PoStnlna plačana v gotovfnl.
Izhaja vsak tora*, telite* In sobot* a Cena posamezni Številki Din. -SO.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, inou5^ v
(MMn In epriTflHtie Ji v Ljobtjaat, OrmMčt Otov. M/l. — Dopisi m m vračke. — Ste*	erade	v	Ljubljani	1195J. — šlev. teUfon* 35».
NvoUm ■ ožemi}« SHS* leta« 0 6®*—, ta pol leta D JO'—, as Četrt leta D I V**, pteatao D J*—, aa leozemstve D 9t*—.. — Plata le I6ŽI se v Ljubljani
LBTO ▼.
LJUBLJANA, dne 3. avgusta 1922.
STEV. 90.
List stane od 1. marca 1922: eeloletno Din 75.-, t. j. (K 300.-); polletno Din. 37.50. t. j. (K 150.-); ibtrttetno Din. 18.75, t j. (K 75.-); mesečno Din. 6.25, t. j. (K 25.—).
Železnica s Prekmurjem.
V	soboto se je vršilo v Ljutomeru na poziv trgovske in obrtniške zbornice zborovanje interesentov za določitev trase in postaj za prekmursko železnico. Zborovanja so se udeležili poleg zborničnih svetnikov iz tega okraja in zastopnikov ptujskega, mur-skosobotskega in ljutomerskega glavarstva, delegati gremijev v Ormožu, M. Soboti, dalje skupnih obrtnih zadrug v g. Radgoni, M. Soboti, Ormožu, Središču in Ljutomeru ter odposlanci vseh ob projektiranih zvezah se nahajajočih županstev in Okrajnih zastopov.
Posvetovanju je predsedoval Lovro Petovar iz Ivanjkovcev, ki je v otvoritvenem razgovoru povdarjal namen zborovanja, namreč zaslišanje želj in zahtev gospodarskih krogov glede poteka trase in namestitve kolodvorov, izrazil je željo, da naj se stremi za tem, da se doseže sporazum, ker bi nepopustljivost le še nadalje zavlekla izdelavo definitivnega načrta in pričetek zgradbe.
Nato je podal poročilo o razvoju vprašanja prekmurske železnice g. 1. Mohorič. — Omenjal je, da je bil prvi program železniških stavb po ujedi-njenju, da se nove prideljene pokrajine zvežejo z zaledjem. Tako je bila prekmurska železniška zveza sprejeta med nujne stavbe že na veliki železniški konferenci maja 1920 v Beogradu. Ko se je najelo notranje investicijsko posojilo, je bila po zaslugi g. Dr. Žerjava sprejeta prekmurska železnica v investicijski program in je bilo iz njega daločenih 10 milj. dinarjev za zgradbo. Pred dobrim letom se je že na podlagi načrta vršila komisija zastopnikov ministra saobračaja, zagrebškega železniškega ravnateljstva in svetnika inž. Kavčiča, ki je brez zaslišanja interesentov izDrala izmed raznih varijant progo Ormož-lvanjkovci- Ljutomer - Dekležovje M. Sobota kot najboljšo. Dasi je sekci* ja predložila vse potrebne operate. se je v Zagrebu v Beogradu in v Ljubljani zadeva zavlekla za eno leto dni, ki so sedaj izgubljeni. Sekcija je morala medtem delati druge projekte. Sedaj je pričakovati v prvi polovici avgusta razpfs komisijalnega obhoda trase.
Važno je, da je bilo sprejeto dolarsko posojilo, iz katerega se je rezerviral znaten del ža dovršitev onih zgradb, za katere krediti notranjega investicijskega posojila ne zadostujejo. S tem je zasigurana zgradba prekmurske železnice, katere stavbeni stroški so proračunani na 100 miljonov kron.
V	interesu vseh je, da se čimpreje doseže popolen sporazum vseh interesentov, da se pospeši delo sekcije, da bi bilo že letošnjo jesen mogoče pričeti z gradbenimi deli.
Po tem poročilu je stavbeni svetnik inž. R. Kavčič pojasnil prednosti in pomen posameznih varijant. in vzroka, zakaj se je lanskoletna komisija odločila za sedanjo traso. Povdarjal je, da ,e zveza Ljutomer Ormož zamiš ljena kot prvovrstna glavni želez-
niška zveza ker ima biti po zgradbi zveze Varaždin-Koprivnica bistven del paralelke Radgona - Ormož - Varaždin Virovitica-Osijek. Njena zgradba je potrebna iz splošnih državnih interesov, kod važne tranzitne proge v središče države.
Glede zveze Ljutomer-Murska Sobota obstojate dve možnosti in sicer zgradba prvovrstne železniške zveze, ali pa lokalke. Prva bi morala iti v direktni črti in bi ne mogla delati ovinkov iz lokalnih ozirov kot druga varijanta. Najkrajša možna proga bi bila iz M. Subote na Bučečovce, ki je okrog 10 km dolga. Direktna črta na Ljutomer bi merila 15—16 km in bi bila najkrajša zveza s centrom države. Pri odločitvi je treba vpoštevati ono traso, ki je v strategičnem oziru najpriklad-nejša, dalje, ki nudi najboljšo zvezo z Mariborom in z središčem države.
Postaj je projektiranih osem in sicer izhodna postaja M. Subota, dalje Beltinci postajališče Veržaj-Krapje,-Ljutomer,-Žerovnici-lvanjkovci,-Pavlovci in skupna postaja v Ormožu.
Nato je razmotrival še v daljših izvajanjih detajle glede namestitve posameznih kolodvorov in vprašanje tranzitne zveze Bratislava Murska Sobota Kvarner, ki je pri odločitvi glede grad-be prekmurske železnice zelo odločilno.
Na podlagi tega poročila se je razvnela živahna debata predvsem glede približanja trase Beltincem, dalje glede prehoda preko Mure, potem glede kolodvora v Veržeju in v Ljutomeru, ki se je nadaljevala tudi v popoldanskem zborovanju. Debate so se udeležili notar Koder iz M. Sobote, inž. Tišer in Mikuž, župan Sršen iz Vržeja, glavar Dr. O. Pirkmayer, župan V. Kukovec iz Ljutomera načelnik okrajnega zastopa J. Rajh, g. zborn. svetnik l. Zadravec; g. Kukavič, inž. Kavčič Dr. Mlinar in L. Petovar.
Konečno je bil sprejet sklep, da naj se gradi za Prekmurje glavna že-železniška zveza, ki naj bi prekoračila Muro na reguliranem delu pri’ Storavi Kolibi, ki pa naj bi tudi vpoštevala gospodarsko važnost Beltinčev kot centra srednjega Prekmurja.
Pravica zborovanja in združevanja.
Pretekli teden je'predložil minister pravde vladi načrt zakona o javnih shodih in o društvih. Tudi ta zakon, o katerem bi pričakovali, da bo izdelan v najširšem literalnem duhu, spada vse prej v vrsto obznan. V njem se zrcali mišljenje onih beogradsk;h gospodov, ki mislijo, da se more tudi že z golimi naredbani vladati, da se dajo potom strogih naredb ustvarjati dobri patrijoti. Z znanim draginjskim zakonom pobijajo draginjo v prepričanju, da s tem nosijo naše gospodarstvo, od novega zakona pričakujejo, da bo zamašil usta malkontentom, ter da v tem preprečijo vsako njim neljubo kritiko. V naslednjem podamo samo nekaj točk, ki naj služijo v karakterizacijo tega zakonskega načrta. Člen 5 načrta določi: Prepovedani so shodi v svrho manifestacij proti ustavnim oblastvom v državi, ali, da bi se s tem izvršil pritisk na kralja, vlado, narodno skupščino ali druge ustanove in organe državne vlasti, da se odrečejo od kakega svojega ustavnega ali zakonskega prava, ali, da re-šijc kako vprašanje, za karerega reši-
tev so pristojni, soglasno želji mani-festamtov. Ravno tako so prepovedane manifestacije za ideale in forme vladarja. Koje so nasprotne in sovražne sedanje oblike vladarja Udeležba je na manifestacijah, katere so v smislu prednjega stavka prepovedane, se smatra kot prestopek proti javnemu redu in udeležniki se naj pa samo udeležbo kaznujejo s zaporom do enega leta.
Člen 8. Javen skod na odprtem prostoru sme začeti ob 8 uri in trajati najdalje do 18 ure, a javen shod v zaprtem prostoru sme začeti ob 8 uri in trajati najdalje do polnoči.
Člen 9. Držanje javnega shoda bodisi v odprtem prostoru, morajo sklicatelji prijaviti državni policijski oblasti, v katere teritorijalni delokrog spada kraj, kjer se Ima vršiti shod. Prijava shoda se mora izvršiti pismeno dva dni prej, nego.se ima vršiti shod.
V	prijavi se mora navesti mesto in čas vršitve shoda in zakaj se sklicuje shod.
Člen 10. Na zbor ne sme priti nikdo oborožen. Kdor pride na zbor z orožjem, se naj kaznujejo od 2 mesecev do enega leta ali z denarno globo od 1000 do 5000 dinarjev.
Člen 11. Tuji podaniki in malo-letni se sploh ne smejo udeležiti shodov.
Člen 13. Shodu mora vedno pri-sostovati uradnik državnega političnega oblastva, katerega mora sklicatelj predstaviti shodu.
Člen 18. Kaznjiva dejanja, ki se izvršijo na shodu, a niso predvidene v tem zakonu se preiskujejo pred sodiščem po kazenskem zakonu.
Clen 19. Na shodih se ne smejo niti objavljal niti obravnavati. 1. Tožbe ali kakršnesibodl spis o kazenski tožbi, dokler se ga ne prečita pri sodnijski razpravi. 2. Postopanja pri razžaljenih časti, kjer ni dopuščen dokaz resnice.
3.	Spisi nekončane civilne tožbe brez posetnega dovoljenja sodišča. 4. Posvetovanja porotnih in drugih sodišč.
5.	Izvestja ali poročilo o pomikanju vojaških oddelkov v časih vojne, vojne nevarnosti ali splošne mobilizacije. 6. Dejanja iz točke a) in b) spadajo pod paragraf 86. kazenskega zakona. 7. Izvestja in kakršnakoli poročila iz tajnih sej narodne skupšCine.
Člen 51. Tajna društva so prepovedana.
Člen 52. Kdor ustanavlja tajna društva, tudi ako so nameni teh društev po zakonu dovoljeni, se bo kaznoval z zaporom od 1 do 2 let, a vsakdo, ki se bo vpisal v tako ustanovljeno društvo, se bo kaznoval s zaporom od 6 do 12 mesecev.
Člen 55. Tujci, mladoletni in vobče vsi, ki so izgubili državljanske pravice zakonskim potom, ne morejo biti člani političnih društev.
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
XXIV. Gojenje ovc In koz pri nas.
Ovce se gojijo po celi državi, vendar pretežno tam, kjer se nahajajo pašniki to je v hribovitih krajih in v Sremu. Izjema je le Slovenija, kjer se ovce zelo malo držijo. Koze se redijo skoro samo v hribovitih krajih. Na Hrvaškem in v Slavoniji se držijo ovce v Liško—Kr-baški, Modruško—reški in Sremski županiji. Pri popisu leta 1919 se jih je naštelo okrog 1,000.000 komadov. Pred
vojno se je izvažalo okrog 50.000 ovc in koz in sicer pretežno za klanje. Glavna tržišča so bila Gračac, Udbin, Ko-renica, Otočac, Slunj, Ogulin, Karlovac, Kostajnica, Rača Virovitica, Mitroviča, Sid, Stara Pazova in Vukovar. Pretežni del je šel v Nemčijo in Avstrijo posebno pa na Tirolsko, Štajersko in Nižje-avstrijsko. En del je šel tudi na Čeho-slovaško posebno na Moravsko.
Črna Gora je izvažala pred vojno okrog 70.000 komadov ovc in okrog
28.000 komadov koz letno. Izvoz se je vršil v Dalmacijo, Albanijo', in Italijo povečini pa v Francijo in na Malto. Glavna tržišča za nakup so bila : Žabljak, Savnik, Nikšič, Boam, Velemilje, Grahovo, Ko-lašin, Andrijevica, Danilov Grad, Podgorica. V vojnem času se je mnogo živine uničilo, tako, da zadostuje sedaj komaj za domačo potrebo. Bosna in Hercgovina je izvažala pred vojno okrog
60.000 komadov ovc in 25.000 koz. Izvažalo se je največ na Hrvaško in v Slavonijo, ter v Dalmacijo. Drobna živina se je v dobi vojne za nad polovico zmanjšala. Hercegovska kvaliteta je ovčjega mesa neobičajno finega okusa, ona je tudi najslajše vrste ovčje meso, ki ga imamo v naši državi. Dalmacija je vedno uvažala drobno živino za svojo potrebo iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slavonije ter Črne Gore. Glavna tržišča za drobnico v Dalmaciji so Sinj, Imotskl in Zadvorje.
V Vojvodini gojijo ovce srbski in romunski kmetje, kakor tudi spahiji na svojih pašnikih. O kozah sa lahko reče, da se niti ne gojijo. Po popisu živine se nahaja v Bački okrog 165.326 komadov ovc in 932 koz. Ovce so se večinoma poklale v tuzemstvu, izvažalo se je le okrog 15.000 komadov v Budimpešto. Spahiji so redili ovce vsled volne, kmetje pa vsled volne in mleka. Posebno debele in mlečne ovce se gojijo. v Somboru in v okolici.
Srbija je v mejah do leta 1912 izvažala večinoma rezane ovne in sicer iz Pirotskega in Vranjskega okrožja, v Solun in Carigrad. Južna Srbija, to so leta 1912 novo osvobojene pokrajine je v tuški dobi izvažala znatne količine v Solun in Carigrad. Po izredni kvaliteti volne in tudi drugače so slovite krivoverske ovce: one imajo najboljšo volno v Srbiji.
Tako je po podatkih pokojnega dr. Iliča Skopski okrug izvozil letno 15.000 koz in 25—30.000 ovac, Kumanovski 70—80.000 komadov ovc in koz, i Ohridsko okrožje 35.000 komadov koz in ovc, Bregalniško okrožje okrog 60 do
80.000,	Zvečanjski 80.000 komadov, Tetovski 30.000 ovc in koz, Bitoljski 73—80.000, Kavadarski 40.000 komadov, Prijepoljski 6.000, Kosovski
50.000 in Raški 80.000 komadov. Ako-ravno se zdijo te številke v sedanjih razmerah zelo velike, vendar so se tudi sedaj izvozile znatne količine. Izvoz se je vršil v obliki pastrme, v kateri se je odlikoval Prizren, Štip in Tetovo, ki so izvažali celo posušene ovce, kot suho meso (pastrma). Med izvaženimi ovcami so se posebno odlikovale sje-niške ovce ter izvoz iz Raškega okrožja, ki se razlikuje po svoji posebni debelini, hitri rasti in mlečnosti. Razen ovc je Sjenica izvažala na 100.000 oka sira in znatne količine volne. Med vojno so bile tu v Srbiji ovce uničene, da ni bilo leta 1919 niti ‘/s predvojne količine.
V Srbiji goji kmet ovce, da bi pridelal volno, kolikc*r mu je treba za rodbino, a eventualni presežek, da proda,
dalje da bi 'me! mleka in konečno tudi malo mesa. Ovčje meso je okusno in jako priljubljeno. Za razmere v Srbiji, Črni Gori in Bosni bi bila naj' boljša vrsta seneških vrst ovc, katere bi bilo treba vpeljati v vseh gorskih krajih ker one po sedanjem stanju najbolje odgovarjajo vsem zahtevam, ki jih pričakuje kmet od izvrstne ovce, ker so debele, hitro rasejo, so mlečne in imajo dosti izvrstne volne. Treba bi bilo odpraviti gojenje merino ovce po kmetih, ker se ne dajo molsti, so majhne rasti in volna ni za kmeta. Koze se držijo v planinskih krajih in se za najboijše smatrajo soko-banjske, ki dajo po 4 — 5 — 6 litrov mleka na dan. Koze in ovce predstavljajo po Macedoniji, kjer ni nobenih poti najboljše izkoriščanje gozdov in so vsled tega jako koristne.
Ker se v Srbiji rado je ovčje meso in je Muslimanom ovca in koza edini izvor masti in najglavnejša vrsta mesa, se bo to meso dolgo cenilo, kakor na Francoskem. Napačno je naziranje, da bi bila ovca samo za ekstenzivno gospodarstvo in, da jo mora intenzivno gospodarstvo iztrebiti. V Franciji so iznašli metodo, da se ovca krmi za klanje, kakor svinja doma in, da se ta posel v okolici Pariza bolj rentira, kakor pa prodaja kravjega mleka v Parizu. V to svrho se jemljejo mešanci francoskih in angleških ovc, da bi se dobila debelost od francoske qvce in nagla rast ter gojenje od angleškega ovna. Ovca v Srbiji napreduje dobro tudi v krajih, kjer je razvito intenziv-nejšejše gospodarstvo, kjer se nahajajo sadni vrtovi in kjer so ograjeni in sicer bolj za šetanje ovc, kakor pa za krmo v dobi sezone sadnih dreves. Ovca se ima krmiti doma, potem pa pustiti na strnišče ali na koruzno polje. V krajih kjer se nahajajo gozdovi in pašniki posebno v gorskih krajih bo tudi pri najintenzivnvejšem gospodarstvu ostala.
Po izkušnjah pekov in mesarjev v Ušicah je za meso in pečenje najboljša sijeniška ovca in bi bila ona za domačo porabo, kakor tudi za izvoz. Absolutno je potrebno začeti študirati naše vrste koz in ovc in sicer kaj se v vsakemu kraju od nje zahteva, kaj ona daje in pod kakimi pogoji, da se potem točno ugotovi kaj je treba ukreniti v svrho boljšega razvoja ovčarstva in ko-zarstva.
O gospodarskem položaju Avstrije.
(Poročilo trgov, agencije SHS na Dunaju.)
Avstrija se zanaša še vedno na tuje kredite, dela v tem pogledu različne poizkuse, njena krona pa pada iz dneva v dan vedno bolj, med tem ko so tuje valute, osobito valute onih držav, na katere je Avstrija navezana glede uvoza surovin, dosegle že ogromne višine. Zbog tega rastejo z vsakim dnem cene vseh predmetov, bodisi življenskih potrebščin, kakor tudi industrijskih proizvodov, kar seveda zelo upliva na politično, gospodarsko in finančno stanje države.
Avstrijska bilanca izvoza je mnogo manjša nego ona uvoza. Avstrija ni v stanu da se prehrani in še manj da producira doma potrebno količino premoga, kajti največji del uvoza, t. j. 65/7o°/0 celokupnega uvoza odpade na premog, a okoli 15/is o/o na živež. Da bi mogla vse to vzdržati je Avstriji potrebno Čim več dela, čim večja produkcija njene industrije, čim večji izvoz njenih fabrikatov, ki bi bili v stanu da vzdržijo konkurenčni boj z Nemčijo. Poleg nas pridejo glede uvoza žita in živine v glavnem v poštev Madžari in Romuni. Madžari se vedno trudijo, da bi zavzeli glede izvoza prvo mesto, pri čemur je v njih prilog neposredna bližina. Tudi dovoljuje madžarska vlada izvoznikom gotove olajšave. Romunija, ki bi bila za sedaj, zbog svoje valute, najcenejša, leži najbolj oddaljeno in se bori s težkočami glede prevoza čez Madžarsko. Tudi naš izvoz trpi zelo zbog dolge poti, posebno se to opaža pri transportih živine mesa in mesnih izdelkov iz Srbije. Po nekaterih krajih Avstrije se je žetev že začela, toda o rezultatih letine celokupne žetve se še ne more govoriti. Slabo vreme, pogosto deževje z hladnimi temperaturami, ki so vladale zadnje dni, so uplivale zelo neugodno na dozoritev žita in ne pričakuje se da bo žetev najboljša.
Uvoz inozemskega žita v Avstrijo je postal zbog neprestanega padanja avstrijske valute skoro nemogoč.
Na dunajski blagovni borzi, na kateri je svoj čas vrvelo kakor v panju čebel, se vidi sedaj zelo majhno število obiskovalcev, med kojimi se nahaja mnogo tujcev, posebno trgovcev iz Nemčije, kateri kupujejo tranzitno blago.
Naša pšenica (Bačka-Banat), kvaliteta 78 kg 2 2 odstotno primesjo, se vprašuje osobito za Nemčijo, ki se plačuje šlep Pasava po 30 mark, med tem ko nemški agenti pšenice kvalitete 76 kg s 5 odstotno primesjo sploh ne kupujejo, ampak se more plasirati tako pšenico samo še v Avstriji, kjer notira okoli Din 4/4.20 Dunaj.
Rž dobre kvalitete se plačuje na Dunaju po povprečno 1600 K (Lejev 7-50), kvaliteta 73 kg z 3 odstotno primesjo.
Ovsa stare žetve je zelo malo. Plačevalo se ga je po približno 4’50 Din. medtem ko je blago nove žetve znatno ceneje, ker ga ponuja Madžarska po približno 70 madžarskih kron, kar iznaša 4'20 Din.
Ječmen za pivovarne je notiral vedno visoke cene. Čehoslovaško prvorazredno blago se je prodajalo po 260 do 270 čehoslovaških kron, med tem ko je notiralo romunsko blago na Dunaju okoli 6'50 Lejev.
Kar se tiče koruze, se je sklenilo večje kupčije z romunskim blagom, ko-je se je plačalo po 7 Lejev — Dunaj. Za tranzitno blago se je plačevalo mark 1875 šlep Pasava. Po tej ceni se je prodalo tudi eno partijo srbske mešane koruze.
Moka, bazis — 0 — Madžarsko blago je doseglo ceno 4'35 čehoslovaških kron, po kateri ceni se je sklenilo zelo mnogo kupčij.
Kar se tiče trgovine z živino, je v zadnjem času zbog prepovedi izvoza živine iz Madžarske doseglo naše blago na dunajskih, čeških in nemških tržiščih zelo dobro uspele. Posebno so vsled zadnjega porasta češke krone večji transporti prašičev in govedi, celo tudi taki, kateri so bili namenjeni za dunajski trg, krenili na Čehoslovaško. Ker pa nima Praga tako velikega konzuma kakor Dunaj, so cene izza 10. t. m. padle za dve do tri krone po kvaliteti. Zadnje dni se je dovozilo iz naše države, iz Romunije, kakor tudi iz Galicije približno 6.000 komadov prešičev, zbog česar je tudi cena za to blago gmotno padla.
Na Dunaju se je zgodilo pa ravno nasprotno, tukaj so cene prešičev in govedi vsled porasta tujih valut zelo narasle. Sedaj stanejo na Dunaju: dobro krmljeni prašiči 10.000 do 11.500 kron za kilogram žive teže, voli 3000 do 4.950, krave 2.600 do 4.200 in biki
3.000	do 4.000 kron žive teže.
Madžarska vlada je v sporazumu z avstrijsko vlado dovolila izvoz mesečno 3.000 komadov volov in 1800 debelih svinj. Ta odgovor je že ratificiran, stopil je že v moč in izvoz se je že začel.
Romunska vlada, ki je do sedaj od živine, ki je bila namenjena za izvoz, vzela pri govedi 50 0/0 in pri prašičih 33 °/o, je glede dunajske občine, oziroma glede družb, katere zalagajo dunajsko občino izjemoma dovolila, da smejo izvoziti 3000 komadov volov svobodno, ne da bi se plačalo onih 50 °/o. Ta ugodnost je povzročila veliko nezadovoljnost med trgovci in izvozniki v Avstriji in Romuniji, tako da so se mnogi kupci odločili, da ne bodo v bodoče nakupovali blaga v Romuniji ampak v naši državi.
Kakor izgleda (In to je tudi prepričanje merodajnih tukajšnjih trgovcev z živino) se pričakuje za jesen večji izvoz krmljenih prašičev iz naše države, zato bi bilo že sedaj skrbeti, da se bo ta izvoz vršil brez težkoč in po ugodnih poteh, da bi s tem prihranili na riziku, izgubi težine in da dosežemo istočasno tem boljše cene. To velja posebno za bolj oddaljene kraje v Srbiji.
Dunajska efektna borza je sedaj odprta trikrat na teden, v ponedeljek, sredo in petek, medtem ko deluje za valute (Klering) vsak dan.
Stroga naredba o valutah in devizah, ki je bila izdana pred nekaj dnevi se je že omilila, ker smejo banke valuto zopet nakupovati in to po tečaju kllringa, odbivši za sebe 2 o/0 provizije.
Zavezniki in njih dolgovi.
Vprašanje medzavezniških dolgov postaja iz dneva v dan vedno bolj pekoče in bo še dolgo vznemirjalo gospodarske kroge ter oviralo stabilizacijo razmer v Evropi. V momentu ko bodo države upnice zahtevale plačilo obresti in amortizacije, zamore nastati prava svetovna gospodarska katastrofa. Zato je tudi umevno, da se zavezniki dotikajo tega vprašanja z naj večjo opreznostjo; z druge strani pa je tudi umevno, da jim nikakor ni po godu, da bi te dolgove kratko-malo prečrtali. Da si zamoremo pred-očiti važnost tega problema, je neob-hodno potrebno, da dobimo malo vpogleda v iznose posameznih dolgov. Amerika je edina država, ki je samo upnica, vse druge zavezniške države so upnice, obenem pa tudi dolžnice. Posamezne države dolgujejo Ameriki sledeče iznose (prvo število navaja dolžni kapital, drugo pa neplačane in nekapitalizirane obresti po stanju dne 31. decembra 1921):	Francija 2.950,800.000 in
387.900.000; Anglija 4.166,300.000 in 509.200.000; Italija 1.648.000.000 in
202.300.000. Vsi iznosi so v dolarjih. Tudi Belgija, Čehoslovaška, Jugoslavija, Romunija, Grčija in Rusija so na spisku ameriških dolžnikov z raznimi zneski, ki so pa mnogo manjši.
Anglija in Francija sta dolžnici, ob enem pa tudi upnici. Francija je, bila dne 31. marca 1922 dolžna Angliji 584.000.000 lir šterlingov, Italija
503.000.000, Rusija 655.000.000; . Jugoslavija, Romunija, Grčija in Portu-gal imajo v Angliji tudi dolgove, toda celokupni iznos teh dolgov ne dosega
100.000.000 lir šterlingov. Tudi Francija ima dovolj upnikov. Dne 31. marca 1922 so ji bile dolžne razne države sledeče svote, ki so izražene v franc, frankih: Rusija 5.939.000.000; Belgija 3,684.000.000; Jugoslavija
1.795.000.000; Romunija 1181 milijonov; Grčija 861.000.000; Poljska
1.056.000.000; Čehoslovaška petsto-štirinsedemdeset milijonov; Italija
49.000.000; razne druge države skupaj 42.000.000. —
Ako bi se medzavezniške dolgove kratkomalo medsebojno prečrtalo, bi samo Amerika izgubila vse, ne da bi kaj pridobila. Anglija bi se rešila dolga v iznosu 1.020.647.000 lir šterlingov; toda odpovedati bi se morala ob enem tudi svojim terjatvam v iznosu 1.867.029.000 lir šterlingov. — Francija bi izgubila terjatve v približnem iznosu 30 milijard frankov v papirju toda oprostila bi se pa tudi dolgov v iznosu najmanj 70 milijard papirnatih frankov. Vse druge države bi imele pri tej eventuelni operaciji samo dobiček, ne da bi za to tudi kaj izgubile.
Iz najrazličnejših vesti, ki prihajajo tozadevno iz inozemstva, ni mogoče sklepati, v kakem stadiju se nahaja vprašanje anuliranja medzavezniških dolgov. Govorilo se je o tem v narodnih predstavništvih različnih držav, na gospodarski konferenci v Genovi in tudi v Haagu, toda oficijel-no ni znano; da bi se doseglo v tem oziru pozitivne rezultate; pričakovati pa je, da se bo našla tudi v tem vprašanju počasi pot sporazuma, čegar rezultati bodo imeli najboljše posledice za svetovno gospodarstvo. Predvsem bi imelo ukinjenje medzavezniških dolgov neprecenljivih posledic za restavracijo Nemčije; Nemci bi imeli od tega' anuliranja pred vsemi največje koristi. Omeniti je treba tukaj, da se dolg, katerega je imela Belgija napram svojim zaveznikom, na podlagi verzajske mirovne pogodbe celotno prevalil na Nemčijo. Tudi se ne sme asimilirati dolgov Nemčije in dolgov, katere imajo posamezne zavezniške države ena napram drugi. Dolg Nemčije obstoji v tem, da mora Nemčija plačati vso škodo, katero je napravila med vojno, rekonstruirati vse porušene pokrajine; dolgovi med posameznimi zavezniškimi državami so pa bili sklenjeni v svrho, da se doseže skupna zmaga, in sklepanje teh dolgov je bilo koristno za obe stranki. Posebno se tiče to Amerike, ki se najbolj protivi
črtanju dolgov. Sicer je stališče Amerike logično in umevno, toda pričakovati bi bilo, da bo Amerika, ki je imela med vojno razmeroma najmanj žrtev, vendar pripravljena, da nekaj žrtvuje v prilog stabilizacije svetovnega gospodarstva.
Romunija in njene finance.
(Konec.)
Pred vojno je znašala cirkulacija papirnatega denarja približno 700 milijonov lejev, dočim znaša danes 13 milijard 700 milijonov in se je torej zvišala za 13 milijard. Po vojni je država vzela iz prometa nad 2 milijardi denarja, ki so ga izdajali za časa okupacije Nemci in še 4357 milijonov kron ter 1290 milijonov rubljev.
Od nekdanje zlate podlage avstr, ogrske monarhije je dobila Romunija 70 milijonov zlatih kron. Nemci ji dolgujejo 700 milijonov lejev za odnešeni vojni material in 2 milijardi za izdani denar. Poleg tega ima Romunija dobiti vojno odškodnino za porušene petrolejske vrelce. Od Rusije ima dobiti odškodnino za svoj zlati zaklad, ki je bil deponiran v Moskvi.
Država ima letno približno 100 milijonov dohodkov od gozdov, rudnikov in petrolejskih vrelcev. Glede železniškega prometa bi bilo omeniti, da je danes približno v prometu približno 1630 lokomotiv. Dohodki od železniškega prometa so znašali: leta 1919. do 1920. 227 milijonov lejev; 1. 1920. do 1921. 724 in 1. 1921. do 1922. 1400 milijonov lejev. Izdatki za železnice pa so znašali: 1036 milijonov v letu 1920. do 1921. in 2200 milijonov lejev v letu 1921. do 1922.
Proračun za leto 1922. do 1923. predvideva 10.498 milijonov dohodkov in ravno toliko izdatkov.
Dohodki so:
Posredni davki 635 mil. lejev.
Carina 1660 milijonov lejev.
Davek na alktohol 800 mil. lejev.
Davek na vino 184 mil. lejev.
Davek na sladkor 70 mil. lejev.
Davek na petrolej 75 mil. lejev.
Davek na luksuzne predmete in na obrt 450 milijonov ljev.
Takse in monopol na papir 571 milijonov lejev.
Tobačni monopol 1200 mil. lejev.
Monopol na cigaretni papir 120 milijonov lejev..
Monopol vžigalic 130 mil. lejev.
Monopol soli 150 milijonov lejev.
Pošte in brzojav 305 mil. lejev.
Državna posestva 186 mil. lejev.
Železnice 2560 milijonov lejev.
Izdatki:
Ministrstvo za promet 2260 milijonov lejev.
Ministrstvo financ 1926 mil. lejev.
Ministrstvo za notranja dela 1395 milijonov lejev.
Ministrstvo za vojno 925 mil. lej.
Ministrstvo za prosveto 781 milijonov lejev-
Uprava državnih dolgov 318 milijonov francoskih frankov in 74 milijonov lejev.
Leta 1919. do 1920. je bilo dohodkov 2003 in 5205 izdatkov; leta 1920. do 1921. pa 4224 dohodkov in 6861 izdatkov in konečno leta 1921. do 1. 1922. dohodkov 5329 in izdatkov 5271.
Izvoz in uvoz.
Povišanje izvozne carine. Iz Beograda brzojavijajo: Z ozirom na bližajočo se živahno sezono glede poljskih pridelkov in z ozirom na valutno situacijo je na včerajšnji seji (28.) julija) eko-nomsko-finančni odbor ministrov sklenil, povišanje nekaterih postavk izvoznega tarifa. Povišanje stopi v veljavo dne 1. avgusta tega leta. Poviša se izvozna carina: 1. za pšenico na 50 Din. pro 100 kg; 2. za rž na 50 Din. pro 100 kg; 3. za oves in ječmen od 10 na 20 Din.; 4. za opij od 500 na 800 Din.; 5. za svinjsko mast od 150 na 300 Din.; 6. za gosjo mast od 200 na 400 Din.; 7. za jajca od 200 na 300 Din.; 8. za oljnato seme od 200 na 300 Din.; 0. za je-
dilno olje na 200 Din.; 10. za med (nova postavka) 100 Din.; 11. za perutninsko perje (nova) 200 Din.; 12. za živo perutnino in zaklano 150 Din.; IB. za zdrob 20 Din.
Narodno gospodarske zidm.
Pravilnik glede takse noševine. Finančni minister je izdal v svrho enovrstne in zakonsko pravilne uporabe plačilo takse-noševine na podlagi člena 20 zakona o občni carinski tarifi razpis C br. 14.681.
I.
1. Taksa noševina se plača v vseh primerih uvozuega ocarinjen ja, v kolikor niso v tem razpisu predvidjene zakonske izjeme.
2. Noševina v smislu a) toč. 2. čl. 28 (za donašanje blaga na pregled, za tehtanje nečiste in čiste teže ob pregledu, za pregled in namestitev pregledanih tovorkov na določeni kraj, za dviganje blaga v gornja nadstropja in njega spuščanje iz gornjih nadstropij) se naj plača vedno v primerih, kadar je blago iztovornjeno v carinsko skladišče odnosno carinsko rampo, ker je v teh primerih brezdvomno, da se mora izvršiti kakršnosibodi delo imenovano v oni točki.
3. Noševina v smislu b) toč. 2 člena 23 (za pregledovanje blaga v vagonu z iztovarjanjem več ali manj nego njegove polovice in s tehtanjem na vagonskih tehtnicah) se ima plačati v vseh slučajih ko se blago carini v vagonu z delnim razkladanjem in tehtanjem na vagonskih tehtnicah.
4. Noševina v smislu c) toč. 2 čl. 23, se ima plačati za pregledovanje blaga
v	vagonu brez razkladanja s tehtanjem ali brez tehtanja na vagonskih tehtnicah ali ako se tako blago po toč. II. pod 3 tega razpisa carini na drugih prevoznih sredstvih, kakor tudi, kadar se carini blago, koje je razloženo izven carinarnice in carinskih skladišč — točka II. pod 4 tega razpisa.
II.
1.	V vagonu se more sprejeti in ocariniti z delnim razkladanjem in tehtanjem na vagonskih tehtnicah enovrstno blago, katero plača carino zaključno do 10 Din. od 100 kg a poleg tega ne plača niti državno trošarino, niti monopolno takso, potem blago iz sledečih tarifnih postavk:
5 toč 1 maksimalna postavka (riž oluščen), 6 toč. maks. post. slad iz drugih žit razen ječmenov, in razen žganega in zmletega; 7 toč. 1 in maks. post. (sveže zelje, ohrovt, koleraba, karfijola, zeleni fižol v strokih, zeleni grah in bob, kumare, glavnata in druga salata, vodena melona, sladkorna melona, buče, redkvica, špargelj, špinača, paradižnik, paprika, zelena in drago), fižol, zelje itd.; 17 toč. 1 maks. posl. (sveže limone, pomaranče, nezrele pomaranče, tudi v slani vodi ali drugače samo nasoljene); 20 toč. 1. maks. post. (sveže smokve in dateljni); 25 toč. 1 (sirova kava); 27 toč. 1 (sirov kakao); 31 toč. 7 maks. post. semena rdeče pese in drugih ne posebno imenovanih vrtnih in poljskih rep; sočivja zelenjave in kuhinjskih zelišč); 33 maks. post. (vse drugo posebe neimenovano semenje) samo ako niso semena iz vseh postavk pripravljena za deteljno trgovino; 36 toč. 3 maks. postav, (cvetične gomoljice in čebule); 42 toč. 2 maks. post. (suha sladkorna pesa); 63, 65 maks. po&t. jajca in čebelni vosek sirov); 76 toč. 1
a)	maks post. in toč. 1 b) (kože domačih živali sirove, posušene ali mokro nasoljene in vložene v apno); dl 93 toč 1 (drva za kurjavo, stavbeni les, trd ali mehak), ko se carini po bruto težim; 100 toč. 4 b) maks. post. (kolofonij in smola v posebnih zavojih); 103 toč. 1 maks. post. (moka iz vseh vrst žita, razen moke iz riža, sočivja in krompirja); 110 toč. 1. (sladkor); 121 toč. 1. (pivo v sodih); 123 toč. 1 (kis v sodih); 151 toč. 2. maks. post. (plovec, smirec, dunajsko apno, tripel in podobne materije za čiščenje in poliranje, zmlete in splavljene); 152 toč. 2 a, maks. post. (kreda); 177 iz toč. 1 (proizvodi pri destilaciji nafte, katrana in rjavega premoga v sodih); 211 toč. 3 maks. postavk. (soliter); 212 maks. post. iz točk.
2.	3 in 5 (natrijev in kalijev bikarobnat, soda kaostična in kalijev hidrat, natrijev in kalijev klorat, natrijev fosfat, natri-
jev tiosulfat in barijev klorat); 219 (kalcijev karbid) 481 toč. 2 maks. post. (ka-menite plošče, razen plošč iz škriljavca, sljude in litografskih kamenov, do 16 cm debeline, stružene, polirane, brušene, s steklino prevlečene in barvane; 484 maks. post. (kamenoseška dela in dragi neimenovani izdelki) 497 maks. post. (izdelki iz priproste kamenite mase); konopci iz bakrene žice iz št. 616 na lesenih omotkih in iz opombe 4 štev. 510 (naravnobarvane steklenice za pivo in za mineralno vodo, ako jih uvažajo pivovarnarji ali izkoriščevalci mineralnih vrelcev).
2. V vagonu se more sprejemati in cariniti brez razkladanja, vse enovrstno blago, ki je prosto carine, a ne plača niti državno trošarino, niti monopolne takse, enovrstne tekočine, ki plačajo carino in monopolno takso a prihiajajo v cisternah in enovrstno blago iz sledečih št. 635 maks. post. (parni kotli z vso opremo za stalne in premične parne, stroje); 636 toč. 2 (turbine na vodi; 637 maks. post. toč. 1, 2 in 3 (poljedelski stroji); 638 točk 1 maks. post. in točk. 2
1.) delavski stroji za obdelovanje meta-lov iu kamenov in 2.) za obdelovanje lesa); 639 maks. post. (šivalni, pletilni, vezilni stroji, slroji za izdelovanje čipk, trikotov, tulja in njih deli); 640 maks. post. (stiskalnice, preše) parne iu hidravlične, kakor tudi drage stiskalnice za industrijo, ročne ali na pogon z raznimi motorji); 641 maks. post. (dinamo stroji, elektromotorji, alternatorzi in dragi električni motorji z opremo in njih deli, ako je stroj težji od 3000 kg), toč. 2. (ako stroj tehta od 500 do 3000 kg; točka 3. (ako stroj tehta 500 ali manj kg); 649 (železniški vagoni); 650 (vagoneti in dresine, razen parnih), iz 652 pa samo avtomobili; 653 (vozovi in sani za prevažanje tovorov); 655 (vozo-
vi	in sani, prosti, kmetiški, brez razlike) in 657 (rečni brodovi).
3. V drugih prevoznih sredstvih razen v vagonih se sme sprejemati in cariniti vse enovrstno blago iz toč. II pod
2. tega razpisa.
4. Izven carinarnice in carinskih skladišč se sme po odobritvi carinarnice razložiti in cariniti vse blago navedeno v točki II. pod 2 tega razpisa, potem blago iz sledečih številk: 50—56 (konji in kobile; mezgi, osli, goveda, koze, kozli, ovce, janci, kozliči, svinje, perutnina), 91 (drva za kurjavo), 93 toč. 1. (stavbni les, navaden trd ali mehak) in 658 (vlačilne ladje in pontoni vsake vrste).	(Konec prih.)
Denarstvo.
Ostre kontrolne odredbe v deviznem prometu. Minister financ je ukrenil stroge odredbe proti špekulaciji na borzah. K točki 97 pravilnika o prometu z devizami in valutami je pridejano dopolnilo: Minister financ je pooblaščen, da pri vseh domačih borzah imenuje borzne komisarje, ki imajo paziti na to, da se vsi predpisi in naredbe glede prometa z valutami in devizami pravilno in točno izvajajo. Borzni komisar ima pravico ustaviti vsako nadaljnje poslovanje in borzno postopanje onemu, ki se pregreši proti naredbam in predpisom o trgovini z valutami in devizami. K členu 18 je tudi pridano dopolnilo. To dopolnilo ukazuje, da morajo vse osebe oz. vse akcijske družbe, ki vodijo bančne posle in se bavijo s trgovino valut in deviz, v roku 15 dni po objavi v »Službenih novinah« prijaviti ministrstvu financ, da vodijo take posle. Ministrstvo financ more tem osebam oz. zavodom podaljšati njih koncesijo ali pa jo ukiniti. V slučaju, da dotični te prijave ne izvrše, ima finančni minister pravico naložiti jim globo do 100.000 Din. v korist kontrolnemu fondu. Proti sklepu ministrstva je dopustna pritožba na državni svet, toda nima odložilne moči.
Csrlna.
Carinsko doplačilo v Nemčiji. V Nemčiji se je doplačilo pri carini za čas od 26. julija do 1. avgusta določilo na 10.400 odstotkov (105kratna temeljna carinska postavka), napram 9400 odstotkom (95kratna temeljna carinska postavka) v prošlih 7 dneh.
Davki.
Razglas. V smislu člena 36, B, IV. točka 11 začasnega zakona o proračunskih dvanajstinah z dne 27. 6. 1921, Službene Novine br. 154, Uradni list
št. 90/240 ex 1921 se s tem javno razglaša, da bodo odmerni izkazi o dohodnini in plačarini s prip., za leto 1921 in davku na vojne dobičke za leto 1920 v času od 1. do vštetega 15. avgusta 1922 razgrnjeni pri davčnem uradu na Vrhniki in pri vseh županstvih davčnim zavezancem na vpogled. Vsak davkoplačevalec ima pravico, v tem času pogledati le svojo davčno dolžnost zadevajoče predpisne postavke, za druge obdav-čence pa le, če se izkaže s kolka prostim pooblastilom, da jih je upravičen zastopati v davčnih zadevah. Določba, da je zavezanec upravičen zahtevati pri davčnem oblastvu podrobne podatke glede odmerne podlage, je še v veljavi. Taka prošnja jo podvržena kolku za 2 Din. Kak priziv ali pritožbo proti' odmerjenemu davku je vložiti v roku od 16. avgusta do vštetega 30. avgusta 1. 1922 pri davčnem okrajnem oblastvu Ljubljana-okolica v Ljubljani. Priziv ali pritožbo je kolkovati s 5 Din. Predpis zgoraj omenjenih davkov onim zavezancem, ki v ravno omenjenem roku ne Vlože priziva ali pritožbe, postane z 31. avgustom 1922 pravnoveljaven, četudi se obdavčenem ne vroče posebni plačilni nalogi. — Davčno okr. oblastvo v Ljubljani.
Promet.
Izprememba naredbe o prometnem ograničenju. Trg. in obrt. zbornica v Ljubljani je, z ozirom na nedostatek žita in mlevskih produktov, ki je zavladal v Sloveniji posebno v Ljubljani, zbog ograničenja prometa, brzojavno zaprosila Direkcijo državnih železnic v Zagrebu, da se izpremeni odredba o prometnem ograničenju z dne 17. julija 1.1. Na to vlogo je dobila obvestilo, da je ves promet v smeri Vzhod-Zapad popolnoma prost.
Zračna zveza med Poljsko in Ameriko. Amerikanska družba »Radio-Cor-poration« gradi za Poljsko v Varšavi in pri Newyorku dve veliki korespon-dirajoči si radijo-telegrafični postaji. Gradbeni stroški znašajo 1 milijon dolarjev, za katere se je obvezala Poljska, da jih plača v nekolikih letnih obrokih.
Prometne izpremembe. Za postaje v smeri Innsbruck - Švica preko postaje Iunst dovoljeno sprejemati vsakovrstno kosovno robo, v vozovnih nakladih pa sledečo robo: živila, krmila za živino, potrebščine za kurivo izvzemši drva, potrebščine za razsvetljavo, embalaže, maziluo olje, poljedelske stroje, tiskovni papir za časopise, jamski les, eksplozivna sredstva za rudokope, železniško upravno robo, selitev in tobak. — Sprejemanje kosovne robe, ki se ocarini v carinarnici Roma Termini je ukinjeno do 28. julija. Izvzete so pošiljke, ki so namenjene za diplomatična zastopstva. — Sprejemanje in odpošiljanje sporo-vozne robe v vozovnih nakladih za ozkotirno železnico Poljčane - Konjice-Zreče, je radi velikih zaostankov v Poljčanah do vključno 30. julija t. 1. ukinjeno. Ze sprejete in medpotne pošiljke naj iztečejo.
Razne.
Iz Ormoža nam poročajo, da je pri
predavanju Ciril in Metodove družbe v Ormožu dne 21. VII. 1922 rekel tajnik gosp. Sulj med dragim tudi sledeče: »Slovenski trgovci so sami egoisti.« — »Naši slovenski trgovci nimajo toliko čuta za narodno stvar, kakor navaden hrvatski pastir«. — Slovensko trgovstvo najodločneje protestira proti temu neopravičenemu napadu; gosp. Škulja se pa naj pouči, da smo slovenski trgovci vedno po svojih močeh podpirali vsa narodna društva, ter s takim napadanjem posameznih stanov ne bode nikogar pridobil za narodno stvar.
Turški tobačni dohodki. Tekom > prvih štirih mesecev 19*22 je prodala Turčija zelo velike količine tobaka. Januarja meseca se je prodalo 220.185 kg tobaka, a tekom aprila 252.000. Izkuplje-ne vsote so skočile od 773.600 turških lir na 822.000. Aprilskim številkam je treba še dodati prodajo, katera je bila izvršena v Palestini, potem ko se je v tej deželi ukinil monopol, to je 6332 kg v vrednosti 31.000 turških lir. Torej se je celokupno prodalo tobaka 946.017 kg v vrednosti 3,196.000 turških lir.
Nakup tobaka. Komisija, določena od našega upravnega odbora državnih
monopolov za nakup tobaka na Bolgarskem, ki se še nahaja v Varni, je z nakupom tobaka že končala. Nakupilo se je tobaka za vsoto črez 30 milijonov
levov.
Testeninska industrija je v Italiji tako razvita in spopolnjena, da nadkri-ljuje vse proizvodnje drugih dežel. Eksport Neapeskih testenin je svetoven. Bili smo zelo v skrbeh, ali bo tovarni testenin Pekatete, ki se nahaja v Ilirski Bistrici mogoča konkurenca. A-glej, tovarna je zopet začela obratovati njeni izdelki imenovani Pekatete so zopet zaslovele kot najbolje. Radi uporabe po^ sebnih zdrobov, katere preje ni za-mogla vdobiti, se je kakovost izdelka dvignila še nad predvojno. Priporočamo našim gospodinjam, da poskusijo ta sloveč, že od nekdaj znan izdelek: testenine Pekatete.
Razstava medicinskih In hlgi-jenskih potrebščin posebno za vzgoio otrok ter drugih modernih medicinskih aparatov se bo vršila v Sarajevu v dneh 25., 26. in 27. septembra 1922 v svečani dvorani mestne občine ob priliki ko bodo imeli jugoslovansko združenje lekarnarjev svoj kongres. Industrialci in trgovci te stroke imajo lepo priliko, da s svojimi proizvodi seznanijo zainteresovane kroge. Prijave sprejema «Odbor za kongres Lekarskog udruženja u Sarajevu», ki daje tudi vsa potrebna pojasnila.
Odlična kakovost testenin «Pe-katete» izvira iz uporabe prvovrstnega zdroba, zmletega iz jeklene pšenice iz Rusije Maroka in Amerike, ter posebnega načina sušenja.
Dobava, prodaja.
Dobava 6.000 komadov trakov za čepice za vojno mornarico z napisom razpisuje ministarstvo vojne in mornarice (odelenje za mornarico) v Zemunu. Podrobnejši podatki in vzorec so interesentom na vpogled pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
Prodaja stare vojaške opreme. Uprava odeljka vojne odeče II v Me-linah bo prodala dne 16. avgusta t. 1. ob 9. dopoldne na javni dražbi razuo staro vojaško opremo (obleko, perilo, čepice, obutev, dokolenke, ovijalne dokolenke, torbe, krpe, nogavice, nahrbtnike, šotorna krila, slamnice, odeje, poljske' steklenice itd.). Predmetni oglt z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Razširjajte Trgovski list!
Samostojen
£ knjigovodja
bilance zmožen In slovenskega ter nemškega jezika ln dopisovanja, po možnosti Izvežban v mlinski stroki ali v žitnem poslu, se takoj nastavi pri VINKO MAJDIČ, valjčni mlin v Kranju.
Mavec - }ip$
Portland- ln romon-cement, apno, opeko, umetni Skrilj, strešno In Izolacijsko lepenko, vatprof, kar-bollnej, drvocement, razne žeblje
nudi po najnižji ceni
RostoNovaM!^
veletrgovina s stavbenim materijalom
Ljubljana,
Mlkloilfava caita Slav 13.
Prevzame se tudi izpeljava xy!o-Uthnih tlakov.
4
TRGOVSKI LIST
Priporočamo p. n. trgovcem in obrtnikom najcenejii nakup potrebščin za krojače, čevljarje, šivilje, sedlarj«, razne sukance, vse spadajoče orodje, ilice (ka-vine in čajne), toaletne potreb* ščine. brivsko milo, palice in kravate, srajce, gumbe. Najboljše Šivalne strele za rodbinsko rabo in obrt v vseh opremah: (iflURITCNBIt11, igle, olje, posamezne dele za vse sisteme šivalnih strojev In koles.
Josip Peteline,
Ljubljana
Sv. Petra nasip Mav. 7.
Na drobno I
Na debelo I
Vse vrste usnja: boks, ševro, črni in barvani, prodaja trgovina usnja
I. MARCHIOTTI, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev. 30.
mm mirni pisalni strni sidaniosti
Dva publika za Jugoslavljti i jedan mjestni agent za Mubliano trači
se za odmah. — Veliki dohodak osiguran. — Gospoda od lakovne i kemičke struke imadu prednost. — Ponudbe sa naznakom dosadanie djelatnosti upraviti na tvrtku: ,Robinson*, lmport*Export, Osijek, I. Prilaz br. 15.
AAA/SAA/V /	Veletrgovina	\
) A. Šarabon (
) v Ljubljani ^
\	priporoma	/
^ špecerijsko blago ^
y raznovrstno tganje v \	moko	/
/ In dsitlM prMoOto ^ - raznovrstno rudninsko C
< / \ / \
\/\/\/vv\/\/
j raznov / Lastna
*
vodo, praSarna sa liavo ta ndn sa UlSava
s aaktrttnlni »brstom. Ceniki aa razpolago.
Mov J
d. d. Škofja Loka
i«
razmnoževalni aparat razmnožuj« strojno in ročno pisavo potom ne-Izrabljive steki, plošče
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
The Rex Co. Ljubljana, Gradite« 10. Moderno urejena popravllnlta oseh pisalnih strojev.
•••••MionnoonaonoooaiMvsnnnoouaiiaonMnieMn
nnstooiMMiooooonMiooaiiaflcooooooonoaMooBoonoooonsiod^
BO
Mi
ca
cet
Špciialiteta: velur liotaki.
K raljeva d v o r n a špedicija
o nz x e jsr
mednarodna, trgovsko - špedicijstca in skladiščna d. d. v Mariboru
Podružnice: Ljubljana, Beograd, Zagreb, Jesenice, Rakek, Bakar, Split, Osijek, Subotica, Novisad.
Mednarodni spedicijskl koncern.
Razpisuie se
D. EMISIJA DELNIC
Izredni občni zbor delničarjev je sklenil dne 10. julija 1922 zvišati delniško glavnico
od Kj. 4,000.000 — na Kj. 10,000.000
z izdajo
nom.
15.000 novih delnic a Kj. 400 — nom. v skupnem znesku Kj. 6,000.000 —
s pravico na dividendo za leto 1922
pod sledečimi pogoji:
1. Dosedanji delničarji imajo pravico optirati na vsake dve stare	delnice po	eno	novo delnico II. emisije	po tečaju K	460’—
plus	5°/0 obresti	od	nominale K 400'— od	1. januarja 1922 do
dne vplačila.
2. Z delnicami, ki jih stari delničarji ne bodo optirali, razpolaga upravni svet.
3. Novim delničarjem se nudijo delnice II. emisije po kurzu K 500'— plačljivih naenkrat takoj pri subskripciji, s 50/0 obresti od nominale K 400'— od dne 1. januarja 1922 do dne vplačila.
4. Potrdila	o vplačilu se Imajo skrbno hraniti.
5. Delničar, ki	ne bo v predpisanem	roku priglasil	prava
opcije in izvršil vplačila, izgubi opcijsko pravico.
6. V svrho zavarovanja II. emisije je osnovan poseben sindikat. Kdor želi pristopiti sindikatu, naj se obrne na tajništvo Uprave sindikata pri centrali družbe v Mariboru, v svrho pojasnil.
V	MARIBORU, dne 30. julija 1922.
7. Reparticijo delnic, določenih za nove delničarje si pridržuje upravni svet po končanem subskripcijskem roku.
8. Subskripcija novih delnic se vrši od 31. julija do 19. avgusta 1922,	in sicer:
a)	pri	Slavenski banki d. d. v Zagrebu in	njenih	podružnicah;
b)	pri	Trgovski banki d. d. v Ljubljani ln	njenih	podružnicah;
c)	pri	Jugoslov. Industrijski banki Split;
č) Bankhaus M. R. Aleksander Wien;
d)	pri	Praški kreditni banki Beograd;
e)	pri	Orient d. d. v Mariboru in njenih	podružnicah.
9. Ažijski knrzni dobiček se dodeli po pokritju izdanih stroš-' kov in pristojbin rednemu rezervnemu fondu družbe.
10. Dodelitev delnic se izvrši kar najhitreje; za nedodeljene delnice se vplačani denar v<*ne po preteku 8 dni od časa razdelitve.
Upravni svet.
Lastnik: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — fllavnt urednik: Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubllflni