W"\ m) . pia 'šš- • ff W f r:^ 'vWa(' ■) Kriza vlade TW agotovo imajo prav tisti m\ politični komentatorji, ki trdijo, da je vzrok najnovejše krize vlade levega cen-toa mnogo globlji in večji k°t Pa dejstvo, da se velik del demokristjanskih desničarskih Poslancev ni strinjal s predlogom zakona o državnih otroških vrtcih. Brez dvoma gre v prvi vrsti ne samo za nasprotja med šti-rimi strankami levega centra temveč za nasprotja v naj večji izmed vseh strank — krščanski demokraciji. O tej največji Italijanski stranki, ki ima že vsa leta po vojni relativno ve-f‘no v obeh zbornicah parlamenta, je že vsemu svetu zr.a-r‘0, da je sestavljena iz številnih struj — trenutno menda šestih — jn da se večkrat zgodi. da vsaka zase nastopa sko-raJ kot samostojna politična stranka. Toda na zadnjem zasedanju njenega glavnega odbora se je zdelo, da so te struje dosegle tak medsebojni kompromis, da so mnogi koiner.ta-t°rji začeli že. pisati o idilični enotnosti. No, najnovejša *riza je dokazala, da je bila ta enotnost zgolj varljiva fa-®ada, za katere so se nadaljevale medsebojne borbe in splet-*e, ki so prišle do izraza v četrtek ponoči, ko je — tako pravijo —- okrog sto «prostih strel-glasovalo proti vladi, ki postala v manjšini in bila Prisiljena odstopiti. Kot ob vsaki krizi se torej ^daj postavlja vprašanje, kali0 jo bodo rešili. Iz stališč, ki s° jih doslej zavzela vodstva P°samezi.ih strank levega cen-lra, levice in desnice lahko poginemo trenutno le nekaj J°lj ali manj važnih elemen-t°v, ki bi utegnili služiti pri Ustavljanju odgovora na gor-®je vprašanje. Vendar mora-®*° takoj povedati, da ni zna-stališče KD, ki bi bilo pri tem najvažnejše. Zato bo turi odgovor v bistvu povsem pomanjkljiv. še več, trenutno ni *°ano niti kdaj bo javnost 2vedela za to stališče in ko bo Zv®dela, bo nastalo vprašanje ®h gre res za stališče celotne stranke, tj. za tako stališče, ki ga tistih sto «prostih strelcev« m® bo ob prYi priliki sabotira-l° in vnovič podrlo vso zgrad-~°. ki je bila na takem stališču zgrajena. Tako stanje pa J* seveda posledica istih vzro-*0v, ki so pripeljali do krize, tako da imamo pri vsem sedanjem političnem dogajanju o-Pravka s pravim začaranim grogom ne samo v zadnjih le-'th, temveč v vsej dvajsetletni Povojni dobi. Sredi kroga pa Je Krščanska demokracija in v njej najmočnejša «dorotejska struja*. Ne gre namreč samo a sabotažo Scelbove desnice, *i se *em» 11 nredtem ko so «dorotejci» s ez 46 odst. mnogo močnejši.. bistvu gre torej za razčišče-nje v dorotejski struji ter nato ?a sporazum z desničarji, ker evica in fanfanijevci razpolago z okrog 40 odst. pristašev glavnem odboru, pač ne spa-ajo med saboterje v izvaja-lu programa levega centra. ® ho torej do takega razčišče-•a prišlo bo morda moč se-tra^ti novo v'ado levega cen- /Pa ugotovitev izhaja tudi iz , a'išča ostalih strank vladne oalicije. Socialisti pravijo: Prašanje je isto kot je bilo ceraj in predvčerajšnjim: s aterimi silami lahko računa , vi center za izvajanje do n°a sedanje zakonodajne do-3. resne politike, ki ne sesto-v lz hesed in obveznosti, tem-t)e° iz izvajanja programa ne a Pri tem za vsakim vogalom aletela na zar.ke tistih, ki o-, ra0o in uničujejo. Podobno stališče socialdemokratov, sam utegnil sestaviti še eno vlado z večino štirih strank. Predvsem tem pa seveda ni prav nič manj važno, kaj pravi opozicija, zlasti na levici. V bistvu sta obe levičarski stranki KPI in PSIUP ponovili že znana stališča o temeljitem preobratu v italijanski politiki, o nujnosti «nove večine*, ki naj bi se dosegla s stiki in sodelovanjem med KPI, PSI in PSIUP ter z dialogom s katoliško levico, socialdemokrati in republikanci. To stališče levica sedaj v še večji meri poudarja s trditvijo, da je najnovejša kriza dokaz nesposobnosti strank levega centra, da rešijo najbolj pereče probleme zunanje in notranje politike, vzrok te nesposobnosti pa so nasprotja med štirimi strankami ter v strankah samih. Tudi v stališčih, ki sta jih zavzeli obe desničarski stranki — liberalci in fašisti — ni opaziti nič novega. Vendar pa so desničarji edini izmed vseh strank, ki zelo resno omenjajo možnost predčasnih političnih volitev. Spričo vsega tega ne moremo trenutno reči nič drugega kot to, da je treba počakati razvoj krize, kajti sleherno prerokovanje je tvegano. Dodati pa moramo, da terjajo pereča vprašanja take pozitivne rešitve, ki bodo v zunanji politiki v korist mednarodnega pomir-jenja in miru, v notranji politiki pa v korist množic delovnega ljudstva. Kar pa si povprečni državljan lahko želi, je vsaj to, da bi sleherni demokrist jan ne bil bolj papeški od papeža samega. V četrtek se je namreč izkazalo, da so bili »prosti strelci« bolj papeški. Vatikansko glasilo je bilo namreč zapisalo dan pred glasovanjem, da je kompromis glede državnih o-troških vrtcev zadovoljiv. Za del demokristjanov, za «proste strelce« pa ne! Očitno je torej, da z njimi izvajanje programa levega centra ne bo mogoče. ji pravi «ljudski centri-in ki razpolaga baje z «Evropeizacija evropske politike» Med vidnejšimi novicami v začetku novega leta je vsekakor tudi sporočilo o obisku de Gaulla v Sovjetski zvezi (in bržčas še v nekaterih drugih državah vzhodne Evrope) v prihodnjih mesecih. Ker bo prve dni februarja obiskal Pariz zahodnonemški kancler, si nekateri komentatorji v tej državi sporočilo o de Gaullovi poti razlagajo kot namerno demonstracijo proti Bonnu. Čeprav bi v tem u-tegnilo biti zrnce resnice, pa je bolj verjetno, da je sporočilo o obisku francoskega predsednika povezano z drugimi dogodki, med drugim z uspešno posredovalno pobudo v indijsko - pakistanskem spopadu (ta je po svoje vnovič potrdila utemeljenost tistih de Gaullovih domnev o politiki Sovjetske zveze, na katerih francoski predsednik že nekaj časa u-stvarja odnose in pripravlja širše načrte o sodelovanju z državami na evropskem Vzhodu, predvsem s SZ). Taškent splošno priznavajo, da je k njegovemu uspehu pripomogla tudi Sovjetska zveza — bo omogočil stabilizacijo in konsolidacijo neodvisnih pozicij na indijskem podkontinentu in na širšem območju Azije. Nujno moramo to imeti za dokaz, da se sodobna politika Sovjetske zveze aktivno zavzema za ohranitev miru na širokih območjih, ki jo obdajajo. Ne glede na specifične okoliščine, v katerih deluje v Vietnamu in s katerimi utrjuje svoje odnose z Mongolijo, lahko trdimo, da je sovjetska politika tudi v teh primerih v skladu s tako usmeritvijo, ki jo zato lahko imamo za prevladujočo značilnost te politike. Da to velja tudi za Evropo, nam je komaj potrebno dokazovati. Zadošča, Če spomnimo na različne še obstoječe predloge — na primer o nenapadalnem paktu med državami NATO in Varšavsko skupino, kakor tudi na predlog o nekaterih ukrepih za razorožitev srednje Evrope in tako dalje. Bill so časi, ko v tem delu sveta niso šli dalje od iskanja o-snove, kako stabilizirati odnose in ohraniti postojanke, izoblikovane v obdobju hladne vojne. To je bilo v času, ko je bilo ravnotežje sil nekako ustaljeno in ko je v odnosih med skupinama sil prišlo do postopnega popuščanja napetosti. Z izjemo znane kubanske krize konec leta 1962 so bili v vsem tem času med temi državami razgovori, njihovi dosežki pa se kažejo predvesm v moskovskem sporazumu o delni ustavitvi jedrskih poskusov kakor tudi v tem, da se je postopoma izboljšalo ozračje v tistem delu sveta, Aldo Moro, predsednik vlade v ostavki. (Risba — Nino-Canistracci.) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiimiiiiiiini'ii>MiiiiiiiiiMiiiiiiiiiii«iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii'i»i.... NAGEL POTEK POSVETOVANJ V ZVEZI Z VLADNO KRIZO Predsednik republike bo verjetno že v torek pooblastil Mora, naj sestavi novo vlado Mora predlagajo parlamentarci KD in PRI -Humor potrjen za tajnika stranke, vendar pa stanje v KD še ni razčiščeno Socialisti vztrajajo pri zahtevi po razčiščenju v KD - V krizi deželna vlada levega centra na Siciliji RIM 22. — Predsednik republike Saragat je začel dopoldne posvetovanja za sestavo nove vlade, oziroma da določi osebnost ki bo vlado sestavila. Ze danes se je sestal s številnimi vidnejšimi političnimi predstavniki, posvetovanja bo nadaljeval tudi jutri dopoldne in po- Je ki li -80 precJ združitvijo s socia-V* *. ter b°do ves čas krize — aJ tako kaže — enotno na-°Pali .z njim pa se bodo v . vu strinjali tudi republi-. n°i. Če bodo ugotovili, da se Se v položaj razčistil — *PHč- V PoziWvnern smislu ve^ ° že znanega programa le- bo ri<:entra ~ Je zel° verJet' • da bo morda celo Moro poldne in jih nato zaključil v ponedeljek dopoldne. V ponedeljek popoldne se bo Saragat lahko ponovno sestal še z nekaterimi osebnostmi in bo po vsej verjetnosti že v torek imenoval ministrskega predsednika. Od vsepovsod prihajajo glasovi, da bo Moro ponovno postal predsednik vlade, in se je v tej zvezi že tudi govorilo o možnosti, da Saragat enostavno zavrne ostavko, tako da bi vlada o-stala nespremenjena. Po vsej verjetnosti pa je ta možnost izključena, ker gre za globlji proces razčiščevanja v vrstah KD. Posvetovanja Je Saragat začel dopoldne točno ob 9. uri, ko Je kot prvega sprejel bivšega predsednika republike Gronchlja, s katerim se Je zadržal v razgovoru do 9.68. Nato Je Saragat odšel na pogovor k bolnemu bivšemu predsedniku republike Segntju ln se okoli 11. ure vrnil v predsedniško palačo. Po pogovoru s predsednikom, Je predsednik Senata Merzagora dejal novinarjem, da povsem logično ne more dati nobene točnejše izjave, vendar pa lahko s precejšnjim optimizmom ugotovi, da rešitev krize ne bo težavna, kot se Je nekaterim dozdevalo. Dopoldne je Saragat sprejel še predsednika poslanske zbornice BucciarelUJa-Ducclja. Popoldne je najprej sprejel bivšega predsednika ustavodajne skupščine Terracinija, ki je po razgovoru ugotovil, da je padec vlade logičen zaključek politike levega centra in njenega diskriminacijskega izključevanja iz vodstva države važnega dela ljudskih sil. Saragat je popoldne še sprejel: bivšega predsednika senata Paratoreja, bivšega predsednika senata Ruinija, bivšega predsednika vlade Leoneja in ob 20. uri bivšega predsednika vlade Par-rlJa. Danes no predsednik sprejel bivšega predsednika vlade Pello. bivšega predsednika vlade Fanfa-nija, predsednika skupine KPI v poslanski zbornici Ingraa in predsednika. skupine KPI v senatu Terracinija, predsednika skupine KD v poslanski zbornici Zacca-gninija in predsednika skupine KD senata Gavo, bivšega predsednika vlade Scelbo, predsednika skupine PLI v senatu Bergamasca in predsednika skupine PLI v poslanski zbornici Malagodija, predsednika skupine PSDI v senatu Vlglianesija ln skupine PSDI v poslanski zbornici Bertinellija ter končno predstavnika PSI v parlamentu sen. Tolloya in posl. Ferrlja. V ponedeljek bo predsednik republike sprejel še predstavnike PSIUP v poslanski zbornici ( in senatu, PDIUM, PRI in pred- stavnika mešane skupine poslanske zbornice. Vzporedno s temi razgovori pa vlada intenzivna politična dejavnost skoro v vseh strankah. Največje zanimanje vlada 'povsem logično za stališče KD, saj so njeni poslanci Dovzročili vladno krizo. V tej zvezi se čujejo najrazličnejši medsebojni očitki in obtoževanja. Danes se je sestalo vodstvo KD, ki je po dolgotrajni debati o predlagani ostavki tajnika stranke Rumorja in o stališču stranke, sklenilo zavrniti ostavko, v zaključni resoluciji pa se sklicujejo na zaključke zadnjih kongresov in vidi v sodelovanju med KD, PSI, PSDI in PRI najkrajši način rešitve krize. Vodstvo KD se bo ponovno sestalo prihodnji teden. Med raznimi govorniki je bil še zlasti pričakovan govor Fanfani-ja, ki ga obdolžujejo, da Je s svojim govorom v Grossetu povzročil krizo. Fanfani je te očitke zelo odločno zavrnil, kot Je tudi zanikal obtožbe, da je njegova skupina glasovala proti vladnemu zakonu o državnih otroških vrtcih in s tem povzročila ostavko vlade. kar naj bi želel Fanfani, ki je v sporu z Rumorjem ln Mo-rom. Fanfani pravi, da gre za zakon, ki ga Je tudi on predložil ln da se Je treba najodločnejše boriti proti »nemoralnemu pojavu prostih strelcev«, zaradi česar je predlagal, naj se vključi v vlad- ni program sprememba pravilnika in ukinitev tajnih glasovanj. Nato je Fanfani ponovil svojo ponudbo. da je pripravljen sodelovati v vodstvu stranke in v vladi. Tajnik stranke Rumor je v uvodu orisal sedanji politični položaj, iz katerega izhaja, da je vodstvo stranke prejelo nezaupnico. Zato je tudi sporočil svojo ostavko, da bodo vsem povsem jasni politični zaključki in da se bo tajnik stranke lahko pogajal z drugimi kot nesporni uradni predstavnik KD. Ostavko so zavrnili predstavniki vseh struj • vod stva KD, čeprav so nekateri go vorili o možnosti, da se o celot nem političnem vprašanju ne go vori na seji izvršnega odbora, temveč da je treba sklicati vsedržavni svet stranke. Sestalo se je vodstvo parlamentarne skupine KD, kateremu je Rumor poročal o zaključkih zasedanja izvršnega odbora stranke in o stališču za ponovno ustanovitev vlade levega centra. Vodstvo se je strinjalo s tem stališčem in demokristjanskl parlamentarci so določili samo eno ime kot kandidata za vlado, ki ga bodo jutri sporočili predsedniku republike. Izvedelo se je, da so predlagali ponovno Mora, kot so storili na skupnem sestanku poslancev in izvršnega odbora republikanske stranke. Danes se Je prvič sestal v Neaplju nov OK PSDI, ki je izvolil izvršni odbor in sprejel resolucijo v zvezi z vladno krizo. V resoluciji PSDI se poudarja, da kriza dokazuje nujnost še hitrejšega združevanja s PSI, in pri tem poudarja važnost enakih stališč obeh strank. Resolucija se sklicuje na zaključke kongresa in vidi samo v vladi levega centra možnost rešitve perečih vprašanj. Vodstvo liberalne stranke pa je potrdilo, da se bo njih kongres pričel 4. februarja, čeprav je nekaj časa kazalo, da ga bodo zaradi vladne krize odložili. Po sestanku so izdali poročilo, v katerem ugotavljajo, da so še enkrat prišli do izraza notranji spori večine, ki ni sposobna jasno označiti svoje politike tako glede ■mednarodnih kot glede notranjih vprašanj. Vodstvo KPI se Je sestalo dopoldne. Longo je poročal o stališču stranke. Dogovorili so se za stališče, ki ga bosta Ingrao in Terracini sporočila jutri predsedniku republike Saragatu. KPI bo imela prihodnji teden svoj kongres, ki se bo pričel v torek in bo trajal teden dni. V Moskvi so javili, da bo delegacijo komunistične stranke SZ vodil član tajništva Mihail Suslov, sestavljali pa jo bodo Boris Ponomarev, član tajništva in odgovoren za odnose s komunističnimi partijami nesocialističnih držav, šapožnikova, članica tajništva moskovske partije in Ivan Lutak, prvi tajnik partije krimske oblasti. Iz ZDA sta se pripeljala predstavnika a-meriške partije Richmond, član odbora iz San Francisca ter Mike Zagarell, predsednik mladinske komisije v New Yorku. Jutrišnja «Unitš» objavlja uvodnik s podpisom Alicate o odstopu Morove vlade in ugotavlja, da ni treba prav nič «preverlti». Dejstva dokazujejo, da se gospodarska desnica krepi, položaj delavskega razreda se slabša, opu- kjer je leta in leta divjala hladna vojna. V zadnjem letu ali dveh letih pa so nastale spremembe v odnosih med velikimi silami in v tej zvezi delne spremembe v splošnem ravnotežju sil med Vzhodom in Zahodom oziroma natančneje v ravnotežju med vodilnima svetovnima silama. To je pripeljalo do prekinitve dotedajnih pogovorov, razpoloženje pa so resno skalile izrazite tendence ZDA, da to izkoristijo. To se kaže v pobudah, kakršna je na primer pobuda na območju razdeljenega Vietnama, kakor tudi v vsiljevanju splošne in jedrske krepitve Zahodne Nem-čije. Hrati s tem se je začel na evropskih tleh proces »evropeizacije evropske politike«, ki se v praksi zrcali v prizadevanju po sodelovanju in zbliževanju obeh delov kGntinenta, da bi sporazum, no urejali sporna vprašanja in u-stvarjali sistem evropske varnosti. Dotedanja težnja, da bi konsolidirali odnose in pozicije iz časa hladne vojne, se v politiki umika težnji, da bi se aktivneje vključili v splošne evropske napore za u-stvaritev take razvrstitve sil, ki bi omogočila pomiritev in varnost na naši celini. Vključevanje v sodobna evropska gibanja, ki jim je So. vjetska zveza sama dala morda odločilno spodbudo s tem, da je opustila pozicije iz prejšnjega, stalinističnega obdobja — to postaja poglavitna značilnost sovjetske politike v Evropi, politike do evropskih držav in problemov. Sodelovanje držav od Urala do Atlantika, ki ga je de Gaulle omenil kot svoje osebno mnenje, je postalo do zdaj stvar nedoločnih političnih pojmov, zato pa mu na različnih straneh pripisujejo različen pomen. Toda v tej konstrukciji je za de Gaulla očitno to, da sta Francija in Sovjetska zveza poglavitna stebra. S tem tudi lahko pojasnimo njegovo doslednost, ko ustvarja osnovo za to sodelovanje in ko stalno razširja stike v tej smeri. Vprašanje je, kakšno vlogo naj imajo pri tem male in srednje države obeh delov Evrope oziroma natančneje, ali si tako široko zamišljeno sodelovanje pred-stavlajo kot aktiviranje vseh držav tega dela sveta, ki bi s pokrajinskimi akcijami in rešitvami našle odgovor tudi za probleme svoje narodne enakopravnosti in varnosti. Ali pa gre morda tu samo zato, da bi se spremembe omejile le na prevrstitev v krogu glavnih oziroma tistih sil, ki sodijo v kategorijo velikih. Ce bi odgovor na to vprašanje iskali v načelih francoskih izjavah, ki so jih večkrat izrekli državam Latinske Amerike, Azije in drugih delov sveta — v njih so tudi za Dominikansko renubii-ko in Vietnam poudarili načelo neodvisnosti in enakopravnosti kot osnovo za vsako trajno rešitev — potem ni nikakaršnega dvoma o pomenu, ki naj bi ga druge države obeh delov Evrope imele'pri urejanju problemov kontinenta ter odnosov na njem. Toda izražajo tudi tendence, da bi morale probleme razorožitve kot tudi nekatere druge velike probleme reševali predvsem ali pa izključno v krogu velikih sil; poudai ajo primarno vlogo velikih sil p svetu, v katerem je toliko neodvisnih manjših držav, ki ne morejo in tudi nočejo biti opazovalci niti navaden glasovalni stroj. Zato se povsem upravičeno postavljajo ta vprašanja v času, ko je napovedan de Gaullov obisk v državah Vzhodne Evrope, ker bo to nedvomno novo poglavje v razvoju sodobne evropske politike. Prepričani moramo biti, da bo dosledno nadaljevanje te smeri v medevropskih odnosih olajšalo drugim silam Zahoda, da se pri obravnavanju evropskih problemov postopoma prilagode nastajajočim razmeram. Zaostajanje ameriške in tudi britanske politike spričo teh novih tokov (to se najlepše zrcali v njihovi aktivnosti v zvezi z obnavljanjem vojaške moči Zahodne Nemčije in sploh v zvezi s politiko o nemškem vprašanju) zavira medevropska gibanja in včasih celo grozi, da ta gibanja prekine. S tem samim pa gibanja, ki imajo neogibno pečat deatlantizacije evropske politike, dobivajo protiameriško ali proti-anglosaško podobo. So povod za nesporazume in spore, ki bi brez dvoma izostali, če bi ti veliki sili sledili omenjenim gibanjem, in če bi z razumevanjem spremljali nji-hov razvoj. Do zdaj še ni nihče tako neposredno in jasno povedal smisla tistega, kar države na obeh straneh razdeljene Evrope iščejo in žele v sedanjih medevropskih gibanjih, kot je to storila generalna skupščina Združenih narodov, ki je na svojem dvajsetem zasedanju 15. decembra lani soglasno sprejela priporočilo o med-evropskem zbližanju in sodelovanju. To priporočilo so skupaj pripravili zastopniki neka. terih vzhodnih in zahodnih evropskih držav. Svetovna organizacij* je z vsem svojim ugledom pod- (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje na 2. strani) URADNO POTRDILO V SAJGONU Ameriška letala bombardirajo od lanske pomladi laoško ozemlje Letala prihajajo tudi iz oporišč v Tajlandiji - Osvobodilna fronta napoveduje letos «leto hudega udarca za ameriške sile in sile njihovih hlapcev» SAJGON, 22. — Južnovietnamski predsednik general VanTieu ki je govoril ob oudističnem novem letu, je potrdil, da ameriška in južno vietnamska letala stalno napadajo tako imenovano Hočiminhovo pot v Laosu. Kakor poroča južnovietnamska tiskovna agencija, je Van Tieu izjavil, da je to Dombardiranje znatno oviralo ((sovražnikove na------------» pore, da pošlje nove čete v Južni Vietnam po aoškem ozemlju«. Zatem je general pouda ril »naglico, s katero so ZDA reagirale, preden so severni Vietnamci mogli uresničiti svoje načrte za premestitev štirih divizij južno od 17. vzporednika«. V ameriških vojaških krogih v Sajgonu so zaradi teh izjav v veliki zadregi, ker so no sedaj stalno trdili, da ne bombardirajo lao- ga Vietnama. Japonski ministrski predsednik Sato je pozval ZDA, naj nadaljujejo prizadevanja za mir v Vietnamu in naj ne obnovijo bombardiranja Severnega Vietnama. Ta poziv je Sato sporočil včeraj, ko je sprejel ameriškega poslanika v Tokiu. Sato je ameriškemu poslaniku poročal o pravkar zaključenih pogovorih japonskega zunanjega ministra v Moskvi Rekel mu je, da ((japonska vlada zelo želi zaradi škega ozemlja. Zatrjuje se, da si ] stabilnosti v Aziji, da se sporazu-laoško ozemlje začeli bombardira- mejo o miru v Vietnamu«. Posla- ' nika je tudi obvestil, da bo japonska vlada poslala svojega potujočega poslanika v države jugovzhodne Azije in vzhodne Evrope, ki imajo odnose s Hanojem. Kakor poročajo iz Južnega Vietnama, je osvobodilna fronta razglasila leto 1966 za «leto hudega udarca za ameriške sile in za sile njihovih hlapcev« v borbi za popolno zmago. Sevemovietnamsko zunanje ministrstvo je objavilo včeraj izjavo, v kateri ponavlja zahteve, naj ZDA spoštujejo ženevske sporazume ter umaknejo svoje čete in čete svojih zaveznikov. Izjava pravi dalje, da ameriška dejanja razkrivajo pravo lice Johnsonove mirovne kampanje in dokazujejo, da se ZDA poslužujejo «laž- ti spomladi lani. Letala prihajajo z ameriških oporišč v Južnem Vietnamu in v Tajlandiji. Ameriški tajnik ?a obrambo Mc-Namara je izjavil, da ni nobenih znakov, ki bi dali misliti, da prekinitev bombardiranja Severnega Vietnama »prispeva k povečanju dotoka mož in materiala na jug*. Dodal je, da v Severnem Vietna mu izkoriščajo prem.rje za obnavljanje cest, mostov in železnic, ki bile bombardirane. Zatem je McNamara trdil, da se je prihajanje vojakov s severa na jug potrojilo v zadnjih šestih mesecih. Zanikal je tolmačenje ivojega četrtkovega govora v smislu, da se ZDA pripravljajo na obnovitev bombardiranja Severne- •HllllllllltllllltltllMIIIIlilllllllllllMIIIllllllllimmillltinilMIllllllIttllllilllllllllllllllllllllllltlHIIIillllllllllllll Indija in Pakistan sta se sporazumela o umiku čet nih spletk, da zakrijejo svoje mračne načrte za zaostritev in razširitev svoje zločinske vojne v Južnem Vietnamu«. V Saj gonu so pripadniki osvobodilne fronte povzročili danes v nekem ameriškem taborišču eksplozijo dinamitnega naboja. Ubit je bil en Američan, druga dva pa sta bila ranjena. Ranjeni so bili tudi štirje sajgonski vojaki. NOVI DELHI, 22. — Predsednica indijske vlade Indira Gandi je sporočila, da bo nova vlada prisegla v ponedeljek Včeraj je Indira Gandi predsedovala seji izvršnega odbora kongresne stranke in se je potem sestala s predsednikom Radaknšnanom. Zvedeio se je, da je takoj začela proučevati vprašanje prehrane v Indiji. Pomanjkanje je povzročilo številne nerede v južni državi Kerali. Tu ie na tisoče študentov demonstriralo iz protesta proti zmanjšanju živilskih obrokov. V Keralo so v vsej naglici poslali polne vlake riža. Na seji izvršnega odbora so govorili tudi o dnev i obiska ministrske predsednice v ZDA. Včeraj je prišel v Novi Delhi načelnik glavnega štaba pakistanske vojske general Mohamed Musa, ki je danes začel pogovore o umiku čet na prvotne položaje v smislu taškentskega sporazuma in resolucije OZN. Unrk bi se mora* končati do 25. februarja. Po sestanku so uradno sporočili, da je bil dosežen popoln sporazum o umiku če* in da so pripravili v ta namen potreben načrt Spora zum določa tudi ukrepe, ki jih bo-oo sprejeli, da zmanjšajo napetost na zahodnem jn vzhodnem sektorju. Prihodnji 'eden se bosta indiisko in pakistansko vojaško predstavništvo sestali v Amri-caru, da podrobno pripravita načrt o umiku. Prihodnji mesec pa * V ral Musa obiskal predsednika Ra-dakrišnana in ministra za obrambo Cavana. Sihanuk ponavlja zahtevo za sklicanje ženevske konference PNOM . PENH, 21. - Kamboški predsednik Sihanuk je na tiskovni konferenci izjavil, da Kambodža že dolgo časa zahteva sklicanje ženevske konference, da bi dosegla mednarodna jamstva za svojo nevtralnost in ozemeljsko celovitost. Zatem je Sihanuk opozoril Združene narode na nujnost podpiranja mednarodne nadzorstvene komisije, toda ne da bi jo vezali na OZN, ker je ta komisija pravni od-cepek ženevske konference, na kateri so sodelovale tudi države, ki niso zastopane v OZN, kakor na pr. Kitajska. Severni Vietnam in Južni Vietnam Kar se tiče nadaljnjega razvoja v Aziji, je Sihanuk izjavil, da bo vse odvisno od ZDA v odnosu do mednarodnega prava. «Edini izhod za ZDA, je dodal Sihanuk, je spoštovati to pravo, povrniti se k pravnim virom ženevskih sporazumov, spoštovati neodvisnost Viet- V Tokiu zadovoljni $ sporazumi v Moskvi PARIZ, 22. — Japonski zunanji minister Sina je prišel danes iz Moskve v Pariz. Jutri bo odpotoval v Bonn. Na letališču je minister izjavil časnikarjem, da je zadovoljen z obiskom v Sovjetski zvezi, čeprav niso posegli pozitivnih rezultatov v zvezi z Vietnamom. Dodal je, da bo Japonska nadaljevala napore za mirno rešitev vietnamske krize, vsakikrat ko bo za to priložnost Zatem je minister izjavil, da niso napredovali niti glede sovjet-sko-japonske mirovne pogodbe, ker »ta stvar ni še dovolj zrela*. Izrekel je zadovoljstvo nad pozitivno platjo moskovskih pogovorov, zlasti pa zaradi letalskega sporazuma. V Moskvi so objavili skupno poročilo o Sinovem obisku. Sporočilo poudarja, da sta obe vladi mnenja, da bo nadaljnji razvoj odnosov dobrega sosedstva med SZ in Japonsko na vseh sektorjih in na podlagi vzajemne koristi v veliki meri prispeval k ohranitvi miru in varnosti v Aziji in na svetu. Obe strani sta mnenja, da pomenijo dogodki v Vietnamu grožnjo za mir, in sta obrazložili vsaka svoje stališče v zvezi s tem. Poročilo izraža zadovoljstvo o-beh vlad nad sklenitvijo taškentskega sporazuma, ki odpira pot za ureditev odnosov med Indijo in Pakistanom in za trajen mir v azijski podcelini. Sporazumeli so se tudi, da bodo prispevali k o-krepi-tvi Združenih narodov na podlagi spoštovanja načel ustanovne listine te orgamzaciie. Japonska in sovjetska vlada menita, da je važno najti sporazum o splošni in popolni razorožitvi in o popolnem uničenju atomskega orožja. Mnenja sta, da je važno skleniti učinkovito pogodbo proti širjenju jedrskega orožja Sporočilo pravi zatem, da bo sporazum o letalski progi Tokio—Moskva, ki jp bil sklenjen v korist obeh držav, nedyowA° olajšal okrepitev vezi med'Sovjetsko zvezo in Japonsko, dočim bo sporazumno o trgo vini in plačilih ustvaril dobre mož nosti za znatno povečanje trgsvine Obe strani sta govorili tudi c vprašanjih, ki so povezana s poz nejšlm razvojem gospodarskega so delovanja, in sklenili prepustiti za devo konferenci specializiranih od borov, ki naj bo spomladi v Tokiu Poročilo pravi zatem, da je zaze lena čim hitrejša sklenitev konzu larnega sporazuma, in izraža zado voljstvo nad napredovanjem pri pogajanjih med obema državama o ribolovu. Na koncu pravi poročilo, da so sklenili, da se bodo periodično posvetovali o mednarodnih zadevah vzajemnega interesa. Našli so truplo Baleve LAGOS, 22. — Nigerijska vojaška nama ter ukmitl njihova oporišča se bosta načelnika sestala v Ra-1 in umakniti čete. Vietnamci mora- ______ _____________ valpindiju. Pred odhodom iz No jo sami urediti svoje zadeve brez vlada je danes javifa, da so včeraj vega Delhija je pakistanski gena I tujega vmešavania» našli truplo ministrskega predsed- l’i> FIGONOVI SMRTI Vedno nova razkritja v zvezi z ugrabitvijo Ben Barke Figon j«* sodeloval s policijo? - Preiskovalni sodnik bo zaslišal tudi notranjega ministra Freya - V Rabatu v vrstah KD pa ugotavlja «Um-tš». da v isti sapi govorijo o kongresih v Neaplju in v Rimu, ki sta sprejela povsem različne zaključke. List označuje Fanfani-jev predlog o ukinitvi tajnega glasovanja kot nedemokratičen in nesprejemljiv. «Avanti!» v jutrišnjem uvodniku nikakor ni zadovoljen z notranjim «razčiščenjem» v vodstvu KD in ugotavlja, da niso nadaljevali resne’debate, ki jo je pričel Rumor, temveč da so s skupno resolucijo prekrili vsa nasprotja. Jasnost in demokratičnost pa bosta uresničeni, če bo KD javno govorila o svojih notranjih sporih in bodo vsi njeni predstavniki javno povedali, kaj hočejo. Uvodnik zaključuje, da rešitev krize ne bo ne lahka, niti tako nagla, kot nekateri napovedujejo, ker levi center ni ((položaj nujnosti«, temveč politična izbira, ki zahteva politična jamstva in zagotovila za izvajanje skupnih programov. Pri glasovanju za proračun dp-želne vlade Sicilije je večina levega centra prejela komaj polovico glasov, tako da proračuna niso odobrili in je vlada morala dati ostavko. Odločilna glasova sta zmanjkala, ker ni bil prisoten en poslanec večine in ker se je predsednik skupščine pri glasovanju vzdržal. Danes je bila vsedržavna stavka, ki so jo proglasile vse tri sindikalne organizacije uslužbencev avtobusnih prog, ki imajo, koncesije, ker delodajalci ne privolijo na obnovitev delovne pogodbe. Sindikalni predstavniki se bodo v kratkem sestali, da preučijo zaostritev sindikalne borbe. Zaključila se je stavka univerzitetnih študentov in docentov, ki je zajela tudi večje število rednih profesorjev in ki so jo proglasile pri- zadete organizacije študentov in docentov, da na tak način zahtevajo ustrezno finančno pomoč univerzam ter opozorijo na nujnost rešitve vrste vprašanj. Evropeizacija (Nadaljevanje s 1. strani) prla napore za nove odnose v razdeljeni Evropi; to je vsekakor storila zato, ker ima to za korak v smeri koeksistence na območju, ki je bilo do zdaj skrajno nemirno in je še vedno sila občutljivo. S tem je zadolžila vse glavne evropske činitelje in druge sile, da evropsko pot h koeksistenci sprejmejo in olajšajo, ker je to pot za trajnejšo pomiritev izredno važnega območja. Ce bo ta celina pomirjena, bo lahko bistveno povečala svoj prispevek za ureditev odnosov na drugih območjih v skladu z nazorom, da je v današnjem svetu koeksistenca nedeljiva, podobno kot je tudi mir — (oziroma vojna) stvar splošnega, univerzalnega interesa. J. D- Bomba v poslaništvu SFRJ v Kopenhagnu KOPENHAGEN, 22. — Preteklo noč je v jugoslovanskem poslaništvu v Kopenhagnu eksplodirala bomba, ki je povzročila samo manjšo škodo. Policija ni do sedaj izsledila atentatorjev. Delegacija ZKJ za kongres KPI BEOGRAD, 22. — Tajnik CK Zveze komunistov Jugoslavije Veljko Vlahovič je odpotoval nocoj z vlakom iz Beograda v Rim na čelu delegacije CK Zveze komunistov, ki se bo udeležila kongresa KP Italije. V delegaciji so tajnik CK ZK Makedonije Mita Hadivasilev, tajnik komisije za mednarodne stike CK Luka Sol-dič in stalni dopisnik »Komunista* v Rimu Bulatovič. liiliiillltilllliiiiiltitlliiillllliililtilillllliiilnimiiiiiiHiiiilllliillilllltlMiinilllllMiimiMiiiiiiimiliiniMliillililiHiliMlilllllllllillliiiiilmimiiimiiinilillMnillimiml PRVI DAN TEKMOVANJA FIS A NA POHORJU ZA ZLATO LISICO Presenečenje - zmagala je Švicarka Fernande Bochatay Sestri Goitschel šele na šestem oz. osmem mestu - Avstrijka Haasova si je izpahnila nogo (Od našega posebnega dopisnika) MARJBOR, 22. — Se tako velik optimist ne bi pričakoval tistega, kar se je danes pripetilo na prvi tekmi FIS A slaloma za ženske na Pohorju. Organizator smučarski klub «Branik» je najprej zaradi objektivnih težav (premalo snega), odpovedal sobotni veleslalom in tako postavil slalomsko progo pod------------------ hotelom Bellevue na Pohorju. Dolžina proge je bila 400 m s 170 m višinske razlike in 54 oziroma 52 vratmi. V prvem teku najboljša Marieile Goitschel Ura je kazala natanko 11.30 minut, ko se je prva spustila po pohorski strmini Američanka Allen, ki je progo prevozila v povprečnem času 55”50. Francozinja Te-raillon je kot druga izobljšala ta lificirane. Lanska zmagovalka Pohorskega pokala Steunarjeva je bila prav tako diskvalificirana ker je zrušila kar dvoje vrat. Današnja zmagovalka v slalomu Fernande Bochatay, pa čeprav je v drugem teku vozila precej previdno, je zabeležila za 41 stotink seknnde boljši čas kot v prvem. Najboljša Jugoslovanka je bila komaj 14-letna Mariborčanka Draga Žuraj, ki se je s sicer slaM.n ča- ------- „ i som uvrstila na 17. mesto, najbolj- čas kar za dobri dve sekundi. No, ša Italijanka pa je bila Cipolla, ki mntAnn •»<* «/* niniiA irnitušnln mnJ . __ I ■* * 10. Felly (Švica) 114"30 (57”19 — 57”U) 17. Žuraj (Jugoslavija) 147”78 (75”34 — 72”44) 18. Cipolla (Italija) 156”53 (55”53 — 101”00) JANEZ UJCIC NOGOMET potem pa je prvič završalo med gledalci. Mlajša sestra iz družine Goitschel, 20-letpa Christine je z elegantno vožnjo tik ob vratih postavila najboljši čas 51”11, skoraj spet za dve sekundi bolje kot njena rojakinja. Toda ne za dolgo. Z novinarske tribune, kr je bila postavljena nekje v sredini, se je dobro videlo kako je prihajala če-dalje bolj drzno švigala skozi vrata Marieile Goitschel. Robniki njenih smuči niso popustili niti pri zloglasnih ledenih vratih s štev. 24, gledalci pa so zadrževali aih in se spraševali, če se ji bo posrečilo. No, čez samih 20 sekund smo rešili tudi to vprašanje Marieile Goitschel je postavila fantastičen rezultat, ki ga ni presegla nobena tekmovalka. Cas je bil 50”11. Vprašali smo se, kdo jo bo še lahko prehitel. Za njo je odlično vozila Digruberjeva (Avstrija), nato Italijanka Demetzova, ki pa je na smolo padla v zadnjih vratih pred ciljem. Zato smo nestrpno pričakovali letos odlično Kanadčan, ko Green in Avstrijko Hecher. Kanadčanka je speljala zelo lepo, ves čas tik ob vratih, robila ni preveč, toda tri metre pred ciljem Ji Je spodrsnilo in smučka se ji je odpela ter padla. Prvo mesto Ji Je šlo po vodi. Nato so štiri tekmovalke resno ogrožale plasma mlade Francozinje. Najprej je Hecher-jeva presmučala progo v tretjem najboljšem času 52”27, za njo pa so se pripodile še Švicarki Feman-de Bochatay, ki je tudi zmagala na današnjem slalomu in njena rojakinja Therese Obrecht. Kasnejša zmagovalka Fernande Bochatay Je vozna previdno, precej je tvegala in kar je najvažnejše, pametno vozila skozi vrata. V drugem teku so padli vsi favoriti Kdo bi si mislil, da bo drugi tek, ki ga Je postavil Francoz Penz, doprinesel tolikšno razočaranje prav Francozinjam. Ko smo pričakovali še boljši čas Marieile Goitschel in njene mlajše sestre, smo se tokrat ušteli. Marieile je končala svojo pot pri vratih štev. 25 in njen padec Jo Je stal kar dobre tri sekunde, zaradi česar Je v končni razpredelnici dosegla Sele šesto mesto. Za njo je privozila prav tako, z željo po zmagi, Avstrijka Haas, ki pa je na nesrečo tik pred ciljem padla in sl zvila nogo, tako da so jo odpeljali v mariborsko bolnpnico Tudi druge favoritinje so imele tokrat neverjetno smolo. Prav vse so padle in so bile diskva- se Je uvrstila na 18. mesto. Rezultati današnjega slaloma; 1. Fernande Bochatay (Švica) 107”47 (53”99 — 53"48) 2. Digruber (Avstrija) 107”56 (52"77 _ 54"79 3. Hildebrand (Švica) 107”57 (52”90 — 54”86) 4. Allen (ZDA) 109”07 (65”50 - 53”57) 5. Teraillon (Francija) 109”20 (53”39 — 55”81) 6. Marieile Goitschel (Francija) 110"14 (50”11 — 60"3 > 7. Famose (Francija) 111”18 (57”29 - 53”89) 8. Christine Goitschel (Francija) 111”37 (51”19 — 60”18) 9. Zimmermann (Avstrija) 113’82 (59”90 - 53”92) NOVARA, 22. — Rijeka je danes v prijateljski tekmi premagala No-varo s 5:2 (1'2). HITROSTNO DRSANJI z2. — uanes se je v holandskem mestu Deventru začelo evropsko prvenstvo v hitrostnem drsanju. Na 500 m dolgi progi je zmagal sovjetski predstavnik Valerij Kaplan, na 5000 m pa Holandec Schenk. Po prvem dnevu prvenstva vodi v lestvici Schenk pred Kaplanom. DVOSEDEŽNI BOB GARMISCH - PARTENKIRCHEN, 22. — Po prvem dnevu evropskega prvenstva v dvosedežnem bobu je na prvem mestu avstrijska posadka Thaler - Kokseder. Druga Je Avstrija 3, tretja Nemčija 2, četrta Nemčija 1, peta Velika Britanija 1, šesta pa Romunija. Druga italijanska posadka Giaeobbi - Piazza je enajsta, italijanska prvaka Zardlni - Dima! pa sta na tretjem mestu. SINOČI NA STADIONU «PRVI MAL Kljub ostremu odporu poraz šesterke Bora Tudi sinočnja tekma Bora prou gasilski ekipi Gobbi iz Piacenze se je končala, kot prejšnji teden, s porazom. Sicer so bili gostje brez dvoma zelo močni tako v obrambi, kot v napadu, zaradi česar jim Tržačani niso mogli do živega, pa čeprav so se poslužili vseh orožij. Borovci so se sicer tu pa tam zmedli, vendar so si kmalu opomogli in so s požrtvovalnostjo in izredno trmo nadoknadili zamujeno. V prvem mestu so že izgubljali 14:5, ko so sprožili silovito ofenzivo in goste ne samo dohiteli, temveč so celo povedli. Zal niso zdržali do konca in gasilci iz Piacenze so osvojili prvi niz. Podoben položaj Je bil tudi v drugem setu, le da Je bila igra tokrat bolj izenačena. Proti koncu so borovci dvakrat povedli, s čimer so goste prisilili, da so se dvakrat zatekli k odmoru. Pri stanju 16:16 pa so Tržačanom popustili živci in tudi tokrat je set pripadel brez dvoma bolj vigranim predstavnikom Piacenze. Tretji set je bil uvodoma bolj dolgočasen. Šele ko so gostje močno povedli, so se borovci zbrali in: jim začeli odščipavati točko za toč-l ko. Prišli so do 12:13, dlje pa zaradi utrujenosti, živčne napetosti in premraženosti, niso mogli. Izid GASILCI (Piacenza) • BOR 3:0 (17:15, 18:16, 15:12). Postavi BOR — Jurkič, Mijot, Vitez, Veljak, Plesničar, Starec, Uršič, Vodopivec, Orel. GOBBI (Piacenza) — Devoti, Scagliarini, Ultori, Tirelli, Taglia-ferri S., lori, Baldlni, Nicolini, Ta-gliaferri G. SODNIK — Sforzlni Carlo (Ra-venna). STRANSKI SODNIK — Pimazzo-ni Lino. ZAPISNIKAR — Callin Sergio. Pralni atroji za izvoz od 50.000 lir dalje 'jča.dio TREVISAN iii TRST - UL. SAN NIC0L0, 211 NEDELJA, 23. JANUARJA PONEDELJEK, 24. JANUARJA Radio Trst A 8.30 Kmetijska oddaja; 9.50 Godalni orkestri; 10.15 Poslušali boste...; 10.45 Karakteristični an- sambli; 11.15 Oddaja za najmlajše; 12.00 Nabožne pesmi; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 14.45 Vesele harmonike; 15.00 Revija popevk; 15.30 ((Zločin in krivda«, radijska drama^ 16.25 Glasba tržaških skladateljev za komorne skupine; 17.00 Kreislerjevi in Rombergovi motivi v izvedbi orkestra Andreja Ko-stelanetza; 17.30 Vokalni ansambli; 18.00 Jam session; 18.45 Kitarist Manuel Diaz Cano; 19.00 Dvesto let valčkov; 19.30 Glasbeno potovanje po Italiji; 20.00 šport; 20.30 Iz slovenske folklore; 21.00 Kromatična fantazija, večerni koncert zabavne glasbe; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Cerkvena in nabožna dela italijanskih skladateljev; 22.30 Večerni ples. 9.30 Oddaja za poljedelce; 12.00 Plošče; 12.30 Glasbeni vložek; 14.00 «E1 campanon«. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9.05 Literarni večer v Postojni; 9.20 Zabavni zvoki; 10.00 Prenos RL; 10.30 Operne arije; 11.00 Dejstva in odmevi; 11.20 Glasbeni vložek; 11.30 Lahka glasba; 11.45 Pogovor s poslušalci; 11.50 Glasba po željah; 12.35 Tedenski pregled zunanje politike; 12.45 Lahka glasba; 12.55 Nadaljevanje glasbe po željah; 13.30 Sosedni kraji in ljudje; 14.00 Glasba po željah; 14.30 Poročila; 14.40 Zabavna glasba; 14.45 Nadaljevanje glasbe po željah; 15.30 Domače pesmi in melodije; 16.00 Prenos RL; 19.00 športna nedelja; 19.15 Vesti; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesni program; 22.30 Poročila; 22.35 Nadaljevanje plesnega programa; 23.00 Prenos RL. Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih; 6.35 Jutranja glasba; 7.10 Almanah; 8.30 Oddaja za poljedelce; 9.10 Nabožna glasba; 11.25 Roditeljski krožek; 13.35 Glasba iz gledališč in filmov; 14.30 Zbori z vsega sveta; 15.15 Promenadni koncert; 16.30 Glasbena prizma; 17.30 Simf. koncert; 18.35 Plesna glasba; 19.00 športna nedelja; 19.35 Glasbeni vrtiljak; 21.20 Koncert dueta Am-phiteatrof-Santoliquido; 22.20 Plesna glasba. It. program 7.45 Jutranja glasba; 8.40 Dva glasa, dva stila; 9.35 Oddajali smo; 10.25 Ključ uspeha; 11.35 Pevski program; 12.00 športne napovedi; 13.00 Srečanje ob 13h; 15.00 Glasba po željah; 16.30 Glasba in šport; 17.45 Oddaja za avtomobiliste; 18.40 Vaši najljubši pevci; 20.20 Srečanje z opero; 21.00 Veliki orkestri lahke glas- be; 21.40 šport; 21.50 Večerna glasba. :n --------r III. program 16.30 Koncert Felixa Mendelssohna; 17.10 »Marito e moglie«, drama Uga Bettija; 19.00 Karl Schiske: koncert za klarinet, trobento in violo; 19.15 Pregled angleške kulture; 19.30 Vsakovečer-ni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Lisztov koncert; 21.20 «L’as-sedio di Corinto«, lirična tragedija. Slovenija 8.05 Umetniška priooved; 8.35 Iz solistične glasbe; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 Se pomnite, tovariši...; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Za prijatelje lahke glasbe; 12 05 Naši poslušalci čestitajo; 13.15 Zabavna glasba; 13.45 Ansambel štirje kovači in trio Milana Križana; 14.00 Nedeljsko šnortno popoldne; 16.00 Humoreska tega tedna; 17.00 Poročila; 17.05 Slavni oevci; 17.30 Radijska igra; 1840 Iz solistične glasbe; 19.05 Glasbene razglednice; 21.00 Glasba pripoveduje...; 22.10 Nočni zabavni zvoki; 23.00 Poročila; 23 05 Iz klavirskega cikla «Prvi katalog ptičev« Oliviera Messiaena. Ital. televizija 10.15 Oddaja za poljedelce; 12.55 Evrovizija: Mednarodne smučarske tekme v moškem slalomu v Kitzbuehlu; 15.30 športno popoldne; 17.30 Oddaja za najmlajše; 19.00 Dnevnik, nato registriran športm dogodek; 21.00 «David Copperfield«, televizijska igra; 2215 športna nedelja, nato dnevnik. II. kanal 18.00 Slmf. koncert; 21.00 Dnevnik; 21.15 »Mezze luči«, varietejski program; 22.10 «Disneyland». Radio Trst A 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Variacije na slovenske narodne motive; 11.35 Radio za šole; 11.55 Italijanski akvarel; 12.15 Liki iz naše preteklosti, napisal Milko Bambič; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Znane melodije; 17.00 Za prijeten uvod igra furlanske plese orkester Italijanske radiotelevizije iz Rima pod vodstvom Ezia Vittoria; 17.45 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Francoske simfonične skladbe iz prejšnjega stoletja; 18.45 Al Caiola izvaja Gershvrinove skladbe; 19.30 Ansambel Carla Pacchiorija; 20.00 šport; 20.35 Wolfgang AmadeuS Mozart: «Cosl fan tutte«, veseloigra. 12.05 Plošče; 12.20 Glasbeni vložek; 12.25 Tretja stran. Koper 7.00 Prenos RL; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 11.00 Oddaja za najmlajše; 11.15 Plošče 11.30 Pevski program; 12.00 Glas ba po željah; 12.45 Lahka glasba 12.55 Nadaljevanje lahke glasbe 13.30 Poročila; 13.40 Mala proda jalna plošč; 14.00 Pesmi in plesi naše domovine; 14.45 Zabavna glasba; 15.00 Popevke; 15.45 Slovenske narodne pesmi; 16.10 Glasbena medigra; 16.20 Izbrane strani iz operne glasbe; 17.00 Jugoslavija v svetu; 17.10 Poslušajmo jih skupaj; 17,45 športni ponedeljek; 17.55 Lahka glasba; 18.00 Prenos RL; 19.05 Glasbeni vložek; 19.30 Prenos RL; 22.15 Armando Tro-vajoli in njegov orkester; 22.35 Chopinova glasba; 23.00 Prenos RL. Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih; 7.00 Almanah; 8.30 Glasba za dobro jutro; 9.10 Glasbene strani; 9.45 Pevski program; 10.05 Operna antologija; 10.30 Oddaja za šole; 11.45 Glasba za godala; 12.05 Prijatelji ob 12h; 13.30 Novi pevci; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.30 Iz albuma plošč; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.30 Program za najmlajše; 17.55 Zdravniška oddaja; 19.15 Glasbene poti; 19.30 Glasbeni vrtiljak; 21.15 Vokalni in instrumentalni koncert; 22.10 Orkestralni program; 22.30 Tedenska oddaja o umetnosti in književnosti. II. program 7.30 Jutranja glasba; 8.30 Mali koncert; 8.50 Pianist Peter Nero; 10.40 Najnovejše ital. pesmi; 11.05 Glasba za dobro voljo; 11.40 Orkestralni koncert; 12.00 Pevski program; 13.00 Srečanje ob 13h; 14.00 Pevski program; 14.45 Glasbena paleta; 15.00 Vesele harmonike; 15.15 Plošče; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.50 O-pemi koncert; 17.35 Mala ljudska enciklopedija; 17.45 «Colleegio fem-minile«, radijska igra; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši najljubši pevci; 21.40 Plesna glasba. III. program 18.30 Pregled filozofije; 19.30 Vsakovečemi koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Mozartov koncert; 21.20 Panorama glasbenih festivalov; 22.45 «Nathan e Tabileth«, radijska drama. Slovenija 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.25 Naš juke box; 10.00 Poročila; 10.15 Iz suite «Harry Janos« Zoltana Kodalyia; 10.35 Naš podlistek; 10.55 Glasbena medi pr a; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Stane Premrl: Simfo-nietta; 12.30 Kmetijski nasveti; 1240 Slovenske narodne; 13.15 Zabavna glasba; 14.00 Poročila; 14.05 Saša šantel: Sonata za violončelo in klavir op. 48; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Zborovske skladbe Josipa Pavčiča; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasbena križanka; 18.20 ((Signali«; 18.45 Pota sodobne medicine; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Slovenske zabavne melodije; 20.20 Reprodukcija koncerta orkestra Slovenske filharmonije; 22.10 Mozaik zabavne glasbe; 22.50 Literarni nokturno; 23.00 Poročila; 23.05 Po svetu jazza. Ital. televizija Od 8.30 do 13.50 Sola; 17.30 Oddaja za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.55 šport; 20.30 Dnevnik; 22.00 «Don Kihot«, televizijska igra; 22.30 Simfonični koncert; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 «Hamlet», film. SPORED JUG. TELEVIZIJE OD 23. DO 29.-L NEDELJA, 23. januarja 9.00 Za staro in mlado; 9.30 Kmetijska oddaja; 10.25 Kitzbilhel: Slalom za moške; 12.35 Film za otroke; 12.55 Kitzbtihel: Slalom za moške; 14.30 Sanremo: Cvetlični festival; pribl. 15.15 Moda 66; 17.25 Poročila; 17.30 Zgodbe za vas — serijski film; 17.55 Pokaži, kaj znaš!; 19.00 Smučarska tekmovanja na Pohorju; 19.54 Intermezzo; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Izbor popevke za «pesem Evro-vlzije«; 22.30 Zadnja poročila. PONEDELJEK, 24. januarja 17.35 Poročila; 17.40 Angleščina; 18.10 Risanke; 18.25 TV obzornik; 18.45 Malo za vsakogar, nekaj za vse; 19.15 Tedenski športni pregled; 19.40 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Lev N. Tolstoj: Vstajenje; 21.55 Arije starih mojstrov; 22.10 Pogovori o slovenščini; 22.40 Zadnja poročila. TOREK, 25. januarja 18.30 Film za otroke; 18.45 Torkov večer; 19.00 Svet na zaslonu; 19.50 TV obzornik; 20.00 Zračne sile — ameriški celovečerni film; 22.00 Za lahko noč; 22.10 Zadnja poročila; 22.15 Stereofonski koncert. SREDA, 28. januarja 17.35 Poročila; 17.40 Tiktak: Zgodba o Ferdinandu; 17.55 Pionirski TV studio; 18.25 TV obzornik; 18.45 Opera skozi stoletja; 19.15 Filmski pregled; 19.40 TV prospekt; 19.54 Intermezzo; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski — Predstava SNG Drame iz Ljubljane; 22.00 Kulturna panorame; 22.40 Zadnja poročila. ČETRTEK, 27. januarja 11.00 Angleščina; 17.05 Poročila; 17.10 KUD Orce Nikolov — narodne pesmi in plesi; 17.40 Tisočkrat «zakaj?» — odd. za otroke; 18.2S TV obzornik; 18.45 Po Jugoslaviji; 19.10 Malo zares in malo za šalo — glasb, odd.; 19.40 Brez parol — mladinska oddaja; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Aktualni razgovori; 21.10 Narodne pesmi; 21-20 Mednarodna urn: Italija; 22.20 lirika Branka Radičeviča; 22.30 Zadnja poročila. PETEK, 28. januarja 17.55 Poročila; 18.00 Oddaja za otroke; 18.25 TV obzornik; 18.45 Ljudje med seboj; 19.15 S plesoUJ po Primorski in Gorenjski; 19.W TV akcija: Dolgi prsti; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Deklica in hrast •— jugosl. celovečer. film; 22.15 Wa-terpolo Partizan - Dinamo (Bukarešta). SOBOTA, 29. januarja 17.25 Poročila; 17.30 Kje je, k«! Je; 17.45 Gregec reši partizansko tiskarno — lutke; 18.10 Vsako soboto; 18.25 TV obzornik; 18.45 D1; leme — serijska mladinska i g**; 19.40 Cikcak; 20.00 TV dnevnik. 20.30 Trenutek jazza; 20.40 Sprehod skozi čas; 22.00 Največja podstava na svetu — serij, film: 2MB Zadnja poročila. V kezeresevem — kraljestvu S triglavskega veter gorovja prav rahlo šumi in pihlja, me vleče in žene v vrhove, v dolini miru mi ne da. Dolgo let sem v svojem srcu gojila željo, da bi kdaj obiskala gore in občutila neposredno vse njihove skrivnosti, šele pred nekaj leti se mi je ta želja izpolnila, ko sem prvič odhajala na Triglav. Nekega meglenega dne smo se napotili od Mojstrane po dolini Vrat do Aljaževega doma pod Triglavom. Med potjo nas je ujel dež in premočeni do kože smo prišli do doma. Vreme ni bilo nikakor spodbudno za nadaljnjo pot. Vsa dolina je bila gosto natlačena z nieglo in lilo je kot iz škafa. Koča je bila polna planincev, saj 3e vreme marsikomu prekrižalo račune. Sedeli smo v sobi, poslušali šale nekaterih optimistov in zaskrbljeno gledali skozi okno. še vedno je deževalo, ko je noč legla na zemljo in je veter tiho zašepetal med smrekovimi vrhovi. Naslednji dan je še vedno deževalo, ali megla je bila redkejša. Za hip se nam je pokazala severna triglavska stena in to nam je vlilo v srce novo upanje, da je v višjih legah sonce. Kar nas je bilo v koči, smo veseli planili iz nje, oprtali nahrbtnike in se izročili v varstvo očaku Triglavu. Razpršili smo se na vse strani: eni so šli plezat, drugi so izbrali Tominškovo ali pa Bambergovo Pot, naša skupinica pa je krenila eez Prag. Po tej poti je dostop na Kredarico najlažji, ker se steza enakomerno dviguje v serpentinah in je na nevarnih mestih izvrstno zavarovana. Najprej smo nekaj časa hodili °b Bistrici, jo prekoračili in se Spenjali zdaj po skalah zdaj po nielišču. Toda vreme se je neusmiljeno norčevalo iz nas. Neprenehoma sta se bojevala sonce in dež, Končno je zmagalo sonce, kot zmaga dobro nad zlom, in posijalo že visoko izza vrha Triglava. Tedaj se nam je obzorje tazširilo in pred seboj smo imeli čudovito sliko. Nasproti nam se Je dvigal Stenar, okrog katerega *o se še vedno lovile meglice, za njim je kukala ostra Razorjeva tpica in hekoliko proti severu so na temno modrem nebu odsevali beli obronki Škrlatice in Kukove čpice. Korak za korakom se je Pokrajina izpreminjala in slike so se pred nami vrtele kot na filmskem platnu. Vso pot pa nas je svesto spremljala severna triglavska stena — tiha in bela. Kmalu smo dospeli do skale, iz katere kaplja ledeno mrzel studenec. po vsej verjetnosti je tu ob-vezna postaja za vse turiste, kar seveda pričajo vse povsod razmejene limonine olupke in konserv-be škatle. Okrepčam in boljše vo-*Je smo se po melišču povzpeli Čez zadnji prag in krenili na desno proti triglavskemu ledeniku. Steze že davno ni bilo več in sle-utb smo markacijam v skali. Hoja Je bila obupna. Neprenehoma sem UtOrala skakati preko razpok, ki so bile včasih varljivo prekrite s snegom. Po dobri uri take hoje smo končno prišli do ledenika, ki J® bil za pozno poletje precej raz-sežen, ker je prejšnji dan tu gori snežilo. S triglavskega ledenika se nam nudi čudovit razgled na sosednje vrhove Julijcev od škrlatne tja do Jalovca in Mangarta. A najlepši je pogled na ogromen ma-siv Triglava, ki se dviga nad na-nu. Vreme je bilo tako jasno, da smo na grebenu, ki veže Mali Tri-glav z vrhom, razločevali ljudi. Na Kredarico smo prispeli ob tirih popoldne. Na programu je t'a ura počitka, nato pa — na 'rh! Privoščili smo si obilno ma-c°. ki je bila obenem tudi ko-81 Iz nahrbtnikov smo privlekli °rehe, čokolado, sladkor, bonbo-* n®, napoletanke, a tudi klobasa v *Zaseki» ni manjkala. Joj, kako nam je Vse teknilo! Udobno sem *e zleknila na klopco, grizla ko-sladkorja in gledala vrtoglave grebene Malega Triglava, in spre-^etela me Je čudna slutnja. A ko hi Pogledala na smejoče se obra-® ostale družbe, sem bila še sa-a dobre volje. Kaj me bo strah *°re> ki sem si jo tako dolgo želela? p° Požirku toplega čaja z žga-Jem smo se polni energije odpra-na naJtežJi del poti. Od vseh gjneri, ki vodijo na Triglav, je do-°P s Kredarice najbolj strm in le V.aren' Po mojem pa je tudi naj-Pnri 1:61 navda človeka, ki se vih * * spravl v gore, s kopico no-' ra °nčutkov. Zaradi varnostnih * ogov so me pafi navezali in Se mi J® zdel°' da vtstm sem nebom ,n zemljo. S strahom b ^ gledala proti Kredarici, a še isk i zas*trbljeno zrla v višino in „ a a rešitve. Toda gora Je kot Dreh 5 KJer Pričakujemo, da so °di najtežji, se nam z lahkoto posreči, da jih premagamo. To je pač skrivnost gora, da nam nikdar ne povedo, kod bomo hodili. Ko sem končno stala na vrhu Malega Triglava, sem se počutila varnejša. Odložili smo nahrbtnike, jih zavarovali pred vetrom in nekoliko laže hodili proti vrhu. Samo še majhen greben nas je ločil od Triglava. Morali smo pohiteti. Tudi hladno je postajalo. Roke in noge sem imela že vse trde od mraza. Ko se je sonce dotaknilo obzor-nice, smo končno stali na vrhu Triglava. Pogled na zahajajoče sonce, ki se z zadnjimi slabotnimi žarki poslavlja od zasneženih vrhov, me je očaral. Nisem občutila več nikake utrujenosti, le strmela sem v prekrasno sliko prirode. Globoko pod nami v Trenti Vratih je noč že zgrnila svoj črni plašč. Le s težavo sem ločila obrise gozdov in sivih skal. Vse je bilo pogreznjeno v temo. A v gorah je bilo še svetlo, še so gore živele, medtem ko so doline že zdavnaj umrle. še enkrat sem s pogledom objela obzorje od Blejske kotline prek Karavank in avstrijskih Tur mimo Dolomitov in Jadranskega morja prek Istre in Snežnika do šmarne gore in Kamniških planin. Bila sem res poplačana za svoj trud. Saj je zrak redkokdaj tako kristalno čist, da s Triglava ločimo svetlobo ribiških luči na Jadranskem morju. Po opravljenih obveznih formalnostih na najvišjem vrhu Jugoslavije (žigosanje planinskih izkaznic in razglednic, vstop v Aljažev stolp itd.) smo se končno odločili za sestop. Mrak se je bližal in morali smo pohiteti, da smo pred nočjo prišli iz skale. Nameravali smo prenočiti v Planiki, to je koča na južni strani Triglava na robu Velega polja. Ko sem se drugo jutro prebudila, se mi je zdelo, da sem se prebudila iz sanj. Vse se mi je zdelo tako daleč in nemogoče. Ko pa sem se prepričala, da sem še vedno 400 m pod Triglavom, sem tudi verjela, da sem prejšnji dan stala na njem. Pa tudi moja u-trujenost je pričala, da nisem-ravno priletela na Planiko. Toda o utrujenosti nisem smela niti pomisliti. Pred seboj smo imeli o-gromen načrt. Nameravali smo prehoditi pot od Planike prek doline Sedmerih jezer do koče pod Bogatinom. Nisem imela pojma, kakšna razdalja je to, dokler nisem seštela ur, ki smo jih prehodili: bilo jih je 11. Kot turisti smo zapustili Planiko šele ob osmih. Po krasno sklenjeni kupoprodajni pogodbi smo bili vsi najboljše volje. Saj smo za štruco kruha prenočili vsi zastonj. Pot nas je vodila mimo Velega polja, kjer nameravajo napraviti eno najvažnejših visokogorskih smučišč v Evropi. Zaenkrat je to samo v načrtu, ker se po Velem polju še vedno brezskrbno pasejo ovce in koze. Daleč pod nami ob robu Velega polja je v senci samevala Vodnikova koča. To jutro sploh nisem imela smisla za čas in ne vem, koliko časa smo potrebovali do Tržaške koče na Doliču. Ko smo dospeli na Dolič, je bilo sonce že visoko in je pripekalo kot na barkovljanski obali. Kjer stoji Tržaška koča, je nekoč potekala italijanska meja. še sedaj so vidni sledovi vojaških u-trdb. Pa tudi «mulatiera» priča, da je nekoč služila svojemu namenu. Sedaj je «mulatiera» važna pot za planince, ki prihajajo na Triglav Iz Trente. Najprej smo nameravali vstopiti v dolino Sedmerih jezer prek Hribaric. Ker pa je ta pot silno dolgočasna (saj je treba neprenehoma hoditi po melišču), smo se raje odločili ,da gremo čez Pre-hodavce. Ta pot je sicer nevarnejša, toda v lepem vremenu je prekrasna. Poteka ob strmem pobočju Kanjavca in včasih se tako zoži, da je komaj dovolj prostora za človeka. Ce se na tej stezi spotaknemo, zgrmimo po tri-stometrski zračni poti naravnost v dolino Zadnjice. Vendar pa je razgled s te poti prekrasen, tako da pozabimo na vse nevarnosti, ki nas obdajajo. Nasproti nas kraljuje Razorjeva skupina, ki ljubosumno varuje v svojem naročju Pogačnikov dom na Križkih podih. Pogled nam zdrkne prek Prisojnika in Mojstrovke do Jalovca, mogočnega poglavarja Trente. Hodili smo precej časa, saj smo preizkušali vsak kamenček, če dobro drži. V naših želodcih se Je že oglašala lakota, ker od zajtrka še nismo nič zaužili. Počasi smo se vendarle približali sedlu, ki nas Je ločilo od koče na Prehodavcih. V zraku sem zavohala poldan. Sonce je pripekalo in muhe so leno brenčale. Z bližnje planine pa so se zamolklo oglašali zvonci jarcev. Znoj nam Je curkoma lil po čelu in le s težavo smo do- segli kočo na Prehodavcih. Razgled se nam tu odpre na primorsko stran. Nasproti nas se dviguje Mangart, a pod njim se zelena Soča vije proti morju. Pogled nam zdrkne mimo Lepega špičja in se ustavi v dolini pod nami. Dolina Sedmerih jezer je najlepši in najslikovitejši predel v Julijcih. Kdor obišče Triglav ali sosedne vrhove, mora nujno stopiti še v to dolino. Ta pokrajina vsakomur tako priraste k srcu, da si jo vsakdo želi še in še obiskati. Pričenja se pod strmim pobočjem Vršaca, kjer sameva med skalami prvo jezerce. Nekoliko niže vodi steza mimo Rujave mlake; tako imenujejo drugo jezerce zaradi njegove temne barve. Najlepšo svetlo zeleno barvo pa ima tretje jezero, to je Zeleno jezero, v katerem se zrcali Zelna-rica. Največje pa je četrto jezero ali Veliko črno jezero. Pa tudi najgloblje je, zato je njegova gladina povsem črna, razen temno zelenega kolobarja ob robu. Cim niže hodimo, tem bolj se pokrajina izpreminja. Medtem ko so prva tri jezerča obdajale- skale, najdemo pri četrtem že nekoliko ruševja in celo kak osamljen macesen. Pri petem in šestem jezeru pa naletimo že na prve obrise gozda. Triglavsko skalovje smo že zdavnaj zapustili in prehajamo v gozdnato področje Komne. Od koče pri Triglavskih jezerih smo krenili na desno in zapustili dolino. Zadnje jezero nad Komarčo smo nameravali obiskati naslednji dan. Poslednji žarki zahajajočega sonca so komaj osvetljevali vrhove macesnov. V gozdu je bil že mrak. Kmalu je tudi svetloba na macesnih ugasnila in sonce je o-svetljevalo le še melišča in skalovje na grebenih Tičarice. Končno je zašlo in nebo je postalo temno modro. Gozd se je umaknil k počitku in kmalu je vse zajela grobna tišina. Tudi mi smo molčali. Morda nas je prevzel veličastni molk nara- (Nadaljevanje na 8. strani) IGNAC KOPRIVEC: Pot ne pelje v dolino (Roman iz kmečke problematike) Koledar gradiščanskih Hrvatov Med tiste uspele nove izvirne pripovedne tekste, ki smo jih dobili proti koncu leta na naš knjižni trg (Hofman, Rozman, Zidar), se uvršča tudi nov roman Ignaca Koprivca Pot ne pelje v dolino. (Izdala Državna založba Slovenije v ustrezni opremi Uroša Va-gaje). Ignac Koprivec, ki ga poznamo kot pisatelja več knjig, v katerih obravnava kmečko problematiko svojih rodnih Slovenskih goric, je s tem svojim novim tekstom ustvaril zrelo umetniško delo, ki predstavlja doslej najtehtnejše soočenje s slovensko kmečko problematiko. Roman Pot ne pelje v dolino se tako zaradi svojih estetskih, umetniških vrednot, kot zaradi problemov, ki se jih loteva, uvršča med najboljša dela sodobne slovenske proze. Pisatelj Ignac Koprivec se je s kmečko problematiko ukvarjal že v svoji prvi knjigi Kmetje včeraj in danes, ki je izšla neposredno pred vojno. Po vojni so ga spet pritegnila razredna nasprotja slovenjegoriških vasi in zapletenost kmečke problematike, kar je vse obdelal v dveh knjigah niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuunmiiiiiiiiiiifimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiairniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiunmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia Slovenski zamejski koledarji in koledar za izseljence Poleg »Jadranskega koledarja«, za katerega je bilo letos tolikšno zanimanje, da je na trgu že pošel, je v zamejstvu in - za zamejstvo izšlo še nekaj drugih koledarjev, med katerimi so koledar Goriške Mohorjeve družbe, koledar Celovške Mohorjeve družbe, Slovenski izseljenski koledar Slovenske izseljenske matice v Ljubljani, koledar gradiščanskih Hrvatov •Gradišče - Kalendar«, medtem ko došlej na knjižnem trgu še nismo zasledili- -običajnega koroškega koledarja in niti Trin-kovega koledarja za beneške Slovence, ki bo izšel v februarju. Danes si na kratko oglejmo tri od omenjenih koledarskih publikacij, ki imajo za seboj že kar lepo tradicijo. Koledar Goriške Mohorjeve družbe ima seveda pretežno versko ali nabožno vsebino, prinaša pa tudi več leposlovnih sestav- kov v prozi in pesmi ter še vrsto tradicionalnih in priložnostnih koledarskih sestavkov z različnih področij. K vsakemu mesecu dodaja življenjepis enega izmed slovenskih kulturnih delavcev, rojenega v odgovarjajočem mesecu, seveda izbranega pretežno po določenem nazorskem kriteriju, vsebinski del pa se začenja Z govorom papeža Pavla VI. v OZN. Med pomembnejše sestavke spadajo članki: • Beneški Slovenci 100 let pdd Italijo«, ki v glavnem podaja le zgodovinski pregled dogodkov pred 100 leti, sedanjemu položaju beneških Slovencev z narodnega gledišča pa je posvečenih le 7 zaključnih vrstic: »Spominske obletnice«, v katerem prof. Martin Jevnikar prijetno in strokovno piše med drugim o 500-letnici nastanka »Škofjeloškega rokopisa«, o 400-letnici smrti 2ige Herberštajoa o 150-letnici rojstva Antona Zaklja- Rodoljuba Ledinskega, o pomembnem letu 1866, o 50-letnici smrti Frana Levca in še o tem im onem: »Dežela ter njeni in naši problemi«, v katerem razpravlja deželni svetovalec dr. Jože Skerk o deželah na splošno in o naši specifično z ugotovitvijo, da Slovenci programskih in načelnih priznanj ne potrebujemo več, da pa potrebujemo konkretnih dejanj za zaščito naše narodne manjšine v Italiji. Poročilo o prosvetnem delovanju na Tržaškem iz.pod peresa —-Drš zajema izključno dejavnost katoliških prosvetnih organizacij, čeprav v začetku omenja, da obstajajo tudi druge organizacije in zveze, glede Kulturnega doma v Ul. Petronio pa ponavlja znano stališče katoliških krogov, ki so odklonili soudeležbo pri otvoritvi doma. Msgr. Rudolf Klinec objavlja članek »Ob katafalku treh go-riških nadškofov Sedeja, Mar- iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii Pred bližnjim simfoničnim koncertom Glasbene matice Orkester Glasbene matice pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra Za simfonični koncert, ki bo 6. februarja t.l. v Kulturnem domu, vlada že sedaj veliko zanimanje med občinstvom. Na sporedu tega koncerta so znamenite umetnine velikih simfoničnih skladateljev, o katerih bomo še posebej poročali. 50-članski orkester, ki ga vodi dirigent Oskar Kjuder, se z velikim navdušenjem udeležuje rednih vaj in vsi znaki kažejo, da bomo imeli izredno koncertno prireditev, ki bo najlepši dokaz resne prizadevnosti in požrtvovalnosti tega orkestra, v katerem sodelujejo mnogi izvrstni instrumentalisti, ki mojstrsko obvladajo svoja glasbila. Ta orkester je že nekajkrat nastopil z velikim uspehom pred našo kulturno javnostjo, tako doma v Trstu kakor tudi v Jugoslaviji. Naša instrumentalna glasba je še zelo mlada, vendar pa ima za seboj že časti vredno tradicijo, saj so naši starejši generaciji še v živem spominu glasbene prireditve, pri katerih je sodeloval naš nekdanji orkester bivše odnosno prvotne Glasbene Matice, ki je nastopal v Narodnem domu samostojno pod vodstvom agilnega dirigenta Topiča. Pomnoženi orkester, okrepljen z godbeniki takratnega 97. pešpolka, pa je vedno sodeloval pri pogostih gledaliških prireditvah, pri opereti in pri operi pod vodstvom takrat še zelo mladega dirigenta Mirka Poliča. Ce pomislimo samo, kako velik uspeh je doživela Zajčeva opera «Nikola Zrinjski#, v kateri je posebno blestela odlična primadona Mira Koroščeva! V takratni Glasbeni Matici je zelo uspevala orkestralna glasba, toda nastopila je žalostna doba, ko je usihalo vse naše kulturno delovanje. Ce omenjam kdmorno glasbo, mi uhaja misel na takratni Matični godalni kvartet, ki ga je vodil kapelnik Teply. Z razvojem čitalniškega življenja pretekle dobe so nastajali povsod pevski zbori, ki so ustrezali po večini le takratnim družabnim zahtevam. Ravno tako je bilo tudi z instrumentalno glasbo in njenimi zahtevami. V društvih in gledališču so se razvili orkestri in godbe. Z njimi so nastajala tudi resnejša instrumentalna dela. Današnji Glasbeni Matici in njenemu orkestru ni bila pot postlana z rožicami, ko je neumorni dirigent Kjuder lovil posamezne sodelavce. V začetku se je moral kajpada zadovoljiti s skromnejšo orkestralno zasedbo. Dolga in naporna je bila pot do uresničenja večjega orkestra. Njegova zasluga je, da ima sedaj pred seboj vsega upoštevanja vredno orkestralno telo, ki zvesto sledi njegovemu muzikalnemu hotenju. Ta orkester je dosegel že tako raven, da se lahko loti tudi zahtevnejših orkestralnih skladb, kot so Bo-rodinovi »Polovski plesi«, Dvorakovi »Slovanski plesi« in prekrasni Bruchov koncert za violino, solo in orkester, ki bo osrednja točka tega zanimivega sporeda. Pri tem bomo imeli priliko, da lahko prisluhnemo violinski umetnosti enega naših najboljših solistov: Dejana Bravničarja, ki si je doslej priboril najlepša in najbolj laskava priznanja svetovne kritike KARLO SANCIN gottija in Ambrosija«, pri čemer je zelo obziren in odpustljiv, ko govori o odnosu Mar-gottija in Ambrosija do Slovencev. Politični pregled dogodkov v preteklem letu, ki ga je napisal Josip Dolenc, je mnogokrat politično in ideološko tendenciozno, zlasti kjer je govora o Jugoslaviji. Pregled se zaključuje s površnim prikazom dogodkov pri nas. Y posebnem članku pa avtor A.B. objavlja pod naslovom »Utrditev slovenskih položajev na Goriškem* podatke o zadnjih občinskih volitvah na Goriškem in v njem govori zlasti o uspehu liste z lipovo vejico. Objektivnega pregledu čez dogajanja pri nas bralec iz vseh teh člankov ne bo mogel dobiti. Literarni del je zastopan s prispevkoma Vinka Beličiča »Poštenjak« in »Stavkokazi«, ki ju odlikuje lep jezik, s prispevkom Srečka Gregorca »Brez vodnika«, ki je prijeten kulturno in krajevnopisno poučen maj-nički izlet po\ slovenski deželi ter z okrog 20 pesmimi raznih avtorjev. Y koledarju je tudi nekaj člankov iz praktičnega kmetijstva izpod peresa dr. Danila Rustje in še več člankov posvečenih raznim osebam, pretežno duhovnikom, raznim dogodkom itd. ter precej fotografskega gradiva. Y celoti se koledar kljub svoji ozkosti in enosmernosti lepo predstavlja. * * Vsebinsko, oblikovno in tehnično na višku je letošnji koledar Slovenske izseljenske matice. Koledar, ki je že 13. po vrsti, sta uredili Zima Vrščajeva in Mila Šenk, namenjen pa je Slovencem, ki živijo v izselje-ništvu in tudi v neposrednem zamejstvu. Iz uvodnika predsednice izseljenske matice Zime Vrščajeve izvemo, da je lani obiskalo svojo rodno domovino okrog 3000 rojakov iz ZDA, Kanade, Argentine, Avstralije, Bel-Sije, Francije, Holandije, Nemčije in drugih držav. Tajnik matice Tone Brožič podrobneje poroča o delu Izseljenske matice v preteklem letu, o stikih z izseljenci in o »Izseljenskem tednu 1965», v okviru katerega je prišlo tudi do gostovanja pittsbur-škega ansambla »Junior Tambu-ritzans«, ki je nastopil tudi v našem Kulturnem domu. Mira Senkova piše o zbiranju zgodovinskega gradiva za sestavo in izdajo zgodovine slovenskih izseljencev. Oba ta prispevka sta bogato ilustrirana s posnetki z obiskov in snidenj izseljencev v »stari domovini«. Cela vrsta naslednjih člankov je posvečena vsestranskemu prikazu razvoja in življenja v Sloveniji in v Jugoslaviji. Slavko Fras piše o politični angažiranosti Jugoslavije v iskanju svetovnega miru in mednarodnega sodelovanja, Marin Cetinič, član Zveznega izvršnega sveta, piše o gospodarski reformi, Bosa Jovanovič o gradnjan jugoslovanskih podjetij na svetovnih trgih, Stane Grahek o modernizaciji jugoslovanskega prometa, Janez Vipotnik o kulturnih zvezah Jugoslavije s tujino., dr. France Bernik o stoletnici Slovenske matice, Branko Soemen pa o slovenski ppsniški žetvi 1964-65. Članek dopolnjujejo pesmi Cirila Zlobca, Toneta Pavčka, Ivana Minattija, Lojzeta Krakarja in Franceta Filipiča, posebej pa še odlomka iz Srečka Kosovela Tragedije na oceanu (v zvezi z izidom Kosovelovih pesmi v francoščini v Parizu) in iz Borove pesnitve »Sel je po- potnik skozi atomski vek« ob izidu Borovih pesmi v francoščini v pariški založbi Seghers. Srečko Knč piše o klubih in organizacijah Združenih narodov v Sloveniji, Zvone Kržišnik objavlja »Majski izlet na Gorenjsko«, v katerem dolgoletni izseljenec Andrej iz Amerike odkriva povsem prenovljeni svet v njegovi ožji domoeinci, v kateri pelje novo pestro in bogato življenje, ki navdaja zavednega slovenskega rodoljuba s ponosom; Iztok Avsec piše o vedno večjem zanimanju tujcev za slovenska zdravilišča, Ivan Kranjec pa objavlja razgovore s povratniki ig Amerike. Sledi informativni članek o razvoju Bosne in Hercegovine na pragu tretjega desetletja novega življenja, nato pa v angleščini 'članek Ceda Kisiča o sarajevskem atentatu pred 52 leti ter Jožeta Križmančiča članek o »Sinjski alki« v angleščini in španščini. Zelo zanimiv je prikaz dr. Živka Šifrerja o razvoju izseljevanja z našega ozemlja v posameznih obdobjih od 1. 1857 do 1. 1914. Po njegovih ocenah se je v tem razdobju izselilo v tuje države, zlasti v Ameriko, nad 280.COO Slovencev, v naslednjem razdobju od .. 1921 do 1. 1938 (skupno iz nekdanjega jugoslovanskega in italijanskega dela slovenskega ozemlja) pa v druge dele Jugoslavije ali v tuje države (največ zopet v obe Ameriki) nad 107 tisoč. Daljši članek o Slovencih v Italiji je prispeval znani, v Ljubljani živeči primorski publicist, Albert Rejec V njem se z ameriškim primorskim izseljencem JOŽE KOREN (Nadaljevanje na 5. strani) novel in to Sestanki (1950) ter Nevidna steza (1954). Kmečko življenje je obdelal tudi v romanu Hiša pod vrhom (leta 1957). In sodobno kmečko problematiko iz leta okrog 1955 je obdelal ponovno v svojem najnovejšem tekstu Pot ne pelje v dolino. Pisatelj postavlja v ospredje pripovedi malega kmeta Bračka, ki je nekaka tragična osebnost. Predvsem zato, ker je njegovo posestvo kot klin sredi državnega posestva, kateremu je Bračkova zemlja trn v peti. Braček je na poti najprej zadrugi potem pa državnemu posestvu, ki bi rado zaokrožilo svojo posest tudi z Bračkovo zemljo. Toda Braček je trmast, se ne vda in se noče preseliti v dolino, kjer so mu pripravili nov dom in zemljo. Prevelik individualist je, preveč navezan na svoj kos zemlje in v ljubezni do te zemlje vidi uspešnost vsega kmečkega dela. V nasprotju z njegovo individualnostjo je ideja kolektivnosti, zaokrožene, velike zemljiške posesti, ki nudi osnovo za modernejšo obdelavo zemlje in za nadaljnji razvoj kmetijstva. Prav zaradi Bračkove navezanosti na zemljo in njegove trmaste nepopustljivosti pride med njim in izvajalci kolektivizacije do usodnih spopadov, ki jih pisatelj resnično, stvarno in brez olepšanja prikazuje, odkrito govoreč pri tem o napakah, zablodah in stranpotih, pa tudi o kršitvah človekovih pravic. Toda nasprotje med individualno posestjo in skupno zemljo ni edini Bračkov problem. V njem je še tragičen osebni problem, kajti en sin mu je že zdavnaj odšel v mesto v tovarno,’ drugi pa je po prihodu od vojakov šel v službo prav na posestvo, s katerim se bori njegov oče. Toda tako kot gre njegova pot v kmetijstvu stalno navzdol, tako se tudi v odnosih med očetom in sinovoma ne more več kolo življenja zavrteti nazaj, čeprav sicer Braček uspe, da se vrne na svojo zemljo, s katere so ga pregnali, je vendar resničen napredek in nadaljnji razvoj kmetijstva le v drugačni obliki kot pa na majhnih krpah zemlje. In tudi otroka gresta po poti napredka, ki jo j« zarisal nov čas. V okviru realistično napisanega romana se pisatelj loteva kmečke in osebne problematike. Realistične opise prepletajo pisateljeva premišljevanja, skoki v preteklost in čustvene meditacije. Te sicer razbijajo enotnost pripovedi, ki je v ostalem strnjena in najboljša tam, kjer pisatelj opisuje posamezne zaokrožene dogodke. Poleg nekaterih razmišljanj, ki bi mestoma lahko odpadla, čeprav roman na samem fabuliranju danes skoraj že ne more obstajati, pa so tudi nekateri deli zgodbe same neizčiščeni in mestoma neprepričljivi. To velja zlasti za pripoved o mlajšem sinu. Toda v celoti pa se roman odlično bere in je napisan zelo lepo, da pisatelj bralca povsem prevzame. Tudi to, da se pisatelj loteva problemov odkrito, brez prikrivanja resnice, brez idealiziranja kmečkega življenja, da odkrito prikazuje napake In zablode, to mu moramo vsekakor šteti močno v prid. Tako se nam v okviru usode Bračkove družine, ki je mojstrsko podana, odkriva tudi naša stvarnost in kmečka problematika v vsej realni stvarnosti. Gre torej za tekst, ki smo ga samo veseli in s katerim si jo pisatelj pridobil mnogo iskrenih bralcev. SI. Ru- Med slovenskimi izseljenci v Clevelandu (ZDA). Znana slo venska solistka Cecilija Valenčič obenem poučuje petje i krožku JV 2 S*NPJ, kjer pojejo otroci tretjega in četrtega rodu izseljencev TUMI7I in* s^^ov^a in zgodovinsko bogata 1 UniLiJH. dežela onkraj Sredozemlja Kakor vsako leto, sem tudi lani svoj letni dopust izkoristil za potovanje. Tokrat sem si izbral za cilj severno Afriko in sicer naslednje tri države: Tunizijo, Alžirijo in Maroko. Seveda nisem vseh teh držav prepotoval podol-gem in počez, ker so vendarle prevelike za kratko odmerjen čas, vendar smem reči, da sem si Maroko in Alžirijo ogledal tudi nekoliko v notranjosti. Preden se lotim opisovanja svojih vtisov, pa se moram vrniti nekoliko v zgodovino. Brez vsakega pretiravanja smemo reči, da je vsa Afrika, razen nekaj manjših predelov, vse do nedavnega bila ena sama kolonija in tako tudi njen severni del ob Sredozemskem morju, ki je bil nekoč, še davno preden se je Evropa civilizirala, zibelka kulture. Pomislimo le na stari Egipt in na ■taro egipčansko kulturo. Toda vse do pred nedavnim je bil vzhodni del severne Afrike pod angleško in deloma italijansko, zahodni pa pod francosko in špansko nadoblastjo. Danes je to že mimo in vsa bivša kolonialna področja severne Afrike so danes svobodne nacionalne države, razen majhnega koščka ob zahodni obali Sredozemskega morja, ki je še pod špansko nadoblastjo. Ker je osvoboditev teh dežel časovno tako blizu, se ne bi hotel na dolgo ustavljati pri tem, vendar menim, da bi nekaj podatkov ne bilo odveč, posebno še, ker so odmevi na kolonialno dobo še vedno vlečejo kot nekakšna rdeča nit, kar bomo videli tudi pozneje. Tik pred zadnjo vojno je bilo na svetu še 42 milijonov kv.km površine, ali le malo manj kot ena tretjina vsega kopnega, pod kolonialno oblastjo evropskih držav. Do konca leta 1964 se je osvobodilo tuje nadoblasti 53 narodov ali nacionalnih skupin in tako smo dobili 53 novih držav. Od teh jih je 34 na afriški celini. Med temi so tudi Tunizija, Alžirija in Maroko, ki so bile cilj mojega lanskega potovanja. Osvobajanje teh držav ni bilo lahko in enostavno. Pomislimo le na dolgoletno borbo, ki so jo vodili alžirski rodoljubi, da so se rešili francoske nadoblasti. Toda to je vsem še živo v spominu, saj je bilo tako rekoč včeraj. Tunizija se je osvobodila pred desetimi leti. 20. marca letos bo «prvi jubilej« tistega velikega dne, ko so Tunizijci z javnih zgradb in vojaških utrdb sneli francosko trobojnico in namesto nje razobesili svojo nacionalno zastavo. Francozi so v tej deželi vladali polnih 75 let in so jo smatrali že za svojo, saj so nad njo raztegnili svoj «protektorat», ali pa so jo imenovali celo za svojo ((čezmorsko provinco«. Sledovi tega tri četrt stoletja so še vidni. Tunizija ni velika: meri 155.830 kv. kilometrov. Na severu jo zaokrožajo obronki Atlasa, na jugu pa se dežela utaplja v Saharo. Njenih približno 4 milijone prebivalcev se ukvarja predvsem s poljedelstvom. V Tuniziji gojijo predvsem pšenico in druga žita, nato oljke in vinsko trto, veliko pa je tudi pomarančnih in limoninih nasadov ter gajev datelje-vih palm. Tu so tudi gozdovi Težka borba domačinov za neodvisnost - Po zakonu je Mešanica muslimanskih in zahodnoevropskih običajev - moškim prepovedano imeti več žena Tujcem je vstop v mošeje prepovedan hrasta — plutovca, ki s svojo skorjo daje plutovino za zamaške in drugo rabo, kjer se plutovina uporablja. Logično je, da ima Tunizija tudi nekaj živinoreje. Tunizija ima tudi nekaj drugih bogastev, in sicer kovinske rude in petrolejska ter fosfatna ležišča, ki jih začenjajo izkoriščati in od katerih si obetajo veliko, ko bo ekstraktivna industrija bolje razvita kakor je danes. Pri tem pa bi hotel dodati, da se je Tunizija vrgla z veliko vnemo na industrializacijo. Zato pogosto srečujemo tod tuje strokovnjake, ki delajo pri raznih novih industrijskih podjetjih. Med drugimi je v Tuniziji okoli 500 Jugoslovanov, predvsem tehnikov in inženirjev. Na svoji poti po Tuniziji sem imel priložnost srečati se tudi z njimi. Ko sem bil povabljen v Jugoslovanski klub, sem imel priložnost tudi tam užiti svetovno znane jugoslovanske čevapčiče in ražnjiče. Rekel sem že, da se bomo pogosto vračali v dobo kolonialne nadoblasti. Ko se je dežela leta 1956 osvobodila, je oblast, ki so jo do tedaj imeli Francozi nad domačimi kadiji in šejki, odpadla, ali bolje rečeno, se je prenesla na domače osrednje oblasti. ti je bil izdan zakon, ki bi ga v naših razmerah mogli imenovati tudi «zakon za ureditev statusa družine«,. ki pa Je v njihovih razmerah imel morda še večji pomen. Avgusta 1956 je bil izglasovan m s 1. januarjem 1957 je stopil v veljavo zakon, s katerim je bila ženska postavljena v enakopraven položaj z moškim, problem razporoke pa je bil podrejen sklepu sodišča. V razmerah pretežno muslimanske Tunizije je imel in ima še vedno ta zakonski ukrep celo vrsto posledic, med katerimi je tudi ta, da se ukinja mnogoženstvo ali poligamija in da se določa najnižja starostna doba za sklepanje poroke. Pomen tega zakonskega ukrepa nam bo še bolj Jasen in nazoren, če pomislimo, da so bogatejši muslimani, podobno kot drugod v muslimanskih deželah, če jih hočemo tako imenovati — imeli po več žena. Tudi kar se tiče poroke so odločali starši ter so mnogokrat omožili mlade deklice stare od 12 do 14 let. Muslimansko sveto pismo ali «koran» namreč pravi ali dovoljuje, da ima moški lahko štiri «zakonite» zakonske žene, od katerih je ena «glavna»; dovoljuje pa še neomejeno število priležnic, kolikor jih 'T 'J Vhod v arabsko četrt Medine Medtem pa je bil že izvoljen tudi parlament, točneje ustavodajna skupščina, ki je čez leto dni odpravila monarhistično ureditev in jo spremenila v republiško. Prvi predsednik republike je bil Habib Burgiba, ki se je bil že leta 1934 lotil borbe za osvoboditev dežele. Zapuščina, ki jo Je po francoski oblasti prevzel, ni bila kaj prida: marsikaj je bilo treba spremeniti, marsikaj popraviti in obnoviti. Med prvimi ukrepi nove republiške oblasti je bila odprava cerkvenih sodišč. Tako rekoč hkra- pač nekdo zmore, mislim finančno... Povsem razumljivo je, da se je nova oblast lotila tega vprašanja že v samem začetku, kajti gre za državo, kjer je pretežna večina prebivalstva muslimanske vere, ki jo je nova državna ustava priznala kot državno vero. Od okoli štiri milijonov državljanov, ki so pretežno arabskega in berberskega porekla, jih je kar 3 milijone 800.000 islamske vere Sicer pa živi sedaj v Tuniziji še okoli 60.000 Judov in 150.000 Evropejcev. Kaj pa z jezikom? Od leta 1956 je uradni jezik v Tuniziji arabščina, torej jezik domačega življa. Toda po vsej Tuniziji je v rabi tudi francoščina, ki so se je v desetletjih francoske nadoblasti naučili skoroda vsi Tunizijci in je tam tako doma, č.a je sploh ne jemljejo kot tuj jezik. Toda tudi z italijanščino si v Tuniziji veliko pomagaš. To ie tudi razumljivo, saj je pred drugo svetovno vojno živelo v Tuniziji okoli 150.000 Italijanov, ki so si skupno s francoskimi priseljenci lastili najboljšo obdelovalno zemljo. Med svojim potovanjem po tej afriški deželi sem naletel tudi na nekega bivšega italijanskega kolonista, ki je bil pred osvoboditvijo Tunizije pravi veleposestnik. Pritoževal se mi je, da so ga sedaj kot nedomačina razlastili. Pri tem je tudi dodal, da bi se mu to ne bilo zgodilo, če bi bil Mussolini še živ, ker da je Mussolini ščitil interese Italijanov v tujini. Ko sem mu ob tem povedal svoje mnenje o Mussoliniju in rekel, da imajo Tunizijci pravico biti gospodarji v svoji deželi, se je močno razjezil, dobesedno zbesnel je, tako da sem mislil, da ga bo zadela kap. Vrnimo se še k jezikom, ki so v rabi v Tuniziji. Poleg arabščine in francoščine, ki je v rabi malone kot uradni jezik, govore tu tudi berberski jezik ter jezik «sabir», ki je nekakšna mešanica med arabščino in francoščino, kakršno govorijo tudi na Malti. Vendar je le malo tistih, ki jim je »sabir« materinščina. Ta jezik, ali bolje narečje, govorita komaj kaka dva odstotka prebivalcev in še to se počasi potaplja v morje arabščine. Mesto Tunis, ki ima okoli pol milijona prebivalcev, leži ob morski ožini, ki je oddaljena približno 10 km od Sredozemskega morja. Srce tega mesta je «Medina», ali staro mesto, ki gre do kazbe, kot se imenuje arabski del mesta. Med starim mestom in pristaniščem «La Golette* -Jp «La Ville Nouvelle« ali novo evropsko mesto, ki so ga zgradili Francozi. V tem novem mestu so. lepe široke ulice, moderne palače in stavbe, cerkve raznih veroizpovedi, gledališče, ambasade tujih držav itd. Pač to je moderno zgrajeno mesto kot vsako mesto v Evropi. Za tujce pa je najbolj zanimiva Medina s svojimi ozkimi uličicami, s svojimi znamenitimi «suki», to so pokrite ulice polne večjih ali manjših trgovin, kot nekak bazar v Istanbulu, kjer prodajajo vsakovrstno blago. V tem delu mesta, v tem arabsko-muslimanskem svetu se zdi tujcu, kot da bi sanjal. Vse naokoli ti kričijo ter ti ponujajo raznovrstno blago, od jedače do pijače, od pohištva do oblačil itd. Veliko je v tem delu mesta obrtnikov, ki izdelujejo razne krasne orientalske predmete iz bakra in medening, da jih lahko tudi tujec vidi in opazuje pri njihovem delu. Mnogo je v tem mestu A R G 0 N A V T 1 ■H M . KJO PA TA] STRAŽAR 1. vredno ogleda. Razni muzeji, palače bivših sultanov, bejev in princev, ki so danes spremenjene v narodne muzeje. V Tuniziji, kot v drugih državah severne Afrike, tujcu ni dovoljeno, če ni muslimanske vere, vstopiti v razne mošeje, ki so v teh krajih zelo lepe in zanimive. Ko sem si hotel v tem mestu ogledati glavno mošejo, sem že na pragu dvorišča, kjer se muslimani umivajo, preden gredo k molitvi, slišal starčka, ki mi je v arabščini nekaj kričal. Ker pač že poznam nekatere njihove običaje sem prosil za copate, da bi si jih nataknil vrhu svojih čevljev.. Starček pa je še bolj kričal, vreščal in preklinjal, vedno v arabščini seveda, tako da sem se odločil in sezul čevlje, kajti tako sem storil večkrat po raznih mošejah v Turčiji. Da ne bi nikoli tega storil, kajti starček se je približal in mahal s palico, da bi me kmalu udaril po glavi. Pri tem je kazal enkrat na moje čevlje, drugič na ulico, tako, da sem vzel čevlje v roke in odšel. Sele drugi bolj pameten in mlad človek, mi je povedal, da je prepovedano tujcem vstopiti v njihova svetišča. Nekaj kilometrov iz mesta je prekrasen park Belveder, ki leži na griču visokem okoli 100 metrov. V tem parku je «kubba», zanimiv paviljon arabsko-tunizij-ske arhitekture, ki je bil zgrajen leta 1800 v Mannoubi. Leta 1901 so ga razdrli ter po kosih prepeljali in postavili na ta kraj, kjer še dandanes stoji. Iz parka pa je prav lep razgled na glavno mesto. Po 18 km dolgi vožnji po lepi, novi asfaltirani cesti pridemo v Kartageno, bivše glavno mesto nekdanjega cesarstva, o katerem dandanes pričajo samo še velike razvaline. To mesto so, kot pravi zgodovina, kar dvakrat do tal porušili, in sicer prvič leta 146 pred Kristusom Rimljani, drugič pa okoli leta 700 po našem štetju Arabci, ko so vdrli v te kraje ter nadaljevali pohod vse do Pirenejev. Ogromno polje podr-tin je nudilo stoletja gradbeni material za razširitev in povečanje bližnjega mesta, dandanes glavnega mesta Tunis. Danes je to predmestje turistična točka z veliko vrsto lepih in modemih hotelov. V tem kraju ima svojo rezidenco predsednik republike Habib Burgiba. V bližini pa imajo svoje palače razni veleposlaniki in bogataši. MARIO MAGAJNA Obrtniki na ulicah ..................................................... nn KH" NA N0RMANSKIH OTOČKIH SE JE -ČAS USTAV1L> Štirje otočki ■ štiri srednjeveške državice Državica, kjer je vožnja z avtom prepovedana - Parlament s 17 poslanci - Otočki so zaradi svojih posebnosti in tudi milega podnebja privlačni za turiste - Srednjeveške razmere Kdor gleda na zemljevidu tiste majhne otočke v Rokav-skem prelivu med Francijo in Anglijo, se mu zagotovo ne zdijo nič posebnega. Otoki kot vsi drugi! In vendar ni tako. Ti štirje otočki se od drugih, ki so raztreseni po vseh-mor-Mh po pvetu, precejt- razlikujejo. Ker so tako blizu f.rani;mke obale ,bi vsakdo pričakovaI~aa pripadajo Franciji. Kdor tako misli, se temeljito moti. Vsi ti štirje otočki so samostojne državice in pripadajo britanskemu kraljevstvu. Življenje v teh maljh državicah poteka skoro tako kot je bilo pri njih davnih prednikih v srednjem veku. Ti štirje otočki se od drugih, nesey, Alderney ali Aurigny in Sark gli Sercq. Vsak od teh o-točkov je samostojna državica z vlado, vojsko in parlamentom v sklopu britanskega Com-monweltha. «Kakšna škoda, da smo morali te otoke prepustiti Angliji!« bo morda tu pa tam vzkliknil kak francoski rodoljub. Pa se moti! Kajti v tem primeru je, dasiravno se taka trditev nekoliko čudno sliši, bilo ravno narobe. Ni Anglija osvojila teh otokov, marveč so ti otočki osvojili Anglijo. Svoj čas so bili ti otočki lastnina najmogočnejšega francoskega fevdalca vojvode Viljema Osvajalca. Ta je napadel angleškega kralja Harol-da II. in ga leta 1066 pri Hastingsu premagal. Tista bitka je bila strašna. Ko se je 6. oktobra znočilo, so ležali Harold in vsi njegovi vojščaki, ki so popadali drug za drugim v bojnih vrstah, mrtvi na vrhu griča. O božiču pa se je Viljem Osvajalec dal v West-minstru kronati za angleškega kralja ter tako začel dinastijo normanskih kraljev. Medtem ko so posamezni normanski knezi pozneje zapustili svojega vojvodo, ki je bil tudi angleški kralj, so mu štirje normanski otočki ostali zvesti. In tako so dandanes v sklopu britanskega kraljestva, čeprav so otočani vedno govorili le francoski jezik. Ohranili so poleg tega tudi še vse svoje nekdanje pravice in imajo status starih dominionov ter so podrejeni naravnost britanskemu vladarju. JERSEY JE NAJVEČJI OTOK Največji med vsemi štirimi otočki je Jersey. In prva zanimivost v tej državici je ta, da priznavajo samo študij na francoskih univerzah, pravzaprav samo na univerzi v mestu Caen. To velja predvsem za pravnike. Univerza v Caenu je edina, kjer se učijo starega normanskega prava. Ta predmet poučujejo na caenski univerzi samo prebivalcem Jerse-ya na ljubo, kajti vsi njih predpisi in vsa njih zakonodaja sloni še dandanes n« nor- manskih pravnih temeljih. Jersey ima svoj parlament, ki šteje 17 izvoljenih poslancev, katerim se pridruži še za stopnik britanskega vladarja Pri sklepanju o domačih za devah je ta parlament popolnoma samostojen in ni v ničemer Vezan na zakone, ki jih izdaja angle§fei parlament. Sodbe izreka posebno- sodišče po prastarih normanskih ljudskih .zakonih «v imenu normanskega vojvode.« Prvo, kar tujcu pokažejo, brž ko stopi na jerseyska tla, je stara lesena koča s slamnato streho. V njej je imel v davnih časih jerseyski parlament svoje seje. Sedaj je ta koča samo zgodovinski spomenik in zanimivost, kajti parlament ima svojo sejno dvorano v lepi in prostorni mestni palači. Otok ima prijetno in milo podnebje, ker ga obkroža zalivski tok. Zategadelj je ugodno tam za vrtnarjenje. Zlasti zgodnjega krompirja pridelajo toliko, da ga izvozijo okoli 55 tisoč ton na leto. GUERNESEY — ((STEKLENI OTOK« Se milejše podnebje ima drugi otok Guernesey (ali Guern-sey), ki ga ljudstvo naziva kar ((Stekleni otok«. Prebivalci tega otočka se namreč ukvarjajo povečini g vzgajanjem rane povrtnine, zato je ves otok skoro ena sama topla greda. Z letala je videti kot bi bile na tem otoku same bleščeče steklene hiše! Tudi Guemesey ima svoj parlament, a občevalni in u-radni jezik prebivalcev je francoščina iz XVI. stoletjaP Ta otoška državica ima še to posebnost, da premore celo lastne “kolonije«. To sta dva bližnja manjša otočka: Herm in Jethou, ki sta ji podrejena. OTOK AURIGNY ALI ALDERNEV Ta otok je med vsemi štirimi najbolj pust in leži najbliže Franciji, saj je oddaljen od francoske obale komaj 12 km. Na tem otoku je samo en kraj in sicer Sainte-Anne. Vendar pa ima tudi Aurigny ali Alder-ney svoj parlament. Zanimivo je, da obdelujejo na tem otoku zemljo zadružno, torej kolektivno. SARK — ZADNJA FEVDALNA DRŽAVA V EVROPI A za tujce morda najzanimivejši pa je otok Sark ali Sercq, kjer vlada zadnja fev-dalka v Evropi. Na tem otoku se življenje ni menda prav v ničemer spremenilo in je enako kot je bilo v srednjem veku. Vladarica Sarka «La bon-ne dame de Sercq» vlada seveda brez parlamenta, brez izvoljenih ali kako drugače iz- branih zastopnikov ljudstva, in po lastnem razpoloženju odloča o usodi in življenju svojih podanikov. Fevdalna «dobra dama« je najstrože prepovedala sleherno vožnjo z avtomobili na O* tbku. Pač pa ima otok Sark tudi majhno pristanišče in celo zapor, ki pa ga menda že celih 17 let ne uporabljajo. TUJSKI PROMET Zanimivo arhaično življenje na vseh teh štirih otočkih in pa blaga klima mika števil* ne turiste, ki skoro množično obiskujejo te kraje. Samo iž Anglije je prišlo na otok Jer-sey v enem letu kar 250 tisoč oseb, poleg številnih turistov iz drugih krajev sveta. Letališče v Saint Hčlier na JerseyU ima za londonskim največji promet med britanskimi otoki. Turizem tako nadoknadi izgubo, ki je včasih pri izvozu že kar občutna. In tako se opaža prenaseljenost v mestih in «bsg z dežele«. Gosto* ta prebivalstva je povprečno na vseh štirih otočkih 380 na kv. km. Z razvojem turizma se bodo prebivalci teh otočkov * časom morda le zbudili iz svoje zastarele miselnosti in bodo začeli živeti kot žive civilizirani ljudje po svetu, zlasti pa njih veliki in kulturni so-sedjs. s. A. Veljaven od 23. do 29. januarja /—\ OVEN (od 21. 3. do f 20- Draga oseba ] vas bo tako razoča- i J rala, da boste spet 'v J/ začeli misliti na ose v'—bo, ki vas ima za res rada in ste jo zanemarjali Izreden uspeh v poklicnem de lu in možnost lepega zaslužka Sestanek s starimi prijatelji. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Pri ljubezenskih zadevah ni mogoče reči niti dobro niti slabo. Nepričakovano se bo položaj spremenil v vašo korist, kar bo imelo tudi finančne posledice. Pazite na svoje zdravje. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Napravili ste veliko napa-ko, ker ste nasedli govoricam glede neke osebe. Ne za-upajte sebičnim delovnim tovarišem. Premagali boste gmot-ne ovire s pomočjo oseb«, ki vam bo rada pomagala. ,----v RAK (od 23. «. do / C 22. 7.) Priložnost za ( t uresničitev sentimen- l j talnih načrtov. Vse V ' J se bo razvijalo po vaši želji. Nadaljujte po svoji poti in uporabite vse svoje sile, da boste kos preizkušnjam. Uredite si tudi ■voje delo. LEV (od 23. 7. do / /» \ 22. 8.) Novi načrti JOut I ln presenečenja. Le-i‘ g V / po doživetje, ki vas bo vsestransko razveselilo. Ne bodite zaskrbljeni zaradi poklicnega dela. Uredite razne zadeve, ki zadevajo vaše gmotne interese, samo tako boste imeli korist. \ DEVICA (od 23. 8. / ■ ‘ \ do 22. 9.) Napeto o-/ fkA, \ zračje z drago ose-l fj/ J bo. Prijetno in obe-V-#* V tajoče vabilo. V po-^ S slovnem delu vam bo zelo pomagala vaša intuicija, da boste dosegli prav lep uspeh. Upoštevajte mnenje in nasvete svojih prijateljev. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Neko vaše upanje se bo uresničilo. Zvezde so vam naklonjene v sentimentalnih zadevah. Bodite bolj vljudni in potrpežljivi, sicer bo lahko prišlo do spora z drago osebo. Bodite bolj vestni pri poklicnem delu. ŠKORPIJON (od 24. (*W!'\ 10- do 22- H.) Prijetno srečanje in razgovori, ki bodo ugodno vplivali na vaše razpoloženje. V poklicnem delu vas čaka težka naloga. Od uspeha bo odvisno vaše napredovanje. Imeli boste več sreče in možnosti zaslužka. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Nepričakovano srečanje vas bo razveselilo, obenem pa spravilo v zadrego. Vaša odkritosrčnost vam včasih lahko škoduje. V poslovnih zadevah ne računajte na uspeh. Privoščite si raje malo počitka. KOZOROG (od 21. / »v\ 12- d0 20- 1-) Sentl* ( 1 mentalno obzorje se J jasni. Draga oseba \ J vam bo zvesta. Lah-ko ste zadovoljni in veseli ker se vam obeta velika sreča v srčnih zadevah. Pripravite se, da boste kos poklicnemu delu sicer ne boste dosegli zavidljivih uspehov. VODNAR (od 20. L) do 19. 2.) Razgibani dnevi in možnost spora z ljubljeno o-sebo zaradi starih zadev, ki se večkrat vračajo in povzročajo prepire. Nujno potrebno Je, da se temeljito in iskreno pogovorite. Ne puščajte vnemar pričete- nro H pl a ^------ RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Čudno ravna-nje drage osebe vas If bo precej preseneti- / l0- Ne razburjajte V / se ker bi položaj samo poslabšali. Sprostite s* in privoščite si nekaj razvedrila, ki vam bo koristilo pri zdravju. zavidljivih f niiiorsTcT^Sitlk — 5 — 23. januarja 1968 PRED NOVIMI RAZLASTITVAMI ZEMLJIŠČ Kdor kupi, ali razlašča naj pošteno plača zemljo Na vrsti so zemljišča pri Brišeikih - Enoten nastop Vprašanje razlastitve zemljišč I so jim tudi, naj ne delajo «što-Pn Dolini in služnosti za grad- * rij», da je tako bolje, ker itak nJO naftovoda je zdaj v odločil-111 fazi. Skoraj vsak dan prine-nekaj novega, vesti o tožbah, o ugovorih, pogajanjih itd. v dolgem uvodnem članku, ki smo ga objavili v našem listu v nedeljo, 16. t. m., in v drugih t ankih, smo povedali jasno besedo, kot se reče ((postavili piko na i,» da se jasno vidi, kakšne krivice so se toliko let godi-!?• kje je krivda in kako je »nožna učinkovita obramba interesov prizadetih ter skupnosti- Grenke izkušnje nas učijo, da lahko uspešno branimo svoje interese le z enotnim in odločnim nastopom. Prav v tej fazi je odločilnega pomena, da so Prizadeti tesno povezani s svojo organizacijo, da ne nastopajo ločeno in da se sami ne po-So.iajo s kupcem, ali z meše-tarji. To opozorilo pa ne velja samo lastnike zemljišč pri Dolini- Upali smo, da se bo z raz-tastitvami zemljišč za naftovod Zaključilo obdobje raziaščevanj. toda te dni je spet govora o iskanju novih področij za industrijo, torej o novih razlastitvah °udno bomo sledili tudi tej za oevi- Že zdaj pa ponovno poudarjamo svoje stališče. Nismo Ptoti izgradnji industrijskih o-Oratov, toda razlastitveni posto-Pok mora upoštevati vse zadevne zakonske predpise, razlasti tve se morajo omejiti na konkretne primere in zemljišča je treba pošteno plačati. Te dni smo izvedeli, da vojačka oblast namerava kupiti, ali razlastiti, precejšnjo površino zemljišč (od 100.000 do 150.000 *v. m?) pri Briščikih (Briščiki-°epen-Opčine). Prejšnji teden *o bili v Briščikih zastopniki v°.iaške oblasti, ki so obvestili Prizadete lastnike in iskali pod-Pise pod izjavo, da pristanejo na prodajo zemljišč. Svetovali bo vojaška oblast vzela kar potrebuje. Pri tem niso omenili cene za zemljišča in so izjavili, da se bodo še vrnili. Kakor smo izvedeli, gre za lepe pašnike na ravnih tleh, z odkupom, ali z razlastitvami pa bi razdrobili parcele. Tako bi bila zelo prizadeta živinoreja v vasi, ker nimajo drugih takih pašnikov. Prizadetim lastnikom svetujemo, naj o stvari točno obveščajo tajništvo Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov. Vojska lahko kupi, ali razlasti zemljišča, ki jih potrebuje. Pri tem pa je treba skrbeti, da se kmetom povzroči čim manjša škoda in da se jim plačajo zemljišča no pravični ceni. Kdor kupi ali razlašča, mora plačati. Upamo, da bodo vojaške oblasti to upoštevale in da zares ne bo «štorij», ki jih nihče ne želi. lahko dvignila v skladišču Kmetijskega konzorcija v Trstu, Ulica F. Filzi 12. Prispevek za nakup kokošerejske opreme Kmetovalci-kokošerejci, ki nameravajo opremiti svoje kokošnjake s posebno racionalno o-premo (krmilnike, napajalnike, valilna gnezda itd) lahko dostavijo prošnjo za prejem 35 odst. prispevka za nakup omenjene opreme. Naj jim bo lahka domača zemlja FRANC PRIMOŽIČ 9 Razne kmetijske stroje in Potrebščine dobite po ugodnih conah in z najboljšimi pogoji pri kmetijski zadrugi v Trstu — ki. Foscolo 1 in njenih podruž-Picah v Ul. Flavia ter v Mitjah. Opozorilo kokošerejcem Pokrajinsko kmetijsko nad zorništvo snrrri.a krr^hvaiefirn-koknšereicem, da bo s sred=tvi, ki jih je stavil na razDo!rgo deželni urad za kmetijstvo, so-zde-stvo in eospodarstvo hribovitih predelav, nu^do v prid povečanja in izboii?»r’’h krajevne kokošereje sledeče po bude: Pnsvevek za nakup en dan starih piščet Kokošerejci, ki se nameravajo poslužiti prispevka 30 odst. nakupne cene za nabavo piščet namenjenih obnovi vzreje, jih morajo naročiti pri uradu za živinorejo pokrajinskega kmetijskega nadzorništva v Ul Ghega Št: 6,' Vsak dan razen sobote Naročila se bodo sprejemala od ponedeljka, 24. t.m do 14. februarja. Naročiti je treba najmanj 25 piščet. Ob naročilu je treba plačati 112 lir za vsako pišče čiste pasme in 182 lir pa za križane samice. V mesecu marcu in prve dni aprila se bodo naročena piščeta V vzhodni Evropi razsaja slinavka V vzhodni Evropi je zelo razširjena slinavka, ki jo povzroča virus tipa O. Epizoozija slinavke se je že razširila tudi na Švico in opažih ‘mu pokretu. je posamezne primere oziroma žarišča tudi v krajih, ki mejijo na Švico. Italijanska zdravstvena oblast je že pred pojavom bolezni v Švici pričela z masivnimi cepljenji s trivalentnim cepivom, zato je pričakovati, da se epizoozija ne bo razširila tudi k nam Vendar bodimo previdni in poskrbimo, da ho tudi naša živina varna pred oboleniem s tem, da jo bomo dali cepiti. Dr. D. R. svojih dveh nedoraslih sinčkov Stanka in Zdravka. Vsi, ki smo ga poznali, ga bomo ohranili v trajnem spominu. Hudo prizadeti družini naše globoko sožalje; dragemu pokojniku pa naj bo lahka zemlja. FRANČIŠKA VODE vd. MAHNIČ in SENICA V nedeljo, 16. t.m., smo imeli v Boljuncu prvi pogreb v letošnjem letu. Na zadnji poti smo spremili na domače pokopališče, te dni pod snežno odejo, 97-letno Frančiško Vode vd. Mahnič in Senica. Pokojnica je bila po rodu iz Gorenjske (rodila se je 11.10.1869 na Dolskem pri Kranju), v našo vas pa je prišla kot nevesta 13.1.1897, Dočakala je visoko starost, čeprav je bilo njeno življenje, zlasti v mladih in srednjih letih, posuto s trnjem. Ko je imela komaj 4 leta ji je umrla mati, v sedmem letu pa je zgubila očeta. Do svojega 11. leta je živela pri svoji teti in pasla krave ter hodila v šolo. Pozneje je odšla na Dunaj, kjer je služila pri neki družini m se naučila gospodinjstva, zlasti pa se je izpopolnila v kuharski znanosti. Ta njena sposobnost jo je privedla v Trst, kjer je kot dobra kuharica služila pri družinama Zanetti in Počivalnik od boril do konca vojne. Nakopal! leta 1890 do 1895, pozneje pa si je tudi bolezen, zaradi ka- v neki gostilni, kjer se je spo-tere je dosti trpel. Po vojni se! znala z Ivanom Mahničem, ni aktivno udejstvoval samo v vdovcem s 4 otroki na Krmen-političnih, ampak tudi v pro- Na Oslavju so izgubili dobrega prijatelja, pridnega kmetovalca in zavednega človeka Franca Primožiča. Veliko število pogrebcev, ki ga je pospremilo na zadnji poti, je bil najboljši dokaz njegove velike priljubljenosti. France Primožič je bil eden izmed tistih Slovencev na Primorskem, ki so se že pred razpadom priključili osvobodilne-Že 11. februarja 1943. leta se mu je pridružil z vsem srcem ter se v odredih bolnišnico, toda lotila se jo je pljučnica in 14. t.m. je umrla. Iz Irsta so krsto pripeljali v boljunško cerkev, po žalnem obredu v cerkvi pa je drago pokojnico spremilo na pokopališče poleg sorodnikov veliko število ljudi iz Boljunca in okoliških vasi kljub ostremu mrazu. Naj v miru počiva in naj ji bo lahka zemlja. SLAVA SLAVEC •SIS-SIS *»■**■ «»«»•** | PISMO UREDNIŠTVU il Š Prejeli smo in objavljamo na- lezruci, ulici... Najbolj značilna BORŠT svetnih organizacijah; pel je v ki. Redilo se jima je pet otrok, Tudi letošnji praznik vaškega patrona sv. Antona je privabil v Boršt mnogo ljudi iz okoliških vasi in tudi iz mesta. Vaške gostilne so bile polne go- nih društev in organizacij. Prezgodaj ga je smrt odtrgala od svoje družine, zlasti od _____ _ ki pa so po vrsti umirali, ra- stov in tudi osmi ca je bila po- zboru "ter bil v odborih‘proš vet-' zen hčerke Argije. Mož ji je polnoma zasedena, tako da je ...................J—umrl leta 1918 zaradi španske, v pičlih izginila domačo dveh dneh bolezni. Dve leti je bila vdova. | «fraska». Na pristno Ker na je bila zelo pridna go-i kapljico in praznovanje našega spodinja, se je leta 1920 poro- patrona je prišel tudi možakar čila s trgovcem Josipom Seni-1 iz Boljunca, ki ima skoraj ze co, ki je bil tudi vdovec z enim j 90 let. otrokom. Tedaj se ie bilo njeno Vaški možakarji se na praz-življenje zboljšalo Leta 19281 nik vaškega patrona po navadi pa j ■ Senica umri. Ko je Se- zberejo v osmici, da voščijo vse občnega zbora Kmečkega društva v štandrežu ..............................mi.. Koristni nasveti za vzrejo živine , Domače živali gojimo zato, •ter so nam koristne. Koristne So nam zaradi proizvodov, ki nam jih dajejo in pa tudi zakadi mesa. Da pa bomo od živali “beli čim večjo korist, moramo 4 njimi znati pravilno ravnati. Predvsem moramo pravilno Vzrejati mlade doraščajoče ži-'ali, da bodo tako lepo zrastle čimveč donašale Seveda tu Pfide še najbolj v poštev pralno krmljenje! Pa tudi na jjmgo ne smemo pri tem pozabiti. Tu namreč prvenstveno md-slim na spolno zrelost . Nekateri napačno mislijo, da je žival godna za oploditev, čim J® spolno zrela. Kdor tako mi-811 ali pa, kar Je še slabše, tako , vna, si dela samo škodo Prezgodaj oplojene živali bodo si-®er redno donosile in tudi sto-Ule bodo v večini primerov normalno, a v rašči bodo zaostale rt8 državnem posestvu ki je podeljeno Višji kmetijski srednji šoli v Čedadu, so leta 1965 "Plodili v poizkusne namene 12 jnesecev staro junico slvorjave *vicarske pasme, ki Je normalno storila, a zaostala ja zaradi , Sa v rašči. Ta razlika v rašči Pa še najbolj razvidna iz Primerjave junice, sedaj krave, fUJeno materjo, si Je v hlevu r®leS nje. Mlada, pri 12 mese-*n oplojena žival, je sicer le-Pni oblik, a je za cel stot lažja svoje mater* Mati tehta .stotov, njena hči pa 'e 5 sto-Nekaj mesecev po porodu Na večjih posestvih puščajo! ta starosti; to pa zato, ker je teleta skupaj v ograjenem pro- dajala res prvovrstno potomst-štoru in če je le mogoče zunaj. |vo. V tem primeru so bili pre- ostala razlika med materjo r* nSerjo vedno ista, kar se i®4® In pa velikosti tiče. Tele d® Pa normalno razvito in do-g?®na j. istim tempom kot dru-teleta slvorjave švicarske pa-Jn*- ki so tamkaj na držav-vu Posestvu. Iz tega je raz-bin °* da ne smemo mlade Ju-nn? Pr6zgodaj oplojevati, am P?k le nekaj časa preden pojmoma dorastejo. To pa zato, .a skupno s plodom tudi te-‘®sno dorastejo. Tako bodo Ju-iri*'odnosno krave, dosegle te-ki Je značilna za pasmo, ka-*,ri pripadajo. Kdaj naj naši prejel ienej0 junico k bi-n Je odvisno od pasme gove-Junlco sivorjave švicarske sta®6 ženemo k biku, ko bo v«5i do 18 mesecev, a go-aitnandolske furlanske pa-*h*s Pa’ k° P° staro 21 do 23 Do kdaj pa naj ostanejo taka teleta skupaj, ne da bi jih ločili po spolu? To je pač odvisno od spolne zrelosti, ki se pojavi pri nekaterih živalskih vrstah poprej, pri drugih pozneje. Pri govedu se spolni nagon pričenja pojavljati takoj po šestem mesecu starosti, pri konjih po devetem mesecu starosti, pri oslih po desetem mesecu, pri prašičih po četrtem mesecu, a pri ovcah in kozah takoj po petem mesecu starosti. Zato bodimo pozorni na to in ločimo živali po spolu, kadar se bliža čas spolne zrelosti. V nasprotnem primeru se bo zgodilo ne samo to, kar sem navedel za zgoraj omenjeno junico, to je zaostanek v rašči, ampak še hujše. Prevelik plod v fizično še nerazviti junici bo povzročil, da ne bo moglo priti do Doroda, zaradi česar bo treba mlado junico prisilno zaklati ali na izvršiti car skl rez. Zato bodimo previdni pri vzreji domačih živali da bomo imeli od njih čimveč dobička. Pri izbiri živali za vzrejo moramo paziti ne toliko na njeno zunanjo lepoto, ki je lahko var ljiva, ampak moramo predvsem gledati na njene prednike. Ce bili predniki tako po moški kakor tudi po ženski vrsti dobri proizvajalci npr. mesa ali pa mleka, bo tudi njihovo po tomstvo dobro, v nasprotnem primeru bo pa slabo. Pa tudi telesnih okvar, ki bi se eventualno prenašale na potomstvo za vzrejo izbrana žival ne sme imeti. Pri plemenskih kravah pazimo tudi na obliko vimena, kar je važno zlasti za tiste hleve, ki uporabljajo stroje za molžo. Dobro kravo mlekarico, ki nam povrhu vsega daje še dobro potomstvo, bomo obdržali v hlevu do 14,—15. leta starosti, le izjemoma še več časa in to samo v primeru, da Je potomstvo določene krave res prvovrstno. Slabe krave mlekarice bomo prodali v zakol mnogo poprej. Zavedati se pač moramo dejstva, da krava doseže višek pri proizvodnji mleka pri šestem, sedmem teletu. Poznal sem primer, ko so držal' v hlevu kravo kar do dvajsetega le sledki med eno brejostjo in drugo mnogo daljši kot pri mlajših kravah. Normalno mora krava dajati telička ”saj vsakih 13- 14 mesecev. Dogodi se tudi, da včasih poteče med enim in drugim porodom tudi 15-16 mesecev. Sicer pa je zaželeno, de. bi nam krava dajala letno telička Plemenske kobile nam pa da jejo letno po enega žrebička. Da pa to dosežemo, jih moramo peljati k žrebcu fakoj, ko se gonijo, to je 7—11 dni po porodu. Kot je znano se kobile gonijo na pomlad, in sicer od marca do junija meseca. Njihova brejost pa traja 11 mesecev in 7 dni eca Pri oslicah pa traja brejost kar po eno leto Ce pa c*el oplodi kobilo traja brejost enajst mesecev in 15 dni cca. in kobila bo v tem zadnjem primeru storila mulo, ki bo neplodna. Mlado kobilo pa bomo peljali prvič k žrebcu šele ko bo stara cca. 3 leta. Od ovac in koz lahko pričakujemo dva poroda letno, vendar to ni iz zdravstvenih razlogov priporočljivo. Bolje je, da se zadovoljimo z enim samim porodom letno In sicer v septembru za ovce in na pomlad za koze. To pa iz čisto ekonom skih razlogov, ker za Veliko noč je na trgu veliko povpraševanje po kozličkih, a na jesen pa po jagnjetih. Ovce ali koze lahko uporabljamo za pleme do 7.-8. leta starosti, a jih lahko pripustimo k samcu prvič, ko so stare cca. 15 mesecev. Pri svinjah lahko dosežemo po dva poroda na leto, izjemoma 5 v dveh letih. Pomniti moramo, da se svinja s staranjem pričenjajo zelo rediti, zato jih obdržimo v hlevu za pleme le do 5.-6. leta starosti. Svinjo bomo prvič oplodili, ko bo cca. leto dni stara, nekatere tudi pozneje, odvisno Je pač od pasme. Kar se tiče izbire bikov za pleme nima smisla tu razprav ljati, ker v vsaki pokrajini obstaja posebna komisija za izbiro, oziroma potrjevanje bikcev za pleme. Tudi za izbiro žrebcev za pleme je pristojna posebna pokra j inska komisija. Naši iivinorej oi naj bodo v obeh primerih pozorni le na izbiro samic za pleme Naj navedem tu še dobo brejosti za krave, ovce, koze in prašiče Za konje sem to že zgoraj omenil Doba brejosti pri kravi normalno traja devet mesecev m nekaj dni, a je tudi fiziološko, če krava stori nekaj dni pred ali po tem času. Navadno pr-vesnica stori nekoliko poprej. Ce nam bo krava storila junčka bomo opazili tudi, da je brejost trajala nekoliko dlje, kakor, če nam bi storila junlčko. Doba brejosti traja pri ovcah in kozah cca. 5 mesecev Pri prašiči pa traja tri mesece tri tedne in tri dni. Prašiča se pa prične pojatl 6—8 tednov po porodu in pojanje traja 3—4 dni. Dr. D. R. nicov sin Rihard dorastel in se osamosvojil, je Frančiška odšla k svoji hčeri črgiji čeprav je bila Rihardu ne mačeha, ampak kot prava mati. Pri hčerki Argiji, ki ima zdaj 68 let, je preživela svojih zadnjih 30 let življenja. Hči Argija se je leta 1919 poročila v Parte z vaščinom Valentinom Maverjem po domače <(pri Petrincu«, ki je umrl pred nekaj leti, ker se »e smrtno ponesrečil s kolesom na C6S^i Pri Petrincu v Parteh je znana slovenska domačija, kjer živijo zavedni Slovenci, ki so vsi sodelovali z OF. Domačija, ob cesti med Boljuncem in Dom-jom, je posebno priljubljena Boljunčanom, ki so v starih časih pešačili v Trst na delo v tovarne in po opravkih. Posebno v slabem vremenu so se tam radi ustavili, ker so našli zatočišče in okrepčilo. Od Part do Boljunca je skoraj 4 km razdalje. Ta del ceste je najbolj samoten. Po tej cesti smo vedno srečavali pokojno Frančiško, ki je hodila na obiske k prijateljem in znancem v Boljuncu, pozneje pa k Domju. Hči in nečaki so'prisrčno skrbeli zanjo in upali, da bodo čez nekaj let praznovali njeno stoletnico, saj ni nikoli bolehala. Le zadnje čase sta ji nekoliko odpovedali vid in sluh. Skrbno je še hranila svojo delavsko knjižico od 10.6 1884 v slovenščini s pripombar mi in pohvalami delodajalcev Pokojna Frančiška je bila zelo priljubljena pri svojih sosedih in vaščanih zaradi njenega značaja in marljivosti. V nedeljo, 9. januarja, zjutraj je vstala postelje in šla k omari. Vzela je v roke malo razpelo in padla. Odpeljali so 1o v tržaško najboljše vsem Antonom in Tončkam. Ob tej priliki so letos šla voščila tudi vsem domačim šestdeset letnikom, ki jih je kar lepo število v naši vasi, in sicer sedem. Med temi je tudi Franc Počkar, ki pa se sedaj zdravi v tržaški bolnišnici, Zdravniki pravijo, da bo okreval in se lahko vrnil na svoj dom. Vsi mu to iz srca želimo. Med borbo proti nacifašizmu je bil Fočkar zelo aktiven in je zaradi tega tudi okusil trpinčenje in električni tok s stram Colottijeve tolpe. Ob koncu tega kratkega dopisa pa naj še omenim, da je letos odpadlo «praznovanje» na dan po vaškem prazniku, ki so ga prirejali člani «samskega društva«. slednje pismo uredništvu: Naletimo na marsikaj, kar si ne moremo razlagati in bi to težko verjeli, če bi tega ne bili zaznali z lastnimi čutili. Takih primerov je pri nas dosti. Še več je takih ljudi, ki smatrajo takšne pojave za nepomembne in nevredne, da se o njih razpravlja, češ, da s tem blatimo same sebe. Na srečo je še večje število onih nasprotnega mnenja, takih, ki so za to občutljivi in jih boli ter pravijo, da je dolžnost vsakega poštenega in zavednega Slovenca kot tudi človeka katerekoli narodnosti pohvaliti, kar je hvale vredno, grajati in poučiti, kjer je to potrebno. Spričo tega pribijemo primere, ko slovenska mladina govori med seboj italijansko. To ni le v obalnih, ampak je prešlo v modo tu, v stranskih vaseh. Semkaj spadajo celo otroci zavednih staršev — mladinke zaposlene v mestu. Iz kakšnega nagiba se ta sicer bolj redka mladina ((odlikuje« z italijansko govorico in zakaj jim je — kot meni zavedna slovenska žena — zmrznil slovenski jezik? Ali je to bolj moderno, «fino», uvaževano? Verjetno si mislijo, da se s tem uvrstijo med bolj civilizirane in upoštevane člane družbe? Mogli bi tudi soditi, da je tudi njim proniknil čut manjvrednosti, njim — mladini iz novih povojnih razmer, vzgojeni v slovenskih šolah. A kaj je ta čut manjvrednosti, ki nas tako tlači in ga tolikokrat omenjamo? Na to bi mogli odgovoriti naši ljudje, ki kupujejo v tržaških trgovinah. Kje je zapisano, da morajo trgovcu storiti kar dve uslugi hkrati: da pri njemu kupujejo in občujejo z njim (ali njegovimi uslužbenci) v njegovem občevalnem jeziku? Izkušnje potrjujejo, da se vsaka tržaška trgovina potrudi postreči slovenskega kupca v njegovem jeziku, če ta tako želi. S tem pa ne storimo kakega juna-škega dejanja, ampak le svojo narodno dolžnost ter posredno trgovca opozorimo na nastavitev slovenskega osebja. Ce nam vse staro ne prija, odpravimo tudi to nečedno staro navado, ki se nas drži kot železna srajca, a se da že že s prvim pn skusom odpraviti in zamenjati čut manjvrednosti s čutom enakovrednosti. Preveč bi nabrali takega gradiva, ki očituje našo hibo, saj naletimo nanje v uradih, javnih lokalih, na trgu, že- pa je zadeva o naših priimkih. Kako lahko in enostavno smo mogli po zadnji svetovni vojni priimke, ki nam jih je spačil fašizem, zamenjati s priimki svojih praočetov! A koliko jih je to svojo dolžnost opustilo! To meji na hlapčevstvo, oziroma pomeni računati z razmerami, čemur pravimo oportunizem. Kako naj na ta način uveljavimo svoje pravice? Najtežji pa je pojav, ko naša mladina pozablja, da je niena najpomembnejša naravna dediščina — materin jezik. Če na tem mestu omenimo dom (družino) kot prvo vzgojno celico in pravilo, da starše v splošnem spoznamo po njihovih otrocih, kaj naj rečemo o njihovi narodni zavesti in vzgoji, če se njihovi otroci tej zavesti iznever-jajo?! Izkušnje nam narekujejo tudi to vprašanje: Ali vrši naša šola od osnovne dalje glede vzgoje mladine v narodnem pogleou svojo dolžnost? Imamo vtis, da se mladina v mnogih primerih preveč mrtvo in mimogrede seznanja z vsem, na kar smo lahko ponosni. Čeprav nas je skozi stoletja stiskal obroč s severa in juga, smo se ohranili kot narod. Ako bi bili manj vreden, podložništvu nagnjen narod, bi bili že davno utonili. Zadnja vojna pa je pokazala, kako znamo vrednotiti narodno svobodo. Takšno ljudstvo pa nima in ne sme imeti čuta manjvrednosti. Lahko se tudi osloni-mo na dejstvo, da intelektualno (umsko), tehnično, moralno prav nič ne zaostajamo za drugimi civiliziranimi narodi. Zakaj torej ta težki občutek, obziri. predsodki? Ali naj bi ml bili manjvredni zaradi našega majhnega števila? Saj nismo več v dobi, ko so kovale zgodovino nacionalistične osvajalne težnje in so delili usodo 1» «veliki», ampak si v javno življenje utirajo pot demokratična načela. Nedvomno je tega mnenja tudi naša šolana in ostala zavedna mladina. In prav ta mladina bi morala pri vprašanju vzgoje narodne zavesti in ponosa mnogo prispevati. F. • Skrajni čas je, da sl pri Kmetijski zadrugi v Trstu — Ul. Foscolo 1 naročite trte In rasne sadike sadnega drevja. Na podlagi naročil bo zadruga lahko pravočasno nabavila zadostno količino izbranih trt in sadik po vasi želji. ................................. Slovenski zamejski koledarji in koledar za izseljence (Nadaljevanje s 3. strani) ZGONIK •iniiiiiiMiiiMiHiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiitim IZ NABREŽINSKEGA OKOLIŠA V nedeljo smo bili deležni kul-1 lika med gornjim in spodnjim turnega užitka, ki so nam ga1 tržaškim Krasom, nudili gojenci glasbene šole iz Šempetra pri Novi Gorici. Pester spored so izpolnili solisti, godalni kvartet in harmonikarski orkester. Nismo pričakovali, da nas bo ta mladina tako razgibala. Posebno so občinstvo vneli solospev male pevke in harmonikarji (orkester). Dvorana je bila natrpana in občinstvo bi bilo rado še poslušalo. Mladina namreč privlačuje in hvaležni smo ji za vsako njeno kulturno udejstvovanje. «Od takšne mladine moramo nekaj pričakovati,« je dejal nekdo po koncertu. Ta prireditev nam je bila tem ljubša, ker jo je izvedla mladina iz naše matične zemlje. Upamo, da bosta obe glasbeni šoli — naša in šempe-terska — stike še poglobili. Mraz je pritisnil in zavrl marsikatero delo. Ta polovica prosinca je bila še enkrat hladnejša od lanske. Ne strinjamo pa se z vremenskim poročilom tržaške meteorološke postaje Kdor ne pozna naše pokrajine in njenih vremenskih razmer, dobi o njih napačno sliko Eno je Trst— obala, kjer je ta po- . - staja, drugo kraška pl »nota med Metno in koristno, in to za va-katerima Je večkrat te^oCns1 š^-ne in sosedstvo kot tudi za razlika 3-4 stopinje, kot je raz- našo celotno narodno manjšino Na zadnjem občnem zboru športnega krožka Kras smo slišali, kako je bila naša mladina na športnem področju delavna in je v kratkem času dosegla vidne uspehe. Občane je to razveselilo. šport je danes uvaže-van in mladino najbolj mika. Sicer pa je ta dejavnost že prastara, čeprav se je gojila v drugačni obliki, saj so vedeli, da pospešuje zdravje in z njim tudi duha. Saj je končno vsako telesno delo neka zvrst športa (telovadba); semkaj lahko prištevamo predvsem kmečko delo, ki vpreže vse gibe (mišice) in ima to prednost, da se vrši na prostem (svežem zraku). Zato se prav v kmetijski dejavnosti porajajo velike rezerve zdravja. želimo, da bi se v naši športni mladini rodila še kakšna pobuda, ki sega v prosvetno in kulturno področje. Tako bo na še življenje bolj pestro, živo, pri- Francem, na obisku v stari domovini, sprehodi po Primorski pod Italijo in kramlja o skoraj vseh naših vprašanjih. V začetku se zadrži pri vprašanjih šolstva in ga podrobno pouči tako o številu Slovencev pod Italijo kot o številu in vrstah slovenskih šol ter o številu učencev in dijakov. Na nekoliko začudeno vprašanje izseljenca Franca, če se mu ne zdi, da je slovenskih šolarjev nekam malo za kakih 60.000 Slovencev, mu skozi usta slovenssega profesorja odgovarja: -Popolnoma se z vami strinjam, saj je bilo samo učencev na teh šolah takoj po vojni okoli 5 00, potem pa je njih število zmeraj bolj padalo. Nekaj je krivo to, da je bil na Slovence po vojni še vedno hud prit:sk, nekaj je bila kriva brezposelnost, pa so starši mislili, da bodo prišli otroci prej do kruha, če bodo imeli spri-čevala iz italijanskih šol, nekaj pa tudi zato, ker nimajo ne Slovenci in ne Italijani v Trstu dosti otrok. Kajpada, da bi b:lo vseh šolarjev najmanj š.- enkrat toliko, če bi vsi slovenski starši pošiljali svoje otroke v slovenske šole,- Pove mu še, da v Beneški Sloveniji sploh ni slovenskih šol, nato pa ga podrobneje pouči o razmerah v Beneški Sloveniji, o zaposlitvi Slovencev na Tržaškem in Goriškem, o slovensk!h ustanovah in organizacijah, /last‘i podrobno o slovenskem tisku brez izjeme. Med slovenskimi publikacijami v Italiji omenja na prvem mestu Primorski dnevnik, pa tudi Jadranski koleiar in koledar Goriške Mohorjeve družbe ter seveda -Trinkov ko ledar», slovensko radijsko postajo, Slovensko gledališče it* novi Kulturni dom, za katerega zgraditev so zbirali sredstva tudi ameriški Slovenci; "ouči ga o ezulskih priseljencih iz Istre, ga popelje v Gorico pa še v Beneško Slovenijo in v Rezijo ter Kanalsko dolino. Rejčev članek je pisan z velikim poznavanjem naših raz mer, s pošteno odkritostjo in iskreno zavzetostjo za našo u-sodo. 1 Jože Snoj piše o razmerah med rojaki v Belgiji, Miran O-grin o -Naših v A/straliji- Bogdan Pogačnik pa opisuje svojo pot -po obeh Amerikah* »n s»o-ja srečanja z jugoslovanskimi izseljenci. Članek je zelo bogat na zanimivih informacijah Ja-nez Stanovnik piše o pesniku Longfellowu in Slovencih, Ivan Zika o Francu Pircu, župniku, kateremu je vcepil ljubezen do materinščine pesnik Valentin Vodnik, piscu prve sadjarske knjige v slovenskem jeziku -Kranjski vrtnar-, ki je izšla 1. 1830, poznejšem .zseljencu v A-meriko, kjer si je prizadeval za gospodarski dvig Indijancev iz rodu Očipve, in nazadnje povratniku po 38 letih, v staro .domovino. Rudolf Horvat simpatično piše o Juriju Georgeu Kraigherju, junaku dveh Vojn, Kraševcu iz Hrašč pri Postojni, fanatičnem Slovencu in Jugoslovanu, ki je v prvi svetovni vojni bil kot pilot jugoslovanski prostovoljec na solunski fronti, v drugi svetovni vojni pa je kot ameriški pilot, dovažal jugoslovanskim partizanom orožje in živaž ter bil tudi na lastno željo poslan v Titov glavni štab v Drvarju, kjer je doživel znani nemški desant 25. in 26. maja. Marie Prisland piše o zgodovini slovenske naselbine v Sheboyganu v državi Wisconsin, Jože Ciuha o pogovorih z Andrejem Škrbcem, po rodu iz Branika na Primorskem. Ivan Regent pa o Ljudskem odru v Trstu ob njegovi 60-letnici. Zelo zanimiva sta prispevka Mirka Ščurka in Franca Štoke «40 let delavskega kulturnega društva -Ljudski oder* v Buenos Airesu v predvojnih letih ter Armanda Blažine, ki piše o obnovljenem delovanju tega društva po drugi svetovni vojni. Sledita še literarna prispevka Antona Ingoliča in Mire Miheličeve, potopisni sestavek Vladimirja Kavčiča -V Poljansko dolino* in za zaključek Jožeta Bajca bibliofilski pregled slovenske izseljenske knjige, brošure in drobnega tiska. Pregled zajema vso publicistično dejavnost ne glede na njeno nazorsko usmerjenost Izseljenski koledar, ki je še na razpolago v Tržaški knjigarni, toplo priporočamo, vsem, ki se zgnimajo za življenje Slovencev v izseljenstvu, saj bodo iz njega izvedeli marsikaj zanimi vega in koristnega. Treti] koledar. < iiiba s^.tgo.orit: katprem je nekaj besed, čeprav ni namenjen Slovencem, je koledar gradiščanskih Hrvatov. Ta koledar je namreč za nas zanimiv, ker gre za koledar hrvatske narodne manjšine, ki ima, kot večji ali manjši meri vse manjšine, sorodne probleme za ohranitev svojih narodnih značilnosti. Koledar »Gradišče*, ki ga je izdalo Hrvatsko kulturno društvo, je izrazito katoliško usmerjen in prinaša zato celo vrsto sestavkov o uglednih gradiščanskih duhovnikih, ki so bili v preteklosti ali so še danes tudi največji narodni buditelji in delavci, o zagrebških kardina'ih v preteklosti, o življenju in delu kardinala Seper-ja itd. Vera in narodnost sta glavna motiva tudi v večini drugih koledars ih sestavkov, z vseh pa naravnost žari veliki patriotizem gradiščanskih Hrvatov in njihova globoka navezanost na narodne tradicije, ki jih je tudi ohranila vse dotlej, čeprav so tudi oni živeli pod nemajhnim pritiskom nemško govoreče večine in v razmerah postopne asimilacije zaradi popolne geografske odrezanosti od narodnega jedra v Jugoslaviji Za boljše poznavanje sedanjih in prejšnjih razmer v Gradišču pa sta posebno zanimiva dva sestavka: uvodni, ki je posvečen velikemu, iani umrlemu gradiščanskemu voditelju, dr. Lovru Krallu, bivšemu deželnemu glavarju, politiku, gospodarstveniku, ustanovitelju glasila -Hrvatske novine* v 1. 1922 in njih dolgoletnemu uredniku, u-stanovitelju -Hrvatske stranke* 1. 1923 in kasneje do smrti duši narodnega gibanja gradiščanskih Hrvatov, ter članek Ivana Do-broviča -Odiseja Hrvatskog kul-turnog društva u Gradišču*, v katerem je lepo prikazana narodna borba gradiščanskih Hrvatov po njih priključitvi k Av. striji po senžermenski pogodbi, ko so odločno nastopili proti ve-likonemškim asimilacijskim težnjam za obrambo svojih šol, svojega jezika in svojih narodnih posebnosti. Prijeten je lahko tudi za nat v Italiji občutek, da se je ta, od narodnega debla odrezana narodna manjšina, kljub pritisku od vseh strani ohranila in da ii- vi s svojimi šolami svojim hrvaškim tiskom, svojimi narodnimi ustanovami in s svojo globoko narodno zavestjo. JOŽE KOREN Vreme včeraj: naj višja temperatura 5.5, najnižja 2, ob 19. uri 5.2; vlaga 86 odst., zračni tlak 1003.9 pada. veter 4 km sever, nebo po-oblačeno z meglo, padavine 1.5 mm, morje mirno, temperatura morja 7.8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 23. januarja Rajko Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16.57. Dolžina dne/a 9.21. Luna vzide ob 9.00 in zatone ob 18.38 Jutri, PONEDELJEK. 24. januarj* Felicijan ZA IZVAJANJE VIDEMSKEGA SPORAZUMA Jutri se bo v Trstu začelo Proslava 45. obletnice ustanovitve 12. zasedanje mešane komisije Jugoslovansko delegacijo bo vodil Franjo Mičelič, italijansko pa opolnomočeni minister Pascucci-Righi ■ Dnevni red še ni znan Danes zjutraj bodo dopotovali v naše mesto jugoslovanski člani stalne mešane komisije za izvajanje videmskega sporazuma, ki se bodo u-deležili 12. zasedanja o vprašanjih, ki zadevajo osebni in blagovni promet med obmejnimi področji dveh sosednih republik. Komisijo vodi predsednik Franjo Mičetič v njeni sestavi pa so še strokovnjaki Todorovič, Trampuž, Lukman, Katko-vlč, tajnica Antič ter dva izvedenca. Z italijanske strani se bodo tega zasedanja, ki je 12. po vrsti, (prvo je bilo v Rimu leta 1957) udeležili opolnomočeni minister G. Pascucci-Righi, podpredsednik dr. G. Gerin, glavni inšpektor Javne varnosti za videmsko pokrajino Cimino, podpolkovnik De Galateo, predstavnik obmejne policije dr. Patavino, predstavnik carinarnice dr. Azzarita, načelnik inšpektorata za prevoze inž. Balsamo, tajnica komisije gospodična Brancia ter tolmač dr. Roncelli. Zasedanje se bo pričelo jutri popoldne na trgovinski zbornici in bo trajalo ves teden ter morda še prve dni prihodnjega tedna. To bo prvič da se stalna mešana komisija za izvajanje videmskega sporazuma ne sestane v Rimu odnosno v Beogradu (doslej je imela 6 sestankov v Rimu in 5 v Beogradu). Jutri dopoldne bo načelnik italijanske komisije na vljudnostnem obisku pri jugoslovanskem kolegu Mičetiču, popoldne ob 16. uri pa se bo na trgovinski zbornici začelo pripravljalno delo za večdnevno zasedanje. Obe komisiji bosta predložili vprašanja, ki naj pridejo na dnevni red, kakor bodo sestavili program razgovorov. Kaže, da bo 12. zasedanje eno izmed najpomembnejših, posebno obeležje pa bo temu sestanku zagotovilo dejstvo, da bodo strokovnjaki iz obeh republik razpravljali o vprašanjih, ki se tičejo maloobmejnega prometa, v neposredni bližini meje, kjer se problemi lahko kažejo v mnogo bolj plastični obliki. kakor če jih opazujemo z več sto kilometrov razdalje. Koliko točk bo obsegal dnevni red 12. zasedanja stalne mešane komisije še ni znano, saj ga morala komisiji šele vzajemno sestaviti. Prav gotovo pa bodo strokovnjaki letos razpravljali o ratifikaciji videmskega sporazuma (zakon št. 920 % dne 26. maja 1965), o carinski kontroli na meji, o številu mesečnih potovanj, o vnosu domačega in tu-Jeg jega denarja itd. Jutri temeljni kamen za novo šolo v Čarboli V navzočnosti podtajnika za javna dela posl. Danila De Cocci-ja, bodo jutri ob 11. uri slovesno položili temeljni kamen za novo o-snovno šolo pri Sv. Jakobu-Carbo-li, ki jo bo zgradila občina z državnim prispevkom. Sola bo na zemljišču, ki meri okrog 8100 kv. m in ki je zelo primerno za take gradnje ter lahko dostopno. Zaradi visečega terena predvt terena znašajo 230 milijonov lir. Državni podtajnik na ministr stvu za javna dela De Cocci je sporočil tržaškemu demokrščan-skemu parlamentarcu Belciju, da je država pristala na podelitev posebnega prispevka 200 milijonov lir za izgradnjo in razširitev nekaterih šolskih poslopij na Tržaškem. Od omenjenih sredstev bodo potrošili 100 milijonov lir za Državni umetnostni zavod v Trstu, 60 milijonov za izgradnjo nove osnovne šole v Skednju, 20 milijonov za osnovno šolo na Colu pri Repentabru, ter 20 milijonov za razširitev osnovne šole v Devi-nu-Nabrežini. NA SESTANKU V DOLINI Resolucija prizadetih zaradi naftovoda Sinoči so se v Dolini zbrali na pobudo Odbora za pomoč razlaščencem številni lastniki zemljišč, prizadeti zaradi gradnje naftovoda in po razpravi sprejeli resolucijo, v kateri je rečeno med drugim, da se zahvaljujejo odboru za podporo, katero jim je nudil pri izbojevanju odkupnine za razlaščena zemljišča iz prvega seznama ter za izplačano odškodnino. Nato resolucija poziva vse prizadete k enotnosti v nastopih. V točki 5 resolucije pa je rečeno, da vsi prisotni na sestanku pozivajo prefekta, naj takoj, po službeni dolžnosti, prekine postopek za razlaščanje, ki ga je začel 23.12.1965, da bi se lahko prizadeti iz drugega seznama zemljišč z dne 30.7.1965 dogovorili z družbo SIOT-Bechtel o svobodnem kupoprodajnem odnosu in vzdušju na osnovi sporazuma z dne 6.12.1965 ter na osnovi pravice do demokratičnih svoboščin. Resolucija poziva ustanovo za industrijsko pristanišče, naj se sploh ne dotika zemljišč iz tretjega seznama. V točki 6 resolucije je naveden sklep, da gre delegacija k prefektu z nalogo, da bi mu še enkrat pred-očila zakonite pravice prizadetih ter upravičeno ogorčenje nad sedanjim postopkom z lastnino prizadetih, točka 7 pa navaja ugotovitev, da je sedanja ponudba družbe SIOT za zemljišča iz drugega seznama prenizka. V DVORANI LJUDSKEGA DOMA V UL. MAD0NNINA Italijanske komunistične partije Govorniki so poudarili bratsko enotnost našega delovnega ljudstva v borbi proti fašizmu, za socializem, mir in narodne pravice Slovencev - Simpatičen nastop skupine ^Bertold Brechti- iz Tridenta V dvorani Ljudskega doma v Ul Madonnina je sinoči tržaška federacija KPI priredila proslavo 45. obletnice ustanovitve KPI. Proslavo je otvoril tajnik federacije prof. Šema, ki je sporočil, da bosta danes podobni proslavi tudi v Miljah in v Križu. Po kratkih uvodnih be-sedah o pomenu proslave, je prof Šema daj besedo Gombaču, ki je v slovenščini podal kratek zgodovinski prerez življenja in borb Italijanske komunistične partije od njenega nastanka do danes. Gom bač je še posebno poudaril kako so se Slovenci iz naših krajev že od ustanovitve množično vključili v partijo in se skupno z italijanskimi tovariši borili do popolne zmage nad fašizmom. Toda komunistična partija, je dejal Gombač, se še naprej bori za delavske pravice, za bratstvo med narodi, za mir in za narodne pravice sloven-ske narodne skupnosti v Italiji. Za njim je govoril Arturo Cala-bria, ki je najprej dejal, da so Italijani, Slovenci in Hrvati iz Julijske krajine dali velik prispevek pri ustanovitvi KPI pred 45 leti. Ta skupna in bratska borba se je nadaljevala ves čas fašističnega zatiranja tudi po zaporih, konfina- ifviiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiii PO SKLEPU TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA Razpisan je vsedržavni natečaj za ureditev muzeja v Rižarni Natečaj je župan podpisal 18. t.m. - Predloženi načrti morajo na najboljši način izražati vrednote idealov odporništva Kakor smo že poročali, je tržaški občinski odbor sklenil razpisati vsedržavni natečaj za ureditev muzeja v Rižarni, ki je bila proglašena lansko leto za narodni spomenik. Razpis natečaja je župan dr. Franzil podpisal 18. t.m.. Načrte bo proučila posebna komisija, nato pa bo o tem sklepal občinski svet. Prva nagrada znaša 3 milijone lir, druga 1 milijon, tretja 500.000 lir, četrta 500.000 lir. Tretjo in če- tografsko dokumentacijo področja ter sedanjih zgradb proti plačilu 5.000 lir. Predloženi načrti morajo imeti: načrt (1:100) z urbanistično ureditvijo zadevnega področja; podrobne načrte za vse zgradbe (dosedanje in nove) v merilu 1:-100, detajle v merilu 1:50, itd.; popolno tehnično poročilo z navedbo materiala za izgradnjo itd.; proračun za izgradnjo za dokončno ureditev, ki ne bo trto nagrado je treba šteti kot for-, smel presegati 100 milijonov iir. fetarno povračilo stroškov za izdelavo načrta, če komisija ne bo odobrila nobenega načrta, bo občina poskrbela za stvar po svoji uvidevnosti. Načrte je treba predložiti tržaški občini (glavno tajništvo) do 12. ure 10. aprila 1966. Prvi člen natečaja pravi, da tržaška občinska uprava razpisuje vsedržavni natečaj za načrt ureditve dela Rižarne v muzej odporniškega gibanja. Natečaja se lahko udeležijo arhitekti in inženirji, ki so vpisani v profesionalne sezname Načrt se mora nanašati na ureditev površine, ki je označena na planimetr- 5 učilnic, zbornično dvorano in drugje prostore. Vsi trije paviljoni bodo povezani me.l seboj in z glavnim poslopjem z dvignjenimi hodniki . Centralna zgradba bo nad paviljoni in v njej bodo prostori za didaktično ravnateljstvo, obed-niča, prostor za zdravnika, telovadnica s športnim igriščem, kuhinja, prostori za sluge, stanovanje za hišnika in prostori za centralno kurjavo. Stroški za zgradnjo in za nakup interesentom na občinski upravi, ter ureditev muzeja na istem področju. V muzej bodo morale biti vključene celice, katere je treba ohraniti, ter sedanjo zgradbo, v kolikor Je potrebna za zbiranje spominskih predmetov ter za izgradnjo nove kapelice, nujno potrebne prostore, ograjo, itd. Projektanti imajo vso svobodo, da s svojo fantazijo in genialnostjo izrazijo v svojem načrtu vrednote idealov odporništva. Interesenti bodo lahko dobili načrte in fo- miiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHtittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimitiiiiiiimiMiiimiiiliiiilliiiliiiiHiiiiiiiiilliiiiminiiiiiiiiii Vse načrte Je treba opremiti s si-glo, ki jo je treba navesti tudi v zaprtem pismu, v katerem morajo biti tudi točni osebni podatki ter podpis avtorja, potrdilo o vpisu v profesionalni seznam, izjava, da sprejme vse pogoje natečaja itd. Izid natečaja bo objavljen v U-radnem listu. Kdor se udeleži natečaja, ne sme objaviti svojih elaboratov do zadevnega sklepa občinskega sveta glede izida natečaja. Upati je, da se bodo natečaja udeležili številni arhitekti in inženirji in da bodo znali, kakor pravi natečaj, dati poudarke idealom odporniškega gibanja, borbi za svobodo, za katero je darovalo svoja življenja toliko mučenikov v Rižarni. ško in videmsko pokrajino ter na pordenonski okoliš. Statistično ugotavljanje delovne sile na tržišču Začetek delovanja deželnega odborništva za kmetijstvo v Vidmu SESTANEK DEŽELNEGA ODBORA PSI PSI pristaja na razgovore za vstop v deželni odbor Razgovore, ki se bodo začeli pojutrišnjem, bo vodila delegacija pod vodstvom posl. Fortune - Stališče PSI do vladne krize Včeraj ob 15. uri se je sestal v Trstu deželni odbor socialistične stranke — PSI — pod predsedstvom tajnika poslanca Fortune. Seje so se udeležili pokrajinski tajniki tržaške, videmske, pordenonske in goriške federacije ter deželni svetovalci PSI. Na seji so predvsem izčrpno obravnavali politični položaj v državi v zvezi z vladno krizo. Udeleženci seje so enodušno odobrili politično linijo, ki jo je stranka zastopala glede celovitega uveljavljanja programskega sporazuma predvsem glede ene izmed najznačilnejših točk, kot Je tista, ki zadeva ustanovitev državnih otroških vrtcev. Prisotni so nadalje sporazumno menili, da je treba, ob upoštevanju jasnih stališč, ki sta jih pred nedavnim zavzela kongresa PSI in PSDI v zvezi z ohranitvijo in dejansko poživtivijo vladne formule levega centra, v tem trenutku, ob priliki vladne krize, da vsi prispevajo za pozitivno rešitev vprašanj, ki se postavljajo. Pri tem ne gre samo zato, da se zagotovi državi stalna in učinkovita vlada s političnega stališča, temveč, da se predvsem sestavi vlada, ki bo zmožna izvajati programe in vladne sporazume ne da bi podlegla temačnim zavlačevalnim manevrom tn pogubnim izpadom. Glede izvajanja levega centra na deželni ravni in pogajanj, ki se bodo v kratkem začela, pa Je deželni odbor sklenil, da sprejme, strogo upoštevajoč avtonomistično stališče, ki so ga socialisti vedno zastopali, vabilo Krščanske demokracije, da se sestane skupaj z ostalimi strankami levega centra. V zvezi s to obveznostjo, je deželni svet pozor- no proučil vse politične, program- ■ ~mm ' n j s ' ske in praktične plati vprašanja ter pooblastil delegacijo, ki jo bodo sestavljali pokrajinski tajnik posla- nec Lojls Fortuna, podtajnik Fer-rare3l, Pittoni, Angeli, Celile in Mo- ro, da zastopa strankina stališča na skupnih pogajanjih. To je dobesedno sporočilo o seji deželnega sveta, ki so ga objavili sinoči. Iz neuradnih virov se je zvedelo, da socialistična stranka zahteva vsaj dve odborniški mesti v deželnem odboru. Predvsem pridejo v poštev resorji za javna dela, industrijo in kmetijstvo. Sestanek štirih strank levega centra bo po-Jutrišnjlm verjetno v palači Diana. Smrtne posledice opeklin Tragična nesreča, ki se je pripetila 13. t.m. v strojnem oddelku vlačilca «Hercules» in katere žrtev je postal 55-letni mehanik Luigi Giovannini iz Ul. Molino a Vento 146, je žal imela smrtne posledice za ponesrečenca. Predvčerajšnjim zvečer je Giovannini, kljub negam zdravnikov na dermatološkem oddelku bolnišnice izdihnil. Omenjenega dne okrog 15.30 je Giovannini v strojnem oddelku vlačilca družbe «Trlpcovich», ki je bil zasidran ob pomolu štev. 1 Starega pristanišče, segreval pomožno peč za segretje vlačilca Nenadoma je iz pomožne peči buhnil plamen in oplazil Giovannini ja po oDiazu in prsih Nesrečnemu mehaniku Je tedaj priskočil na pomoč 52-ietni drugi častnik Stanlslao Oiminich iz Ul. Rossetti 115 in skušal Giovanni-nlju strgati s telesa gorečo obleko. Pri tem se je še sam opekel po rokah. Oba ponesrečenca so nea-aj minut kasneje z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so Glovannlruja s pridržano prognozo sprejeli na dermatološki oddelke, Diminichu pa so nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 10 dneh. 2al pa Je bila vsaka pomoč za Glovannlnija za man. Deželno odborništvo za kmetijstvo, gozdarstvo in gospodarstvo gorskih področij je pričelo včeraj uradno poslovati, in sicer z manjšo slovesnostjo, ki je bila v prostorih odborništva v Ul. Per-coto v Vidmu, in katere so se udeležili številni predstavniki deželnih in krajevnih oblasti. To je drugi urad deželne uprave v Vidmu, saj so pred kratkim v istem mestu odprli deželno ustanovo za razvoj obrtništva, čez nekaj časa pa bo v glavno mesto Furlanije premeščen tudi deželni urad za krajevne uprave. Predsednik deželne vlade dr. Ber-zanti je v krajšem nagovoru naglasil, da se z decentralizacijo nekaterih uradov deželna uprava skuša čimbolj približati dejanskim potrebam prebivalstva in samih deželnih ustanov. Deželni odbornik za kmetijstvo Comelli je nato orisal konkretne naloge, ki si jih je v tem okviru zadala dežela Furlanija-Julijska krajina. Kako pri srcu je kmetijstvo deželni upravi, je poudaril dr. Comelli, je razvidno iz tega, da je deželna vlada namenila približno 25 odst. vseh proračunskih izdatkov v poslovnih letih 1965 in 1966 prav razvoju tega pridobitnega področja. V zadnjih tednih je deželni odbor dokončno namenil kmetijstvu 5,5 milijarde lir. V letošnjem letu bodo najvažnejši posegi v prid kmetijstva posvečeni kreditiranju kmetijskih dejavnosti primerni razširitvi strokovne izobrazbe ter nadaljnjemu 'razvoju živinoreje. Zupan prof. Cadetto je izrazil zadovoljstvo furlanskega ljudstva spričo tega, da so bili nekateri deželni uradi premeščeni v Videm, podpredsednik deželnega odbora Dulci pa je predstavnike videmskega javnega življenja pozdravil v imenu Trsta in vseh Tržačanov. Sestanek deželnega tajništva CG1L Na sedežu Delavske zbornice v Vidmu se je včeraj sestalo deželno tajništvo CGIL. Na sestanku so vzeli v pretres zakonski osnutek št 7, ki ga je pred kratkim predložil deželni odbor in ki se nanaša na podelitev izrednega prispevka 176.500 milijonov lir deželi Furlaniji-Julijski krajini, v smislu člena št. 50 deželnega statuta. Poleg tega so na sestanku sklenili postaviti pri deželnih organih zahtevo, naj se sis‘em zdravniške oskrbe, ki velja za delavstvo na Tržaškem, raztegne tudi na gori- V tednu od 23. do 29. tm. bo o-bičajno trimesečno ugotavljanje delovnih sil v okviru statistične akcije po sistemu predstavniškega vzorca, katerega namen je proučiti stanje delovne Ji e na tržišču in vzroke brezposelnosti. V omenjenem razdobju bo inter-vjuvanih 516 družin, ki jih bodo izbrali z žrebom iz anagrafskih seznamov stalno bivajočega prebivalstva po kriterijih, ki jih je določil osrednji inštitut za statistiko. Kot že ob prejšnjih podobnih akcijah, je ugotavljanje delovne sile tudi tokrat povezano z zbiranjem koristnih podatkov o stanovanjih. Zbiranje podatkov vodi in koordinira VIII občinski oddelek za statistiko, ki se zanaša na sodelovanje prebivalstva in zlasti inter-vjuvanih družin, da bodo imeli izpraševalci lažje delo in da bodo vsi podatki zbrani hitro. cijah in končno v oboroženi parti zanski borbi proti nacifašizmu. Ca-labria je poudaril, da je komunistična partija v svoji dolgoletni borbi proti fašizmu in za delavske pravice globoko prodrla med delavske množice. Borba za delavske pravice, za socializem in za boljšo bodočnost vsega delovnega ljudstva, je dejal Calabria, je napravila iz Komunistične partije največjo in najbolj odločno silo, ki se bori za mir in napredek v Italiji in v svetu. V zvezi s sedanjimi političnimi dogodki v Italiji je Calabria poudaril, da je sedanja Moro-va vlada levega centra padla pod udarci velikega dela italijanskega ljudstva, ki hoče takšno vlado, ki bo znala zagovarjati koristi delavstva in ki se ne bo podrejevala delodajalcem, ki bo vodila politiko miru, mirnega sožitja in ki bo pomagala bivšim kolonialnim narodom. Takšna borba in politika ne izključujeta, je dejal Calabria, sodelovanje med komunisti in katoličani. Zato se KPI danes odločno poteguje za novo vladno večino, za nove odnose med silami, ki se sklicujejo na socializem, za enotnost med laičnimi in katoliškimi silami. Po govorih je nastopila skupina «Bertold Brecht-) iz Tridenta s programom partizanskih pesmi iz vsega sveta. Mladi izvajalci so s svojim zelo lepo podanim programom želi zasluženo priznanje zbrane množice. Ttidtna, uUdmdtnu Starši s Katinare želijo pojasnilo Prejeli smo: Starši učencev katinarske šole bi želeli pojasnilo, zakaj so dode- lili pri šolski refekciji 44 učencem slovenske šole na Katinan 7 kosil, 14 učencem italijanske šole pa 10 kosil? SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA WilUam Shakespeare v- SKOZI ŽIVLJENJE Reci tal Izvaja JOŽKO LUKES Izbor in režija BRANKO GOMBAČ Glasba MARJAN VODOPIVEC Prevod OTON ZUPANČIČ, MATEJ BOR, JANEZ MENART, JOŽE JAVORŠEK Danes, 23. januarja ob 16. uri (OKOLIŠKI ABONMA) Zaradi omejenega števila sedežev v Mali dvorani prosimo cenjeno občinstvo, da si pravočasno rezervira sedeže na tel. 734265. AVTOBUSI ZA DANAŠNJI OKOLIŠKI ABONMA 1. avtobus — odhod 2. avtobus — odhod Repentabor 15.00 Praprot 15.00 Col 15.05 Mavhinje 15.05 Repen 15.10 Sesljan 15.10 Prosek - Kontovel 15.30 Nabrežina 15.20 Križ 15.30 CARLO GOLDONI GROBIJANI (GRUBJANE ) komedija v dveh delih Prevedla: MARIJA KACINOVA - V tržaški dialekt prestavila: LELI NAKRSTOVA - Scena: JOŽE BABIC in DEMETRIJ CEJ — Kostumi: ALENKA BARTLOVA Režija: Jože Babič PREMIERA V četrtek, 27. januarja ob 21. uri (premierski abonma) PONOVITVE V soboto, 29. januarja ob 21. uri (abonma prva ponovitev) V nedeljo, 30. januarja ob 16. uri (abonma nedeljski popoldanski) V sredo, 2. februarja ob 20. uri (študentski abonma) V četrtek, 3. februarja ob 21. uri (invalidski abonma) V petek, 4. februarja ob 21. uri (sindikalni abonma) Prodaja vstopnic za vse predstave vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Pričakujemo, da nam odgovorni činitelji pojasnijo razlog tega nesorazmerja. Starši V Tovarni strojev gradijo orjaški ladijski pogonski stroj Belgijski turist žrtev poledice Poledica na cestah še vedno predstavlja precejšnjo nevarnost za avtomobiliste n tudi včeraj zjutraj se je na državni cesti št. 58 pripetila prometna nesreča, ki jo je treba pripisati ledu Na srečo se pri trčenju ”ta v obcestni kamen ni nihče ranil. V jutranjih urah so agenti cestne policije, ki so patruljirali na omenjeni cesti, nekaj sto metrov od kamnoloma, zapizili avtomobil znamke »Chevrolet« z belgijsko e-videnčno tablico .8-Z-1997, ki je stal počez na cesti s prednjim poškodovanim delom naslonjenim na obcestni kamen. Policisti so ugotovili, da je avto zdrsnil po ledu in treščil v kamen. V avtomobilu ni bilo nikogar, kar pomeni, da se šofer ni poškodoval in je verjetno odšel iskat pomoči 25-letni jugoslovanski pomorščak Tonči Aračič se je sinoči v Ul. Val-dirivo blizu stavbe štev. 18 zaradi igre na karte sporekel z nekim Vinkom. Ta je v napadu jeze potegnil iz žepa nož in Aračlča ranil v trebuh. Ranjenca so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico ter ga s prognozo okrevanja v 8 dneh sprejeli na drugi kirurški oddelek. Agenti letečega oddelka so uvedli preiskavo, da bi izsledili napadalca. V Tovarni strojev pri Sv. Andreju gradijo pogonski stroj za petrolejsko ladjo «Warwick Fort«, ki bo imela 80.0C0 ton bruto nosilnosti. Gre za najmočnejši motor, ki so ga kdaj izdelali v tem obratu Združenih jadranskih ladjedel nic. Stroj bo zgrajen po načrtu Diesel-Fiat, in sicer bo imel deset batov, ki bodo obratovali po dvotaktnem sistemu. Fremer vsakega valja bo znašal 900 mm, zmogljivost stroja pa je preračunana na 21.000 KS pri 122 obratih na minuto, v izrednih primerih pa bo lahko razvil do 22.009 KS moči. ZAVAROVALNICA GOVEJE ŽIVINE V BAZOVICI vabi člane na letni REDNI OBČNI ZBOR, ki bo danes, 23. t. m. ob 16. uri v zasebnem prostoru Preslove gostilne. Odbor V Slovenskem klubu bo pre-daval v torek, 25. t. m. dr. Jože Vilfan O .TRSTU V MOJIH SPOMINIH«. Začetek točno ob 20.30. PROSVETNO DRUŠTVO «IGO GRUDEN* iz Nabrežine priredi v sredo, 26. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih koncert moškega pevskega zbora Prosek - Kontovel. Dvorana bo ogrevana. Razna obvestila 17. t.m. se je Gianni in Miru Sedmaku iz Križa rodil sinček ROBERT Srečnim staršem čestitajo prijatelji in znanci, malemu Robertu pa želijo mnogo sreče in zdravja. Slovensko dobrodelno društvo priredi «Slovanski p!es» v soboto 5. jebruarja ob 21. uri v slovenskem Kulturnem domu. Vstop z pabilt, katera se lahko dvignejo v Tržaški knjigarn} in na sedežu SDD v Ul. Machiavelli 22-11., od 18. do 20. ure. Igra razširjeni ansambel RTV Ljubljana Mojmira Sepeta, poje Majda Sepe. Prosvetno društvo .Slavkcu.Skam perica priredi danes 23, janSkrJa ob 16, url plesno čajanko za vse Hane, ki so sodelovali na 8. športnem tednu. -o* ’dWM •.<*■ tale Režija Carlo Piccinato, koreografija Ria Teresa Legnani, zborovodja Giorglo Kirscmer. Za predstavo, ki velja za red A v parterju in ložah ter za red B na balkonih in galerijah, se začne prodaja vstopnic jutri dopoldne pri blagajni gledališča. Nazionale 14.30 «11 magnif-ico irlande-se» Technicolor. Rod Taylor, Juli* Christie, Edlth Evans. Arcobaleno 14.30 «Le soldatessen Anna Karina, Maria L-iforet, Lea Mas-sari, Valena Moriconi. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ezcelsior 14.30 «Io la comoscevo be-ne» Stefania Sandrelli, Enrico Maria Salerno, Ugo tognazzi. Fenice 13.00 «Per qualche dotlaro 1° piu» Technicolor. Clint Eastvvood. Gian Mana Volonte Eden 14.00 «Madami?ella di Maupin* Catherine Spaak, Robert Hossein-Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 14.00 «L’uomo di Honl Kong» Jean Paul Belmondo, Uršula Andress. Eastmancolor. Alabarda 14.30 »Perche uccidi anco-ra» Colorscope. Anthony Steffen. Prepovedano mladini pod 14. letom. Filodrammatico 14,30 «11 sole scotta a Cipro« Technicolor. Dirk Boga*" de, Susan Strassberg Aurora 15.00 «11 principe guerrieroa. Cristailo 14.00 «Una vergime per |1 principe* Technicolor. Virna List Vittorio Gassman. — Prepovedano mladini pod 18. letom Garibaldi 14.30 «1 lupi del Texas» Technicolor. Rory Calhoum, Virginia Mayo. Capitol 15.00 «Tabu N. 2» Technicolor Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 15.00 21.45 «La donna che non sapeva amare*. Prepovedano mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 13.30 «11 terzo giof-no» George Peppard. Elizabeth A- shley. Prepovedano mladini pod M.' letom. Moderno 14.30 «Weekend a Zuyd-coote* Technicolor. Catherine SpaaK Jean Paul Belmondo. Prepovedano mladini pod 14. letom. Astra 15,30 21.30 «La conquista del West». Astoria 14.30 «Una KoH-Royce gialla* Technicolor. Abbazla 14,30 »Agente 077 mission* Bloody Mary» Technicolor. Ken Clark. Ideale 14,00 «t desperados* GlenU] Ford. Technicolor. Mladinski delavski krožek Trst priredi MLADINSKI IZLET NA SNEG v ČRNI VRH dne 6. II. 1966. Cena izleta (s kosilom) 2000 lir. Zvečer ples ob spremljavi orkestra «Jaguar». Urnik bo naknadno objavljen. Vpisovanje sprejemamo od 17. t. m. do 1.11.1966 (nepreklicno!) od 18.30 do 20. ure v Ul. Geppa 9. Sintetične preproge in preproge za nodnike iz pia ................ ERA stike .RT» beneške zavese (tende venezianel Hitra ureditev s specializiranim osebjem A R P 11 AI.PLAST, Trst Trg Ospedale št « Tel «5.919 Mali oglasi ODDAM V NAJEM sobo resni osebi* Naslov na upravi lista v Ul S Francesco 20. PRODAM motorni tricikel (motoca*-ro) Mačehi 15 ql| Potrebna pojasnila dobite v gostilni, Ulica Madonn* . del Mare 18, od 17. do 19. ure. ZLAJE predmete, ure. prodaja tudi proti vrednosti starega srebrnega denarja pri koinisiotiarju DAHIVII-" Irst. Piazza s. Giovanni l. VESPE, LAMBRETE, vse potrebščine tn nadomestne dete za vse vrst* motornih koles po zmernih cenah dobite pri A.M.A K.. Trst, Ul. del B0-sco St 6 — tel 41946 Darovi in prispevki 11 točk — 169.200 lir, 10 točk — 14.400 Ur. Namesto cvetja na grob pok. Fran. ca Pizzu-lina darujeta družini Milko-vič-Gorn-ik iz Gropade 500 lir za Dijaško Matico. V Isti namen daroje družina Just Kalc Iz Gropade 500 lir za Dijaško Matico. Ob 70-letnici Alberta Urdiha darujejo prijatelji 1000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. Ivana Flega daruje družina Brajkovlč 1000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spornima dragega brata Karla Mavca, ki J« padel 19. 3. 1945 v Lap-cu, daruje sestra Amalija Ljubič 1000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. Silvestru Krlžmančlču daruje Roman Ljubič 1000 lir za Dijaško Matico. Ob prvi obletnici smrti brata Viktorja Sosiča (Francinov) daruje sestra Ivana Malalan 2000 lir za Dijaško Matico. Jernej Kristan, Casctna Granzetto Slzlano (Pavia) daruje za Dijaško Matico 1000 Ut, ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, * so z nami sočustvovali ob brldl izgubi naše drage, nepozabne Jožefe Kralj vd. Černjava Posebno zahvalo dolgujemo č. I župniku, sorodnikom, pevcem, d* lavcem in tvrdki Prioglio, vsem d* rovalcem cvetja in tistim, ki 9 Jo spremili na zadnji poti. Družine: . Černjava, Zidarič, Košut in Majcen Gabrovec, 23. januarja 1966. premir Felicijan Žerjal 22. t. m. je preminil Pogreb dragega pokojnika bo J J1, tri, v ponedeljek 24. t. m. ob H-*3 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo: žena in sinovi, vnuki In drugi sorodni** Trst, Boljunec, Avstralija. I.T.F. Ul. Zonta 3, tel. 38-006 ZAKLJUČENA PREISKAVA DEŽELNEGA POVELJSTVA FINANČNE POUCIJE Tekstil in čevlje iz Kitajske so prodajali kot domače blago Državo so ogoljufali za težke milijarde - Na zatožni klopi švicarska banka in devet oseb - V tržaškem pristanišču so spreminjali zaščitne znake na uvoženem blagu Na deželnem poveljstvu finanč-??. Policije so v zadnjih dneh zaključili preiskavo v zvezi z veli-Mednarodno goljufijo ter prijavili sodišču devet < seb, ki so so-oelovale pj-i veliki slepariji. *si obtoženci so obdolženi, da so v zadnjih petih letih prodajali Y inozemstvo tekstil in obutev, ki Je Prihajala iz Kitajske, Madžarske in Romunije, z znamko «made n Italy» ter izkoriščali carinske -5 , osti’ ki nudi Skupno ev-°Psko tržišče. Y petletnem delo-jjeniu so kupčije dosegle nekaj »od 6 milijard lir. finančni agenti so ugotovili, da j' organizator velike sleparije bi-a neka švicarska banka za trgo-'no med Švico in Izraelom s se-ezem v Ženevi. Ta organizacija ■* v, Italiji imela devet ljudi, ki skrbeli, da je blago prihajalo vsnoda preko prostih pristanišč Prstu in Genovi. V pristaniščih K^Poto brisali izvirne zaščitne zna-^ blaga in jih zamenjavali z za-;tmm znakom «m^de in Italy». »oncarji so prijavili sodišču t,' etno nemško državljanko Lilli j^snniarie Grislich, 57-letnega Al-* vespignanija iz Imole. ki so'ga etirali že lanskega septembra. so pri njem našli ponarejene ji,CUne. i° fakture ter ponareie-c?.rinske dokumente Nadalje Prijavili še M-letno Liliano Pen-t>7 iz Spella nri Perugi, 26 1etnega vb*S Contornija iz Badie San Sal „ tore pri Sieni, 24-letnega Giulia ji sa,!a Carrara iz Saresine pri h n« 'Ju, 33-letnega Alfreda Berna-ia ai JMetneva Ga-,*ona Dongilli-je; ‘•‘•'“‘no cari0 Regazzi in 3 najtanjša ura na svetu 57 88 rubini in rubini Generalno zastopstvo «LA CLESSIDRA* Trst - Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1 nadstropje Import - Export Prodaja na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! Izredni popusti • Garancije ŠVICARSKA SUPERMARKA SPLOSNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno-potniški-mi ladjami: redno linijo okoli sveta redno linijo z Južno Ameriko redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.(HH) do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: «SPLOSNA PLOVBA*, Piran Zupančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. Teleri: 035-22/ 1)35-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 dn 73477 ter priljubljena igra ODPRTO PORTOROŽ POR n >R< >SE ROUI.ETIE CHEMHS DE EER RA ECA RA TRENTE ET (JUA RA N TE CELO LETO GRILL BAR - CABARET • STRIPTEASE ATMOSPHERE PARISIENNE V HOTELU < RIVIERA* PORTOROŽ GRILL' BAR V HOTELU RIVIERA V PORTOROŽU je odprt vsak dan, razen v sredo, od 22. ure do 4. ure zjutraj. MEDNARODNI ARTISTIČNI PROGRAM STRIPTEASE ODLIČNA GLASBA Vljudno vabljeni Obvezna temna obleka SPECIALITETE NA ŽARU HOTEL SLON LJUBLJANA TITOVA UL. JO . TEL. 20641.43 “ n *■■■■*!- — TTfSP HOTEL 2 MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI RESTAVRACIJO ♦KURENTOV HRAM. smo odprli nasproti Gospodarskega razstavišča na Titovi cesti v Ljubljani. Vljudno vas vabimo na obisk, kjer boste dobro postreženi z okusnimi jedili in izvrstnimi pijačami NOVO! PRIPOROČA SE KOLEKTIV Grand Hotel «T0PL1CE» med Tik ob jezeru s 403 posteljami $ i —^.»aLNO ^OPALISCE, 23 stop' toplote S MEDNARODNA KUH1' NJA Z KRASNA SMUCISC* Z Priporočamo se ra obisk Piero Caleffi: LAHKO JE REt! LAKOTA. Nekega dne so mi ukazali, naj vstanem s pograda, so mi temeljito obvezali zlomljeno nogo, mi zavezali okoli rokava takšen trak Rdečeka križa, kakršnega so nosili oni, in vsi smo počasi odšli iz taborišča skozi turobni vhod, ki na sto tisoče človeških bitij ter jih ni več vrnil. Zunaj nas je sprejela pomlad, prava pesem zelenja in sonca. Z griča je zginila vsa umazanija in od «ruskega taborišča« je ostal na goli zemlji le velik črnikast madež. Pozdravili smo oboroženega stražnika, ki nam je prijazno odgovoril: «Good morning.« Spodaj se je razprostirala donavska dolina, ki jo je ovijal veliki rokav reke, vse bleščeče v soncu. Povsod je vladal neizmeren mir, od vsepovsod je sijala nelzrecna lepota. Stopili smo po klancu proti kmetiji, ki se je skrivala med zelenjem. Srečali smo cigana, štubaka iz St. Aegyda, ki je povesil pogled. Imelo me Je celo, da bi ga pozdravil. Ali je sploh še obstajala preteklost v tem trenutku vstajenja? Z Negrijem sva se kmalu utrudila ter se ulegla v travo v senci drevesa, ki je kar žarelo od neštetih popkov. Calore in Manconi pa sta nadaljevala pot navzgor. «Kako je lepo življenje, Negrl,« sem dejal. «Lepo bi bilo, če ne bi bilo vojn,« mi je odgovoril. «Morda ne bo več vojn, če bodo mladi znali ustvariti nov svet.« ((Utvare. Vedno bodo «nacisti» na svetu in ne le v Nemčiji.« «Morda. Toda vendar se morajo ljudje braniti pred njimi tako, da se organizirajo drugače v družbi, ki ne bo več poznala orožja in uničevalnih taborišč in ki ne bo dovolila nekaterim ljudem, da uveljavilo svoje zahteve in sle po osvo-janjih z vojno. Nihče ne sme več trpeti zaradi svojih idej, zaradi svojega verskega ali političnega nazora. Noben človek ne sme vsiliti svoje volje drugemu človeku. Ta prekleta taborišča bodo vendar človeštvu v velik opomin in važen nauk.« «Močno se bojim,« je rekel Negrl, «da bo s časom tako, kakor da ne bi bila nikoli obstajala.« «Ne reci tega, Negri,« sem mu odvrnil; glas mi je drhtel od tesnobe, toda up je bil v srcu močno zakoreninjen. Calore in Manconi sta se bila vrnila in sta slišala najine zadnje besede. «Kaj!» je dejal Manconi, «ali sta že začela modrovati?« S tistim svojim sardenjolskim obrazkom, z okroglimi, črnimi očmi in s tistim jopičem na sebi, se je zdel kakor otrok, ki bi si nataknil ponošeno očetovo obleko. «Malce umske telovadbe,# je odgovoril Negri. «Sedaj se lahko ukvarjamo s čim boljšim,« Je odvrnil Manconi in takoj sem opazil, kako mu je Beppi Calore z odločno kretnjo namignil, naj molči. Bepi je nadaljeval prekinjeni pogovor: ((Koliko stvari smo razumeli sedaj, stvari, za katere smo prej samo vedeli. Lahko je reči lakota, toda pomislite na zločine, ki jih je zakrivila tam notri. Ni umorila le teles, ubila je tudi misel, vero, usmiljenje, dobroto, vse.« ((Umorila je tudi velik del naše osebnosti,« je zagrenjeno pripomnil Negri. «Toda, vidiš, ni minilo mnogo dni, In že smo sposobni razsodno razpravljati,« sem odgovoril in ga skušal bodriti. «Toda kako boš zabrisal sovraštvo, ki se je rodilo tu notri in ki se bo razširilo po svetu, pa čeprav nas je ostalo le bolj malo?« ((Sovraštvo ponižuje človeka in rodi nasilje, in končno tudi uničevalna taborišča.« «Res,» se je vmešal v pogovor Calore, «ničesar več ne bomo mogli zgraditi, če ne bomo mogli zagotoviti človeku svobode ter ga ubraniti pred lakoto in strahom, človek je lahko dober ali hudoben, angel ali zver; vse to je odvisno od tega, ali je svoboden ali suženj, ali ve, ali pa ne ve.» Očito je bilo, da smo se trudili, da bi se jasno izražali, da bi sami sebe prepričali, da so naši možgani še takšni, kot so bili prej. «Prav imaš,« sem dejal, človek je svoboden, ko ga ne ponižuje in greni lakota, ko mu lakota ne omogoča misli ln hotenja, človek je svoboden, kadar lahko mirno in brez strahu odloča o svoji usodi; ko ni suženj svojih najnižjih nagonov, ko mu spodbujajo nagibe pamet in ljubezen drugih ljudi ter lastni razum in ljubenzen do drugih.« «To pojdi povedat tistemu svojemu Toniju Iz St. Aegyda,» je posmehljivo, toda z grenko žalostjo v glasu odvrnil Negrl. «Tudl njega so linčali na velikem dvorišču, ko so prišli Američani.« «Kar se lakote tiče,« je prekinil razgovor Calore s prebrisanostjo dečka, ki pripravlja presenečenje, «poglejte malce sem...# Odvil je jopič, ki ga je bil ob svojem povratku položil zavitega na tla, in prikazala se je velikanska kokoš, ki sta jo z Manconijem pokončala, ko sta metala za njo kamenje. Tisti dan smo bogato pirovali... Januar — marec 1954 MARY Mary je sledila pripravljanju te knjige, strani za stranj« kakor tudi vsem drugim mojim spisom. Ni hotela, da bi zap' sal o njej kaj več, kot sem pustil v knjigi; menila je na^ reč, da bralcev ne bodo zanimale druge podrobnosti. Maja 1945, ko so gnali ženske iz taborišča v Ravensbrueck* skozi gozdove v neznano, saj so pritiskale od vzhoda sovjetsK' čete, je Mary z nekaj tovarišicami zbežala iz kolone. Na n«* kmetiji So ukradle konja in voziček ter so tekle Rusom pt proti. Sprejeli so jih skupaj z mnogimi drugimi Italijani 1 koncentracijsko taborišče v Kaisersteinbrucku, jih dobro br9 nili in zdravili. Vrnila se je v Italijo konec avgusta 1945. let9 ko sem že obupal nad njeno usodo, pet dni potem, ko sel* se jaz po ljubeznivi negi v švicarskih bolnišnicah lahko okreP Ijen in oživljen vrnil v Suzzaro k materi. Takrat sva znova začela skupno življenje m ona mi J* bila bolničarka, mati, žena, tovarišica in sodelavka. NjeP8 vedrina, njena moralna sila, njena lepota, so mi vrnile ver« v življenje. Prva naklada te knjige je komaj izšla, ko Je Mary v 12. maja 1954 — medtem ko sem jo brez vsake zle slutflr držal za roko, da bi ji pomagal preboleti trenutek žalosti pobitosti, ker se ni počutila dobro, — omedlela in začela uh1'' rati. Ni več prišla k zavesti ter Je izdihnila naslednje jutr° Nihče ni od tistega trenutka dalje bolj osamljen kot J8* KONEC. UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON »3-808 in 94-838 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio PelUco 1-II-, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338 — NAROČNINA: mesečna 800 Ur - VnapT«J: četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur, celoletna 7.700 lir - SFRJ: posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 Ur. — Mali oglasi 40 Ur beseda. — Oglasi tržaške goriške pokrajine se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri dSocietk Pubblicita Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst.