— Notraiijl politični položaj je postalskbro popolnoma miren. CGško-nemška spravna poga]an]a so se prekinila. Vsi vočji politiki in rainistri so na počitnicali. — NaŠa država zbira na jugu vojašlvo, kar jo slabo znamenje za mir. Cesar Je baje pritrdil predlogu vojnega raipistra Auffenberga, da naj tovarna za topove, ,,Skoda", papravi veliko Stevilo novih jeklenih topov, — Listi poročajo, da bo sklioan državni zbor dne 20» oktobra. — Na Hrvaškem. V Zagrel>u se vrši glavna razprava proti dijaku Luki Jukifeu, ld je izvršil Papad na Cuvaja, a mesto tega zadel bapskega uradpika HervoiSa, ki je vsled poškadbe urarl. Razun tega je Jukie ustrelil na begtu redarja BorS^aka, epega pa nevar.no obstrelil. Poleg Jukiča je obtoženih sokrivdo Še veSje Število dijakov, sami mladi fantje od 1# do 20 let. Razprava je dognala, da je Jukic duševno bolan, da jo bil od vojašftine ravno radi tega odpuŠ6en in da se ima paS le njegovi duiševni bolezni pripisati njegov nesrečni cin., Tudi na razpravi v sodni dvorani je zdivjal in so ga nato odvedliv njegovo celico, od koder ga niso mogli veS spraviti k razpravi. Razprava je tudi dokazala, da se je z Jukifiem in soobtožejiimi dijak.i na policiji in v preiskovalnem zaporu kruto postopalo ip se jih naravnost prisililo, da so se priznali za krive, čeprav to ni bilo res. Razprava se nadaljuje. — Z Dunaja poroSajo, d,a vlada v javnosti mncnje, da se komisar Cuvaj po počitnicah ne bo več vrnil na svoje mesto, temvefi da se bode imenoval novi ban, baje v osebi grofa Pejačeviga. — Laško-tnrška voiska. Na Itajijanskem ]e začcl narod nastopati croti vojski. Posebno socialni d»- mclKratje hujskajo proti vo]ski, V Bresciji je govoril p^ainec Trevas iu še v^^.^n i^r^u^i^,naWaQevanju vojske. Po shodu Je priredilo 600 zborovajpev hujskajoci obhod po ulioah. PriŠlo je do vec dejanskih spopadov z vojaki. Zadnji 6as se mnogo govori o miru. Vojske so se naveličali Italijani kakor tudi Turki. V dunajskih krogili se zatrjuje, da se bodo v najkrajšem času vrŠila pogajanja za mir med Italijo in Turfiijo, iTe dni se je mudil na Dulnaju odliSen turšJd politik, ki se bo udeležil teh pogajanj. Pogajanja se bodo vršila v Svioi, — Turčija. Ministrski svet je imel dne 5. avgusta sejo, v kateri je sklenil razpustiti turški državni zbor in razpisati nbve volitve. V zbornici se je ob koncu seje Še izrekla vladi nezaupnica,. Vlada je odredila obširne varnostne odredbe, ker grozijo mladoturki z velikimi nemiri. Kedaj bodo nove volitve, Še ni dolocepo. Gotovo je, da §e mladoturki ne bodo vrnili v zbornico zopet tako mocni, kot so bili dozdaj. — V Prištini v Albaniji so se vršila pogajanja med vlado in Albanci. Vladna komisija je dovolila Albancem, da jim vrnejo orožje, da smejo Albanci nositi orožje, da jim povrnejo Škodo, ki so jo napravile vojaške čete, da se proglasi splošno pomiloščenje uporniibv, da se uvede v šole in urade albanski jezik' ip da se nastavijo albanski upravni uradniki, Južna Albanija je tudi razburjena, Albanci so zbrani že en teden v Fieriju. Vodja albanskih vstaSev, Izo Boljetinac, se obnaša v Mitrovici kot vlacfar, Neomejeno vlada v okrajiht Novi bazar, Priština in Mitrovica. Imenuje in odstavlja samovoljnouradliike. Karukaže, sezgodi. Pred Prištino tabori njegova, 50.000 mož moftna armada, ki ji, kakor poročajo, manjka živil; po drugih poroCilili.pa Boljetinac za svojo armado dobro skrbi. V okraju Mat so osnovali Albanci tudi svojo vlado, ki jo vodi Abdi bej Toptonu. Pred važnimi dogodki smo na jugu. Crni oblaki se zbirajo pad Balkanom. — Volltve v Ameriki. Z napetostjo se prifiakuje izid volitve predsednika ljudovlade v Zd^ruženip državah, ki se vriši dne 1, novembra t. 1. VoliLni boj traja že nad pol leta. V poStev pridejo trije kandidatje: dosedanji predsednik Talt, bivši predsednik Rosevelt, kot pristaša stranke ljudovlade, in \Vilson, clan demokraSke (ljudske stranke)* Glavni boj bo med Taftom, ki je kandidat bogata&ev, in Roseveltom, ^ za katerega gre v boj ljudstvo, ker je obljubil, da lioče delovati proti trustom, to je zvezam bogatašev. Wilson baje nima veliko upanja na zmago, ker ga niti veliko Število pristašev njegove stranke ne bo volilo. Wilson je painrec nasprotnik naseljeništva, posebno hucl sovražnik je on Slovanom in sploh vsem naseljericem iz jugovzliodne Evrope. vVilson pravi: ,,Amerika Amerikancem", Denar igra pri amerikanskih volitvah glavno vlogo, VsaEa stranka izda na 10, da, celo 100 milijonov dolarjev za agitacijo. Celo kandidat sam, ki se da imenovati od stranke, dobi od nje po ve6 milijonov ,,odškodnine". Ob volitvah je vse podkupljeno; kdor veS da, ima ve8 upanja na zmago. — Isti dan kot volitev predsednika, se vrše v Združenih' državaJi tudi sploŠne volitve. Volijo se župani, občinski odbori, nafeelniki uradov itd. — Liudovlada na Japonskem. Komaj je uinrl dosedanji mikado (cesar), že se je poja\ilo prekucuSko gibanje radikjalcev in sociali^ov, ki ho&ejo uvesti pa Japonskem ljudovlado« Policija z vso vnemo zasleduj^agitatorje te stru]e.  Osrednja zadruga! Leta 1909 ustanovljena Osrednja zadruga za vnovčenie živine in pospeSevanje živinoreje v Mariboru je v letu 1911 lepo napredovala, kar svedočijo sledefee &tevilke: Ziadružnikov (člapov) je v letu 1911 pa povo pristopilo 221, skupno ŠtBvilo zadružnikov koncem leta 1911 353. Vplačapih deležev je 2138 K. OsreSnja zadruga je leta 1911 posredovala pri prodaji 422 glav živine, in sioer: 266 volov, 36 bikov, 41 krav, 17 telic, 15 telet in 47 svinj. Od teh je bilo 140 glav rejene in 282 plemene živine, Iz St. Jurja ob južni železnici, Slov, Bistrice in Breznega se je po zadružnem posredovanju poslalo v Gradec in Istro 8 vagonov volov. Skupna približna teža vse živine, ki se je prodala s posredovanjem Osrednje zadruge, znaša 441.000 kilogramov; skupna približna vrednost pa 147,000 Kt Osrednja zadruga je posredovala za čla^ ne brezplafino, in je posebno lani, ko ni bilo sejmov, marsikateremu kmetu pripomogla, da je prodal svoje živinče za boljšo ceno, nasprotno pa je tudi vplivala, da je njen član lahko kupil živino, kakoršno je rabil za pleme ali rejo. Clariom zaJJruge, ki so se hoteli posluževati posredovanja Osrednje zadruge, se ni bilo treba klanjati raznim prekupoem in mesarjein, ampak so lahko pri Osrednji zadrugi naznanili svojo živino, ki so jo imeli na prodaj. Cene, ki so se pri zadružni prodaji dosegle, so bile splo&io zelo ugodne, Ko so naši doniaSi prekupci obljubovali in plaSevali lani, ko ni bilo sejmov, po 60, 70 ip k veCjemii 80 K za 100 kg žive teže pri pitani živini, smo dosegli večkrat, da je dobil kmet potom posredovanja Osrednje zadruge 90 K, da celo 100 &rop in še več za 100 kg žive teže. Velike vrednosti za nas je tudi dejstvo, da so se zaceli za naSo lepo ži\ano zanimati tuji kupci. Ko se-je iz Št. Jurja ob južni železnici poslalo najprej nekaj vagonov živine v Istro, je dofelo potem zelo pohvalno in laskavo pismo nazaj, y katerem se je trdilo,(da je meso na§e spotUi^ta^rske.. živftie mnogo boliše, kot meso hrvaškevi4»s^i^fke ili živim' drugili krajev. Notranjega prometa Je imela zadruga 1S.894 K.Msr,m. PisemM došlo viety 1941 i79,...c«3BQg^gufftjih je pa 477, PouČpili gospKjiarskili! shodov je prire- dila Osrednja zadruga na raznih. kraiih Spodnje ^tajerske 43, na katerih se je predavalo o pomenu in namenih Osrednje zadruge in so se tam tudi sprejemaji novi ftlani. Osredpji zadriigi je šla posebno na roko dunajska osrednja vnovSevalnica za prodajo ži\dne. Ista je tudi v bodoce pripravljena posLati v naŠe kraje dobrih kupcev za naSo Živino, Bodoča naloga Osrednjje zadruge j©: da skrbi, da se bo privabilo na naSe živipske sejme dobrih kupcev iz dnigiH krajev. Na eni strani povzdigniti našo živinorejo z dobrim plemenom in umrio rejo, na drugi strani pa pridobiti stalnih kupcev za našo zdravo in dobro živino ter isto, kolikor je potrebno, zadružnim potoni prodajati, to naj bo v bodoče glavni cilj te naše važne gospodarske organizaoije. In 6e nam potem tudi zopet zapro sejme, kakor se je zgodilo to lansko leto, ne bbmo v tako težkem položaju, ker pam bo Osrednja zadruga nudila prilikb, da spra^mo zadružpiin potom našo živino dobro v denar, Nasprotnikom pa, ki so trdili, da je Osrednja zadruga kriva, da so bili sejmi zaprti, povemo, da je ravno ona po svojem načelniku poslancu Pišeku ter njegovih tovariših soposredovala pri oblastvu, da so S6 sejmi zopet odprli, oziroma so se prvotni trdi predpisi kolikor toliko ublažilu