpuste jetnice, a najpreje pride v poštev le žena kot taka; prizaneso nobeni. »Ali • jih ne zasledujejo takej ?« vpraša Leonor. vedno hitreje govoreč. »Kdo pa naj jim sledi?« zasmehljivo odgovori Diaz. Mož ima prav. Južnoameriški Indijanci so še vedno gospodarji vse dežele, le v mestih in naselbinah je dovolj Evropejcev, ki znajo sul.ati orožje, da strahujejo domače roparje. Slaba vojaščina ne opravi nič v brezkončnih pampah, prav tako malo kot kaka evropejska sila zoper Beduine v afriških puščavah, če ti nočejo odprte vojne. Samotni estancijeri pa morajo plačevati Indijancem visok tribut, če hočejo, da so njih prijatelji, sicer ne morejo mirno živeti. Dalje pripoveduje Diaz, da je oni estancijero v pijanosti razžalil odposlanca, ki ga je poslal rod Arkletis — uničenje estancije je bilo poglavarjevo maščevanje, in da so odvedli vse žene, je pač samo ob sebi umevno. »Kje tabore Indijanci?« »V razvalinah Atzalan.« O teh razvalinah je Leoncr že čula. Atzalan je bilo nokoS veliko mesto, ki so je sezidali Peruanci, ko sc jim vladali možje iz redu Inkaš. »Kako daleč je to od tu?« »Šest ur.« Z pet mišljene za jezdeca?«