Politični ogled. Njih Velič. cesar je vse ministre odpastil ia grof Potocki-ju naročil, aaj sostavi novo miaisterstvo. Naj vekši hrap na političaem svetuje napravil izstop Poljakov, Slovencev, Istrijancev itd. iz državaega zbora. Vsi časaiki govorijo zdaj ob tem, in vsak ve nekaj drugega povedati, kaj bi bilo zdaj naj bolje začeti, da bi se spet rešila avstrijanska državna ladja, kijepo teai izstopu prišla zlo v nevarnost. — Njib veličanstvo cesar je taki pozval grofa B e u s t a in miaisterskega predsednika Hasaerja k sebi v Pešt, kder se je ž ajima posetoval več uri. Pri tem posvetovaaju je pre tudi bil Aadraši. Kar se je prav za prav skleaolo še se celo ae ve, bo se veadar kmalo pokazalo. V nemškem taboru je zdaj strašaa zaiešnjava, Miaister Hasner še se hoče pre po sili zdržati ia hoče dobiti od cesarja dovolenje, da bi razpustil gališki in kraajski deželai zbor, pravi so vendar, da cesar tega ne dovoli. Neniški časaiki pišejo celo različao v vezdajaeai položaju. Stara ,,Presse" pravi naj se razpustijo deželai zbori ia državni zbor in se naj sestavijo novi. ,,WandererB že vidi federalizem, ,,Morgeapost" imenuje dozdajae neinške ministre ,,Benedek-e ustave" ia celo ,,N. F. Presse" je nehala braaiti državni zbor ia miaistre. Poleg vsega tega nemški državai zbor še zmirom skapej sedi in prav marljivo — kakor prej aikdar — kuje razae celo važae postave, pa le naj kuje vprašaaje še mislim vendar bode, ali bodo drugi aarodi te postave prijeli, ktere zanje kaje saino aemški dr/avai zbor. Vzrok izstopa Poljakov iz državaega zbora je dal predlog g. Schiadlerja, da se uaj o poljski rezoluciji prestopi na diievai red, kteri je bil z večino prijet. Ko se je aaaireč to zgodilo, so Poljaki taki v klubu skleaoli, da izstopijo iz državaega zbora. Pismo v ktereai so Poljaki izrekli, da položijo svoje poslaastvo, je izročil predsedaiku Groholski. Sklepu Poljakov so se pridružili tudi Slovenci (Klun ne), Bukovinec Petriao, poslaaci Trsta, Gorice ia Istrije: Coluaibaai, Vidulicb, Payer, Hermet ia Coati. — Rusia Gusalevic je ostal. — Sloveaci so vložili to le pisaio: ,,Ker je visoka zboraica s sklepoin o predlogu poslaaca Petriao-ta v seji 11. febr. t. 1. izrekla, da predlogov, ki aamerjavajo porazum- ljenje vseh dežel in narodnosti in stalno astanovljeaje držav doseči, aiti ni pripravljeaa v pretres vzeti; — ker je dalj nameajeaa s pričetkom posvetovanja postave o dopolajeaju § 7 osaovaib postav o državaem zastopu, naj važnejšo pravico deželnih zborov brez njib sodolovaaja oskruaoti, toraj postavao pot zapustiti, izrekajo podpisaai, da se daljaega delovaaja v zboraici ne bodo več vdeleževali; ker si ae morejo od eae straai nobenega uspeba od daljaega delovaaja obetati ia ker od druge strani hočejo zabraaiti stvarite1 predrazsodka nedvomai pravici svojih deželnih zborov. Pridr žujejo si svoje obnašanje deželaim zborom nasproti opravičiti" Ministroin in državnemu zboru zdaj naj bolj glavo beli to, dt ne morejo voliti v delegacije, ker n. p. Klua nemore volit: dveb, če ae sebe dvakrat. IzPešta se piše, da vlada zdaj boče provizoričao avtoaomičao vlado sestaviti. Na čelo bi prišel knez Karo" Lobkovic, pod ajim pa bi bili štirje deželni miaistri in sicer za česko Taaffe, za Galicijo Potocki, za notrajao Avstrijsko in Stajarsko Rechbauer, za Ilirijo ia Dalmacijo Kellersperg Bo težko kaj ! Dalje se piše iz Pešta, da tudi Ramuai aamerjavajo izstopiti iz ogerskega državnega zbora, ako se ae bi sprijela postava narodaosti po ajib želji. Polski časniki vsi, celo Zemialkovskega organ odobravajo izstop poljskih poslaacev z državnega zbora. V Lvovu je bilo zarad tege mesto razsvetljeao. V Bavarskem in Vi r t emb er škem so začeli zlo delati proti prevelikim stroškom za vojsko. Tudi pri aas bi tako delo potrebno bilo.—