Štev. 320,__ Uhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. T redrištvo: Uiica Sv. Frančiška AsiSkega št. 20, I. nadstr. — Vsi ■i si na; sj pošiljajo uredništvu lista. niefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. iiaa;atc!j in odgovorni urednik Štefan Godina Lastnik konsorcij Usia .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge s omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška As.skega št. -v. Telefon uredniltva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 6*— Za pol leta za tri mesece . za nedeljsko izdajo za celo leto za pol leta.......... 2.60 Letnik XI. Posamezne itevllke .Edinosti* se prodajajo po 5 vinarje*, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računap tfe milimetre v Sirokostl ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev m obrtnikov ..... mm po "10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih' zavodom ........ 7 . .. . . mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.— ▼saka nadaljns vrsta.......: ... . i— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje* Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Narotrnln« to reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se Izključno It upravi .Edinosti«. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulid Sv. FranfiSk* Asižkega SL 20. — PostnobraaUaični račun št &41.6.V PmM najnovejših đosođkou. Italijansko bojišče. — Na Goriškem ni bilo večjih pehotnih bojev. Popustilo je tudi delovanje artiljerije. Položaj na vsej jugozapadni fronti neizpremenjen. Naši letalci so bombardirali Brescijo. Postreljeni laški socijalisti — vojaški uporniki. Srbsko bojišče. — Zadnje črnogorske čete vržene čez Lini. Zasledovanje Srbov se nadaljuje povsod. Srbi vrženi iz gorskih nostojatjk severno Javorja. Nemci pol dnevnega pohoda od Raške. Doslej je po naših, nemških in bolgarskih uradnih poročilih ujetih nad 75.700 Srbov in zajetih s 55 topov. Rusko bojišče. — Nič novega. Zapadno bojišče. — Mestoma artiljeriji boji in boji z minami, drugače nič posebnega. Turška bojišča. — Pri Seddilbahru sovražim artiljerija izstrelila f>000 granat brez posebne škode. Pehotni napadi, dospeli v predpostojanke. odbiti ob težkih sovražnih izgubah. Na Tigrisu potopljen sovražni monitor. Razno: Pogajanja med entento in Grško zaradi varnosti ententnih čet. — Afera Filipescu. Jonescu ni bil potrjen za rektorja bukareškega vseučilišča. DUNAJ« 17. (Kor.) Uradno se razglaša: 17. novembra 1915, opoldne. Italijansko bojišče. — Včeraj ni bilo na Goriškem večjih pehotiiih bojev. Tudi delovanje laške artiljerije je bilo v primeru s prejšnjimi dnevi znatno sla-bejše. Položaj na vsej jugozapadni fronti je neizpremenjen. Prevčerajšnjim je eno naših letalskih brodovlj obmetavalo z bombami Brescio. Letalci so opazovali velike požarje. Vsi letalci so se vrnili nepoškodovani. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fini. Poročilo Cudorne, D1 NAJ. Jf>. (KorJ Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba z dne 15. novembra: V dolini Ledro je sovražnik, kakor že poročano, po intenzivni artiljerijski pripravi trdovratno napadel naše postojanke severno kotline Bezzecca. Napadi so bili dne 13. t. m. odbiti, dne 14. t. m. nadaljevani še s povečano srditostjo, a istotako odbiti. — Na kraški planoti $e ie nadaljevalo bojno delovanje tudi včeraj. Tekom celega dne je koncentrirala sovražna artiljerija srdit in neprestan o-genj iz topov vseh kalibrov na t. zv. za-kop Frasche, da bi od tamkaj pregnala naše čete. Toda neustrašni Sardinci brigade Sassari so neomajno vztrajali v o-s vojen i h postojankah in "so zavzeli z občudovanja vrednim elanom še neki drug važen zakop, imenovan »Dei Razzi«, pri čener so ujeli 260 mož in 11 oficirjev. Postreljeni italijanski socijalisti - uporniki. STOCKHOLM, 16. (Kor.) Urednik švec^kega socijalnodemokratskega lista >Arbcted~, državni poslanec dr. Gunnar Dovvegren, ki je pred kratkim posetil Italijo, opisuje naslednji prizor iz Ho renče: Ko sem dospel na kolodvor, je bil kolodvor nabito poln radovednega ljudstva, in na moje vprašanje, zakaj se je zbralo toliko ljudstva, so mi pojasnili, da se je zbralo, da bi videli socijaliste, ki iih po-sirele. Razburjajoč prizor je bil. ki sem mu prisostvoval takoj nato. V več gručah po kakih 20 mož so prihajali, močno zastraženi, obsojenci mimo mene. Oblečeni so še bili v uniformo in med sivo oblečenimi vojaki ie bilo v ideti tudi skupino modrih mornarskih jopičev. Bilo jih je okoli 3 *), ki se iz prepričanja in sov raštva proti vojni niso hoteli pokoriti ukazom in iti na s« , ražnika. Sedaj jih je vojno sodišče obsodilo na smrt. Prepeljali so jih v Arezzo, da jih postrele tamkaj. Večina jih je hotela kazati pogumnost in nekoliko celo kljubo-valnost. Kakor živino so jih nagnali v zanje pripravljene vozove, ki so imeli okna zamrežena. Pretresujoče je bilo videti, kako so zaradi železja težko stopali v vozove. Gledalci so splošno kazali malo sočutja; toda za tujca, ki je bil slučajno neprostovoljni gledalec tega prizora, je bil to zadnji krepko govoreči dokaz proti govoricam o vojnem navdušenju v Italiji. SrDsko bojišče.. DUNAJ, 17. (Kor.) Uradno se razglaša: 17. nov. 1915. opoldne. Jugovzhodno bojišče. — Ob sandžaški meji se boreče c. in kr. čete so vrgle zadnje črnogorske čete čez Lim. Zasledovanje Srbov se nadaljuje povsod. Proti Sjenici prodirajoče avstro - ogrske kolone so vrgle sovražnika iz njegovih /ifavo branjenih gorskih postojank severno javorja. Nemške čete generala pl. Kči\e«sa so bile snoči za pol dnevnega pohoda oddaljene od Raške. V Kuršumlju je prišlo do krajevnih bojev. Namestnik načelnika generalnega štaba: ol. Hofer, fml. ! BEROLIN, 17. (Kor.) WeKfov urad p<^ iroča: Veliki glavni stan, 17. nov. 1915. Balkansko bojišče. — Zasledovanje v gorovju je napredovalo nadalje dobro. Srbi nas nikjer niso mogli zadržati znatneje. Zajeli smo nad 2000 ujetnikov, eno strojno puško in 2 topa. Vrhovno armadno vodstvo. s - • • Kakor je videti, se število srbskih ujetnikov množi od dne do dne bolj. Sešteli smo v naših, nemških in bolgarskih uradnih poročilih od zavzetja Belgrada (8. oktobra) navedena števila ujetih Srbov in srno našli, da je zajela Mackensenova armada doslej 57.691 mož, Bolgar ji pa 14-320; skupaj torej 72.011 mož. Će prištejemo še v današnjih uradnih poročilih omenjenih*3700 mož, so Srbi potemtakem izgubili od 8. oktobra pa do 16. novembra nad 75.700 mož ujetnikov, število, ki mora biti naravnost usodepolno za srbsko armado. Za isti čas so navedla naša, nemška in bolgarska uradna poročila, da jc Mackensenova armada uplenila Srbom 491 modemih in 45 starih topov, Bolgarji pa .517, skupaj torej z 2, v današnjem poročilu omenjenima, 855 topov, med njimi 45 nemodernih. Če upoštevamo dejstvo, da morajo biti izgube na mrtvih in ranjenih še znatno večje kot pa na ujetnikih, bi smeli trditi, da more na podlagi teh številk srbsko armadno vodstvo razpolagati le še komaj z eno tretjino prvotne armade, ki pa je skoraj brez artiljerije. SOFIJA. 16. (Ag. Tel, Buig.) Uradno poročilo o operacijah 15. novembra pravi: Na vseh frontah se operacije razvijajo u-godno. Pri napadu na Lehane (20 km jugozapadno Leskovca) smo zajeli 1700 mož in veliko vojnega materijala. Boji trajajo dalje. • MILAN, 16. (Kor.) »Corriere dcila Sera« javlja iz Soluna 15. t. m.: Položaj Srbov v Babuna planini se je zelo poslabšal zaradi napada treh bolgarskih divizij. SOLUN, 16. (Agence Havas.) Po srditem napadu na Čičevo so se Bolgarji u-ineknili na višine za tem krajem. Francozi so zasedli Gornje Čičevo. Na Krivo-laški fronti je mirno. Na fronti Rabrovo -Valandovo neprestano delovanje. Angleži so prejeli tu 15. t. m. ognjeni krst. Bolgarji so se umeknili iz Kosturinega. (Čičevo je na levem bregu Crne reke, oddaljeno od te reke kakih 7 km, od Grad-skega ob Vardarju pa kakih 5 km. Kostu-rino ie na bolgarskih tleh, kakih 15 km od Strumice.) S »rancosko-srbsko-bolgarske fronte. LUGA NO, ib. (Cenz.) Tetovo je zopet v rokah Bolgarov, ki dobivajo neprestano velika ojačenja preko Niša in Pirota. — Vsled tega je položaj srbske armade zelo kritičen; Zlasti položaj pri Babuni je po poročilu Corriere della Sera naravnost obupen. Bolgari srdito obstreljujejo z artiljerijo francoske postojanke. Boj se nadaljuje. Prilep je ogrožen. LUOANO, lo. (Cenz.) Corriere dcila Sera- poroča iz Soluna: Pri I^čiini k u ZQ Lijejo zo« i t srditi boji. Srbi so se prebili nckoiiko Mi/je mestu. Na francoski fronti razvijajo Bolgari srdito delovanje artiljerije, posebno ob postojankah na desnem bregu Crne reke. Položaj Srbov v soteskah Babunc jc zelo kritičen. Ena bolgarska divizija z močno artiljerijo se nahaja med Srbi in Francozi na cesti Kavadar-Pletvar in zabranjuje vsako zvezo med ( bcr.ia armadama. Dne 1.*. novembra so otvorili li»'!gari peklenski topovski ogeiij na francosko bojno črto ob levem bregu I Crne reke. Zvečer se je boj nadaljeval še n t vsej fronti. Od tega frenotka manjka-I jo vsa nadaljna poročila, ker je bila br-j zojavna zveza pretrgana. Doc i m Bolgari ■ na eni strani zadržujejo prodiranje in vsa-j ko napredovanje francoskih čet, izvršujejo istočasno na drugi strani vedno večji I in !;ujši pritisk na srbske postojanke v so-! teski Babunc, odkoder skušajo prodreti Bolgari v Prilep in na Crno planoto, od katere najjužnejše točke ie Bitolj oddaljen le 35 km. ROiTllRDAM, 14. (Cenz.) >Nieuwe Rotterdamsche CouranU piše: Poizkusi Francozov in Angležev, da bi zopet pridobili izgubljeno igro. bodo pomeniii najbrže pričetek drugega dela balkanske armade. Prvi del bo odločen s trdno posestjo centralnih držav. S svojim »veni. vidi, vici«, je Cezar ne samo naznanil zmago, ampak nav ede! tudi vzrok zmage. Toda ententne države niso prišle, ničesar videle in tudi niso zmagale v prvi fazi balkanske vojne. Srbska armada ni uničena in čeprav ni nič znanega o preskr-bovanju armade, bodo morda Srbi vseeno še zelo koristili ententi. Toda ia možnost spada že v drugo fazo vojne. KOPENHAGEN, 5. (Cenz.) Na prošnjo višjega poveljstva francoske armade v Srbiji je grška vlada dovolila uporabo grške železnice Solun-Dojran. V zvezi s tem je grška vlada po svojem poslaniku v Parizu naznanila francoski vladi, da zamore Francija tudi v bodoče računati na tradicionalno prijateljstvo Grške. Postopanje z našimi vojnimi ujetniki j v Srbiji. » DUNAJ, 16. (Kor.) »Politische Korres-pondenz« javlja: Kmalu po začetku ofenzive proti Srbiji je bila potom amerikanskih poslanikov v Bukarešti in Atenah srbska vlada strogo opozorjena, da se bo vsaka krivica, storjena avstro - ogrskim pripadnikom, ki so prišli v srbsko ujetništvo, s primernimi protiodredbami vračala ne le na srbskih pripadnikih, ki-so padli v naše ujetništvo, marveč tudi na za to dogovornih srbskih vladnih organih. Ti koraki so se zadnje dni še energičneje obnovili. Sedaj pa prihajajo vedno pogosteje vesti o takih -zlostavljanjih po umikajoči se srbski as>nadi na vojnih ujetnikih. ki jih tira sebo% ki prisilijo vlado, da bo neizprosno postopala z najostrejimi represalijami. ____ 1 avstniskH&sResn bojišči. DUNAJ, 17. (Kor.) Uradno se razglaša: 17. novembra 1915, opoldne. Puško bojišče. — Nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Nadziranje nadvojvode Friderika v osvojenem ruskem ozemlju. DUNAJ, 16. (Kor.) iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Armadni višji poveljnik, nadvojvoda Friderik, se je podal dne 13. t. m. v svrho nadziranja osvojenih ruskih provinc k armadnemu poveljniku generalu Linsingenu. Tekom bivanja v Kielcah je generalni guverner gm. Dil-ler poročal nadvojvodi v dvornem vlaku o upravnem delovanju oblasti. V Ivango-rodu, kjer si je nadvojvoda ogledal železniški most čez Vislo, ki so ga zgradile naše tehniške čete, in v Novi Aleksandriji so podali okrožni ;K>veljniki zadovoljiva poročila o rezultatih vojaške uprave v tamošnjih ozemljih. Dne 14. t. m. je prispel nadvojvoda v Lublin. kjer ga je prebivalstvo povsod navdušeno pozdravilo. Po obedu se je mudil nadvojvoda dalje časa pri generalnem guvernerju, od katerega je izvedel zelo razveseljiva poročila o rezultatu tako kratkega delovanja vojaške uprave v osvojenem ozemlju. Vsled marljivosti naših organov so premagane neizogibne težkoče resnega časa in prvotna nezaupljivost domačega prebivalstva, ki je bila razumljiva, se že izpreminja polagoma v zaupanje naši upravi. Dne 15. novembra je nadvojvoda nadaljeval potovanje. V nekem kraju armadnega območja sta sprejela nadvojvodo ■ general pl. Linsingen in Šef njegovega generalnega štaba. Nadvojvoda je pozdravil oba naj-prisrčneje in se odpeljal nato z avtomobilom v njiju spremstvu v Linsingenov generalni štab, kjer se je mudil več ur in se udeležil tudi obeda. Nadvojvoda je povodom izvojevanih uspehov pri Čartorij-sku osebno čestital vojskovodji. Popoldne se je nadvojvoda odpeljal nazaj. l nemiko-ivskesa .-MU 3EROLIN, 17. (Kot.) Wolffov urad poroča; Veliki glavni stan, 17. nov. 1915. Vzbodno bojišče. — Ruski rušile! so včeraj obstreljevali ob severnem vegalu Kurske Petiagge in okoliš jugozapadno odtod. Drugače je položaj neizpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. £J zupolntis lojlfta. BEROLIN, 17. (Kor.) Wo|ffov urad poroča: Veliki glavni stan, 17. nov. 1915. Zapadao bojišče. — lzvzeinši artilerijske boje in boje z minami na posameznih mestih fronte se ne da poročati nič pomembnega. Vrhovno armadno vodstvo. Glasovi o miru v angleški zbornici. LONDON, 16. (Kor.) V dolnji zbornici je rekel poslanec Trevelyan: Izčrpovalna vojnu pomenja za nas prav tako kot za Nemčijo popoln polom. Govornik ni za mir za vsako ceno, toda ni nečastno in ponižujoče, če bi se zaželjeni smoter dosegel potom pogajanj. Trevelvan upa, da ie vlada pripravljena, doseči nacijonalne smotre po pogajanjih, če se jej ponudi prilika. Minister Bonar Law je odgovoril, da bi vsak z veseljem porabil priložnost, da bi se končala vojna, če bi se to moglo zgoditi častno in brez ogrozitve varnosti dežele. Ta čas pa še ni prišel. Ob koncu debate je izjavil Bout (liberalec), da so sklenili liberalci v Trevelvanovem volilnem okraju, da bodo pri prihodnjih volitvah volili drugega poslanca. Francoski vojni krediti. PARIZ, 16. (Kor.) »Temps« poroča: Generalni poročevalec proračunskega odseka jo poročal o dopolnilnih kreditih za j 1. 1914, v kolikor so bili dovoljeni za~ vojne j namene. Krediti znašajo 122,613.600 frankov. Proračunski odsek obžaluje, da so bile izjave pri utemeljevanju kreditov nezadostne, in zahteva, da se zlasti pri nagradah uradnikov intendanture varčuje. Pri kreditu za vojaške izdatke v Maroku je odsek črtal znesek enega milijona frankov. Francosko posojilo. i PARIZ. 16. (Kor.) Senat je sprejel soglasno predlogo o posojilu. Zaustavljeni grški parniki. LONDON, 16. (Kor.) »Daily Mail« poroča, da so. angleške oblasti v Liverpoolu m New Castlu zaustavile 90 grških par-nikov. __ S turških bojišč. CARIGRAD, 16. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Dardanelska fronta: V oddelkih Anaforte in Ari Burnu topovski ogenj. Naša artiljerija ie sovražno torpedovko pri Kemikli Limanu in sovražne prevozne ladje, ki so hotele izkrcati v Ari Burnu materijal, prisilila, da so se oddaljile od obrežja. V oddelku Seddil Bahra je izstrelila sovražna artiljerija dne 14. t. m. 8.000 granat na naše levo krilo, a ni mogla napraviti nobene posebne škode. Dne 15. t. m. je sovražna artiljerija srdito obstreljevala naše prednje postojanke v centru, nakar je izvršila sovražna pehota napad, ki je bil odbit z lahkoto. Na drugem delu te fronte je dospel sovražnik v naše sprednje zakope, a je bil s krilnim ognjem naših sosednjih zakopov in s protinapadom pogritfn zopet v njegove postojanke, pri čemer je imel težke izgube. — Fronta v Iraku: Sestreljeno je bilo že drugo sovražno letalo. V Tigrisu je bil potopljen en sovražni monitor s posadko vred. _ Pogajanja Francije in Anglije z Grško. LYON, 16. (Kor.) »Le Progres« poroča iz Aten: Anglija in Francija ste.sklenili, da boste zahtevali od grške vlade garancijo za sigurnost njunih sil na Grškem. Diplomatična pogajanja so se tozadevno že pričela. PARIZ, 16. (Kor.) »Petit Parisien« poroča iz Aten: Pogajanja med Grško in če-tverozvezo postajajo vedno živahnejša, a so bila doslej brez uspeha. Zavezniki žele natančnih izjav Grške o preraztezni splošni zagotovitvi dobrohotne nevtralnosti, pojasnila glede Dragumisovih besed o razorožitvi in glede ureditve vprašanja oskrbe in prometnih sredstev za izkrcane čete. j_ Grški mornariški minister v Italiji LONDON, 16. (Kor.) Kakor poročajo listi iz Rima, je grški mornariški minister dospel v Napolj in odpotoval dalje v Rim. ______ Spor med star. in mL Filipescom in listom »Vittorui«. BUKAREŠT. 16. (Kor.) Med očetom in sinom Filipescom na eni in vladnim listom »Vittorulom« na drugi strani, je prišlo v zadevi nerednosti, ki sta jih očitala oba Fi-iipesca vojnemu ministrstvu, do časnikarskega spora. Vojno ministrstvo je odgovorilo z objavo spisov, ki so bili sposobni za blamiranje sina Filipesca. Danes je Fi-lipescu jun. napadel glavnega urednika »Vittorula«. Berlesca na javni cesti, nakar se je razvil pretep. Sele občinstvo je ločilo oba nasprotnika. Filipescu sen. objavlja v svojem listu pismo na ministrskega predsednika in vojnega ministra v zadevi svojega sina, v katerem sporoča, da bo vložil v zbornici tozadevno interpelacijo. __ Kitchener v Mudrosu. LONDON, 16. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Aten: Lord Kitchener je dospel v Mudros. Angleški poslanik v Atenah je odpotoval tjakaj. Doslej ta vest še ni potrjena uradno. Novi rektor bukareškega vseučilišča. BUKARLŠT, 16. (Kor.) Naučni minister je potrdil profesorja Atanasiu za rektorja bukareškega vseučilišča. Atanasiu je dobil pri volitvi kandidatov 44 od 92 glasov, dočim sta dobila Toma Jonescu 53 in Cantacuzene 51 glasov. Ni prvič, da se naučni minister ni odločil za onega kandidata, ki je dobil absolutno večino. Občinske volitve na Španskem. LYON, 16. (Kor.) Pri občinskih volitvah na Španskem so zmagali v splošnem liberalci, demokrati in združeni reformisti. V mestih Almeria, Valencia in Barcelona je prišlo do krvavih spopadov, pri čemer je bilo mnogo voHlcev ubitih in ranjenih. V Malagi, kjer je prišlo istotako d o- izgredov, so bile volitve odgodene. Nizozemsko. HAAG. 16. (Kor.) VJada je odredila, da naj se dovoli moštvu letnika 190& deželne brambe od dne 25. novembra dalje dopust. ___ Tretje avstrijsko vojno posojilo. BUDIMPEŠTA, 16. (Kor.) Princ Filip Koburg - Gotha je za svoje tidei komise podpisal na avstrijsko vojno posojilo 6 milijonov kron._ Dohodki vojnega davka na Ogrskem. BUDIMPEŠTA. 17. (Kor.) Na podlagi vojnega davka, ki je stopil v veljavo decembra 1.1. in ki ga moralo plačati vsi oni. katerih letni dohodki presegajo 20.000 K, je bilo konstatiranih v Budimpešti okoli 7.000 oseb. Dejanski rezultat v glavnem mestu znaša približno 12 milijonov kron. Ministrski predsednik m Stiirskh o Trstu m njega bodočnosti. Korespondenčui urad nam javlja z Dunaja dne 16. t. m. Danes predpoldne se je predstavilo ministrskemu predsedniku grofu Stiirgkhu odposlanstvo trgovskega stanu, industrije in plovbe pod vodstvom člena gospodske zbornice Alfreda Escherja, da mu izroči na cesarja naslovljeno adreso. Odposlanstvo so tvorili: podpredsednik tržaške trgovske in obrtne zbornice, Rihard baron Albori, predsednik zavoda za pospeševanje obrti, Maks Brunner, ravnatelj združene avstrijske paroplovne delniške družbe (Austro-Amerikana in bratje Cosu-lich), Calisto Cosulich, Ivan baron Eco-nomo, generalni ravnatelj Riunione Adria-tica di Sicurta, dvorni svetnik Adoli Frigyessy, Baltazar Miinbelli, Josip baron Parisi, Kimon baron Ralli, podpredsednik avstrijskega Lloyda, Fortunat baron Vivante Villabella. Član gospodske zbornice Escher je imel na ministrskega predsednika sledeči nagovor: Težka vojna sila, ki so jo naložile naši domovini zavist, zlohotnost in verolomstvo, je kakor povsod drugod po vsej državi, tudi v Trstu provzročila velike materijalne škode,-lii jih je zelo občutiti. Usoda tega emporija je nerazdružljivo spojena z ono Avstrije, katere blaginja in položaj kot velevlasti sta nerazdružijiva s posestjo tega trgovskega pristanišča. Globoko ukoreninjena je na Adriji zavest o tej nerazdružljivosti v prsih Tržačanov, ki so skozi pol stoletja vztrajali v nepremični zvestobi do vzvišene vladarske hiše, in bodo to tudi nadalje za vso bodočnost. In če se je morda v zadnjih desetletjih dozdevalo, kakor da bi bila možna kaka izprememba v tem mišljenju, je bila to le prevara. Dejstva govore in dokazujejo nasprotno. Onega dne. ko so truplo gospoda nadvojvode spremljali po pristaniškem mestu k zadnjemu počitku, se ie pokazalo, kako globoka žalost je legla v Trstu v srca. In z elementarno silo se je izražalo v prebivalstvu zgražanje na ve-rolomstvu nekdanjega izdajalskega zaveznika. Ni ga dnevih ki ne bi spontanno in splošno prinašal novih dokazov o ljubezni in zvestobi do cesarja in države. Trst ostane najzvesteje mesto njegovemu cesarskemu Veličanstvu, našetnu premi-lostljivemu cesarju in gospodu. Dovolite, Vaša ekscelenca, da se ob tem slovesnem povodu hvaležno spominjamo zveste skrbi, s katero si vlada neposredno, po namestniku in cesarskem upravitelju prizadeva, da prebivalstvu olajšuje bremena vojne in je jači v zaupanju v varno bodočnost. Ekscelenca izvolite mi dovoliti, da Vam prečitafn besedilo našega najuda-nejega poklonstva in prosim, da jo sprejmete ter jo predložite Njegovemu Veličanstvu. Po prečitatiju adrese je izprepovoril ministrski predsednk ter je izvajal: Z odkritim globokim zadoščenjem sem poslušal besede, ki jih je narekovalo najčisteje patrijotično čutstvovanje, s katerim je* vaš govornik izražal lojalno, državi zvesto mišljenje do najvišjega prestola in najvišje dinastije. Morem zagotoviti gospode, da mi bo v posebno zadoščenje, da sporočeno mi izjavo udanosti primerno izraženi želj predložim Njegovemu Veličanstvu, katerega najvišja očetovska briga bo, kakor v minolosti, tudi za vso bodočnost v polni meri posvečena interesom in blaginji mesta tržaškega. Kakor njegov prejasni prednik, je tudi Njegovo Veličanstvo storilo mnogo velikega in trai-nega za razvoj in proč vit prvega trgovinskega emporija države. V tem svojem mišljenju se Njegovo Veličanstvo najiskre-neje zanima za ovire in zaustavljanja trgovinskega prometa in za mnogotere druge težke škode in prikratbe; ki jih je vojni položaj usilil mestu tržaškemu. Nič manje tnilostljivih namenov ne goji Njegovo Veličanstvo — kakor morem zagotoviti — za bodoči procvit Trsta, ko bodo premagani ti težki časi, ki so nam sedaj usojeni. Gospodom, ki ste prišli k meni kot odlični zastopniki trgovskega stanu, industrije in plovbe in obenem v političnem pogledu zastopniki pravega mišljenja mesta tržaškega ter neomajni in neumorni pijonirji avstrijske državne misli v Trstu in ki ste se kot taki izka/.aii, izrekam vam prisrčno in obvezno zahvalo za besede priznavanja, ki ste jih izrekli vladi v izročeni mi adresi. Vlada smatra za svojo dolžnost, da posveča Trstu svojo neprestano pažnjo in soglaša z vami, gospodje moji, v uverjenju, da je Trst, ta neprecenljivi in ncizgubljivi biser države, v naročju, monarhije najbolj varen ter da država in Trst nerazdružno spadata skupaj. Vlada vam sporoča, gospodje moji, veselo zaupanje, da je proti napadajo-čemu sovražniku po brezprimerni hrabrosti naših čet ustvarjen trden jez, ki bo, da-si potreben vsakdanje junaške obrambe, neprekoračljiv za zavratuega sovraž- t Sfran fl. »EDINOST* itev. 320. V Trsta, dne 18. novembra 1.915. nika. Vlada je, kakor vi, prepričana, da čaka Trsta, ko bodo premagane sedanje težave, mogočna povzdiga, da^e pa predpogoj in podlaga- temu razvoju ravno pripadnost k monarhiji. Naj so se tudi v Časih pred vojno utihotapili v Trst elementi, ki so poskušali, da bi legendarno cesarju in državi zvestemu prebivalstvu vcepili drugačno mnenje, naj se je tudi morda večletnemu rovarskemu delu posrečilo, da so pri posameznikih zatemnili to prepričanje, in omajali njihovo mišljenje, so vendar dogodki tega leta, kakor se smem In hočem nadejati, delovali v tej^ smeri pojasnjevalno. In če je mogel biti še kak dvom glede ciljev in namer nepoklicanih odrešenikov, zadostuje dejstvo, da naj bi mesto, ki je po večini italijansko, cvetoče deželno glavno mesto, ki se ga sovražnik ni mogel polastiti kljub najhujemu. vedno ponavljajočemu se naskakovanju, objestno in brez svrhe zapadlo razdejanju. (Oo-rica). To dejstvo bi odpravilo tudi zadnji dvom na intencijah nasprotnika, S tem pridobljeno izpoznanje pripomore, da se sedaj politična atmosfera mesta tržaškega izčistl in zjasni ter da se bo politično in gospodarsko življenje tamkaj gibalo po tistih poteh, ki kažejo splošno odločilne smeri za bodočnost: da se bo uveljavljanje v javnem in narodnem čustvovanju v bodoče moglo vršiti izključno le v okvirju avstrijske državne misli, ki se jej bo nedvoumno pripoznavati. Gospodje so dobrotno pripoznali, da se je vlada že v minolosti trudila za gospodarsko povzdigo mesta tržaškega ter da je po svoji dolžnosti poskrbela za to, kar more za sedaj lajšati bremena vojne. Dovolite gospodje, da vam tu izjavim, da bo vlada, ko se povrne mir ob popolni ohranitvi integritete našega ozemlja in se bo mogel Trst zopet posvečati delu, zastavljala vse svoje sile, da bo gospodarski in komercijelni razvoj tega trgovskega mesta pospeševala s podvojeno vnemo, da pride Trst do tiste povzdige. ki mu je nedvomno prisojena ob uveljavlja-« nju gotovih ozirov neovirano na čisto av- j To stoij! Radovedni pa moramo vendarle biti, kake vrste so ti »strategični razlogi«, da so jih kar naenkrat pogodili v Angliji in Franciji?! Tudi bi bilo interesantno vedeti, kako sodi Rusija o tej nameri Francije in Anglije, ki se dotika nje - Rusije — največjih aspiracij in ciljev?! Kaj se skriva za temi »strategiČnimi cilji*? Ali konkretneje rečeno: kaj namera jejo Sjje prišlo nepoškodovano v roke četami, ki so se udeleževale dardanelske akcije? Ali so tisti »strategični oziri« kje na francoskem bojišču, ali pa morda — v Macedoniji?! Nu, vest vendar ni še zanesljivo potrjena in jo za danes lahko še položimo na stran. Razglas. C. kr. namestništveni svetnik v Trstu razglaša: Glasom min. naredbe 14. oktobra 1915 drž. zak. 308 se zasegajo v prid državi grozdne pečke iz tuzemskega pridelka grozdja leta 1915, ki so ob času, ko dobi moč ta naredba, v tropinah, kolikor jih je še ali se jih šele dobi. To določilo se nanaša tudi na grozdne pečke v takih tropinah, ki so se porabile za izdelovanje domače pijače ali žganja. Zasega ima učinek, da ^se zasežne pečke ne smejo niti podelovati, niti drugače porabljati, pokla-dati, ali ne prodajati, ne kupovati, niti kakor odpadek zametati ali uničiti. Pravna opravila, ki greše zoper to prepoved, so nična. Grozdne pečke morajo njih posestniki izločiti iz tropin, jih sušiti in skrbno hraniti. Kolikor se tropin ne porabi za kuhanje žganja, se morajo grozdne pečke izločiti iz tropin najdalje do 15. novembra 1915, pri tropinah, ki se porabijo za kuhanje žganja, pa najdalje do 1. marca 1916. Posestniki morajo zglasiti pri občinskem ufadu množine dobljenih grozdnih pečk v obče najkasneje do 30. novembra 1915, množine grozdnih pečk tropin, ki so se porabile za kuhank žganja, pa najkasneje do-15. marca 19i6. Avstrijska centrala za olje in mast je s niskih podlagah zgrajene države in go- dolžna nakupiti pri njej zglašene pečke: spodarske politike. Za izraz tradicijonei- Prevzamejo se po določenih cenah <20 nih Čustev do cesarja ii? državne zvestobe domačega, urojenega prebivalstva vam izrekam, gospodje, najtoplejo zahvalo. — Sem z vami istega prepričanja, da bo Trst neoviran po elementih, ki sejejo "razdor, vsikdar opravičeval tisto ime, ki je je od davnine užival v združenju z državo Habsburgov: ponosno in staročastno ime citta fedelissima. kron za 100 kg) oni dan, ki se določi sporazumno z občinskim uradom. Prestopki tega ukaza se kaznujejo z denarno globo 5000 kron ali z zaporom do 6 mesecev. Dr. Fabrizi 1. r. Položaj, 17. novembra. Resnost položaja srbske vojske potrja tudi italijanski »Secolo«, sklicujoč se na dejstvo, da je glavni stan prenešen v Raško, dočim so se tuji poslaniki namestili v Mitrovici. sBirževija Vjedomosti« pa potrjajo, da se Srbi pripravljajo še za zadnji poizkus. Pripravljajo da se za odločilno bitko na črti Prizren - Gostivar - Babuna, ali njihov položaj da je zelo nevaren, ker ima srbska vojska za hrbtom same gore brez cest. Edina njihova nada da so ojačenja od strani četvornega sporazuma. Kakor znano, prihajajo te v glavnem preko Soluna, kjer pa je njihov položaj — kakor priznavajo to celo angleški glasovi — zelo dvomljiv in nesiguren. »Daily Telegraph« javlja iz Pariza, da položaj v Solunu zahteva vse pozornosti angleške in francoske vlade. Važni sk lepi so pred durmi, ki bodo zahtevali jasnosti od Grške. Francoska vlada da je sklenila, da ne bo več trpela obotavljanja grškega kralja. Na vsak, tudi najmanj nenevtralni čin grške vlade v Solunu bodo v odgovor najresneie odredbe. Predvsem se menda zahteva jasnosti, kako bi grška vlada postopala s srbskimi četami, ako bi se umeknile na njeno o-žemlje. Čitatelji se morda spominjajo neke vesti iz Aten, ki je poročala, da bi grška vlada v takem slučaju pač razorožila srbske čete, ne pa zavezniških, ako bi te sto-f pile na grška tla. Cetverosporazum pa iz-j javlja, da ne dopusti takega razlikovanja, zahteva marveč za srbske čete isto postopanje, kakor za svoje lastne. Kakor vidimo, hoče ententa postaviti Grško temeljito pod svoj vijak. Grška vlada je sicer slovesno izjavila, da ostane napram vla-stim Četverosporazuma v »dobrohotni nevtralnosti«. Sedaj bi bilo treba vedeti, kako umeva grška vlada ta precej elastični in raztegljivi pojem in do kje da seza. Isto velja glede — grožnje iz Anglije in Francije, da ne boste trpeli nobenega n e-nevtralnega čina v Solunu?! Vprašali bi lahko n. pr., ali smatra četvc-rosporazum tudi dovolitev izkrcevanj% francoskih in angleških čet na grškem o-zemlju za dokaz — nevtralnosti, ker to po zdravem človeškem razumu ni več nevtralno! Ravno tako bi mogli reči, da bi gostoljubje četam ene vojujočih strank, ako se ne izvrši ob enem razoroženje, odgovarjalo pojmu nevtralnosti. Dopuščanje izkrcavanja in zavetje oboroženim Četam — to bi pomenjalo, da Grška nudi eni vojujočih strank svojo dejansko pomoč, da torej — ni več nevtralna. Prav ima grški list: v grški politiki je mnogo nejasnega. V današnjem listu smo prinesli brzojavko iz Kodanja, da je angleška vlada prijavila ruski, da se angleške čete iz strategičnih ozirov umaknejo iz Dardanel, drugo pa iz Ženeve, ki je sporočila, da je francoska vlada pritrdila angleškemu predlogu, naj se dardanelska akcija iz strategičnih razlogov opusti. Po koincidenci teh dveh Vesti, ene iz Danske. druge iz Švice, je že možno, da nekaj gori za goro, izza katere vstaja dim. Da bi to pomenjalo velikansko blamažo za enteuto — tega ni treba niti poudarjati. slednja vrsta se pa glasi: »Bolgarsko poslaništvo -je ostalo nedotaknjeno. Prva je prišla v Niš patrulja štirih mož, kateri se je vdalo trinajst pešcev, ki so jej prišli nasproti. Nato so prišli večji oddelki bolgarskih čet, ki so zasedli mnogoštevilna prenapolnjena skladISča. Niški kolodvor, semafori), obračalnice, sploh vse 2mago- Aprouizncflske stvori. - , Naznanila izpremems. Aprovizacijski odbor priporoča občinstvu, da naj bi ne naznanjalo izprememb, ki nastajajo v rodbinah, tekom tedna, v katerem se razdeljujejo krušne izkaznice, da#ne bi tako še bolj obremenilo dela dotičnih komisij. Omen;ene izpremembe naj se, kar je tudi udobneje za stranke same, naznanjajo tekom treh tednov pred razdeljevanjem izkaznic, ko ni take gneče v poslovalnicah okrajnih krušnih komisij. S 3 U Cenejša govedina. - .. . . . , . ~ - - oran, le nekoliko ^praznih« mizic za ptice Občini, ki nekaj časa sem uvaža sveze . § s cvetkami pošiIja pozdrave meso, da na eni strani preskrbi mesto z» )Edinosti« in tržaškim Slovencem izpod zadostnim mesom, na drugi strani pa pre- ^vaje _ Drejček -< preči drugače neizogibno naraščanje;' K . j venđar s krompirjem? Krompi-cen domačega mesa, se je končno Posre- V ■ . dobiti cenejše, nego po 28 do cilo, da je dobavila en vagon svežega j ^ vinarjev kii0gram, in sicer je oni po 28 valcev, tudi železniški arzenal, največji v Srbiji. Niški branitelji so bili presenečeni po obkoljevalnih manevrih in so pobegnili, ne da bi mogli poškodovati skladišč«. Belgrajska narodna knjižnica in belgrajska vseučiliška knjižnica ste se našli zadelani v zabojih, kakor ste prišli iz Delgrada. Vmes se nahajajo dragoceni rokopisi iz petnajstega stoletja. Iščejo se v Nišu„skrita narodna galerija slik in u-metniš£i predmeti belgrajskega muzeja. V konaku kralja Petra, ki je stanoval v hiši bogatega niškega meščana Popića, so našli original zadnje med Vatikanom in Srbijo sklenjene konvencije. V sanitetnih skladiščih je ležalo na tisoče bergelj, protez, ogromne množine obvezilnega materijala, kirurgični instrumenti. Srbski armadi za petami so sledili srbski četaši, ki so opleniii jrse vasi. V Nišu že vlada poln red. Mesto je električno razsvetljeno. Srbi so pozabili ali pa niso imeli časa, da bi razdejali električno napravo. Vse ubožnejše prebivalstvo je ostalo v Nišu». — Tako torej »brzojavka našega dopisnika«. Mi pa vprašujemo naše čitatelje, če so že kedaj čitali neslanejše zavaravanje občinstva? Torej Srbi so opleniii ves NiŠ, in vendar so Bolgarji, ki so prišli tako hitro za bežečimi Srbi v Niš, da so se jim Srbi vdajali kar v razmerju 13 : 4, našli celo bolgarsko poslaništvo popolnoma nepoškodovano, mnogoštevilna prenapolnjena skladišča, kolodvorske in električne naprave nepoškodovane, polne zaboje najdragocenejših spisov in knjig, cele kupe nenadomestljivo dragocenega sanitetnega materijala itd. itd. In ves Niš je bil oplenjen, a to še tembolj, ker so srbski redni vojski sledili srbski četaši, ki so pobrali, kar je ostalo onim! Tristo medvedov! Ce ni bil morda tudi ta »naš dopisnik« v Nišu in sicer še pred odhodom Srbov ter so Srbi z drugim plenom odnesli tudi njemu ono maler možganov, kar jih je imel, če jih je sploh imel kaj? No, morda je ravno to krivo, da se jim odtlej godi tako slabo, ker mislijo z uplenjenimi možgani poročevalca dunajske — »Neue Freie Presse«. Pismo s srbskega boiišća. Drejček z Lonjerja. ki ga pozna večina naših tržaških in okoličanskih čitateljev, nam je v pismu, pisanem v Ralji na srbskih tleh 4. t. m., poslal par krizantem v pozdrav in nam piše: »Niso vijolice, kot pred letom s Črnega vrha ob Drini; krizantemc so s Kalimegdana, ki razoran strmi v Dunav, ki pod njim pije Savo. Sava! Izpod našega slovenskega Trigrava/kjer si Italijani hlade svoje vroče glave, pa sem do konca Fruške gore, kjer je preteklo že toliko vi! Na Kalimegdanu je v parku vse polno mizic za ptičjo hrano in vsaka mizica ima napis: Štitite tiče! Kalimegdan je raz- dobavila en mesa prve vrste po 300 kg štiri četrti. To meso se bo od sobote, 20. t. m., naprej prodajalo po nižjih cenah, kakor so dosedanje cene domučega mesa, in sicer po 4 K 56 vin. kg za sprednje dele s priklado in po 5 K 12 vin. kg za zadnie dele s priklado. — Da se onemogočijo eventualne zlorabe, se bodo objavili imena in naslovi mesarjev, ki bodo razprodajah to meso. Mesarji, ki si hočejo za razprodajo nabaviti to meso, naj sc zglase še danes med 5. in 7. uro zvečer v ulici S. Zaccaria št. 3. Trst, 18. novembra 1915. MESTNI MAGISTRAT.. Bemats nesli, Najverodostojnejša poročila! Kolikokrat smo že imeli priliko, da smo sc čudili velikanski iznajdljivosti, da ne rečemo naravnost — lažnivosti nekaterih takoime-novanih vojnih poročevalcev in prav posebno še onih, ki si z nekim izrednim poudarkom postavljajo pred svojega »poročevalca« še oni najznačilnejši »posebni*. In niso to kaki majhni, zakotni listi, ki s takimi revolverskimi poročili sleparijo svoje nerazsodne čitatelje, temveč veliki, da, največji listi, ki jemljejo zase v zakup vso resnico in pravico na svetu, listi, ki pravijo, da so najbolje informirani kf si prisvajajo odločilno besedo v svetovni politiki. V nekem taktni velikem, svet obvladajočem listu smo čitali v zadnji nedeljski številki »brzojavko našega dopisnika < (nad to naslovno vrsto ste tiskani še dve, ve'iko debelejši), odposlano iz Sofije 10. t. m V tej brzojavki pravi dopisnik dobesedno: »Srbi so pred svojim odhodom opleniii ves Niš«. Takoj na« Promet z zasebnimi zavitki v Galicijo. C. kr. pc*tno in brzojavno ravnateljstvo naznanja, da je z odlokom trgovinskega ministrstva z dne 13. novembra 1915 št. 35574/P Iz 1915 dopuščen sedaj v Galicijo promet z zasebnimi zavitki do črte: Belzec-Rawa Ruska-Mosty Wielkie-Z61kiew-Lvov-Stryj. Našla se je torbica, po kateri je izgu-biteljica povpraševala potom oglasa (št. 800) v včerajšnji številki „Edinosti". Izgubiteljica dobi torbico v redarstvenem uradu na glavni policiji v ul. Forni. Podpisi na III. vojno posojilo. (XXXIV. izkaz) Grofica Olga Marenzi K iCOOOO; Irnia Dell-Adami pl. Tarezal K 100.000; uradništvo tržaškega tehničnega zavoda K 30.600; Oton \Vegenast 25.COO; B. E. VassUZ K 20 000; Neimenovan K 20.000: Schadeloock K 10.000; Neimenovan K 8 J00 ; prof. dr. Egidii \Ve]poner K 5000; J(*sip Bertel 50 0 ; Abelard Gioni K 5000; Neimenovan K G000; He-dvika Thaller K 4500; Katarina Danelutti-Miiller K 4000; Neimenovan K 6000; Vinccnc Cvitanich K 4000; Nikolaj Vclpi K :J5Q0 ; Neimenovan K 50C0; Inocont Cibeu £ 2100; Neimenovan 4000: Avrclijan Barichierich in Ana vdova I?a2;u>in K 2200; Helena Bubolić K 20'0; Neimenovan 3000; Avfif ust C. Gallo. ravnateljev namestnik podružcice kreditnega zavoda K 2000; kap. Ivan liurgstaller K 2000; A. I. K 2000; Joo- , linar K 2 0; učiteljice c. kr. de>ke ljudske in u.e Sčanske Šole K 1000; Matevž Gingovaz K ,^0;; Eleocora Hendrjch K 100; Ana ,l;igcr K 1C0; S Anton Jankovič K 100; Marija Kerschbaumcr K 200 ; Bruno Kratzig K 200 ; Marija Krainer 1C0; i Osit a Leitner K 0 ': Kari Niklas K 209 ; Josip i Oppenheim K 01; Helena Petričič K 100; Antonija Poki K rCO ; Leopoldi na Pohi K 1(0; Pavlina Sandrin K 1100: učenke c kr ljutfake in meščan- J ske šole K 1000; Alojzij.i folliri^er K 100; Ven-1 če-lav Stricbhirtsch K 20:»; Tekla Gertscher 10) ;| Franc AVotzel K f,00; Josip Zaccaria K 10C0; upr. j obia-stveno razpnščenih tržaških društev 100.0(0;: Onorat Gorlato K 20C0; kanonik Anton vit Eu | petina K 2 >00; bratje Kauber K 3(00; Ivan Pod boy K 200; Gvidon Probst K 200 ; V-lerij De-j marchi K 10 0; dr. Eudovik Cikovič K 3 >0; Neimenovan K 40 i; Ida Sgnbini K 2000; 81 raznih' podpisov na skupni znesek K 69.200. iiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiHiii 1 Milo iz lilijoega mleka StecKeopTerd S Bersmann i Co., Deiln no lobi, Tetsciien ^ uživa vsestransko priljubljeno-1 vsled jsvo- ■ Je£ja Zbornega učinka in dokazani neprekos- ■ ljivosti za odpravo poletnih mehurčkov in 5 racijonelno negovanje kože lu lepote. Na H tisoče zahvalnih pisem. Mnoga odlikovanja ! ■ Paziti je pri naknpu na znamko „Stecken-3 pterd* in na polno ime tvrdke 1 Dobiva se g po K 1*-— v lekarnah, mirodilnicah in par- ■ femerijah. Ravno tako se je obnesla lilijna 2 krema „M aneraJ (80 stot.) za ohranitev ■ nežnih belih rok. n it m vsoKe druge urste in zlsternou od 1—600 svež svetloba na debelo se arodaja v ul. Boccacclo 17. Z9ato9 srebro in platin kupuje Čistilnica MeeniH Kamnov R. ĐUSSICH & C., u!. AccueđOita 62. Umetni zobje z fn brez čellusfi, zlate krone in obrtbKi VILJEM TUSCHER konces. zobotehnik TRST, ul. Cassrma št. 13, ii. n. Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. o ♦ ♦ ♦ : : ♦ ♦ t Kdo ve Prosijo se podatki o naslednjih osebah : Josipina Ostrovška, stanujoča v Trstu, ulica de' ; Llovd št. 5, pritličje, vprašuje po svojem brutii Albertu OstroTfk ii njegovi družici. Imenovani se je Duh ijal do /.itdnjih dni p-ed napadom Itali janov v Tržiču (Monfalcone , kjer je delal v ladjedelnici in stanoval v ulici dol Duomo št. 60, I. n. Kdor li kaj vedel o njem, nuj blagovoli spoiočitj na gornji naslov. Švigelj Marija, stanujoča v ul. vStalion 21, III prosi po'očiia o svojem soprogu švigelj Josipu, o katerem nima nikake vesti že od 10. a%*gusta minulega leta. Služil je pri 27. peŠpolka 6. stotuija. Zadnjo vest je prej-la z ^jne pošte št. *4S Vsa poizvedovanja na razne strani so ostala brez u speha Prosilka se obrača na- vse oue, ki so slučajno bili v dotiki s njenim soprogom, oziroma, ki kaj vedo o njem, da ji to spoioče na zgornji naslov. u ul. Fnrneto 12,1, not! Proda se velika množina : niMrnešii fil m: kakor n. pr.: vatirane in volnene odeje, prost in beli fu-štanj, volnene maje, nogavice, tkanine, bombaževine i. t. d. Vse blago najbolje vrste in po zmernih cenah. Prodaja se vrši: od 3-1 in 01! 3-5 poj. jii ££ HISII! Avtomatični Met Eiiini u Trstu. Majpriklcdnejši. Uia S. Giousnni 18. m del Torrente) vinarjev najslabše vrste. In to vzlic temu, da ga ima aprovizaeiiska komisija dasiravno ne mnogo, vendar vsak dan kolikor toliko na razpolago in da ga prodaja po 16 vinarjev kilogram. — Dogaja se namreč, da nektere ženske, ki so morda že v naprej obveščene, kedaj da se bo dobil krompir, prihitč prve in ga nakupijo, po 10, 15 do 20 kg vsaka. Pri tem so pa po tri ali Štiri in še- več v eni sami družbi, tako, da kupijo skupaj po b0 do 100 kg krompirja. Ker pa druge ženske, ki so došle za njimi, ne dobe več krompirja, ker so ga prejšnje že vsega pokupile, morajo potem na trg, kjer ga (JHe prve potem prodajajo po 36 in celo po 40 vinarjev kilogram. To je v resnici prav grda špekulacija. Zato bi se pa morala vršiti prodaja krompirja aprovizacijske. komisije podi posebno kontrolo. Tržaška podružnica Ljubljanske kre- j ditne banke nam javlja, da je pričela na | splošno željo svojih klijentov zopet poslovati v svojih tukajšnjih prostorih v ulici Caserma. Glavni dobitek IV. avstr. loterije K L300.000 ie zadela štev. 10.202 pri Ljubljanski kreditni banki, pri kateri se dobijo lahko že sedaj srečke za prihodnjo, t. j. V. razredno loterijo. Žrebanje I. raz-j reda V. razredne loterije bode nepreklicno 14. in 16. decembra t. L na Dunaju. Begunci iz Kobarida in okolice naj naznanijo svoje naslove podpisaneifm. Pri j njem poizvedo lahko tudi za pogrešane člane družine. — Priložiti je 30 vin. v znamkah za stroške poizvedb in odgovora. Na ta način bo vsak najlažje izvede! za svojce. — Ivan Gafrršček, učitelj v Do lini pri Trstu. :: MMLI 0OLMI se računajo po 4 stot. bc*e 20 „ 2© „ 20 „ 20 „ 20 „ 20 „ 20 „ 20 „ 20 „ 20 „ 20 20 20 20 20 20 20 20 »» »* v Trsta» Casarma :: je pričela v Trstu zopet poslovati. Izvršuje vse bančne pss!e. si jih otefs Priparata srečKe 0. ivstrijsKe razredni istei lis katerih žrebanje se vrši za I. razred 14. in 16. decembra t. 1. Uradne ure od 9 dopaidne do 1 popoldne. Roche Prsne bolezni« oslovski kašelj, naduha«, infiuenc a Kdo na/ jemlje Siralin ? Vsak. ki trpi na f raj nem kailju lažje je obvaroval se boiezni,nego iozdraviti. Osebe s kroničnim katarom bronkijev, ki s Sirolinom ozdrave. Vadušl jivi .kaferifn Sirolin tnd/no olehča naduho- Skrofuzni otroci,pri kaferih učinkuje Sirolin z ugodnim vspe^om na splošni pocufek.