Foto: Arhiv Ribiške družine KOSTANJEVICA NA KRKI GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI KOSTANJEVICA NA KRKI - JUNIJ 2002 - ŠTEVILKA 19 - BREZPLAČNI IZVOD Čestitamo vam ob Dnevu državnosti in vam za vroče poletne dni v branje ponujamo novo števillc. ZGODOVINA RIBIŠKE DRUŽINE KOSTANJEVICA NA KRKI Ribiška družina Kostanjevica na Krlci je bila ustanovljena leta 1953 kot naslednik z dekretom ukinjene Ribarske zadruge Krško, kije do takrat združevala ribiče v porečju Save od Radeč do hrvaške meje. Naši ribiški družini je takratni Okraj Krško dodelil v upravljanje reko Krko od mostu v Mršeči vasi do izliva potoka Sušice v Krko pri Podbočju z vsemi pritoki na tem delu. Gorvodno z reko Krko gospodari RD Novo mesto, dolvodno pa RD Brežice. Na čelu skupine krajanov, ki sije prizadevala in tudi ustanovila ribiško družino, je bil Edi DVORAČEK, omeniti pa moramo tudi prizadevne člane bivše Ribarske zadruge Krško: Emila TRŠELIČA, Jožeta DOLMOVIČA, Staneta VODOPIVCA, Štefana TANČAKA, Karla KUNTARIČA, Antona KUHARJA in druge. Za prvega predsednika so člani izvolili Edija DVORAČKA, kije to dolžnost opravljal polnih 15 let do decembra 1968. leta. Z oblikovanjem ribiške družine 1953. leta so se v njo vključevali krajani, ki so si želeli lepe in (takrat še) neokrnjene narave ter ribolova. Od prvotnih 20 članov se je število povzpelo na 176 polnoletnih članov in 12 mladincev v letošnjem letu. Sama ustanovitev ribiške družine še zdaleč ni bil začetek organiziranega ribištva ob Krki. Ribolov na tem področju je bil eden od virov preživljanja prebivalstva že v prazgodovini, kar dokazujejo izkopanine v ilirskih grobiščih (gomilah) ob bregovih Krke. Med zanimivimi najdbami so tudi bronasti trnki, ki sojih uporabljali davni prebivalci. Pred II. svetovno vojno so si pravico do ribolova lastila gospoda pa tudi zakupniki in ribarska društva. Eden takih zakupnikov je bil tudi Jože MEDVEN, katerega se še spominjajo naši najstarejši člani. Kot zakupnik seje preživljal z ribolovom in, med drugim, tudi dovoljeval ribolov v teh vodah. Z njim je tudi povezana zgodba o ulovu največjega soma (po naših podatkih) in sicer težkega 74 kg in dolgega preko 2,5 m. Med vojno so italijanski okupatorji Krko ropali z dinamitom in drugimi sredstvi za masovno morjenje rib. Malo boljše je bilo po letu 1943, ko so področje zasedli Nemci. Takoj po vojni so se ribiči kar nekoliko bali ribolova v Krki, saj so okupatorji ob umiku v reko zmetali mnogo orožja, granat in streliva. Ribolov je ponovno zaživel, ko so varnostne sile očistile Krko in seje ustanovila Ribarska zadruga. V petdesetih letih (po ustanovitvi ribiške družine) je bilo najprej potrebno premagati vse organizacijske težave, se prilagoditi novim predpisom in se vključevati v enoten razvoj ribištva na Slovenskem. RD Kostanjevica na Krki se je povezala z ostalimi ribiškimi družinami na tem področju v Zvezo ribiških družin Novo mesto, ki je združevala ribiške družine Črnomelj, »KOLPA« iz Metlike, Novo mesto, Brežice, Brestanica-Krško, Sevnica, Podčetrtek in Kostanjevica na Krki, torej pisano druščino ribičev iz Posavja, Dolenjske in Bele krajine. Z razvojem ribištva in spremembami predpisov so se dolžnosti ribiških družin povečevale. Skrbeti je bilo potrebno za vzdrževanje obstoječega staleža rib, za preprečevanje krivolova, za izobraževanje ribičev in podobno. Za normalno delovanje družine so bila potrebna tudi denarna sredstva, ki so se porabljala za nakup potrebne opreme. Ribiči so se znašli na razne načine. Ob članarini so se sredstva pridobivala z organiziranjem raznih družabnih srečanj ribiških veselic, V začetku sedemdesetih se je pokazalo, da zaradi onesnaževanja voda ribolov v reki Krki upada. V ribiški družini so začeli razmišljati o gradnji gojitvenega ribnika, kakor tudi o gradnji ribnika, v katerem bi omogočili ribolov v času lovopusta za avtohtone vrste rib v reki Krki. Za gojitveni ribnik smo našli zemljišče, kjer je bil ribnik že v srednjem veku in je služil za gojitev rib (predvsem krapov) za potrebe cistercijancev iz bližnjega kostanjeviškega samostana. Odločili smo se, da v njem gojimo le krapa luskinarja in linja. Mladice krapa vlagamo v »komercialni« ribnik, ki smo ga zgradili v Karelčah, mladice linja pa v reko Krko. V zadnjih nekaj letih smo s prizadevanjem uspeli postaviti tudi ribiški dom pri ribniku v Karičah, ki pa še ni dokončno urejen. V bodoče nas čaka še veliko dela in tudi odrekanja, največja naloga pred nami pa je izvedba XI. svetovnega prvenstva v lovu rib s plovcem za ženske, ki bo od 19. do 25. avgusta 2002 na naši tekmovalni trasi v Jerovcah pri Kostanjevici. 1 7 Svetovno prvenstvo KOSTAN)EVIŠKE NOVICE • )UNI] Z002 Foto: Arhiv RD TEKMOVALNA PROGA V JEROVCAH Tekmovalna proga v Jerovcah pri Kostanjevici se razteza v skupni dolžini cca 1500 m ob desnem bregu naravne struge reke Krke. Prične se takoj za deročinami nasproti brodišča na Ulici talcev 20, konča pa se pred plitvino pri vasi Karelče. Po besedah tekmovalcev, ki so jo imeli priložnost preizkusiti, je ena najlepših naravnih tekmovališč v lovu rib s plovcem v Evropi. Globina na tekmovalni progi je povprečno 4 do 5 metrov (15 m od brežine tudi do 6 m), kar pa je predvsem odvisno od trenutnega vodostaja. Širina struge je povprečno 35 40 m. Reka Krka je na tem področju naseljena s platnico, zeleniko, rdečeoko, ploščičem, klenom, mreno, ogrico, ščuko, somom. Ulov je lahko zelo različen, kar je vsekakor odvisno od množice pogojev predvsem vodostaja reke in vremena. Posamezni tekmovalci, ki so lovili na tekmovalni trasi, se lahko pohvalijo z ulovom preko 20 kg rib v treh urah tekmovanja. Pohvalne besede na račun dobrega ulova smo bili deležni tudi ob nedavnem obisku delegacije F.l.P.S.-e.d. pri nas. Ob tej priložnosti so se preizkusili tudi v ribolovu na tekmovalni trasi. ZGODOVINA TEKMOVANJ V RD KOSTANJEVICA NA KRKI V drugi polovici petdesetih so ribiške družine pričele z organiziranjem tekmovanj v lovu rib s plovcem. Tudi naša ribiška družina je oblikovala več ekip, ki so tekmovale v mnogih krajih naše domovine in beležile odmevne rezultate. Leta 1969 smo organizirali prvo srečanje slovenskih ribičev, na katerem je sodelovalo več kot 140 tekmovalcev v lovu za najtežjo ribo in preko 90 tekmovalcev v lovu rib s plovcem za pokal Kostanjevice na Krki. To tekmovanje smo organizirali v počastitev dneva vstaje slovenskega naroda in ga popestrili z veliko ribiško veselico. Zaradi uspešne izvedbe tega srečanja smo še isto leto gostili tudi državno prvenstvo SFRJ v lovu rib s plovcem za člane, članice, mladince in pionirje. Tekmovale so ekipe iz vseh takratnih republik in pokrajin razen s Kosova. Lovna mesta so bila postavljena povsod okoli otoka. Državno prvenstvo SFRJ v lovu rib s plovcem smo ponovno vzorno organizirali leta 1977 ob pomoči članov naše in sosednjih ribiških družin. V samostojni državi smo leta 1993 (ob 40-letnici naše ribiške družine) organizirali H. državno prvenstvo v lovu rib s plovcem za člane in članice z udeležbo več kot osemdesetih tekmovalk in tekmovalcev iz vseh zvez ribiških družin. Tekmovanje je potekalo na novi tekmovalni progi v Jerovcah. Ribiška družina vsako leto organizira kar nekaj tekmovanj na državnem nivoju (tekmovanja »A« in »B« državne lige), kakor tudi pokalnih tekmovanj. SVETOVNO PRVENSTVO 2002 Že 1997. leta seje v RD Kostanjevica na Krki začelo razmišljati o organizaciji SP v lovu rib s plovcem. Osnovo za taka razmišljanja smo črpali iz uspešnih organizacij državnih prvenstev tako v bivši skupni državi SFRJ v letih 1969 in 1977 kot tudi uspešne organizacije II. državnega prvenstva Republike Slovenije v lovu rib s plovcem za člane leta 1993. Osnovna zamisel je bila, da bi s tako prireditvijo počastili jubilej, 750 let mestnih pravic Kostanjevice na Krki, ki ga letos praznujemo, in jubilej 50 let RD Kostanjevica na Krki, ki ga bomo ribiči praznovali drugo leto. Obenem bi predstavili samo ribiško družino, ribištvo v celoti, naš kraj, Občino Krško in tudi Republiko Slovenijo v svetu. Ne nazadnje smo vedno bili deležni pohval na račun organizacije tovrstnih tekmovanj kot tudi na račun naravne tekmovalne trase v Jerovcah pri Kostanjevici. Na pobudo posameznih ribičev tekmovalcev smo kandidirali za organizacijo 9. svetovnega prvenstva v lovu rib s plovcem za ženske 2002 in organizacijo tudi dobili. Tekmovanja v lovu rib s plovcem so znana v ribiškem svetu in je udeležba na takih tekmovanjih praviloma velika. Na SP leta 2002 pričakujemo najmanj 18 reprezentanc oziroma 90 ribičinj. K temu številu je treba dodati tudi spremljevalce, trenerje in ostale udeležence ter obiskovalce. Zaenkrat imamo že prijave iz Nemčije, Finske, Luksemburga, Jugoslavije, Madžarske, Južne Afrike, Hrvaške, Češke, Poljske, Bolgarije, Francije, Italije. Vsi tuji ribiči, ki so obiskali Kostanjevico, so bili navdušeni nad lepotami kraja in reke Krke. Vsekakor gre za izjemno pomembno in veliko tekmovanje. PRAVILA TEKMOVANJA V osnovi se pri tekmovanju ravnamo po pravilih mednarodne federacije športnih ribičev na tekočih vodah F.I.P.S.-e.d.. Vsekakor gre za lov rib s plovcem in plovec mora nositi obtežbo (ni dovoljeno loviti na dnu). Dolžina vseh tipov ribolovnih palic, kijih tekmovalka uporablja, je omejena na največ 11,5 m! Količina vabe za privabljanje rib je omejena na 17 litrov navlažene vabe na tekmovalni dan. Omejena je tudi količina vabe za lov, in sicer na 2.5 litra na tekmovalni dan, od tega največ 1 liter»fouillis«-a(jokers')ali »versde vase«-a (bloodworms1. Po vstopu tekmovalke na lovno mesto sc opravi merjenje količine vab z uradnimi merilnimi posodami. Vabe za lov so dovoljene vse, razen tistih, kijih F.l.P.S.-c.d. prepoveduje (mamila, tekoča kri, kosi mrtvih rib). Praviloma na tekmovanjih v Jerovcah lovimo na kostne črve. Od 19. do 23. avgusta potekajo uradni treningi dopoldan in popoldan. V petek, 23. avgusta, se opravi žreb sektorjev, v soboto, 24. avgusta pa žreb lovnih mest za prvi tekmovalni dan soboto, 24. avgusta. Po prvem tekmovalnem dnevu se opravi žreb sektorjev in v nedeljo zjutraj še žreb lovnih mest za drugi tekmovalni dan nedeljo, 25. avgusta. Po zaključku obeh tekmovalnih dni se rezultati seštejejo in dobimo zmagovalca. V nedeljo zvečer se na zaključni svečanosti razglasijo rezultati in podelijo medalje. V času uradnih treningov in obeh tekmovalnih dni bo tekmovalna proga zaprta. Zaradi tega prosimo krajane, da na tem delu Krke v tem času ne čolnarijo, se ne kopajo ali namakajo zemljišč s črpalkami in podobno (za lažje prilagajanje in ravnanje v nadaljevanju sledi umik Svetovnega prvenstva). Hvala za razumevanje. Ribiči RD Kostanjevica upamo, da se bomo tekmovalkam in obiskovalcem predstavili kot prijazni ljudje in dobri organizatorji. Foto: Arhiv RD URNIK SVETOVNEGA PRVENSTVA 2002 Ponedeljek, 19. sreda, 21. avgust 2002 Do 8.30 Prihod na tekmovalno stezo za uradni trening 10.30 - 13.30 Uradni trening po pravilih Fl.P.S.-e.d. 13.30- 15.00 Premor za kosilo 15.00 - 18.00 Uradni trening po pravilih F.I.P.S.-e.d. Četrtek, 22. avgust 2002 Do 8.30 Prihod na tekmovalno stezo za uradni trening 10.30 - 13.30 Uradni trening po pravilih F.I.P.S.-e.d. 13.30 - 15.00 Premor za kosilo 15.00 - 18.00 Uradni trening po pravilih F.I.P.S.-e.d. 15.30 17.00 Prva tehnična konferenca vodij ekip v gostilni »ŽOLNIR« v Kostanjevici Petek, 23. avgust 2002 7.30 Prihod na tekmovalno stezo za uradni trening 9.00 - 12.00 Uradni trening po pravilih F.I.P.S.-e.d. 12.00 12.15 Odhod na kosilo 12.15-15.00 Kosilo 15.00 - 17.00 Druga tehnična konferenca vodij ekip in žrebanje sektorjev za prvi tekmovalni dan v gostilni »ŽOLNIR« v Kostanjevici 17.00 - 17.30 Prihod tekmovalnih ekip na prostor za otvoritveno svečanost 18.00 Pričetek otvoritvene svečanosti z mimohodom tekmovalnih ekip 19.00 Zaključek otvoritvene svečanosti s pogostitvijo Sobota, 24. avgust 2002 prvi tekmovalni dan 7.00 Žrebanje lovnih mest v gostilni »ŽOLNIR« v Kostanjevici 7.30 Odhod na tekmovališče v Jerovcah 8.00 Prvi signal vstop na lovno mesto 9.55 Drugi signal pričetek hranjenja 10.00 Tretji signal pričetek ribolova oz. tekmovanja prvega dne 12.55 Četrti signal 5 minut do konca tekmovanja prvega dne 13.00 Peti signal konec tekmovanja prvega dne 13.00- 14.00 Tehtanje ulova 14.00 Odhod na kosilo 18.00 Tiskovna konferenca v gostilni »ŽOLNIR« v Kostanjevici z razglasitvijo rezultatov prvega dne tekmovanja in žrebanjem sektorjev za drugi tekmovalni dan Nedelja, 25. avgust 2002 drugi tekmovalni dan 7.00 Žrebanje lovnih mest v gostilni »ŽOLNIR« v Kostanjevici 7.30 Odhod na tekmovališče v Jerovcah 8.00 Prvi signal vstop na lovno mesto 9.55 Drugi signal pričetek hranjenja 10.00 Tretji signal pričetek ribolova oz. tekmovanja drugega dne 12.55 Četrti signal 5 minut do konca tekmovanja drugega dne 13.00 Peti signal konec tekmovanja drugega dne 13.00 - 14.00 Tehtanje ulova 14.00 Odhod na kosilo 18.00 Zbiranje ekip in njihovega spremstva na prostoru za zaključno svečanost 18.30 Razglasitev rezultatov ter podelitev medalj in priznanj 19.00 Zaključna svečanost z večerjo in zabavo Foto: Jani Zakšek V soboto, 11. maja 2002 je Klub jamarjev pred Kostanjeviško jamo predstavil novo Informativno tablo In z^banko o KostanJevIškI |aml. KLUB JAMARJEV KOSTANJEVICA NA KRK! Foto: Jani Zakšek SKRITE IN V praznovanje mesta Kostanjevica se je vključila tudi Osnovna šola Jožeta Gorjupa, ki je pripravila celoletni šolski projekt z naslovom Skrite in skrivnostne sledi Kostanjevice na Krki. V projektu so v devetih interesnih skupinah sodelovali vsi učenci razredne in predmetne stopnje. Najmlajši so zbirali pravila starih, že pozabljenih iger za prosti čas in se jih nekaj tudi naučili, čudili pa so se tudi lepo ohranjenim zvezkom naših dedkov in babic. Malce starejše so zanimali znani kostanjeviški obrazi, med njimi Ivan Oražen, Jože Gorjup in Josip Ressel. Slednji je navdihnil tudi mlade biologe, ki so se po Resslovi poti odpravili v Krakovo ter izdelali raziskovalne naloge Plavček, Gorjanska orhideja in Čmrlji v Kostanjevici. Prav za to nalogo so na državnem tekmovanju v Murski Soboti prejeli srebrno priznanje. Nekateri učenci so odkrivali življenje na otoku med obema vojnama, poseben poudarek so namenili obrtnikom. Druge je zanimala kulturna dediščina, med njimi kapelice (obiskali, poslikali in zapisali sojih kar 21), cerkvi, tako sv. Jakoba kot Miklavževa terživljenje v nekdanjem SKRIVNOSTNE SLEDI KOSTANJEVICE NA KRKI cistcrcijanskcm samostanu. Seznanili so sc tudi z legendami, ki so povezane z njegovim nastankom. Mladi glasbeniki so zbirali ljudske pesmi, jih zapisovali in tudi posneli, člani gospodinjske skupine pa so skuhali nekaj starih jedi. Skupina tehnikov je našla izziv v izdelavi makete kostanjeviškega otoka. Vse, kar so odkrili, poslikali in zapisali so predstavili na osrednji prireditvi v prostorih Galerije BožidarJakac v petek, 14.junija. Poleg učencev OŠ Kostanjevica so v spremljevalnem programu sodelovali tudi Kuharjevi tamburaši in Satirično gledališče Slavka Cerjaka s predstavo Srednjeveške pridige in balade Janeza Menarta. Vsem, ki ste nam pri projektu kakor koli pomagali, se iskreno zahvaljujemo, hkrati pa tiste, ki razstave še niste obiskali, vabimo, da si predstavitev projekta ogledate v naslednjih dneh. Melita Skušek 1^ (Hi m J-'v'/'-.v’i;V Foto: Jani Zakšck Podelitev bralnih značk (Gibanje za bralno značko vodi in usmerja že več kot 40 let Zveza prijateljev mladine Slovenije.) Bralna značka je gibanje, ki spodbuja otroke k branju in dviga bralno kulturo otrok. Predvsem dviga literarno branje, branje leposlovnih knjig v prostem času. Je neobvezno gibanje. Vanj se otroci vključujejo po svojih interesih in željah. Glavni namen gibanja je, da mladi berejo knjige, ki so zanje zanimive in privlačne, da ob njih začutijo zadovoljstvo, zadovoljijo potrebo po branju in radovednosti, bogatijo svojega mladega duha, spodbujajo razvoj bralnih sposobnosti ter širijo svoje kulturno obzorje. Cilji branja za Bralno značko se navezujejo tudi na cilje slovenskega pouka (književnost, sporočanje); pomeni tudi višjo obliko bralne vzgoje, saj s težnjo, da bo učenec rad bral in si razvijal pozitiven odnos do književnosti, pomeni tudi vir estetskega užitka. V letošnjem šolskem letu je pridno prebiralo knjige za bralno značko 134 otrok od predšolske stopnje do 7. razreda.. Priznanja jim je podelil sam predsednik gibanja za Bralno značko Tone Partljič. Podelitev je potekala v prijetnem in sproščenem vzdušju, ki ga je še popestril sam pisatelj z duhovitimi doživljaji iz svojih otroških let. Katarina Zahrastnik Plečnikova pisma Emiliji Fon Prav poseben dogodek v Kostanjevici na Krki je bilo odstiranje tančice skrivnosti, zapisanih v pismih velikega humanista in arhitekta Jožeta Plečnika prijateljici Emiliji Fon v Kostanjevico. Veliko ugibanj je bilo o tem, katera področja so vse povezovala dva velika človeka, ki sta duhovno drug drugega podpirala in vzpodbujala. No, veliko razprav je bilo tudi o tem, ali je etično objavljati pisma, ki so bila intimna vez in povezava med dvema prijateljema. Elizabeta Petruša Štrukelj, kustosinja Arhitekturnega muzeja v Ljubljani, ki hrani pisma, seje odločila in pisma ob odlični uvodni študiji tudi pripravila za natis. Založba Rokus iz Ljubljane je Plečnikova pisma natisnila v lično oblikovani knjigi, ki je bila predstavljena v grafičnem kabinetu Bogdana Borčiča v Galeriji Božidar Jakac. Sama predstavitev je izzvenela kot poklon obema protagonistoma vsebine. Akademik prof. dr. France Bernik je ob odličnem in čustvenem nagovoru predstavil Plečnika in njegov intimni svet, njegova pojmovanja in ravnanja. Zelo osebne so bile predstavitve tudi obeh avtorjev, dr Petra Krečiča in Elizabete Petruša Štrukelj. Izid knjige in predstavitev v Kostanjevici je podprla KRKA, delniška družba, ki je tudi glavni pokrovitelj letošnjega praznovanja 750-letnice prve omembe mesta Kostanjevice na Krki vpisnih virih. Odlično oblikovana knjiga PISMA JOŽETA PLEČNIKA EMILIJI FON jc naprodaj v Galeriji Božidar Jakac in pri založbi Rokus v Ljubljani. Bojan E3ožič Nova postavitev stalne zbirke del Akademskegcislikarja in grafika Franceta Kralja V okvir letošnjih praznovanj Kostanjevico na Krki sodi tudi otvoritev prenovljene oz. na novo postavljene stalne zbirke likovnih del akademskega slikarja, kiparja in grafika Franceta Kralja. Priprave na novo postavitev so potekale več let. Iz prvotne zamisli, da se stalne zbirka samo osveži, se v teh dneh zaključujejo dela na popolnoma novi predstavitvi Kraljevih del. Popolnoma prenovljen prostor, z novimi lučmi in razstavnimi panoji ter vitrinami bo omogočil pregleden prerez umetnikovega ustvarjanja. Veseli smo, da smo uspeli v zbirko uvrstiti nekatera del, ki doslej niso bila na ogled. Prav tako smo zadovoljni, da z donacijo dediča gospoda Zlata Kralja, s pomočjo mnogih donatorjev in 6. JULIJ 2002 NABUCCO Ob letošnjem prazničnem letu, ko je Kostanjevica na Krki v znamenju praznovanja 750-letnice prve omembe mesta v pisnih virih, se odvija vrsta odličnih prireditev in dogodkov. K že omenjenim dodajamo koncerte Festivala Brežice, 5., 10., 11. in 12. julija v nekdanji samostanski cerkvi v Galeriji Božidar Jakac, pa otvoritev razstave Emerika Bernarda in zaključek Forme vive 2002. Posebno doživetje pa bo za vse nas predstava G. Verdija: NABUCCO, v izvedbi Opere in baleta Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. sponzorjev pridobiti večje število slik in kipov, ki so bile že uvrščene v stalno zbirko. Novo postavitev, ki bo razdeljena v več zaokroženih celot z možnostjo dograjevanja, bo spremljal bogat razstavni katalog. Katalog je pomemben dokument v proučevanju dela Franceta Kralja, posebej pomemben je za zbirko, saj poleg osnovnega predstavitvenega besedila prinaša vrsto podatkov o delih v zbirki in avtorju samem. Slovesna otvoritev nove stalne zbirke bo 13. julija 2002 ob 19. uri. Seveda je to tudi praznik krajanov, zato posebej lepo povabljeni na otvoritveni dogodek in ogled nove postavitve razstave. Bojan Božič Ob tej napovedi misli nehote uhajajo v čas še ne obnovljenega samostanskega kompleksa, koncertov, gledaliških in opernih predstav. Pred očmi je množica, ki dobesedno visi na porušenih zidovih in zamaknjena spremlja dogajanje na dvorišču. Tudi letos se z izvedbo predstave Nabucco nadejamo odličnega večera, ki bo, upamo, dal poseben pečat letošnjemu praznovanju in bo nepozabno doživetje glasbe in okolja. Predstava bo na »grajskem dvorišču« 6. julija ob 21. uri. Vstopnine ne bo. Velja pa rezervirati brezplačno vstopnico. Škoda in greh bi bilo zamuditi ta veličastni dogodek. Bojan Božič Foto: Arhiv Galerije Božidar Jakac K-'S'iU FORMA VI VA 2002 (01.-31. julij 2002) Dobrih 40 let je minilo od prvega srečanja kiparjev v Kostanjevici na Krki, leta 1961. Od 3. julija do 3. septembra 1961 je 11 (enajst) kiparjev iz Francije, Grčije, Švice, Izraela, Kanade, Madžarske, Nemčije, Jugoslavije, Japonske in Indije iz stoletnih hrastov, ki so rasli v bližnjem Krakovskem gozdu, ustvarjalo novo življenje. Novo, živo obliko, ki povezuje ljudi in narode, ki razume govorico in izpoved kiparjeve roke brez pomoči in povoda. Prostor mednarodnega kiparskega simpozija ni bil naključno izbran. Okolje nekdanjega cistercijanskega samostana, z zgodnjegotsko arhitekturo in veličastnim baročnim arkadnim dvoriščem v objemu Krke, Obrha, Studene, Gorjancev in Krakovskega pragozda je vabilo umetnost in ustvarjalnost. Kiparji so se vračali sprva vsako leto, kasneje vsaki dve leti. Forma viva je postala prepoznavni znak države, predvsem pa Kostanjevice na Krki. Več kot 100 (sto) skulptur je nastalo na dosedanjih simpozijih. Bila so leta velikega ustvarjalnega nemira in naboja, povezana z obnovo nekdanjega samostana in rastjo galerijske dejavnosti. So pa bila tudi leta preizkušenj in težav, ki so grozila, da bo mednarodni kiparski simpozij v Kostanjevici na Krki ostal le spomin in poskus oživljanja kulturnega poslanstva. Po desetletnem premoru so leta 1998 ponovno oživela delovišča Fornie vive v Kostanjevici na Krki z manj udeleženci in nekoliko spremenjenim konceptom. Leto 2000 je bilo namenjeno pripravam na praznovanje častitljive 750-letnice prve omembe mesta v pisnih virih. Nastale so nove skulpture, povezane s tradicijo in prepoznavnostjo kraja. Letos, v prazničnem letu 2002, bodo od 1. do 31. julija ponovno zapela dleta, žage in sekire. Trije kiparji Nigel Ross iz Škotske, Mitchell Tyrone iz ZDA in Mustafa Skopljak iz Bosne in Hercegovine bodo iz mogočnih dreves mokriškega parka, rezervata v Krakovskem pragozdu, pričarali novo obliko in novo življenje. Prav bi bilo, da spremljamo nastajanje novih kipov, da sprejmemo kiparje za »svoje«, jih obiščemo, sc z njimi družimo in pogovarjamo. Saj je Forma viva v Kostanjevici NAŠA. Mar nc<— Bojan Božič Iz gozdarskega arhiva Kostanjevica V gozdarskem arhivu v Kostanjevici, ki ga hrani Zavod za gozdove Slovenije, Krajevna enota Kostanjevica, je veliko ohranjenih zanimivih strokovnih načrtov iz 19. in 20. stoletja. Spisi so zanimivi ne samo iz strokovnega vidika pač pa tudi za vse ljudi, ki niso gozdarsko usposobljeni. Ko smo brskali po ohranjenih listinah, smo našli zanimive projekte, ki so bili idejno napravljeni za racionalno rabo lesa iz gozdov takratnega verskega zaklada. Kot nam je znano, niso bile nikjer uporabljene tako številne metode za spravilo posekanega lesa do končne izrabe lesa kot prav v Kostanjevici. Iz Opatove gore, ki po prvi svetovni vojni ni bila odprta s potmi, kaj šele s cestami, so gozdarski projektanti planirali spravilo lesa najprej po drči iz Trebeža, in naj bi ga po žičnici spuščali do Mačkovca v Orehovcu in ga nato predelovali oziroma razžagali na parni žagi nad cestercianskim samostanom Drča Drča, po kateri bi spuščali posekan les iz nadmorske višine 825 m Trebež do zgornje postaje žičnice (Luftpon) na nadmorski višini 650 metrov. Projekt je bil izdelan samo v fazi skic od prečnih profilov pa do vzdolžnega profila. Tehničnega poročila projekt ne vsebuje. Drča ni bila nikoli narejena. Žičnica Projekt je bil izdelan v letih 1913/14 in je bil s strani uradnih ustanov tudi potrjen. Projekt obsega pregledno karto, vzdolžni profil, načrt nosilcev ali koz, situacijo rekonstrukcijo ceste Orehovec Mačkovec in tudi tehnično poročilo. Ravno tako je bil izdelan ekonomski izračun in upravičenost izgradnje žičnice. Letno bi žičnica prepeljala 3300 m^ lesa, vsak dan 5 voženj. Njena Zemljevid: Gozdarski arhiv Suttiti amortizacija bi bila v 25 letih. Edino ta projekt je bil realiziran in žičnica je bila zgrajena 1920. leta. Aktivno je delovala vse do sredine petdesetih let. Ko pa je bila zgrajena cesta iz Oštrca do Opatove gore, je njeno delovanje postalo nerentabilno, zato sojo podrli, vsi stroji pa so končali na odpadu. O delujoči žičnici imamo ohranjeni le dve fotografiji. Žičnica je imela zgornjo postajo, kjer so les nalagali na vozičke, dve nosilni žici in dve spuščali. Les je potoval preko osmih nosilnih koz do spodnje postaje v Mačkovcu, tu so ga zložili in ga odpeljali naprej. Žičnica je bila torej gravitacijska, ni potrebovala pogona, teža lesa je povzročila spuščanje z vozički. Seveda pa so pri tem morali tudi zavirati, da les ni prehitro potoval v dolino. Parna Žaga Projekt je bil izdelan v letu 1920 inje predvidel izgradnjo velikega objekta parne žage nad grajskim kompleksom, ob cesti v Orehovec. V projektu je predvideno, daje po izgradnji žičnice potrebno les oplemenititi in ga predelati. To naj bi pomenilo racionalno izkoriščanje državnih gozdov in dvig lesne industrije v Kostanjevici. Predvideno je bilo, da bi žaga razžagovala les za deske za zaboje in železniške pragove. Iz iglavcev naj bi žagali stavbni les in iz Krakovskega gozda kvalitetne deske za pohištvo. Učinek na 8 ur bi bil 12 do 15 m^ torej bi letno razžagala 450 m\ Žaga bi razžagovala tudi les okoliškim prebivalcem. Projekt je predvideval dva polnojarmenika, ki bi ju poganjal parni stroj moči 60 KM. Vsa oprema bi bila iz pogorele parne žage v Kobilah, iz pleterskega veleposestva, ki je bila pri požaru nepoškodovana. Risba: Gozdarski arhiv ,'VU>jC\}(\a/J?XX/l\\,C %/y\C<^ 47<3llt-livt/l<^h;’X^' v / ^• Projekt jc vzorno, ročno narisal takratni gozdar Hanzlousky. Ves razrezan material bi z vozovi vozili v Kostanjevico, kjer je bila predvidena ze/ez«/^/:a postaja. Projektirana je bila železniška proga Ptuj Brežice Novo mesto Reka. Železniška postaja na bi bila na severnem koncu otoka Kostanjevica približno v sedanjem industrijskem predelu. Od tu bi les potoval do končnih porabnikov. Razen žičnice noben drug projekt ni bil izveden oziroma uresničen. V gozdarski kroniki namreč beremo, daje za projekte vedno primanjkovalo denarja (kot še danes). Tudi državni projekt železniške proge je propadel Kostanjevica je tako ostala Še do danes povezana le s cestami. Mojmir Pustoslemšek Razstava Borisa Jevšnika V petek, 7. 6. 2002, je bila v galeriji Vojašnice Sy Cerklje ob Krki otvoritev razstave 'Zbirka vojaških uniform, pokrival in opreme' kostanjeviškega zbiratelja Borisa Jevšnika. Razstavljeni eksponati so nekoč pripadali enotam, ki so se borile v obeh svetovnih vojnah, vojski SFRJ, slovenski vojski, na ogled pa je tudi oprema vojska različnih držav iz Evrope, Azije in Amerike. Razstava bo odprta do konca letošnjega leta. Za ogled razstave se predhodno najavite na tel. št. 031 516 509 (Boris). Vljudno vabljeni! PODPIS LiSTlNL O PRI|ATEL|STVU MED NA|VEČ|IM IN NAJMANŠIM SLOVENSKIM MESTOM LJUBLJANO IN KOSTANJEVICO NA KRKI Že nekaj časa potekajo razgovori z mestno občino Ljubljana o podpisu listine o prijateljstvu med največjim in najmanjšim slovenskim mestom Ljubljano in Kostanjevico na Krki. Mesti že dalj časa povezuje posebna vez. Opat iz Kostanjevice na Krki je sopodpisal listino o pridobitvi mestnih pravic mestu Ljubljana. Do podpisa listine bo prišlo ob gotovanju ljubljanske opere z Verdijevim delom Nabucco 06.07.2002 ob 11. uri dopoldan, zatem pa bomo pripravili tiskovno konferenco. Dogodek sodi tudi v obeležitev 750-letnice prve omembe mesta Kostanjevica na Krki v pisnih virih. S tem podpisom si obetamo velike povezave in sodelovanja na kulturnem in turističnem področju mesta Kostanjevice na Krki in Ljubljane. Lea-Marija Colarič NACE JUNKAR MESTU KOSTANJEVICA NA KRKI ZA 750. ROJSTNI DAN Za našega pevca Naceta Junkarja verjamemo, daje rojstne kraje svojih staršev spoznaval tudi skozi pesmi, in daje petje njegova najiskrenejša oblika darila Kostanjevici za praznik. Za vodilno pesem nove zgoščenke in kasete je izbral pesem » Pozdravljena, mati dobrega sveta«, ki ima za nas Kostanjevičane poseben pomen. Vsako leto nas ta pesem vabi na Slinovce k Marijini cerkvi, kamor se že od nekdaj hodijo priporočat tudi mnogi romarji od blizu in daleč. Med izbranimi desetimi Marijinimi pesmimi za zgoščenko so nekatere večno lepe, brez katerih ni ljudskega cerkvenega petja, dve pesmi Ave Marija skladateljev J. S. Bacha in F. Schuberta in dve prirejeni pesmi z besedilom Naceta Junkarja. Koje Nace predstavil svoj projekt, smo v Odboru za praznovanje zamisel pozdravili in podprli, pridružili so se še nekateri drugi domači sponzorji in zgoščenka in kaseta, kot izvirni pevčev prispevek k praznovanju mesta, je tu. V avgustu bo prav zaradi sodelovanja pri nastajanju cenejša za vse nas, na prodaj pa bo na različnih prodajnih mestih v Kostanjevici in drugod po Sloveniji. z^MariJa, mati Bolj kot na kasetniku pa bo za nas doživeta predstavitev v živo, na predvečer kvatrne nedelje, na Slinovcah. V soboto, 21.09.2002 zvečer, bo po obredu v cerkvi Nace Junkar ob blagoslovu obnovljene slinovške kapelice s pesmijo pozdravil : »Pozdravjena mati dobrega sveta ...«, ob ostalih lepih pesmih pa mu bomo lahko pritegnili tudi mi. Do septembra je še kar nekaj časa in zato do natančnejše napovedi dogodka v naslednji številki naših Novic le toliko za pokušino. Anica Žugič GOGINI POLETNI VRTOVI V KOSTANJEVICI NA KRKI Med 29. avgustom in 1. septembrom se bodo v Kostanjevici vrstili drugi Gogini poletni vrtovi. Niz prireditev, ki jih je Založba Goga iz Novega mesta sklenila oživiti v Kostanjevici in z njimi ustvariti izjemno umetniško prepletanje literature, umetniške besede, glasbe v uživanju Poletja, se je prvič odvijal lanskega avgusta in nanj se je odzvalo veliko obiskovalcev, ki so lahko podoživljali stvaritve gostujočih ustvarjalcev. Letos prihaja v Kostanjevico več kot petdeset umetnikov, pesnikov, pisateljev, igralcev, glasbenikov, oblikovalcev in drugih gostov Založbe Goga. Od četrtka do nedelje se bo po vrtovih, mestnih zavetjih in dvoriščih zvrstilo več kot deset prireditev, med njimi literarne večernice, koncerti, poletni kino, lutkovne predstavitve, delavnici za pisatelje in igrice. Vsebina letošnjih Poletnih vrtov bo posvečena kratki zgodbi kot literarni zvrsti, predstavljene bodo nekatere izjemne zbirke kratkih zgodb sodobnih avtorjev, v umetniški interpretaciji jih bodo oživeli igralci na prireditvi Zgodba za počen groš. Kot lani prirejamo Poletne vrtove v želji oživeti kostanjeviško mestno jedro, najti ustvarjalni stik med ambientom, umetniki in obiskovalci in na novo oblikovati vsebine nekaterih prostorov. Tako bo na primer ves čas Poletnih vrtov na Malem placu na Oražnovi ulici pod senco rastočih kostanjev delovala potujoča knjigama in kavama obenem. Kostanjevica je premajhna, da bi imela svojo lastno knjigamo. Založba Goga pa jo bo za štiri dni odprla in ponudila širok izbor knjig s priložnostnimi popusti. V knjigarni bo mogoče tudi posedeti, prebrati odlomek iskane knjige ali prisluhniti glasbi ob pisanju razglednice. Gogini poletni vrtovi v Kostanjevici na Krki postajajo pomembno ustvarjalno središče v povezavi s še nekaterimi drugimi festivalskimi pobudami na Dolenjskem, z mednarodnima delavnicama Jazzinty in Fotopub in festivalom kratkega filma Sniff v Novem mestu ter prepoznavnim zatočiščem umetnosti, ki ga v Kostanjevi nudi Galerija Božidar Jakac. Z njo, KS Kostanjevica na Krki, Turističnim društvom in dmgimi, se Gogini poletni vrtovi letošnje poletje pripravljajo tudi v počastitev 750-obletnice kostanjeviškega mesta. In naj z njimi še enkrat obvelja, da, res je trdega srca, kdor ne ljubi in ne snubi, kdor Poletju se ne vda. hh Branko Jordan, koordinator Goginih poletnih vrtov PIHALNI ORKESTER KOSTANJEVICA NA KRKI POLETNI PROMENADNI KONCERT 25.6.2002 ob 20 uri na samostanskem dvorišču Galerije Božidar Jakac Praznovanju 750 letnice omembe mesta Kostanjevice na Krki se letos ob Dnevu državnosti pridružuje tudi Pihalni orkester Kostanjevica na Krki s svojim tradicionalnim poletnim promenadnim koncertom. Zato želimo naši zvesti publiki in krajanom mesta Kostanjevica podariti še posebno slavnosten in svečan večer. V ta namen bomo, poleg skrbne izbire programa, k sodelovanju povabili goste, ki bodo s svojim nastopom še obogatili slavnostni večer: TOLKALSKA SEKCIJA GLASBENE ŠOLE NOVO MESTO pod vodstvom Mira Tomšiča TRIO TROBENT v zasedbi: MIRO SAJE vodja BERKOPEC BOŠTJAN, JENIČ MARKO Ob glasbeno obarvanem večeru bomo priča tudi predstavitvi zlatnikov in srebrnikov, kopij novcev, ki sojih kovali v prvi kovnici Bernarda Spainheima v začetku 13. stoletja. Kovance bo predstavil Andrej Šemrov iz Numizmatičnega kabineta Narodnega muzeja, kjer hranijo tudi original. J JI KOSTAN)EVIŠKE NOVICE • JUNIJ 2002 Program prireditev JUNIJ 2002 SLAVNOSTNA SEJA SVETA OBČINE KRŠKO OB OBČINSKEM PRAZNIKU IN PODPIS SOFINANCERSKE POGODBE ZA OBVOZNICO Nosilec prireditve: Občina Krško, Galerija Božidar Jakac Datum prireditve: 7. 6. 2002 ob 19.00 120LETNICA GASILSKEGA DRUŠTVA KOSTANJEVICA NA KRKI Nosilec prireditve: PGD Kostanjevica na Krki____________________Datum prireditve: 15.6.2002 KRESOVANJE NA MOHORJU Nosilec prireditve: Krajani in Odbor_________________^tum prireditve: 24. 6. 2002 ob 20.00 PROMENADNI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA KOSTANJEVICA NA KRKI OB DRŽAVNEM PRAZNIKU IN PREDSTAVITEV KOSTANJEVIŠKEGA NOVCA Nosilec prireditve: Občina Krško, Pihalni orkester, Jani Zakšek_Datum prireditve: 25. 6. 2002 75. LETNICA GASILSKEGA DRUŠTVA PREKOPA Nosilec prireditve: PGD Prekopa Datum prireditve: 29. 6. 2002 JULIJ 2002 FORMA VIVA (Udeleženci kiparji iz Amerike, Škotske in Bosne) Nosilec prireditve: Galerija Božidar Jakac Datum prireditve: od 1.7. do 31. 7. 2002 (Slovesen zaključek) NAJVEČJA GOSTUJOČA PRIREDITEV OPERNA PREDSTAVA :NABUCCO IN PODIŠ LISTINE PRIJATELJSTVA Z MESTOM LJUBLJANA Nosilec prireditve:Ljubljanska opera, Galerija Božidar Jakac Datum prireditve: 6.7.2002 ETENTE FLORALE - Obisk evropske komisije za ocenjevanje mest Nosilec prireditve: Turistično društvo Kostanjevica na Krki Datum prireditve: 13. 7. 2002 NOVA POSTAVITEV STALNE ZBIRKE FRANCETA KRALJA Nosilec prireditve: Galerija Božidar Jakac Datum prireditve: 13.7.2002 KOSTANJEVIŠKA NOČ 2002 Nosilec prireditve:Turistično društvo in Šelmarji Datum prireditve: 20.7.2002 FARNO ŽEGNANJE - SLAVNOSTNA MAŠA DOMAČEGA ZBORA NADŠKOFA FRANCETA RODETA Nosilec prireditve: Župnija Kostanjevica in Odbor Datum IN GOSTOV OB OBISKU prireditve: 28.7.2002 ob 10. uri AVGUST 2002 RUDIJEV MEMORIAL Nosilec prireditve: Kolesarsko društvo Krško Datum prireditve: 13. 8. 2002 SVETOVNO PRVENSTVO V LOVU RIB S PLOVCEM ZA ŽENSKE Nosilec prireditve: Ribiška družina Datum prireditve: od 21. do 25. 8. 2002 GOGINI POLETNI VRTOVI Nosilec prireditve: Branko Jordan, Založba Goga Datum prireditve: od 29.8. do 1. 9. 2002