^ TIJIlFroalmo, poglejte b« I C* ^ poleg naslova n dan. ko r \ dnina potečo. V teb časih 11 L, % ooviianja cen, potreba- JI o sodelovanje. Skuiajte ill Q*~ \ tao vnaprej plačan* jjl GLAS NARODA Lisf-slovenskih delavcev "V Ameriki •k ■llrt»i< m a«t—I CUm Matt«* na. 1IM mt the PmI Offlc* at N«w S«*. N. I, iilif Ad «C CwUTf— «| Hank M, 1111. Ko. 1 V _ Štev. 134. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 14, 1943. — SREDA, 14. JULIJA, 1943. yOLUME LL « JxETNXK JA, umunflKn 2da, dan doMrtfl. .V-v % C -'GLAS HAEOBr' ro P06n NARAVNO« MA DOM (UvxmiM liMli ^^ | Pitajte, kab yaa zahma JAPONCI 80 HOTELI DOBITI V PEST MADAMO CHIANG Chungking, 10. julija. — Ma-dama Chiang Kai-shek je danes Obelodanila časnikar j em, ki so prišli na razgovor z njo v njen dom, da je 'bik tekom potovanja domov enkrat v resni nevarnosti, da pade v roke Japoncem. Pilot, ki je vodil letalo v katerem se je madama vozila, je okušal tekom slabega vremena, na (katerega so potoma naleteli, dobiti stike s kakim letališčem v bližini. Signali, ki so prišli v odgovor na njegovo radijsko depešo, so bili, kakor se je vsaj zdelo, iz ameriške baze v A^sam, Indija. Pilot je tudi naravnal letalo v smeri proti letališču, ki ga je signal označil, kot najbližjega. Ko pa je bil že blizu letališča, je postal sumljiv in je hitro obrnil letalo v drugo smer. Pozneje se je izkazalo, da je bife piloto-vo sumničenje na mestu, ker signali so res prišli iz japonske baze v Burmi, kjer je japonsko letališče in ne ameriško. Časnikarji so od madaine zvedeli, da je napravilo potovanje po Ameriki, Kanadi, itd. nanjo globok vtis, ker spoznala je, da se Američani bolj in bolj določno zavedajo resnosti te vojne in se tudi pripravljajo hitro in z zavestjo, da se sedanji svetovni konflikt ne more zaključiti drugače kot z zmago zaveznikov —- Sprejem, ki ga je bila deležna povsod, kamor je prišla, ji je pokrepil duha, je dejala, ker je uvidela, da v resnici obstaja dobra volja med zavezniškimi ljudstvu Kitajska ima v svetu mnogo prijateljev, meni madama Chiang in ona je bila neiz-merno zadovoljna, da je mogla to pronajti osebno. ZAVEZNIKI NAPREDUJEJO Včeraj je angleška armada generala Montgomery j a zavezela zelo važno pristanišče Augusto, druge an gleske čete pa so se z ladij izkrcale blizu Catanie ob vznožju ognjenika Etne. Catania se nahaja trideset milj severno od Auguste. —;-- Nižje proti jugozapadu so ameriške oklopne čete generala Pattona napredovale 20 milj v notranjost Sicilije in so se združile z angleško in kanadsko armaduo v Ragusi in imajo sedaj zavezniki v jugovzhodni Siciliji strnjeno črto. Angleži in Ka-nadci so iz Syracuse vdarili v notranjost otoka ter zavzeli Floridi o in Palazzolo, da so se združili z Amerikanci. Kanadci so zavzeli tudi Modico, 10 milj severozapadno od Ispice na jugovzhodni Siciliji. Zavezniki, ki so zavzeli Raguso, se sedaj bližajo zelo važnemu letališču pri Comiso. Dosedaj je že bilo ujetih nad GOOO osiških vojakov, med njimi tudi štirje polkovniki. Ujet je bil tudi general Achilles Davet, poveljnik 206. italjanske obrežne divizije. To bi pomenilo, da se italjanska morala krha, toda izvidni letalci so sporočili,^ iz notranjosti Sicilije prihajajo močna ojsčenja proti obali. Med temi je tudi mnogo Nemcev. Največ osrškega vojaštva j« na poti tproti ameriškim postojankam na zavezniškem levem krilu. Pattonova armada je že enkrat odbila močan sovražni protinapad. .» "Mesto za mewbom se podaja," piše Rose* Mmiro, č&--»m-karsiki poročevalec pri kanadski armadi. "Pomanjkanje odločnega odipora je celo veliko presenečenje divizdjskemu štabu. Infanterijia pirodira z neverjetno hitrostjo." Modica, ki so jo zavzeli Kanadci, je že 15. sicilsko mesto, iki so ga zavezniki zavzeli. .. «* Izkrcanje angleške armade pri Cataniji je vele važen dogodek, kajti od tam je samo še 55 milj do Messine, ki jo od italjanske celine loči samo 2 milji Široka morska ožina. Messina, Reggio di Calabria in San Giovanni onstran morske ožine gore vsled včerajšnjega bombardiranja ameriških letečih trdnjav in liberatorjev. Kot pravi neko poročilo* imajo zavezniki okoli Sicilije 3000 ladij, ki prevažajo vojaštvo in vojne potrebščine na Sicilijo. Ameriška armada generala Pattona je bila včeraj potisnjena nekoliko nazaj, toda se je morala sovražna armada slednjič umakniti. V teh bojih je bilo mnogo Nemcev, ki se bore srdito,) medtem ko Italjani kažejo le malo bojevitosti. Berlinski radio poroča, da se je sedaj pričela druga faza bojev za Sicilijo in da so osiške odredbe za uničenje sovražnih vpadnih armad v polnem teku. Zavezniški letalci se že poslužujejo zavzetih sovražnih letališč. Aeroplami razbijajo železnice, ceste, letališča, pristanišča in konvoje po cesta"h. r nr V raznh pristaniščih na Siciliji so zavezniki zložili že velike zaloge raznih potrebščin za civilno prebivalstvo. Posebno mnogo je živeža in cigaret, kar bo razdeljeno med prebivalstvp. Kot poroča nemška podtalna radijska postaja Atlantic, so zavezniški napadalni aeroplani izstrelili aeroplan, v katerem se je peljal feldmaršal Erwin Rommel, ki je bil na potu na Sicilijo, da prevzame poveljstvo n«d os Ski m i armadami. Rommel je potoval z velikim transiportnim aeroplanom, katerega je spremljalo veliko število napadalnih aeroplanov. Ž njim so bili tudi general Siesrfried TVestfals, polkovnik Kiel in trije italjanski štabni častniki. Zavezniški fftavni stan v Afriki naznanja, da je bil včeraj izstreljen sovražni transportni aeroplan, ki je najbrže vozil visoke osiške lastnike. PREDSEDNIK NOČE PRIZNATI ALŽIRSKEGA REŽIMA Washington." — Predsednik Roosevelt je prejšnji teden namignil, da ne misli priznati nobenega ^una njega francoskega režima tako dolga, dokler je Francija sama pod nemško peto. Ameriška vlada, je dejal predsednik, ne |more priznati Francoskega odbora za narodno osvobojenje, kakor tudi ne nobene druge slične organizacije, kot vladno raoČ Francije. Pred časnikarji, ki so bili na konferenci v Beti hiši, je pred-i sednlk Roosevelt izrazil mne-I nje, da še ni prišel čas za priznanje zgoraj omenjenega odbora. Baš sedaj, je menil predsednik, Francije sploh ni, razen tistih pet odstotkov, kar jo je zunaj njenih narodnih meja. Predsednik je dal tak odgovor n* vprašanji glede tekočih odnosajev in ponašanja naše vlade napram gen. Giraudu in de Gaulu, ki je z Giraydom vred predsednik Francoskega narodnega odbora za osvoboje- Inje Francije izpod nacijske pete. "Mr. Roosevelt je izjavil, da edino, kar more določno reči v tem trenotiku je,to. da je 95% Francije pod nacijskim jarmom, ter da sta se on in gen. Giruad, ki je sedaj v Ameriki, Sicilija je nekoč pripadala starodavni Grčiji V starih časih zgodovine, ko je bila Grčija še mogočna država, je bila Sicilija pod grško oblastjo in mesto Syracuse, katerega so zavezniki zavzeli v pondeljek je bilo sma-trano za največje mesto "Velike Grčije". To je bilo v dobi od 500-300 pr. Kristusom. ----—i nastanili v okraju Biel^ko in Zowiec na Poljskem baje že delajo mi tem, da se pripravijo na evakuacijo, ako bi se sedanja nemška ofenziva na Ruskem ponesrečila in če bi Rdeča armada začfela prodirajfci na-prej. Nemci pripravljajo svoj odhod s pogajanji, katera so začeli s Poljaki, ki so resnični posestniki zemlje, m kateri so se naselili. Poljakom ponujajo odškodnino, zahtevajo pa, da se jim garantira varnost o priliki vrnitve v Nemčijo. Baje se ba-vijo v teh pogajanjih celo z zasebno lastnino, ker računajo z . možnostjo, da jim bo nemogoče odnesti vse s seboj. AMERIKANCIOBKOLJTJ-JEJČ MOHDO _ ^ »Amerikanci, ki napadajo letališče v Mundi na New Georgia otokn, ki je poglavitna japonska postojanka na osrednjih Salomonovih otokih, so včeraj navzlic močnemu -sovražnemu odporu zopet napredovali. A-merikanci skušajo M undo obkoliti ter so razbili eno japon-( sko utrjeno črto. Poročilo United Press pravi, da se Amerika nci nahajajo samo š*> eno mi-1 ljo od Munde. Nemci so bili v Rusiji popolnoma vstavljeni\ j Poročilo iz Moskve naznanja, da je bila nemška armada na severnem koncu osrednje fronte popolnoma vstavljena in včeraj ni niti poskušala kakih večjih napadov okoli Orela in Kurska. V brezuspešnem napadu pri Belgoro-du je bilo veteraj razbitih 96 nemških tankov in ubitih 1100 vojakov. „n«fanMi V *vkrnin ttieldkn in Nek londonski vir zatrjuje, da je Hitler odstavil feldmar-šala Guutherja von Kluge in je sam prevzel vrhovno poveljstvo na ruski fronti. Polnočno poročilo ruskega vrhovnega poveljstva naznanja, da je devetdnevna ofenziva zelo oslabila Nemce in so napadi ponehali. Nemci se seveda izgovarjajo na vreme. Rusi pa naštevajo vzroke, ki so dovedli do zastoja nemških napadov in ti so: izgubili so 2772 tankov in 1187 aeroplanov ter več desettisoč vojakov. Posebne velike izgube so i-meli včeraj Nemci pri Belgo-rodu, kjer so skušali za vsako ceno prebiti rusko črto. Poleg 96 tankov so na tem kraju izgubili 250 trnkov in irrnogo vojakov. Samo v eni bitki je padlo 1100 Nemcev. Nemški naseljenci na vzhodu London, 11. julija (ONA). Nemški priseljenci, ki so -se pogovarjala o vojaških zadevah in problemih. O razgovorih pa ni hotel podati nobenih podrobnosti. I Iz Slovenije Slovenski junaki Iz Ljubljane poročajo, da so oblasti zaplenile imovino sledečim upornikom: G rumu Jožefu iz Dol. Brezovice, Petriču Antonu iz Kamnika, Rodelju Josipu iz Presserja, zdravniku dr. Jenku Andreju iz Dev. Marije v Pol ju-Vevčah; Kačarju Josipu, Koncarju Jakobu, Tau-ferju Ignaciju, Kaluži Mihaelu, Tlesni'ku Francetu, Javor-šku Francetu in Pangeršiču Ivanu, vsi iz Zaloga. * Guerilske skupine uničile dve osiščni orožarni ' Guerilske skupine sevenno od Ljubljane poročajo, da so uničile v teku nočnega napada na Bistrico dve orožarni osišČa. Glasom poročil, ,katera so prejeli jugoslovanski krogi, so guerilci mpalili tovarno za izdelovanje avionskih delov in razyeai tega še veliko žago«, ki je proizvajala različne vojaške I potrebščine. Zažgaina je bila tudi električna centrala. I Guerilci so do zadnjega mo-ža pobili garnizijo lokalnih po-licijskih čet — 81 francoski! in ruskih vojnih ujetnikov j« bilo osvobogenih. Vsi so se pri družili guerilcem. Poroča JIC Vojak ubit pri plemenskih izgredih v taborišču Shenango, Pa. — V tukajšnjem taborišču je prišlo do izgredov med belimi in zamorskimi vojaki in pri tem je zgubil življenje en zamorski vojak. Taboriščne oblasti so dale izjavo, v kateri je rečeno, da je bil imenovan odbor, ki bo | preisfcal vso zadevo. Rečeno je, da je vstal nemir v nedeljo j pred-poldnem in skupina voja-1 kov je s silo vdrla v skladišče, | ter se oborožila in pričela streljati (na predel, kjer so bili na-' stan jeni beli vojaki. Taboriški poveljnik je nago-i voril vojake, ko je bil vzpostavljen mir in jim je dejal, da taki incidenti lahko povzroče veliko škodo in nepotrebno izgubo življenj, ter slabe'posledice. Poleg zamorci, ki je umrl za doboijenimi ranami, je bilo še šest ranjenih s krogljami, eden pa je bil po rezan i" raapraskan. Zdaj bo pa delala ... New York. — Tukaj je poli-i oija prijela 36 let staro Lucijo M&lin, ki je bila obdolžena, da je v svojem razkošnem stanovanju na Vzhodni 57. ulici i-mela "boljše" prostitutke za . bolj izbirčne moške, ki lahko plačajo. i Sodnija je žensko obsodila > na plačanje $500 globe in na š - mesecev trdega dela v prisilni - delavnici. Mož 'te ženske je bil i znan 'kot dober glumač, ki je - j znal hJborno oponašati ženske in je tudi nastopal v takih vlo-' gah. Epidemije na ruskem 1 ozemlju zasedenem od 1 Rumonov 1 i I Nekje v Evropi, 9. julija. 1 i (ONA.) Epidemiona forma'] paralize, tudi ona, ki je zima'j pod imenom Lathyrism, ki u- ■ dari v noge, je začela razsajati med stotinami židovskih de- ■ portirancev v Ukrajini, katere so prislilili, da uživajo škodi j i-va semena: To poročilo prihaja iz rumuiiskih krogov. Vsi židovski deportiranči so I morali pod grožnjami delati v delavskih bataljonih, ki grade vojaške objekte. O d s t o tek smrtnih slučajev je izvanredno visok. Kolinski dom ni bil zadet £ Iz fotografij«, ki so jo poli sneli angleški izvidni letalci, je i razvidno, da sloviti kolinski . Dom ni bil porušen, kot trdijo a Nemci, temveč je bil poškodovan samo Aeverni stolp kate-0 drale Okoli Doma pa je vse. a porušeno kn tudi velika želez-] e niska postaja« ki se-Jiahaja vi bližini Doma. , MARTINIQUE SE JE PODAL n Ddlgotrajne težkoče s fran- ! coskim otokom Martinique so' sedaj odstranjene, ko je vichy-] dki governer admiral Georges Robert odložil svode mesto. Vsi viri Martinquea in drugih otokov francoskega Amtil- * skoga otočja, ena matična ladja za aeroplane, tri druge bojne ladje in okoli 140,000 ton trgovskih pamikov, vge to ibo prepuščeno v polni meri za nadaljevanje vojne proti osišču. Na mesto admirala Roberta je bil imenovan Hei^ri-Ettienne Hop-penot, načelnik francoske vojaške misije v Washingtonu. Koliko velja vojna Združene države izdajo vsak dan v vojne namene okoli — $90,000,000 in zakladniški urad < pričakuje, da bo v poslovnem letu, ki se je pričelo s 1. julijem, izdanih j(t265,000,000 na dan. V treh letih, od 1. julija 1940 pa do 1. julija letošnjega leta je Stric Sam v vojne namene tiAi AOI ono ono Syracuse je imelo v tistih časih pol milijona prebivalcev, danes pa jih ima le 53 tisoč. Vse glavne zgodovinske točke tega starega mesta segajo nazaj v dobo, ko je bilo središče kulutre, trgovine in tudi industrije, zakaj v bližini mesta so bili znameniti kamnolomi, iz katerih so stari Grki dobivali kamenje in drug materija! za gradnjo mesta samega in pa za zidanje utrdb. V mestu je bil krasen Doric temipel in velik teater —ostanki vseh takih starih pomnikov so še vidni, ravnotako kamnolomi. Znami veliki errški možje, kot Pindar, Treocritus, Aeschylus in najbrž tudi Plato, so živeli za gotovo dobo v Svracusu. Najbolj spoštovan in odličen državljan mesta pa je bil Archimedes, iznajditelj in matematik. Meščanom je nudil tudi svojevrste zabavo, ker je bil nad svojimi izrednimi odkritji tako navdušen, da je hotel dati vsem vedeti o svojem usipehu. J Ko je odkril ali boljše dognal princip vodnegfe pritiska in u-mika, je'bil tako navdušen, da je tekel na ulico kar iz banje, kjer se je ravno kopal in ni se niti potrudil, da bi se s čim o-grnil iZlačudenim prebivalcem 1 je vpil na ves glas: "Eureka l *' • kar pomeni, da je nekaj odkriL Vkljatb svojemu čudaštvu, ki ga je včasih kazal, je bil Archimedes zelo dober strateg s svojim računanjem in je bil pri obnaimbi mesta cesto v veliko pomoč. Njegovi iznajdbi se je imelo mesto enkrat zahvaliti, da niso mogle priti blizu napadalne ladje, ki so vozile čete za invazijo mesta. Archimedes je dal postaviti ob obrežju o-gromna povečevalna stekla, ka- tera so zapalila bližajoče se lesene ladje. (SolnČni žarki uprti v povečevalno steklo imajo moč povzročiti ogenj ako je steklo naravnano na gotov gorljiv predmet.) ■ Rimljani pa so končno vseeno zavzeli mesto in ob tej priliki , je rimski vojak zabodel Arčhi-medesa, ko je bil ta ravno za- ■ topljen v svoje matematične študije, * Srbski rudarji odhajajo v Nemčijo Švedski list Aibetaren poroča v svdiji številki od 23. junija preko Basla: — V mesecu juniju je bilo odposlanih iz Srbije več tisoč rudarjev iz .' premokopov v Nemčijo. Gre za ljudi sposobne za vojaško službo. Nedeljkovič, minister financ, je nagovoril oddelek teh prisilnih delavcev, ko so zapuščali Beograd in jim priporočil, naj se v Nemčiji obnašajo dostojanstveno. Večji del mladih Srbov sposobnih za orožje ,|lnU K. g. K JEDNOTA ««rej«n» uoiko la tako od 1«. do f«. leU; «rvk* P« taiMj pa rajstva tn da 1«. lete »od ivojc okrilje. K. S. K. JEDNOTA Izdaja aajmodcnwjio vntt eerOflkato h-Janje dobe od $259.00 do 15,009.00. K. S. K. JEDNOTA Jo prava outi vdov In alrot. čo *e nlal Saa ali Ibalca ta ugihu ki bogate katollike podporne orcanlsadje, po-trodl m la prbtepi taka). Za pojailli • sa varovalni ni tn ta vte dkvffe padiafeMatl aa obrnite na nradnlke te nradaloo krajevnih draMav K. & L Jednete, aS pa aa: CTLAVN! URAD 361-853 No. Ohicago Street, Joliet, Illinois -lurcm UNITED STATES WAE SAVING? BONDS lit STAMPS osmm a wvHusa&Ni KUHARSKA KNJIGA: B Recipes sf All Nations RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranici Recepti to napisani v angleškem jeziku; ponekod pa ae tneti v jeziku naroda, ki mn je kaka jed posvbno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se saniroajo sa knbanje in ee hočejo ▼ njem čimbolj uvešbati in izpopolniti ______ __________i pri IŠZZZZ^ZZ^Z^ NJIGARNISLOVENIC PIJRUSHING CO 5 West 18th Streot Hew York 11, H. Y. VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAB i BONDS in ZNAMKE redno. vojni^ iki bo kronanja z neonsko zmago. Goetobels je svojim poslnša-teljem ipovedal, da je- narodni socializem zibližal laudstvo z roditelji in teko odpravil vse ovire, ki so prej ločile ljndake mase od vodstva naroda in dežele. Doseglo se je radikalno pre osnovo političnega življenja, ki sedaj nudi vsem Nemcem enake prilike, "'j Zasluge nemških znanstvenikov Berne. — Dr. Joseph Goeib-bel8 je govoril v petek pred av-dijenoo abrano v Heidelberg lini verzi in je ob tej priliki do neba povzdigoval slavo nemške intelektualne sile, ter izrekel jamo pohvalo nemškim zman-Ktvenikom, kateri, kakor je dejal. Ijoilo po vojni primemo od-]i':nvaui za njihovo neizmerno požrtvovalnost in doprinos k n^ mrkemu vojnemu naporu. Vodna, je rekel propagadni _ minister (Joefebels, se danes bije pravzaprav v laboratorijih in znanstvenih institucijah in ljudstvo Nemčije se bo tega zavedlo in spomnilo, ko bo prišel čas, da se lahko v po^ni meri zahvali nemSkim znanstvenikom, tehnikom in iznajditeljem za 'njihovo sodelovanje v tej. "ZAČETEK KONOA" --i • iZavezničke armade so na Siciliji in kot je rekel general Eisenhower, "vpad napreduje dobro." Posedaj gre vse doibro in v food oče bo šlo še vse sboljše, kajti druga fronta se j^ pričela in pričelo se bo še več "drugih" fronfc. ■ . Prva "žrtev" druge fronte je postala Italija, ki je poleg Nemčije največja sovražnica Jugoslavije, zato je vsak Jugoslovan vesel, da sedaj padajo zavezniški vdarci ravno na njo. S* najbolj pa so veseli primorski Slovenci in istrski Hrvatje,' kajti sedaj jim je zasijala zarja, ki jim bo prav gotovo prinesla osvobojenje izpod krutega fašističnega jarma. tSioilijani imajo ose mnogo let v želodcu Benita Musgoliui-ja, kajti zatrl je na Siciliji zloglasno mafijo, tajno nasilno organizacijo. Več let je Mussolini preganjaj, mafijo in jo leta 1928 popolnoma zatrl. Toda v srcih Sicdljanov še vedno gori ogenj mafije in vsled tega so sovražniki Mussolini ja. Zato ne t>o prav nič čudno, če se (bodo mafisti pridružili zaveznikom in jim bodo šli 1» roko, kjerkoli bodo mogli. Sicer ni posebno oiastno, če pride pomoč od kake tadinstvene, 'bolj nečedne strani, vendar pa bo zaveznikom na Siciliji mnogo pomagano, ako jim >bo prebivalstvo naklonjeno. Pa še ©efeej drugega je: Minogo Sicilijanov, na tisoče jih je v Ameriki in zlasti mnogo jih je v New Yorku, tako da ima skoro vsak Sicilijanec kakega sorodnika v Ameriki. Sicilijani vsled tega Amerike ne sovražijo, kajti iz Amerike so od svojih sorodnikov prejeli mnago denarja in druge pomoči. In isto velja za oelo Italijo. Znano je, da se je v Afriki in «e posebno v Tuniziji podalo mnogo italjanskih vojakov, medtem ko je bik> vjetih primeroma le malo Nemcev. Več tisoč teh ujetnikov je Ibilo pripeljanih v Ameriko in se nahajajo sedaj po talboriščih v rasnih državah. Ameriake oblasti »o tudi preskrbele, da so nemški in laski ujetniki ločeni in so nastanjeni v posdbnih taboriščih, ker se sovražijo med gehoj. Kako lapo je to zavezništvo! Najbolje bi bilo, da bi jih nast»nili v skupnih taboriščih, potem pa naj po *voji volji obračunaj« sami med seboj. Vsi so veseli, da so daleč od vojne vihre in da so v ujetništvu ravno v Ameriki, kajti Amerika med vsemi deželami najboljše postopa z vojnimi ujetniki. Zaveznikom ,zlasti še Amerikancem, italjansko ljudstvo ne 'bo sovražno in jim bo oelo šlo na roko, tako da moremo pričakovati navzlic osiškemu zatrdilu, da se ibodo Nemci in Italja-ni na Siciliji borili do zadnjega, da bo Sicilija v popolni oblasti z&veznikov že mogoče ta mesec. Za Sicilijo bo prišla na vrsto Kalabrija, ki tvori tako imenovani škorenj italjanskega polotoka, ali najjužnejši del Italije. Kalabrezi so iste narave kot Siciljani, majhmi po postavi, črne polti in črnogledi ter imajo tudi mnogo svoje žlahte v Ameriki. Že iz sorodniskega ozira zlasti Amerikancem ne bodo mnogo nagajali. Kot posnamemo iz poročil s fronte na Siciliji, se Italjani nič kaj preveč juna-ako ne bore in nek zavezniški opazovalec je . rekel: 14 Italjansko civilno prebivalstvo nas rajše vidi, kot pa Hune (Nemce);t Vsekako se more pričakovati, da bodo zavezniki z Italjani kaj lahko obračunali, kajti Hitler italjanske armade ne more podkrepiti s svojimi divizijami, iker jih preveč potrebuje na ruski fronti. - _ Prav na mestu so besede predsednSia Roosevelta: ''Začetek konca!" -GLAS NARODA" „ __CVOICg QF «B PEOPLE" OwMd ud PnbUated by Uev«ate PoMUfctig Qoepeny, (A OorponOoB) rraak Sika«, PnMK; In« TLwU, Tr*uar«r; Joseph Lopata. Sm. vtmm •* m7-—I gA POL LETA $3.00; ZA ČETRT LETA $2.—. "Glas Uhaja vaald dan lsTzemB sobot, nedalj In praznikov. "GLAS NARODA". XU WEST litb STREET, NEW YORK 11, N. Y Telephone: CHelsea S—1242 ■eLAfl MJJWPA- - H— leu WEDNESDAY, JULY * 14, 19431. - TCTAMTU— V YAil BLIŽINI JE ROJAK, KI TO ŠTEVILKO V flVRHO, DA SE HAROČI? MI ftE NAROČEN NA SLOVENSKI DNEVNIK. — KOT ZAVEDNI SLOVENEC, ALI MU KE BI IZBOČILI ■--- i, ...... -i --- - — . * - —— Poročila iz raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci 1 * KANADSKI JUGOSLOVANI 3 POZDRAVLJAJO UJEDIKJE 1 NI ODBOR AMERIŠKIH SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. I lUjedinjeni odbor ameriških Slovencev, Hrvatov in Srbov _ je prejel od kanadskih Srbov, Hrvatov m Slovencev sledeči 4 pozdrav: f x ..•>.. • Ujedinjenemu odboru amer. Srbov, Hrvatov in SloVer&oev, p 'lirami bratje:— ! V imenu organizacije Saveza T Kanadskih Hrvata, Saveza Ka-. j, nad s ki h Srba, in. Zveze Kanad- j ( skih Slovencev, mi, podpisani, L prisrčno pozdravljamo ustano- 2 vitev Cjedinjenega odbora a- } meriikih Hrvatov, Srbov in j Slovencev, ] Vteh dneh, ko se borba med silami fašizma in silami demo- a kracije približuje svtojim naj- ^ odločnejšim momentom, in ko >i prizadeva fašistična propa- \ ganda z vsemi svojimi močmi, , i da razdvoji tn raabije edinetvo t | demokratičnih sil, katera pro- , pa ga »da je izredno aktivna med i&rbi, Hrvati in Slovenci, boljše in potfebnejse stvari, ] kakor da sta ustanovili tfjedin- , jeni odbor ameriških Hrvatov, , Srbov in Slovencev, niste mo-1 gli storiti. Ta vaš korak po-' menja novo dobo v življenju in . borbi ameriških Hrvatov, Sr- , bov in Slovencev ter je neprecenljive važnosti in koristi za! splošno ameriško demokratsko, iivljenje in borbo proti sovražnikom člo veča net va. Ta vaš korak pomeni težak udarec «ovražnikbm skupnega j življenja treh bratskih narodov j v ujedinjeni, novi Jugoslaviji, ( kakor tudi sovražnikom sloge [ in edinstva med nami na am'e-! riškem kontinentu. Ta korak j je tudi najboljša doslednost, . edinstva junaških Srbov, Hr-t vatov in Slovencev v nanodni osvobodilni vo-jski Jugoslavije' . ter pomeni zanje veliko pocfcpo-j ro. j TTverjeni smo, da bodo ta vaš ; korak pozdravili vsi ljubitelji . svV>bod'e in neprijatelji fašiz-1 t ma. zlasti pa ameriški in ka-. nadski Jugoslovani. Zagotav-. 1 jamo vam, da bomo tudi mi v , Kanadi nadaljevali v tem prav- z našim delom- Toplo vas .'pozdravljamo ter vam želimo .vsestranski uspeh v vašem . skupnem delu. j V imenu Saveza Kanadskih i, Hrvata, t, Edo Jar d as, tajnik- i V imenu Saveza Kanadskih Srba, Maksim Bjelič, tajnik. V imenu Zveze Kanadskih L Slovencev Rajmnnd Manvin, tajnik, j V Torontu, 28. junija 1943. }j 'Začasni naslov Ujfdinjenega l Vvdbora ameriških Slovencev, . Hrvatov in Srbov je: j (Louis, Adamič. Mil ford. N-J. m tajniki tega odbora sot PetaT v Radič. Mirko Marttovifi in Jan-. ko N Rogelj.. i , t a akettn prebivalstvu v splošnem > lahko reče, da je dobro vzdrža- - k> bombardiranje. Landry je rfekel, da imajo b Nemci navado, da zbirajo tcJč- - ke, ki najbolj prizadenejo ljud- - sko moralo — tako padajo lob - vsaki mogoči priliki bombe na i šole in na močno obljudene če-e trti. Rekel je, da je pomagal via čiti trupelca otrok izpod raz-i valin ene šole in zato ve, kak-L- šen vtis to napravi na ljudi. L- Kljub temu pa Nemci dozdaj !» niso napeli, da bi etrlf moralo t- angleškega ljudstva v bom-i, bardiranlh krajih, e O nemških vojnih ujetnikih i- je dejal, da $o prepričani, da bo i- Nemčija zmagala. Pro-staki so i- nekako eado voljni, da se jim i, ni treba več bojevati, a častni -n ki in podčastniki so zagrenjeni, o Odgovornosti vojne dolžijo An-s- glijo in glede Nemčije pravijo; iz da vojne ne sme iagohiti, ker e-lhi to pomenile njeno propast. IZGLEDI ZA EURJAVČ ] V PRIHODNJI ZIMI Ofificte of War Information j poroča naslednje o izgledih za kurjavo v teku prihodnje zinue: Pomanjkanje kurjave ne bo nastopilo le nr slučaju, da: . . a. vsi oni, ki porabijo velike količine olja za kurjavo, vsi, ki porabijo več od 10^)00 galon na leto, preurede svoje peči za uporabo premoga — in da to store takoj. 2. domači industrijski odjemalci premoga naroče potrebne količine — zdaj takoj — tako da bo tvrdlka. ki jim mora dobaviti, imela čim več pregleda', za vreto premoga, ter količino in kakovost; tako bodo mogle j trvrdke nakopičiti v teku po-' let ja čim več mogoče premoga. 3. upravniki poslopij že zdaj j car oče vse potrebne stvari za i popravljanje oken in s-ličnega. fflarold L. Icfoea, administrator of solid fuels, je povdarilj važnost sodelovanja prebival-' etva, ko je govoril o tem pro-1 gramu: ■"Premog je treba naroČiti,1 m prevzeti dobarve v roku, v( katerem ga producenti morejo' odposlati. Industrija mora vzdrževati svojo produkcijo s tem, da odda naročila zdaj takoj in *i oreskrbi zadostnega prostora za skladišča — nakupovanje malih količin potrebnih za kritje dnevnega troška mora prenehati za čas vojne" J Premog: — V £dr. državah i uporablja navaden premog pri-I hližno 60 milijonov oseb. Obe-' nem pa preskrbuje navadni I premog industrijo z več kot po-jlovico pogona in energije, potrebnih v produkciji vojnega I materiala. Premog nam daje približno 55 odet. vsega električnega toka. Premog pogan-i ja štiri petine vseh železnianih , lokomotiv. In premog daje , kurjavo približno polovici vseh j domov v naši deželi. I Da zadostimo v letu 1943 sa-Ihtevam premoga, je potrebno: 'j .1. produkcija premoga mora , bi ti fvisak mesec izkoriščena do zadnjega 2. premog mora biti transport i ran na vse kraje, kolikor ■ le zmorejo nase železnice; 3. oni, ki uporabljajo premog si morajo napraviti čim večja ' skladišča in reserve. t^ SPISANA V ANGLEŠČINI , J. . ; „, » ' VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . . . - » POLJEDELSTVO cy^r IftlUIIlllUUIBSIIIIUUIIlftlttllKIftllUftltlUIHI xQlfi' Združeni sarodi pot3»- G1 bujejo . ves odvidni li- arflCn vež, ki ga je mogoče pri delati v Ameriki . . . ENCYCLOPEDIA Ysak lahko nekoliko Cena kniiffe- pomaga, ako mu jo mo Jmjlge- goče letos obdelati ^ €\' un VICTORY VRT X VDU Pripravite se za to do- lo že sedaj I V LIČNI IN TKPEŽN1 PLATNENI Tulmj je T eni Umi knjigi VSE, VEZAVI KAR VAM JE TREBA VEDETI O # TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI t Skoro 1400 strani — ' l9>«» va» podnbne poM* „Kn «nl ** • ntmntrn, * saditvi !■ 700 B1U ftejmnju, • gnojenla Im MfcrW vvte. |. NmjBoveJto p* je VRTNARSTVO 'Popolni voditelj za vo« voini vrt. ^ •erfsTfae ereOlet — J Abecedne kmU v« pm fk»J. 1 PoMina vsakm beseda, raaka ttraa. ^ Wit«> Prirejen® a vsaka paaebje vsaka slika - mnec« NOVE snovi * Mrrfenlb driarah, «a vsaka seaUJa I ne rib OustradJ! te nmkm j EDINA VRTNARSKA ENCIKLO- ^^^^ ^ t ^ ^ 1 PKDMA ZA DOMAČO POTREBO! MUU,t' B- s- ^ * NU viMitBi besed — vse je JasM. rmx- vrtnarstva, ki ga eenije vrtaanU ta- ločno. vporsbM. fndfftdi KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y. je ration conpons. Jarmoet ho dobila te kni>one v tekn mesfle- | ca julija. OWI izjavlja s posebnim poudarkom, da je to poročilo veljavno za današnje razmere in da je prav lahko mogoče, da se situacija spremeni, ,bodisi na boljše, bodisi na slabše. Ako bi prišlo do sprtememb, bodo izdane nove informacije. I I Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da bb poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno Olje. — Vojni svet petrolej- , ske industrije ceni, da bo naša država potrebovala v letu 1943-' povprečno 3,990,000 sodov na i dan surove nafte; ta potreba' bo narava v prvih treh mesecih leta 1944 na povprečno 4,270,-000 sodov na dan. Da zadostimo potrebam surove nafte v letu 1943, je potrebno: 1. vsa transportna sredstva je izrabiti do zadnjega; 2. restrikeije olja m kurjavo : in bencina za avtomobile mo-i rajo ostati strozo v veljavi; » i3. ako pricU* do »večjih zahtev s strani vojaštva, bo treba mor da uVtesti že strožje restrikeije. Vse one osebe, ki žive v 30 državah, kjer vlada pomanjka-; nje olja za kurjavo, morajo od-i dati evoja naročila čim prej mo goče ,takoj ko dobe v roke svo- Kanadčanke pomagajo pri Kontroli cen jim ni bilo do tega, da bi zgubili lioenoo za poslovanje. I Z mesarji so imele Kanad-' čanke preoej opravka, kajti mesar zna obračati kx>s mesa ; tako, da ee zdi, kakor da res prodaja nekaj boljšega, pa hoče le dražje računati cenen kos mesa. Kljub svoji prebrisanosti, pa niso uspeli niti mesarji, kajti gospodinje so vsakega, ki je na kakršenkoli način navijal cene, takoj naznanile svoji ženski organizaciji odjeimalk, ki je skrbela zato, da je bil ' vsak slučaj prijave preiskan in kršilec kaznovan. ! Ker vse ženske, naravno, ni-j znajo časa, da bi zasledovale j lestvico «en tega ali onega me-isarja ali trgovca,, so se orga-inizirale po posameznih krajih [one ženske, ki bolj utegnejo nadzorovati to stvar v korist j splošmosti. Takxr ženske f-kn-Ipine so deželi zelo koristile rn 'pripomogle, da Je bila odvra-jena nevarnost inflacije. Najboljše pri celi stvari pa je to, da je razpodelitev živil povsod enaka, ker ne mkvre noben prekupčevalec ali trgovec na debelo pričakovati, da bo v kakem drugem de>ln Kanade prodal ,živ:la te ali one vrste za vi.Sjo ceno. Zato gre zahvala dobremu nadzorovanju, ki so ga vršile in ga še vršijo kanadske žene in gospodinje. KNJIGARNA »" Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York Gty POUČNI spisi Angleško Slovensko Berilo (P. J. Km) — V«ana knjiga VmmtJ/- Govedoreja i Sptaal &. LtfTtit 145 stnal • v- -»fa—.i Cem ILH Knjiga o dostojnem vodenju 111 strani. Cm* Mlekarstvo , Spisal Anton Pe»c. B »IftiBl. 168 atrani. — Knjiga n mlekarje In Carmerje ▼ aploftiem ^^ Obrtno knjigovodstvo 208 strani, ezana. Knjiga Ja namenjena ▼ prr! Trsti aa stavbno, orne too In (trajno UjaCrv-nKantvo ter MasoU^arutro. Ako naročite knjigo, prflafite k napo-Hlu U. SL odroma Canadian Bfcstf Order za opnenj«M svoto. Hanfte lahko pošljete v U. S. maiakah pa i oziroma t eeot«. Malenkosti Spisal Ivan Albrebf Cena 75 centov Pingvinski otok Spisal Ana tole France Cena Veridicus Spisal Pater Kajetan Cmm fl.— Zločin in kazen Spisa F. M. Dostojevski DVA ZVEZKA Cona «3— Živi izviri Spisal Ivan Maoaa____ Knjiga Je svojevrsten pojav ▼ slovenski književnosti, kajti v t nji Je t trinajstih dolgih po-1 divjih opisanih triaajrt rodov slovenskega naroda od davnih početkov t starem sLovanstvn do danafajega dne. 13, poglavij — 413 strani V platnu veaano , Gena 9&— ■■^M^MMnnHsiir Državljanski priročnik . ... -s . * ^ * (V aiovenSBlnlK Kajlfica daje polj od na navodila, kako postati ameriSkl državljan. I Osna 90 eestov Andrej Ternovac 1 Spisal Ivan Albreht Cena 54 centov Belfegor Spsal Artur Bernade Cena 75 centov Filozofska zgodba Spisal Alojz Jlrasek ~ " Cena 50 centov LETOS IZdLA Ko smo &i v morje bridkosti Spisal Rev. K. ZakraJSea Knjiga pripoveduje, kako Je Hitler nastavljal llmanice in aaajke in pripravljal M strap" za Jugoslovane tal njfhoto državo le dolgo prej kot Jo Je* napade). Knjiga je v platna vezana In lmi j 207 strani. I Ona $2.- Listki Spisal Ksavar Mefiko; 144 str. 1 Cena 70 eenton * ^mBBsnsm » Bedeti driavljanl aaj naroHje " t knjiilee — "HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE UNITED STATES" V tel kajlgl so vsa pojamfla ta zakoni m naseljence. r ... . j.. BIVSl MAJ1TEE PRAVI, DJi ; JE NAJLEPŠI! ŽIVETI • V KANADI , j Kirkland Lake — Leslie] Landry, ki je svoječasno kopal1 zlato rudo, zdaj pa je v uniformi, je dejal, da se mu najbolj dopade življenje ,tev porastka draginje. I Vlada je dala rt-ednji -gospo-j Jdraji pravico policistke v koli-; (kor je tikalo cen in rezultat; bil. da je bila uvedena kontrola wn. Kava je na štiri ( ^ cente na funt oeitfejea, čaj se jej znižal za ame, da morajo biti kanadski fantje udeleženi pri pirvi invaziji Evrope. Sedaj, ko so kanadske čete pod poveljstvom generala Andrew G. L- McXaiigbtona aktualno pomaigal^ pri invaziji Sicilija, se Knaada počuti, da zares v vojni z oetalimi svojimi zavezniki vred, ter se nadeja, da se bodo fantje izkazali tako, kot so se njihovi predniki pri bojih ea Amiens, ter pri Vinry in ob Skmume. Orožja imajo dovolj in poguma jim ne manjka. Ijondon. — Kakor se glase poročila, je bil odhod kanadskih čset proti Siciliji zavit v tajno vse dotilej, ko se je izvedel napad na otok- Vojaško po- ve";jništvo ee je posliržilo istih metod, kot zadnjo jesen, ko so bili naskrivoma prepeljani v Sew rno Afriko ameriški in brit-ki vojaki. Večina kanadskih častnikov in mož ni niti vedela, kam se pelje, j Vojaške Oblasti so bile izredno pozorne z ozirom na kanadske čete, ker kadar so na j potu kanadski vojaki, se naravno smatra, da «e bliža nekje invazija. Kanadčana ste ponašajo, da so njihove čete napadalne edin ice. . fcJtervilo kanadskih vojakov, ki so bili poslani na Sicilijo, je vojaška tajna, a rečeno je, da ie precej visoko. Vojaki so prod odhodom imeli posebnfe manevre in ko je prišel čas, da |ee vkrcajo na ladje, so že slutili, da bo nekaj posebnega na vrsti. Fantje so prepevali in se šalili mted seboj ter v splos-nem kaza'ii, da se zavedajo, da je zdaj prišla zanje velika prilika, da se izkažejo v pravem invazij®kem bojevanju, za katerega so se dolgo urili. Kanadčani pri invaziji Sicilije .-vil rr 1 , X. I .1. 1 ——----■ _____________I___ HLAl HAHPT x Hwr ' Visoška kronika ROMAN — Spisal Dr. IVAN TAVČAR. D ^JIIItlllllllllllllHllllltllllllllllllll]||||28 lllIlinillllllllilllSlUAllUUlllKIllIlftftlll*"' ^ F Izza pasa j«? vzel samokres ga napel ter ga položil tik sefbe- 7 v travo, da mu je bil takoj pri roki. V tistem trenotku sem 11 pripravil tudi jaz svoj samokres, da mi je bil pri rGki in obe-nem sem pripravil tudi evoje bodalo, da ga rabim, kadar hočem. 1 Odprla 5va železni zaboj. Do vrha je bil nasut z belim in 11 žoltim denarjem. V ta denar je Schwarzkobler vtaXjiW' svojo ^ roko in mešal z njo po njem. . ^ **Glej, da se ti Kar prstov ne prime!1' sem pnpo«Miil hu- ''' dobno. - I Odgovoril mi je pogledom in videl svm, da bi mi bil naj- 1 rajši odgovoril s samokresom: "Meniš da sem tat, kakor diugi!*' Zavrnil sem ga: "J,e mir Jošt, le mir! Ker si po- T tej-nil roko iz denarja, ne govorim o temi. PriČniva rajši." e ■'Dolgo se ne bova pričkala," se je odrezal Schwarzkobler T 4'Gre na pol, ,pa je!" J Začudim se: "Na pol? Ali naj Luke* ž nič ne dobit'* I'- "Bogve, ee ne pogine v lazaretu," se ustavljcl Jost. Jaiz pa: "Lukeževa tretjina gre z mano! Iz enega kra- * ja sva, poiskal me bo!" 1 J 4Mn če umrje?" ee je zagrohotal Sohvarakobler. "Spra- 3 viš pa ti njegovo tretjino! Tako ne bova jazdarila, bratec! 1 Lukeževa tretjina ostane pri meni. Imam posestvo, ti ga ni-jI maš — kje naj te išče?" 1 "In če v Jazareiu nrnrrje?" sem« se zasmejal. s "Mi že pišteš, da pridem, kaj? Tako ne bova jazdarila, hudič stari!" j "Opeharil me no boš'." je hropol Jošt. In njegova des- j niča je že lezla počasi do napetega samokresa, da sem prav r videl, kako so se premikali orsti med bilkami. * f "Ti pa mene ne;" Že je tičalo bodalo v moji roki in ( in sunil sem Jošta zadaj pod tilnikom v trio, 9a se mu je cur- 1 koma vli'la kri. Namočila nvu je-hrbet !n tudi spredaj je lila po rjastem kiraeu. ( Samo trfenotek je še sedel in m? čudno gledal,, nato pa je ; padel na hrbet in obležal- Ustne je premikal, in zadnje nje- , guve beeed'e, ki jih je stokoma jecljal, so bile: "Pridem p(o te!" . Nato jfe umrl. Prav nič me ni bilo groza strašnega dejanja. "Prideš V-o me?" sem se šalil. "C-e prej ne, vsaj na sodni dan popoldne!" — Ce bi ga jaz ne bil, bi bil pa on mene! Taka je pač na videl- Tudi molčal ni; brez nehanja se je med konjskimi kopiti oglašal njegov šepet: "Pridem po te!" Tako sem ga nosil s sabo, dasi je 'l^žal pri Eyrishouenu v jarku pod gostim vejevjem! No, pa človek se tudi takemu šepetanju privadi, žn ko sem se bližal meji, je Sohwarzkobler opešal in je redke je odpiral mrtva usta. Pričel sem kovati naklepe za prihodnjosi- Pojal sem se po svetu ko zverina — danes tukaj, jutri tam — nikjer nič tvojega, nikjer strehe, pod katero bi spal, nikjer zemlje, ki bi jo obdeloval. Kotel seni postati lastnik pdlja in njiv in ži-* ine, in to «v dolini, k*ter sem prišel na svet otrok berač in v katero se naj vrnem kot mož veljak. Pri tem sem z največjim dopadenjem opazoval tovor na konju in šale sem bri'L z onim, ki je še vedno sedtel za mano v sedlu, pa že hfcJj v megli. Govoril sem: "Vpij, koflikor hočeš, po me tako ne prideš, ker se sam ne moreš ganiti z mesta!" v Prišel sem v Skofjo Loko. Vste je letelo skupaj, ko je pri rodnih ivratih v mesto prijahal v zarjavelem oklepu cesarski ali švedski kirasir, kakršnih niso videli mnogokrat. Ustavil sem se v najboljši gostilni, ki je bila že takrat v posesti Wohlgemuetov. • (Da'i so mi hl'ev za konja in tudi posebno čumnato v katero sem se naselil s svojim zakladom. Pričet-] koma sem zahajal po pivnicah ter pripovedoval loškim me-; stanom različne pripovesti iz vojaške službe, katere so bile! nnjveČkrat zlagane. Da bi ne valbujal sumov, sem plačeval j počasi svoje račune pri Wohlgemuetu; po gostilnah sem pro-; dajal s\V>je laži, ter sem rad pil, če so drogi pllaoevali. Takoj fctfm bil kmalu dober znanec celemu mestu Splošno ee je mislilo, da nimam nič, in mestni sodnik se je že bal, da padem občini v breme. Za denar so bili tedaj hudi časi; zatorej je bil moj zaklad precej wm, ker ga nihče ni pričakoval pri meni! - -- ' t -(Nadaljevanja prihodnjič.) ) Knjiga je posebno privlačna kot darilo za mladeniča, ki te zanima za naravo AMERICAN MBB wild life V knjigi je natančno popisano Ut-IJenje posameznih živali, živečih na suhem, t morja In v zraku, tako da bo vsakdo, ki ljubi naravo ln njeno pestro živalstvo, knjigo bral a velikLn zanimanj em, ker bo v njej naSei marsikaj is življenja divjih Hvali, kar mn dooedaj Be nI bilo znano. Prvotno je bilo nameravano to ve-1 llko delo izdati v petih knjigah, toda je slednjič izfila ▼ eni aaml knjigi, ki pa pri vsem svojem Skrčenju prinaSa popolni popis Življenja amebi Ske divjačine. Knjigo bo z užitkom bral lovec, ker navaja in popisuje vse živali, U Jih Je dovoljeno ln prepovedano streljati; fat asu, ker so popisane živali, ki na polju koristijo ali Škodujejo ter slednjič ribič, ker se v knjigi naStete VSE HIBE, Ki ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH, Poleg paljudnegk popisa ln pripovedovanja vsebuje knjiga S27 SLIK (fotografij); C slik v naravnih barvah, v velikosti ceie strani, ter Ima 778 rtranL Velikost knjlre je 8 z 6 inčev. Knjiga opisuje sesavee, ptiče, ribe, ka-le in Šivali, Id se ravnotako na suhem kot v vodi doma. — Vezana Je v močno platno s zlatimi črkami. POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO |DOBItE SEDAJ ZA CENO; Sedaj $3.50 Naročite prt: KNJIGARNI Glas Naroda 216 WEST 18th STREET New York 11, N. Y. mrazom. - Omenjeno ladjo je nevihta poznejfe-Ta?tngala, toda poprej eo^ez velikimi težavami rešili večji del tovora; razven treh mož je bila posadka rešena. Neka dro^a tovorna ladja, ako-ravno hudo poškodovana, pa je : doživela dmsračno usodo — pomorski inženirji sto s cementom tako uspešno popravili njene poškodbe, da je sama s -vojimi lastnimi sredstvi odplula v Bremerton. Wash- Potapljači so delali povečini v vodi od 18 do 46 stopinj Fahrenheita Šef Heniley pripoveduje, da so mu nekoč zamrznile cevi za zrak komaj štiri minute potem, ko so ga spustili doli. Večkrat je zmanjkalo zraka po sedmih minutah, toda na sreoo ima potapljač s seboj vedno rezervo zraka za ®eet minut iLe redko se je dogodilo, da se je upal potapljač ostati pod vodo več kot tri ure. Ponava^1 di so delali manj dolgo- Šef Henley pravi, da bi to odgo-j varjalo 18 nrnemu delu v bližini, recimo pri n>bali New Jersey. Oddelki teh pomorskih inženirjev so na Aleutih gradili tudi barake, jedilnice in različne vojaške zgradbe sa vojsko. Nekateri od njih ao napravili prave čudeže v pogledu gradbenih del. "Civilno prebivalstvo nam je zatrjevalo, da ne bomo mogli delati zaradi mrazu — toda mi smo raje delali e podvojeno silo, da nam bo manj mraz." (ONA.) PRIROČNA KNJIŽICA. Priročna knjižica "Kako se postane' državljan Združenih držav'* katero je izdal Common Council for American Unity, je sedaj prišla v vrsto najbolj prodanih knjig, ko je bilo prodano več kot četrt milijona od kar je pmvikrat bila izdana, i Zadnje popravljene m modernizirane izdaje se je prodalo o-krog 17,000 izvodov od kar je tiskana koncem lanskega leta. več moštva na pomoč in me potegnili navzgor. Tik pred površino so nne sesalke spustile. TVvda moja bedra so ostalla ze-lenkastočrna skozi najmanj tri tedne." £>ef Henl'ev pravi, da na srečo mrzla voda ovira rast teh polipov. Oni, s katerim je imel posla, je meril le približno deset čevljev od sesalke do sesalke. 1 iSef Marchand je dobil nalog, da reši tovorno ladjk>, ki je bila •nasedla na pesek nedaleč od I Dutch Harborja. Ko je prišel I tja s svojim moštvom, .je našel :1 ladjo polno vode m kurilnica t je bila neporabna. Noč za noc-j«0 se morali znesti vsi skn-ipaj na krovu in s svojimi apa-[ rati za lotanje segrevati kose ^ opeke — le tako so se mogli vsaj do neke mere ščititi pred teku zadnjega leta eo po- 1 tapljači, ki delajo v velikih t morskih globinah, prideljeni od delkom pomorskih inženirjev, nastanjenih na Aleutskih oto- ? kih, izvršili mnogo čudovitih < poslov kakršne prinese s seboj 1 „ vojna v pogledu popravljanja i L in reševanja ladij in materija- < . la. Potapljači so delali včasih 1 108 čevljev pod morsko gladi- ] L no v vodi, ki je bila tako mrz- i , la, da ao jim zračme cevi, skozi < katere so dihali, cesto zamrzni- t . 'le. Veled tega eo vršili svoj : posel pod vodo vsakokrat le j . malo časa, s pogostimi presled-■ ki. , Dostikrat so se morali tudi . nrrtikati in skrivati pred ja/pon » ekimi bombami in vsaj eden od . njih, šef Philip Henley, iz Los Angeles, je imel oeio spopad z ogromlnim-osmerokrakom, (polipom) ki ga je napadel 50 eev-. ljev pod morsko gladino iii ga s avto ji mi sesalkami zagrabil . za noge; ravno tam je mo&n j podvodni tok 1'edene -vode še _I povečal težave nagega potapljača. te \ 5 Podrobnosti o delu in o načinu življenja teh potapljačev, ■ ki bo prideljeni m cd ro-obleče-7 nim članom "Navy's Con-fetruction Corps" so prišle na 1 dan o priliki prihoda treh pol-" njh vlakov teb pomorščakov iz 1 Alaske. Žkveli so tam skoraj eno leto in prebili večji del tega' ? časa v bližini Dutch Harborja' na Aleutih. Nekateri so tudi( zidali na Amchitki in so bili tam bombardirani od japon-* s .^kih letalcev. Vsi so* čakali na dopust in približno 40 odet.1 e od njih si je želelo nazaj na Alentske otoke, d očim imajo ostali raje rolj topla podnebja, a , a Sef Henley in šef Frank J. h Marchand iz 69 Walker St, p Lowell, Mjass., ki je tudi potapljač, sta dejala, da v tem : letu dni, prebitem na severu. i\ nista imela nikdar tri dni po-a čitka, brez dela pod vodo. Njih poglavitn'e naloge so b?!e naslednje: popravljanje tovornih I ladij, reševanje torpodiranih Reševanje potopljenih ladij Napisal IVAN MALI. WEDNESDAY, JULY 14, 1943 t'BRDO JCVANBC: Zjutraj...................... Slovanska ................... fBTICK J KUEB; PeUa rota; VASILIJ M IKK: Podokah*........» KORKO PRELOVBO: La enkrat la ................^ Slava daln ..................M H K. VOLAKlC: Boimartn; JOS PAvClC: Potrkan pies ......M IZ STARE ZA LOGE-pa ima mo ie naslednje pesmi, katerih rUk» »loTenska Ur*. (H»I«m) Orlovske himne (Vedoplvee) ----- M , SUTraskl akordi, t2 ■e*awlk ta MoSklfa zboror (Kart AdamU) .11 > Trije mrftanl iberl (Glartena Matica) _________________ \ ? p«prtnt Bom M na ptanlare, (Bajnk). ^dporl _______________At i* J ZA CITRS: Psduk za rttre. — s ■ rezki — M id- ■raioe- Slovo; Je »pihnila In« 4« O 5 EMIL ADAMlO: T Modra derojka (beUAranJaka. ..t* h Vso no« prt potort ...........-J* Jnrjera ...................... Hodi Micka dono; Kaj drnse-ga bojem; Zdrartca ........J* VASILIJ M IRK ln A. OROBMING: VatfU: Pa aradlvi ..........M KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Stre«t. New York^TY. ZNIŽANA CENA sa koračnico SOLDIERS ON PARADE Ker ieli, da ie tim bog nwttri tm PIANO HARMONIKO prirejena - koračnica "MLADI VOJAKI" Je Mr. Jerry W. Koprlviek oredO * založnikom, da rojaki lahko dob« •kladbo po znižani eenl, to Je Sedaj 35c Dva komada za 7# centov. NaroČite lahko tudi pri -. Slovenic Publishing Co. 216 W. 18th Street New York 11, N. V.