Bombe v zagrebški telefonski centrali
Rusija bo morda začela z vojno proti Bolgariji
Angleška ekspedicija je pripravljena v Rusiji, da udari po Nemcih
London, 15. sept.—V Rusij< je dospel močan oddelek angle ških letalcev. S seboj imajo le tala, pilote, pomožno osobje z i hangarje in ves potrebni vojn: material. Anglija namerava i zračno silo udariti na Nemčije na dveh frontah, namreč iz angleškega otočja in od ruske strani. Kot namigujejo poročila iz Londona, je ekspedicija že v akciji.
V London je dospela ameriška misija, ki se bo udeležila konference v Moskvi obenem z zastopniki Anglije in Rusije. Misijo spremlja Konstantin Oumansky, ruski poslanik v Washingtonu.
Nemci poročajo, da so nekoliko napredovali pri Leningradu ter prišli bližje mesta, katerega Rusi še vedno srdito branijo. Rusi pa priznavajo, da so zapustili mesto Kremenčug, ki leži na vzhodnem bregu Dnje-pra, 175 milj južno od Kijevu. Tukaj so prešli Nemci reko, da bodo tudi od drugestrani prodirali proti Kijevu. Kijev je zdaj v jako resnem položaju. -o-
Letala bodo vozili v Rusijo
London.—Iz Anglije in Amerike se bodo začela kmalu stekati bojna letala v Rusijo, prav na enak način, kot se pošilja danes bombnike v Anglijo iz Zed. držav. Pot se bo določila na konferenci, ki se bo v kratkem vršila med zastopniki Amerike, Anglije in Rusije.
-o-
Podaljšanje lovske licence
Kot nam naznanja Grdina Hardware, kjer prodajajo lovske potrebščine in lovske licence, bo lovsko dovoljenje, ki ga bodo kupili lovci letos, veljavno do 31. avgusta, 1942. Lov na veverice se prične v Cuyahoga okraju v pondeljek, 22. septembra in bo odprt do 30. septembra. Limit so štiri veverice na dan.
Srebrna poroka
Splošno poznani in priljubljeni slovenski par, Mr. in Mrs. Joseph Plevnik iz 185. ceste, sta v p'etek obhajala 25 letnico srečnega zakonskega življenj a. Hčerka Paulina je s svojim soprogom, g. polkovnikom Mirkom Burjo, prihitela iz Washingtona, da sta čestitala ljubljenim star-Šem. Tudi mi se pridružujemo čestitkam in jima kličemo: na mnoga leta!
Lep program v petek
Kot znano, bo priredila v petek 19. septembra Kozmopolit-ska liga sijajen ples v SND na St. Clair Ave. Poleg splošne zabave bo tudi nekoliko programa na odru. Govoril bo sodnik Lausche, Ray T. Miller, John De Righter, predsednik lige in John L. Mihelich. Narod je prijazno vabljen. Vstopnico lahko dobite v našem uradu al: zvečer pri vratih.
Carigrad, Turčija. — Zastopniki osišča tukaj smatrajo napoved vojne Bolgariji od strani Rusije kot gotovo dejstvo v bližnji bodočnosti. Osišče je mnenja, da bodo poskušali Rusi razbiti bolgarska črnomorska pristanišča Varna in Burgas, kjer imajo zdaj Nemci svoja oporišča za trgovanje s Turčijo.
Bolgarija je zelo vznemirjena radi svarila iz Moskve, v katerem ruska vlada v podrobnostih poroča o nemški in italijanski vojaški aktivnosti v Bolgariji.
Govori se, da bo Bolgarija kupila italijanske bojne ladje. V tem slučaju bi smele italijanske ladje skozi Dardanele, medtem ko jim tega Turčija ne pusti, dokler so italijanska last.
Romunske.
Mestu Skien je bila naloženi kazen, ker je prebivalstvo demonstriralo proti "Nasjiona] Samling," to je politična organizacija, kateri načel ju je domačin Quisling, ki se je popolnoma predal Nemčiji. Vsak dan vlačijo v ječe več Norvežanov.
V Romuniji je notranje ministrstvo izdalo razglas, v katerem svari pred nadaljno sabotažo. Kdor bo zasačen pri kakem takem dejanju, bo na mestu ustreljen.
Iz Budimpešte se poroča, da so četniki v Jugoslaviji ubili v vasi Tabar 398 oseb. Vas leži 45 milj od Mostarja v Dalmaciji. Cetniki so tudi naskočili nek tovorni parnik na Savi in pometali vse blago v vodo. Progo Sarajevo-Dubrovnik so poškodovali, da je bil promet več časa ustavljen. Na Holandskem je bil zaboden v tebet nek član nazijske stranke, ker se je udeležil pogreba nekega nacija, ki je umrl radi nepojasnjenih poškodb.
Mafijarske oblasti so zaprle 41 oseb v Cakaturnu in jih obdolžili komunističnih aktivnosti.
Iz Vichy, Francija, se poroča, da so zaprli v La Rochelle, ki se nahaja v zasedenem ozem-. lju, 1,000 oseb. Policija je bila napravila pogone na kavarne in restavracije in od tam vlačila ljudi v ječo. Vojaške in civilne sodnije delujejo s polno paro in izrekajo obsodbe nad Francozi, da zatro vedno bolj raztoče upore. Nemške oblasti v zasedeni Franciji so razglasile, da bo vsak Francoz takoj usmrčen, pri katerem bodo dobili orožje.
-o-
Nemci vedno bolj napadajo F. D. R.
Berlin. — Nemški nazijski vodja je izjavil, da so se obrnili odnošaji med Zed. državami in Nemčijo na slabše, ičiasopisje in radio vedno bolj besni proti Rooseveltu. Vendar je mnenje, da ni pričakovati še napovedi vojne Zed. državam od strani Nemčije. Dokler je Nemčija v vojni z Rusijo se bo ogibala na-daljnih konfliktov z Ameriko.
Italija je pripravljena proti U. S.
Rim. — Virginio Gayda, katerega smatrajo za glasnika pre-mierja Mussolinija, je izjavil, da je bil zadnji Rooseveltov govor "napoved vojne" in da sta Nemčija in Italija pripravljeni spoprijeti se z Ameriko kjerkoli na morju. Glavni cilj osišča je, da prepreči Zed. državam pošiljati pomoč Angliji preko Atlantika.
--o-
Mladinski pevski zbori
V četrtek 18. septembra se bo vršila važna seja zastopnikov Združenih mladinskih pevskih zborov v SDD na Waterloo Rd., začetek točno ob osmih zvečer. Zastopniki vseh zborov so pro-šeni, da se gotovo udeleže, ker bodo poročani računi od piknika. Apelira se na tajnike posameznih zborov, da vrnejo listke ali denar na seji, ako istega še niso storili.
Zopet doma
Iz bolnišnice se je vrnila Mrs. Mary Klun, rojena Drčar iz 7201 Hecker Ave. Tem potom se lepo zahvaljuje za obiske in za poslane cvetlice.
Vstopnice za ples
Za Lauschetov ples, ki ga priredi Kozmopolitska liga v SND na St. Clair Ave. v petek 19. septembra, se dobi vstopnice tudi v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Društvene zadeve
Tajnica društva sv. Marije Magdalene št. 62 KSKJ bo nocoj od 6 do 7 v stari šoli sv. Vida v svrho društvenih zadev.
f 6 evropskih dežel poročajo o Wk proti nacijski Nemčiji
°Mast v podjarmljenih deželah izvaja stro-kazni nad upornim prebivalstvom, pa p0ri in sabotaža kljub temu vedno bolj širi.
Se^tkll0lm' švedska, 13. sept. — Nemške oblasti v Oslo, Norveške, so obsodile po naglem sodu nadaljne „! ^ dosmrtno ječo ob težkem delu, a mestu Skien so toils t ^azen 50,000 kron. V istem času se poroča o ^—V>z Madjarske, Francije, Jugoslavije, Holandske in
I AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	^^^^^^^^^^^	^^^^^^^^^^^
1 IN LANGUAGE ONLY '	AR/irniPAKl I /f T"*	SLOVENIAN MORNING
mfc	AMERICAN HOME	DAILY newspaper
m.j,, --------1 — -1———	--......_.'-F	• _	-— ,	• '
fs^^	CLEVELAND, O., MONDAY MORNING, SEPTEMBER 15, 1941	LETO XLIV. — VOL. XLIV.
5 * vlada hoče v naj-£ jasu doseči spo-^ Vnsko
R>ta\-Jja-Diplomatski viri jja ,ja|j0> da je ameriška i, ,]a a ^aPonski en mesec S/6 sP°razume z Zed.
g'ec'e položaja na «vtore2ho<?u. Ta i*ok bo polo, j , Ob tem času še ni
■ .Niti's ameriška vlada ta ^d0 a vzPriČ0 najno-
Nej0S0}dkov na JaPonskem,
iSis* Se Japonska odtu-(i(J ;eu.
> pj^ke se išče izj ve, svoje čete iz
5	He alje. da ne bo ogro-
na severu Ki-
S' d Se ne bo skušala
■Ntih *	na škodo
F Do*'angleških in holand-iz v; Japonski bi se I!()(io-?J'ati na Kitajskem Ipcijg samo ekonomske f\di
[Si.* Je cesar Hirohito •1 franki vso politič-1% 2namenje, da zeli jN'ih ? ad» živeti v dobrih j}	državami.
knitted nemškimi S^lkimi vojaki
?Vv'h talcev in 20 ita-Si, k°',akov je bilo ubitih ft W)J-v8e Je vršil v mor-L\ 'lscu blizu
Aten na ;rli, ^tePli so se v neki je Prišla policij-fc 60	kavarnar za-
Jasi« luči, so Nemci l'	i&ra še na-
if ^Ulitali-"anska v0" ki je hotela iz"
Jsk0 Uro Pričeli Italij
ane za-
" ilf'uW Je italijanski *azal izprazniti lo-
\ j err>ci so potegnili S° 0dg0V0rili s
L ? ^ 1 S° nato zbežali-V0t tfH-CU mesta Pet mrt" { Ve J° P°r°čila» ni bil c Poklican k rapor-
H No	J'e
'j, ij0 v Vo2-v6 mesecev staro
jek;ku pred prodaj al-
J^ sla nakupovat po-
6	ti! V°%° ^ Prišla ven- ni
VVšS ne otroka nikjer. lh detektivov išče
VX '• ,
,;!-ti Je irh '— Farmar VV veliko njivo pa-, °da vsled nepre-t ha" Paradižniki niso Sj>iž>5e zato vso nji-
P°doraL Pri
izoralo njegovo
16 wterrje bil°$105-
adi padla iz žepa.
Mladinski tabor S. Z. Z. je bil sijajen uspeh
balni krožek ki se je imenitno postavil v svojih ličnih uniformah.
Program se je pričel s tem, da so mlade ljubke deklice plesale narodne plese. To so bila dekleta od podružnic 10 in 14. Izvežbali sta jih Miss Frances Sušel in Mrs. Frances Globokar, a igrala sta na harmoniko mlada naša umetnika, Frankie Kapel in Vinko Globokar. Narod je naraščaj pohvalil c toplim aplavzom, kar so tudi zaslužile. Oba mladinska krožka sta dobila lične trofeje, katere jim je izročil konzul dr. Mally v lepem nagovoru.
Nato so dekleta pripeljala v dvorano zelo ljubko flotilo in 15 parov deklet je pred flotilo predstavljalo porast Zveze v teh 15 letih.
(Dalje na 3 strani)
vodstvo programa ji gre od rok kot bi lešnike stresal. Slovenska ženska zveza si lahko čestita, da ima tako moč na vodilnem mestu.
Glavni odbor SžZ je bil v soboto častno zastopan. Iz daljnega Sheboygana je prihitela priljubljena predsednica Mrs. Marie Prisland, ki ne zamudi nobene prilike, da daje svojemu detetu, SŽZ, nove in prave smernice. Noč in dan je na delu in gleda kje in kako in bi se kaj izboljšalo, da bi ta naša odlična organizacija še bolj napredovala. Dalje so bile navzoče Mrs. Frances Rupert, Mrs. Ponikvar, Mrs. Sušel, Mrs. Petrich iz Warren, O., Mrs. Seeley in iz Pitts-burgha je prihitela Mrs. Coge, ki je pripeljala s seboj tudi vež-
že nekaj let sem prirejajo lokalne podružnice Slovenske ženske zveze svoj poseben dan v Euclid Beach parku. Tako se je vršil tudi v soboto večer, ki je bil imenovan "M 1 a d i n s k i tabor SžZ," kar priča in je bil tudi fakt da so nastopala pri programu izključno naša brhka slovenska dekleta, prav od drobčkanih pa do doraslih.
Vsako leto smo pisali o tem posebnem dnevu SžZ, a danes moramo pa zapisati, da je letošnji prekašal vse prejšne. Urednica Zarje, Albina Novak, ki vodi te vsakoletne programe, se je letos še posebno potrudila s programom, ker SžZ praznuje letos 15 letnico obstanka. Mrs. Novak je menda kot nalašč rojena za take vloge, ker aranžma in
En nemški major in 13 oseb drugih je bilo ranjenih. Šest vojakov je bilo v Zagrebu obstreljenih. Nemčija je odstopila Hrvaški novo ozemlje.
Zagreb, 14. sept. — V zagrebški telefonski centrali so se danes razpočile štiri bombe, katerih razstrelba je ranila nekega nemškega majorja in 13 drugih oseb. V drugem delu Zagreba je bilo pa obstreljenih iz strojnic šest hrvatskih vojakov.
Prva bomba se je razpočila ob 12:30, popoldne, 20 minut kasneje so eksplodirale pa še tri druge bombe. Bombe'so bile položene v centralo od neznane roke in napravljene tako, da so se razpočile ob gotovem času.
Razstrelba je začasno pokvarila ves telefonski sistem tako po Zagrebu kot iz mesta. V tej razstrelbi so bili ranjeni tudi nek nemški poročnik, štirje nemški vojaki, nemški telefonski uradnik in šest Hrvatov.
V	drugem delu Zagreba so pa našli ležati v krvi šest hrvatskih vojakov, ki so bili člani patrulje. Kot se je dognalo so streljali nanje neznanci s strojnico, katero so bili postavili na streho neke hiše.
V	Zagreb so tudi dospele vesti, da je bil izvršen njapad na železniško progo Brod-Sarajevo v noči 12. septembra. To je že četrti napad na to železniško progo.
Jutri se bo popravila meja med Nemčijo in Hrvaško v toliko, da bo dobila Hrvaška v območje svojih meja J menico ob Savi. Meja bo potegnjena za eno miljo severno od reke Br<?gane.
NAJNOVEJŠEVESTI
KAIRA, 14. sept.—Dva ameriška mornarja sta bila ranjena pri bombnem napadu iz nemških letal na ameriški parnik Arkansan zadnji teden v Suezu. Parnik ni bil posebno poškodovan. HELSINKI, 14. sept. — Nek vladni uradnik je izjavil, da ima Finska mnogo upanja na Skorajšno premirje. Rekel je, da je Finska nemška zaveznica samo slučajno in da ne bo nadaljevala z vojno potem, ko bo zadovoljila svoje interese.
KAIRA, 14, sept. — Angleški bombniki so napadli v Sredozemskem morju skupino ladij osišča, ki so vozile potrebščine v Libijo. Napad se je pričel v noči 11. septembra in se je nadaljeval še drugo noč. Najmanj 10 ladij je bilo zadetih in tri so se najbrže potopile, se glasi poročilo. ANKARA, 14. sept.—Neuradno poročilo trdi, da je Nemčija ukazala Romunski in Bolgar-ustaviti ves trgovski promet na Črnem morju. Vsa znamenja kažejo, da namerava Nemčija napasti Krim v Čr- ; nem morju, ker po suhem ne : more nikamor naprej. Poro- ' čila tudi zatrjujejo, da je bil ' ustreljen romunski general 1 Ciupercu in več romunskih častnikov, ker so se uprli iti 1 preko reke Dnj ester.	1
-f—o---• ;
Prvi sneg je že padel v j Leningradu
'New York, 13. sept.—Kot na-	1
znanja angleški radio, je zapa-	*
del danes v Leningradu prvi	1 sneg. To je svarilo Nemcem, da jim ne preostaja več dosti
časa, ako hočejo pred zimo	1
okupirati Rusijo. To poročilo	\
je prišlo ravno ob 129. obletni-	I
ci, kar je Napoleon dospel do	l
Moskve. Tudi takrat je bila zi-	r
ma, ki je bila Napoleonov po-	s
raz.	j
Veterani za Lauscheta 1
Bivši ameriški vojaki so or- c ganizirali klub, ki bo deloval za izvolitev Franka J. Lauscheta r županom. Predsednik je John t Vargo, tajnik Rudy Gregorich s in blagajnik August Prinčič. j Zadušnica za dr. Trdanom t V sredo ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida peta sv. 1 maša za pokojnim dr. Franc ^ Trdanom, ki je umrl v stari do- £ movini, kot poročano. Mašo so t naročili njegovi prijatelji. Vab- £ 1 jeni ste vsi, ki ste poznali tega blagega moža.
) NOVI GROBOVI
Louis Lauretig
' V soboto je nagloma umrl Louis Lauretig, star 49 let, stanujoč na 19808 Shawnee Ave. Tukaj zapušča soprogo Jennie '- in dva sina: Richarda in Rober-j ta, sestro Rose ter več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Pre-serju, kjer zapušča dve sestri in več drugih sorodnikov. Tu-kaj je bival 27 let ter je bil član j društva Slovenski dom, št. 6 , SDZ. V zadnji svetovni vojni l je služil v ameriški armadi. Pogreb se bo vršil iz Zeletovega l pogrebnega zavoda, 458 E. 152.
St. Pogreb mu bo priredil Col-( linwood Post, št. 2926 vojnih veteranov. Čas pogreba še ni določen. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
Sam Klarič Včeraj zjutraj, ob desetih je umrl v St. Luke's bolnišnici Sam Klarič, star 49 let. Bil je še samski in je živel na 8225 Rosewood Ave. Rojen je bil na otoku Braču v Dalmaciji. Zapušča brata Petra in Jurija ter sestro Mrs. Perino Sesnik. Truplo bo ležalo do pogreba v Gr-dinovem pogrebnem zavodu, odkoder se bo vršil pogreb v sredo zjutraj ob 8:30 v cerkev , sv. Pavla na 40. cesto in potem , na Kalvarijo. Pokojnik je bil t član društva sv. Josipa, št. 99 . HBZ in društva Dalmacija. 1
Frank Oblak Ponoči je umrl Frank Oblak i iz 1510.7 Lucknow Ave. Pogreb i ima v oskrbi Zeletov pogrebni j zavod. Podrobnosti prinesemo , jutri.	,
-o--1
Belgijci so "pozabili" deti
smodnik v naboje	i
London. — (ONA)—Nemške	'
oblasti v Belgiji vodijo v bel-	l
gijskih municijskih tovarnah	i
preiskavo, da dosežejo, kdo je	4
zakrivil, da ni bilo v nabojih, ki	J
so jih tovarne izdelale za nem-	1
ško armado, nobenega smodni-	1
ka;. 1,500,000 takih nabojev je	1 bilo odposlanih iz teh tovaren.
Šele ko so naboji dospeli v	i
Nemčijo, so stvar odkrili. Za-	i
enkrat so odstavili poslovodja	1 in 100 delavcev.
-o--1
Seja Zadruge	i
Danes zcečer ob 7:30 bo j važna seja direktorija v navad- 1 nih prostorih. Važno vprašanje i je glede oktobrske veselice in ■ i aktivnosti v oktobru, ki je za- i družni mesec. Bodite vsi točno .< na mestu. V torek Večer ob ^ 1 osmih bo pa seja ženskega odse-'j ka, ki bo tudi zelo važna.	' j
Minister Snoj ' med nami
e	-- j
Včeraj smo imeli redko časi 1 seči v roko slovenskemu mini-. siru v jugoslovanski vladi, dr. i Franc Snoju. Prišel je v metro-. polo ameriških Slovencev, da , vidi naše življenje tykaj, da se ; informira o našem mnenju z i ozirom na bodočo Jugoslavijo
in da nam razloži, kaj dela jugoslovanska vlada v pregnanstvu za domovino.
Gospoda ministru spremlja konzul dr. Mally, ki mu bo razkazal Cleveland in ga seznanil z našimi rojaki, v kolikor bo ministru čas dopuščal. Obiskali namerava razne slovenske naselbine tudi pQ za padu, nakar bo odšel v Kanado za nekaj časa, potem se bp pa zopet vrnil med nas, kjer bo imel javna predavanja.
Vtis, ki ga je napravil minister na nas, je bil učinkovit. Minister je fin dečko, ne kak prevzeten vladni uradnik, ampak popolnoma demokratskih nazorov, kot smo jih navajeni sre-čavati v Ameriki. Diči ga ona neprisiljena domačnost in odprto srce, ki sta glavna simbola slovenskega naroda. V kratkih potezah rutm je orisal beg iz Jugioslavije, večkrat v smrtni
nevarnosti, pot na Grško, od tam v Egipt, od tdnt v Palestino, od tam pa okrog Južne Afrike v Ameriko, vedno v nevarnosti, da jih napade kaka nemška podmornica.
Pri vsaki besedi zveni iz njega neizčrpna ljubezen do domovine, za katero je pripravljen položiti vsako žrtev. Poudarja pa vedno: skupno delo za odrešitev naše Jugoslavije. Videli smo, da bo nam ameriškim Slovencem prav lahko delati roka v roki za domovino s takimi voditelji slovenskega naroda.
Gospod minister, ameriška Ljubljana Vas iskreno pozdravlja in radostno sprejema v svojo sredo!
Zvečer je gospod minister j poselil v spremstvu konzula! Mallga, vojaškega atašeja Bur- j je, patra Kazimir ja Zakrajška, I Rev. Anton Bombacha in g. An-\ ton Grdine slavnostni banket, ki so ga priredile podružnice Slovenske ženske zveze predsednici Mrs. Marie Prisland. j Navzoči so visokemu gostu na- ■ pravili zelo prisrčno aklamacijo.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•m St. Clair Avenue
Cleveland, Ohio
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
/ia Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7 .C J Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo loto, $7.00 Posamezna številka, 3c__
SUBSCRIPTION RATES: United States aod Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 lor 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year
Single copies. 3c__
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Olflce at Cleveland, Ohio, under the Aci, of Maxch_3d, 1878.___ _ _______________________
53	No. 215 Mon., Sept. 15, 1941
BESEDA IZ NARODA
P. Bernard Ambrožič OFM
Jeremija se razgleduje
Vprašanje podpore domovini
Končno Mr. Grill zaključuje: ''Jasno je torej, da bi bila delitev pomoči pod takimi okoliščinami rabljena kot bič proti zavednim Slovencem in za pospeševanje janičarskega re-negatstva med slovenskim ljudstvom. Tako bi ameriški Slovenci proti lastni volji pomagali fašističnim krvosesom zbrisati slovenstvo s površja zemlje in za skodelico leče, ki bi je naši ljudje niti ne dobili, bi nehote postali soudeleženi pri zavratnem atentatu na ves naš narod."
Tako piše veliki "napredni rodoljub" g. Vatro Grill. Torej če bi mi iz Amerike poslali par dolarjev, da bi našim revežem nekoliko olajšali grenke ure, da bi jim kupili košček kruha, da bi jim kupili par cap, pa bi s tem, po Vašem, g. Grill, pospeševali janičarstvo med slovenskim ljudstvom? Mi, odkrito rečeno, ne moremo razumeti te logike. Slovenci v stari domovini nas prosijo nujne gmotne pomoči, mi tukaj pa vpijemo, ne dati, ne pomagati!
Kot rečeno, s tem ste, g. Grill, odkrito priznali, da ne zbirate denar za odpomoč stari domovini, vsaj ne za takojšno pomoč. Čemu pa potem nabirate? Ali zato, da boste z nabranim denarjem čakali in ga morda dali v vse drugačne svrhe, kot je bil pa namenjen, ko je bil darovan? Morda po vzorcu milijondolarskega fonda, s katerim niste kupili niti eno škatljico biksa rojakom v domovini?
Mi še enkrat poudarjamo: če bomo zbirali, če bodo naši ljudje dali, naj se pošlje takoj, še pred'zimo. Če se ne bo poslalo takoj, potem počakajmo z A-sakim zbiranjem toliko časa, da bomo videli, kam bo šel denar, in če bo takrat sploh še potreben?	*
Ne moremo razumeti, zakaj taki strašni dvomi, če bo Vatikan pošteno oddal denar. Tak dvom more imeti samo človek, ki nima nobene vere niti v poštenost rimskokatoliškega papeža. Kaj mislite, da si bo papež, ki razda milijone med revne, hotel umazati roke s tistimi nekaj'dolarji, ki bi bili poslani iz Amerike z naročilom, naj jih odda v Ljubljano našim ljudem?
Torej Vi, g. Grill, ne bi zaiipali naših dolarjev, če bi jih poslali papežu z naročilom, naj jih odda v Ljubljano. Kaj boste pa potem rekli na to, da je predsednik Roosevelt poslal svojega osebnega poslanca Myron C. Taylorja, zadnji teden nalašč iz Amerike k papežu v Rim po misiji, ki je za enkrat še tajna. V sredo se je Mr. Taylor razgovarjal s papežem eno uro in deset minut, s papeževim državnim tajnikom pa eno uro in petdeset minut. Drugi teden bo dobil od papeža odgovor in ga nesel naravnost Rooseveltu v Washington.
Vidite, g. Grill, pa niso mogle italijanske oblasti preprečiti tega stika političnega med Zed. državami in Vatikanom, dasi Mussolini dobro ve, da ni Mr. Taylor prinesel v Rim morda kako hvalnico fašizmu. Torej če predsednik Roosevelt toliko zaupa papežu, da pošlje nalašč poslanca v daljni Rim, pa bi mi ne zaupali papežu naših dolarjev? Vidite, g. Grill, kako strašno ste majckini v svojem protiver-skem fanatizmu!
Kaj bi rekel Roosevelt, če bi vedel, kofiko cenite Vi papeža!
Kc ste zbirali za ambulanco in za prispevke španskim komunistom, niste nikdar podvomili, če bo prišel denar res v Španijo. In, kot sami veste, ga je dobršen del ostalo nekje v New Yorku. Pa niste radi tega niti enkrat bevsknili. Seveda, denar so nabirali komunisti, in ti so bili, po Vašem mnenju, vsega zaupanja vredni ljudje, kakopak.
Sramotno jeza nas, da tukaj cepimo dlako, narod doma pa gine pomanjkanja! Kaj si bo mislil naš ubogi narod o nas? Ali ste Vi pripravljeni vzeti nase to težko odgovornost, da boste samo radi zagrizenih strankarskih ozirov preprečili, da bi narod v domovini dobil iz Amerike hlebček kruha? Vedite, da bo narod o tem zvedel in če vas ne gane jok nedolžnih otročičev, ki prosijo kruha ZDAJ, potem ste izgubili vsak čut usmiljenja do svojega bližnjega in zlasti pa čut do ubogega slovenskega naroda.
Morda bodo politične razmere v domovini take kot so zdaj še eno leto, morda dlje. In mi bomo tukaj imeli nabran ne tisočake, pa ne bomo hoteli rešiti lakote bratov in sester samo zato, ker so pod tujo vlado, in to ne po svoji lastni krivdi? Torej Vi ste pripravljeni sedeti na tisočakih, slovenski otročiči bodo pa gladu umirali! Niti kamen ne more biti tako mrzel, niti divja zver bi ne mogla imeti takega trdega srca!
To, g. Grill, da skušate ustaviti tudi one, ki bi radi dali in pomagali na križ pribiti domovini, jasno pokaže Vaše simpatije do stare domovine. Da Vam je odvratna ste pokazali že prošlo zimo. To je bilo ob priliki, ko smo priredili shod, na katerem smo počastili spomin umrlega voditelja Slovencev, dr. Antona Korošča in obenem sprejeli spomenico, da zahtevamo slovensko zemljo Slovencem. Takrat ste v svojem "Napredku" pisali o slabi udeležbi shoda in to temeljili pa ni prav nekaj ovirati in skušati preprečiti, kar se zdi vena podlagi tega, da se naši ljudje tukaj pač ne zanimajo, kaj čini prav. To je prava satanska zloba in neodpusten zločin se godi onkraj morja. Da je bila to samo Vaša fraza in pa nad slovenskim narodom.
prostaški medklic, dokazuje to, da se zdaj sami zanimate za Vi kar čakajte, čakajte toliko časa, da bo narod v domo-"stvari onkraj morja" in dokazujete, da bi bila vsaka pomo- vini od gladu poginil. Toda naši ljudje po Ameriki, ki imajo žna akcija ob tem času janičarstvo proti slovenskemu narodu, še srce na pravem mestu, ne bodo čakali. Prepričani smo, da
Ako bi bili Vi, g. voditelj slovenskih naprednjakov, ko- bodo dali, da bodo dali SEDAJ, ko je potreba največja, če ličkaj domoljuba, bi mogli reči edino: "Dobro, vi "klerikal- pa ne bodo dali, no, potem bo domovina vedela, kakšne brate c:" nabirajte in pošljite, če hočete in če se vam zdi prav, mi in sestre ima v bogati Ameriki. Žalostna nam majica, da bomo pa tudi nabirali, pa z denarjem počakali!" Nikakor smo taki!
5. Kako je doma?
Ljudje se na vse strani sprašujejo med seboj: Kako je prav za prav tam doma? Kje so Nemci, kje so Lahi? Kdo je najbolj preganjan, kdo je še živ, kdo je mrtev?
Tako je menda povsod, nič drugače ni bilo v Clevelandu. človek posluša na vse plati, v spomin mu prihaja vse, kar je že bil slišal glede teh vprašanj, posluša naprej in si skuša narediti iz raznih koščkov kolikor toliko jasno sliko.
Imel sem precej prilike, da sem si nabral informacij. Kdo ve, če ne bo marsikaj že drugače, ko pride to pisanje v javnost, toda tiste dni sem prišel do zaključkov, jih tu na kratko omenim. Zavedam se, da se naš svet zanima za vsako poročilo, ki skušajo pojasniti položaj, zato je gotovo vredno, da o tem pišem.
Gotova stvar je, da v tistih dneh, ko sem bil v Clevelandu — te vrstice namreč pišem spet v Kanadi — Nemci niso imeli v rokah vsega slovenskega ozemlja. Tozadevna poročila, ki smo bili pod njihovim vtisom skozi mesec avgust, so se torej izkazala za netočna. Najboljši dokaz za to je dejstvo, da so prihajali v Cleveland v prvih dneh septembra telegrami iz Ljubljane, ki so še vedno pričali o "Ljubljanski pokrajini," prav tako kot pisma, ki so pa bila seveda nekaj tednov starejša.
Na drugi strani tudi ni točno, da je meja med Lahi in Nemci Sava, kakor smo precej časa mislili. Z Gorenjskega
gled nista prav nič drugačna ko poprej.
Te reči so nam vsem zelo nepričakovane, marsikdo jih kar verjeti ne more, pa kar je res, je res. Vsi smo mislili, da bo pod Lahom našim ljudem še vse bolj joj ali pa vsaj nič manj ko pod Nemci. Mržnja do Lahov je v naših kosteh tako ukoreninjena, da kar ne moremo drugače ko metati jih z Nemci v isti koš. Toda izkazalo se je drugače—vsaj za sedaj! Ljudstvo samo ugiba, kako da so se Lahi toliko "poboljšali," in jim — ne zaupa. Seveda jim tudi mi tu ne moremo. Verjetno je, da so Zel vsem tem skriti posebni nameni za bodočnost.
čuje se, da bo kmalu mogoče — če morda že ni — pošiljati denar naravnost v tiste kraje, ki so zasedeni po Italijanih. Videti je, da novi gospodarji ne segajo po lastnini naših ljudi. Draginja je velika in s tega vidika so ljudje tam potrebni pomoči. Vse kaže, da bo poslani denar prišel naravnost v roke tistih, ki jim bo poslan.
Tudi begunci, ki so pritisnili menda v mnogih tisočih v Ljubljano iz krajev, ki so jih zavzeli Nemci, niso nadlegovani od Italijanov. Nimajo pa seveda nič in so navezani na dobrote in dobrodelnost ondotnega ljudstva. Za te bi bilo treba na vsak način poskrbeti. Seveda so se pa rešili samo tisti, ki so mogli pravočasno na umik. Kdor je prišel v roke Nemcem, je pač na svoji lastni koži razvide! razliko med Nemci in La hi.'
Ljubljano in drugo ozemlje
postane član Slovenske moške zveze.
Da se pa malo bolj seznanimo, zato smo sklenili, da priredimo banket 20. septembra zvečer in po banketu pa prosto zabavo. Na programu bo tudi petje, govori in še več drugih stvari. Prav gotovo pa bomo zopet slišali tisto "Na levo tri, lia desno tri . . .", ki nam jo bodo zapele Turkove sestre, kar se pa tiče zabave, bo pa že tako preskrbljeno, da boste vsi zadovoljni. Girardčani so se še vselej postavili in se bodo tudi sedaj.
Torej Slovenci in Slovenke, od blizu in daleč, ne pozabite priti 20. septembra v Girard, kajti vsakemu bo žal, če ga ne bo omenjeni dan na tem banketu. Na svidenje,
Veselični odbor. -o-
Otvoritev kampanje
Sodnik Frank J. Lausche bo formalno otvoril svojo kampanjo z običajnim shodom, Iger pečejo vola "stear roast" in sicer v nedeljo 21. septembra v Geauga Lake parku.
in mi je rekel, da bo prišel tudi on na zabavo in če ga sprejmem, da se bo še celo k zboru vpisal. Dobrodošel!
V imenu mladih pevcev, hvala vsem, ki ste omogočili, da je tudi mladina užila par veselih ur v krogu nas in pod streho slovenskega hrama. Tudi orkester smo imeli in smo se vsi vrteli.
Louis šeme.
Odgovor in vprašanja na g. P. Margetiča
tam so Italijani okupirali brez. boja. Naša vojska je bila takoj prve dni umaknjena od tam proti Dolenjski in Štajer-
Na tem shodu bo sodnik Lausche razložil volivcem svojo platformo. Ta govor bo oddajan tudi potom WHK radio postaje. Pripravljalni odbor je prav pridno na delu, da bo postregel ogromni množici. Med govorniki bo tudi neki višji član Roose-veltove administracije. Govornike pa bo predstavljal Ray T. Miller, načelnik okrajne demokratske stranke.
Na tem shodu bo oddan tudi Euick sedan avto, nadalje pa bodo še darila in sicer dva obrambna bonda po $50; štirje po $25 in pet bankovcev po deset dolarjev. Vstopnina v park je prosta in tudi svoje avtomobile boste lahko brezplačno parkali. V Paviljonu bo tudi prost ples od 2,:30 do 4:30. Demokratska organizacija bo tudi preskrbela za brezplačno vožnjo z biisi z Miles Ave. in E. 131. St. do Geauga Lake parka.
gradu laška zastava in vsa Ljubljana je — zajokala . . .
. (Pride še.) —^-o-—
Konvencija Slovenske moške zveze
doli pritiskajo Nemci skoraj do j Ljubljane same, prav do Dra-' velj. Zdi se, da je njihova tu-di Poljanska dolina, za ostalo Gorenjsko ni dvoma. Proti dolenjski strani so preko Save nekako od Litije do Krškega. Natančnejšega ni mogoče dognati. Razume se pa, da je cela Š t a j erska pod njimi. Glede Prekmurja so močni dokazi, da je pod Madžari, za Belo Krajino istotako, da je skoraj vsa pod Lahi.
Tako je torej približno ena tretjina bivše Dravske banovine pod Italijani, dve tretjini pod Nemci. Ne da se z večjo gotovostjo dognati, če se te meje mislijo v doglednem času spremeniti. Odkod so prihajali oni glasovi, da je vse pripadlo Nemcem, je težko reči. Dose-daj gotovo še ni.
Videti je pa, da imajo Nemci svoje ljudi, morda samo gesta-povce, posejane tudi po tem delu Slovenije. Saj jih imajo tudi drugod po Italiji, Hrvatski in tako dalje. Morebiti tudi vojake, ki delajo "red" in — kupujejo, kar se kupiti da.
Istotako je težko dobiti potrdila za govorice, da je ban Natlačen neznano kam izginil, da sta zaprta škof Rozman in župan Adlešič in kar je še takega. Kolikor se more razbrati iz najnovejših poročil, so Italijani pustili "svoj" del Slovenije precej pri miru. Župani so vsi ostali na svojih mestih, enako drugi uradniki. Slovenščina ima svoje pravice naprej v šolah, v uradih in v javnosti. Saj sem videl po en iztis od "Slovenca" in "Jutra" od meseca julija, ki vsaj na prvi po-
sili. Zato je čudno poročilo dr. Goričarja, ki je bilo v listih, da so Slovenci prišli do Vipave. še bolj novica, da so prodrli na .severu blizu do Gradca. V resnici ni bilo ne tu ne tam riikakega prodiranja preko jugoslovanske meje. Ljubljana je bila par dni brez vsakega vojaštva in je trepetala pred Nemci. Toda prehiteli so jih Italijani, ki so previdno tipaje prihajali preko Notranjske. Na veliki petek zvečer je zaplapolala na ljubljanskem
Girard, O. — V soboto, 20. septembra se bodo tukaj zbrali delegatje Slovenske moške zveze. Kolikor nam je znano bo okrog 32 delegatov in glavnih odbornikov. To je druga konvencija omenjene zveze in iz tega je razvidno, da ne spimo, gremo vedno naprej, ne sicer tako hitro kot bi morali iti, kajti vsaka nova stvar nima veliko uspeha v začetku, a ko se malo bolj udomači in pride bolj v javnost, potem pa že gre in jfavno tako je tudi z našo Slovensko moško zvezo.
Naša moška zveza je nestrankarska, kar je vedno poudarja-no, ona ne gleda eno ali drugo prepričanje posameznika. Vsak pošten in dober Slovan lahko
Par veselih uric za mladino
V nedeljo, 7. septembra je bil zabavni dan za mlade pevce vseh združenih mladinskih pevskih zborov. Vršil se je v spodnjih prostorih Slovenskega narodnega doma.
Za mlade pevce je bilo vse preskrbljeno in sicer vse brezplačno! Zakaj je bilo vse brezplačno naj vam takoj povem: Li-terat in prijatelj mladine Dr. X. je daroval $10.00, Mr. Frank Ažman, dober narodnjak in kulturni delavec Mr. Joseph Trebeč, lei imata oba grocerije in mesnice, sta mi povedala, da prevzameta skrb da mladi pevci ne bodo trpeli pomankahja glede prigrizka.
Mr. Mayer, ki še nikoli ni pozabil mladih pevcev, je daroval $5.00. če slučajno kdo ne ve kakšen ljubitelj mladine je on, vam povem, da če hočete dobro obuvalo za vaše male, kar pri njem se oglasite.
Seme's Cafe pa je preskrbel, da so imeli otroci-pevci dovolj "ice čreama." Mihcic Cafe pa ne misli samo na odrasle, ampak tudi na mlade pevce in zato je pa prispeval $2.00. Pevec in prijatelj mladih pevcev, Mr. Frank širc iz 55. ceste ie daroval $1.00
V Ameriški Domovini z dnem 29. julija 1941 je izšel dopis pod naslovom "Moja preporu-ka g. Stjepanu Robashu" in katerega je podpisal P. Margetič.
Tisti dopis je bil nekak odgovor na moj prvi dopis v Ameriški Domovini. G. Margetič pravi tako-le: "Najjačji argument S. Robasha (tako misli on) je ta, da je poskušal vam pokazati in dokazati, da sem jaz in moji prijatelji proti veri, cerkvi in duhovnikom."
G. Margetič me vprašuje, da naj jaz dokažem, da je on kdaj govoril bodisi na kaki seji ali kje drugje proti krščanskim ustanovam, veri, cerkvi ali duhovnikom. Želim ustreči želji g. Margetiča, a najprej pa jaz njega vprašam in želim, da mi odgovori na sledeča vprašanja:
Prvič: Ali je resnica, da ste Vi g. Margetič bil in da ste še danes zastopnik ali tajnik Biro-komunistične stranke jugoslovanski oddelek, a danes hrvatski oddelek komunistične stranke v Clevelandu?
Drugič: Ali je resnica, da ste hoteli vi pod gornjim imenom zaiti v delovanje za proslavo Hrvatskega dne in da ste pod istim imenom pri eni taki proslavi tudi sodelovali?
Tretjič: Ali je resnica, da Vi urejate vse komunistično delovanje jugoslovanske ali hrvatske sekcije v Clevelandu in da noben klub vaše sekcije ne more prirediti igre, zabave ali shoda brez Vašega dovoljenja in sodelovanja?
četrtič: Ali je resnica, da se je komunizem pričel v Rusiji in da ste Vi in Vaši prijatelji nasledniki istega?
Petič: Ali je resnica, da je bilo v Rusiji pod komunistično vlado in upravo pobitih na tisoče katoličanov in njihovih duhovnikov in da je bilo porušenih na stotine Cerkva, samostanov in drugih krščanskih ustanov?
Šestič: Ali je resnica, da Vi in Vaši pristaši komunizma nikdar ne zahajate v cerkev, ali le v slučaju, če kateri Vaših pristašev umrje in ga njegova rodbina želi pokopati po krščanskih obredih in še v takih slučajih pristaši komunizma ne gyedo v cerkev, ampak ji za časa božje službe obrnejo hrbet?
Sedmič: Ali je resnica, da ste bil zastopnik bivšega časopisa "Radnik" in da ste še danes zastopnik za isti časopis pod drugim imenom, kateri je vedno pisal proti cerkvi, veri in sploh vsem katoliškim ustanovam?
Sedaj je p'a ležeče na g. Mar-getiču, da mi odgovori na teh sedem vprašanj in ko bom dobil odgovor, kateri pa mora bili pravičen— resničen, potem se bom pa v kolonah tega lista povrnil na Vaše delovanje in dela, ki ste jih počenjali Vi, g. Margetič, v elevelandski hrvatski koloniji. Vse^moje trditve pa bom podprl z dobrimi dokazi, katerih, g. Margetič, ne boste mogli ovreči. Jaz sem dokazal in sedaj pa je vrsta na Vas.
Stjepan M. Robash.
-o-
Stoletne rastline cveto v gor-kejših krajih v sedmem ali osmem letu starosti, v mrzlejših krajih pa mnogo pozneje in včasih šele med 80. in 90. letom. * * *
Za "Golden Gate" most se je porabilo 190,000 ton železa.
Ofenziva Zadružni kegljačev
To vam je grmelo, to ^ padalo! Pa ne keglja«,a. tiste "pine." šlo je kot" nona in "mašin gvir0'.,. včasih je malo kje P°tiliny krat je šlo v graben, k'' peljan kot za v malin-navad se je težko 0 . kaj?! Vsa ofenziva_Je^ v kriku "Dol z njimi"'.1 so jih podirali da je & ^ veselje gledati te aktiv^
žrtvovalne zadrugarje- , mladi, ta mladi, da bi J1^ li. Navdušeni so bf> so vse podrli, kar s0 j postavili — ampak žrtve ali škode. Saj / mlada kri pa res ne f8'1.
Sreda, 10. septemb^, pisana z zlato "tinto y' « ni knjigi. Kegljači so osem teamov, štiri ^ spola, štiri moških. To j mokracija pri nas, kaj .r In vsi prijazni, vlj ^in vedni zadrugarji. ŽeI1 klet je bilo vse P°ln°j vseh sort. Imeli smo volaske, brunetke, m, še mlajše. No, saj Pr.ateij! cvet, al' kot moj P^.J vi — sam ta nobel, b<™
žba- eIi)1 Zavzeli so vseh J leys" in tako ostane* ^ sezone — vsako sre ^ od 7. do 9. ure. Ob«<^ bila galerija kibitze«e } na in navdušena. Vs® j držano sapo čakalo k ^ prvi "strike." In M0^t da ga je — sam mlad Holmes Ave., Joe G0* j . mestu se je pomlad'1 p i let, tako se je počutll.'gt 4 . nam je vsakih petnaJ ^
•	zapel kot petelin j, Mogoče je kdo drugi
i pak v velikem napadu ^
■	"ujel" najprvo. ^
■	morali so imeti tudi ^ i na," pa so ga šli i® J
-	New York Central f
-	osebi g. John Lopa^^j i namestniki so bili 23
čaj zraven, in gk 1 ^m » Ižanec je ob prvem , nem nastopu kar vS g0<i . "strikom," pa ne v . f ampak v kegljanju- ^ ; buren aplavz navd" j
>	dalcev. Bokal bi
. "ven nesel" v svoje"1
" ' . A
Lani so začeli in- ^ že malo privatno . jI ' da bodo kdaj kaj
■daj ni temu več ta ^ i tisti, ki so se počuti ~ švoh v ofenzivah, rjS* i do odločilni faktorji ^ j? i teamih. Bokal vanU ^r 1 metal, pa čeprav se vt<
■	počuti po svoji nez£ jo
1	ni. Kaj šele bo, ko ^
2	dobro počutil. Le '
-	je, da ga spravite v j,--
■	lanco in pravi tea^ ^ 2 zanesljiva korenina '.^f i Frank Žagar, ta va^1 jc ^
-	diral, ta! Enkrat J1 ^
-	"štrajkal," da smo s /,
>	gledovali, al' je to 0 'Jj 1 drugi za njega iP'^'^P
tako sigurno kot £el1
-	shenko.
D8 ■'
Jelerčič vam Je d* " zase. On vedno mi*'^ ti?.
cvetice posuj e, Pa Je j"ejii j 1 ne premetal po cf t^', 1 Tak mladenič, pa 2 ^
1	ber, kaj neki bo, ^ ■ pf^
•	v svoja polna leta, K. je ^ " En čas smo mislili. \\
2	kako New York
šče, kar šest jih Je , fj ' tovarne, pa še svoj ^
ljonega "bossa" s° 1 seboj — videti je> # ga zlomka ne b°J Kranjci.	jr,
Svetek je poskrb^ f< selo pokopali vse s 1 loženje in nastopi18 ^jf, 1 razigranost in z a d 0 je " vseh. Skrbel je, d*e t^
točno naprej, samo ^ _ iostno kot pri V°el'let3 no — vse veselo.! m (Dalje na 3 s
UTAN IN 1S K A R10 T
Po nemškem Izvirniku K. Mays
kali. Vedeli so, da bomo prišli.
Kaj praviš k tej razlagi?"
'Z očesom ni trenil lopov.
"Ni mogoče! živ človek ni vedel, da pojde gospod vojnih trum gledat mulazimov grob!"
"Pač! Nekdo je vedel ali vsaj z gotovostjo računal, da pojde. In tisti jim je povedal. Izdal nas je.
Kaj misliš, kdo je bil tisti?"
"Effendi, živ človek, pravim, ni mogel vedeti, kaj bo storil gospod vojnih tr.um!"
"Da, nihče! Le ti sam si vedel !"
In grozeče sem nadaljeval:
"Izmislil si si laž, da so Aya-ri ustrelili mulazima Ahmeda, in zvabil gospoda vojnih trum k studencu, kamor si naročil Aya-re. Izdal si svojega poveljnika in nas!"
Ni se prestrašil, jezo je hlinil in užaljenost.
"Jaz —? Allah — Allah —! Kaj si misliš —! Vedno sem zvesto služil svojemu gospodu in življenje sem tvegal, ko sem ušel Ayarom pri Mudheru ter hitel v Tunis, da pokličem pašino vojsko na pomoč — Pa bi naj bil izdajalec —!"
"Sijajno si si vse namislil! Ampak mene ne prevariš s svojimi lažmi! Ni ti bilo treba uiti iz obleganega Mudhera, ker ga tistikrat nihče več ni oblegal. In tudi po pomoč nisi jezdil v Tunis, ampak da bi še več vojakov spravil v roke Ayarom!"
Povej," sem nenadoma obrnil besedo, da bi ga iznenadil, povej, kdo je bil tisti jezdec, ki si z njim pretečeno noč govoril v bližini našega tabora?"
Na to vprašanje pa res ni bil pripravljen. Ujel sem ga končno. Sapo mu je vzelo, besedice ni odgovoril. "Odgovori!"
"Effendi — na — na to vpra. sanje — ne — ne morem — ne morem odgovoriti —T"
"Moraš odgovoriti! Povej, kdo je bil!"
"Ne morem! Z nikomer ni-
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
11.-—Gospodinjski	klub na Jutrovem priredi plesno veselico v SDD na Prince Ave.
12.—-Podružnica	št. 49 SŽZ obhaja 10-letnico obstoja z banketom in plesom v šolski dvorani fare sv. Kristine.
12.—Društvo Slovan št. 3
SEPTEMBER
19.—Kozmopolitska	liga priredi plesno veselico v avditoriju SND v počast Frank J. Lau-schetu.
20.—Druga	redna konvencija Slovenske moške zveze v Ameriki se vrši v Slovenskem domu v Girard, O.
20.—Lucky	Stars št. 61 SDZ ples v avditoriju SND.
21.—Takozvana	"V" plesna veselica društva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
25.—Demokratski klub 23. varde priredi ples v avditoriju SND. Ves preostanek prireditve je namenjen za kampanjo sodnika Lauscheta.
27.—Frances Susel Cadets imajo Barn Dance v Glenridge Barns na Green Rd.
27.	— Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
28.—Slovenska	ženska zveza priredi plesno veselico v' avditoriju SND".
OKTOBER
4.—Društvo	Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi plesno veselico v SND.
5.—Glasbena	matica poda v SND na St. Clair Ave. opero "Cigan baron."
11.—Društvo Lipa št. 129 SNPJ priredi plesno veselico v SND.
1288 T. M. ima Halloween ples v SND.
NOVEMBER
1.—Društvo	St. Clair Grove št. 98 W. C. plesna veselica v SND.
2.—Sedemletnica	Kanarčkov z igrico in koncertom v SDD na Prince Ave.
8.—Dekliška Marijina družba fare sv. Vida priredi plesno veselico v Twilight Ballroom, 6025 St. Clair Ave.
8. — Plesna veselica društva Kras št. 8 SDZ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
8.—Carniola Hive 493 T. M. plesna veselica v SND.
SDZ proslava 30 letnice v SND.
18.—Društvo Slovenske So-kolice št. 442 SNPJ priredi veselico v SND.
18.	— Društvo Cleveland-ski Slovenci, št. 14 SDZ priredi plesno veselico v Twilight dvorani.
19.—Podružnica	št. 47 SŽZ obhaja 10 letnico obstanka v SND na 80. cesti.
19.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete obhaja 25 letnico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
25.—Podružnica št. 8 SMZ priredi "Halloween" ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
25.—Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ praznuje 20 letnico obstoja s plesno veselico v Twilight Ballroom.
25 — Podružnica Slovenske moške zveze št. 3 zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
25.—Slovenska zadružna zveza priredi plesno veselico v SDD na Waterloo Rd.
25.—Društvo	Danica, št. 11 SDZ priredi plesno veselico v SND na St. Clair Ave.
26.—Dramsko	društvo Ivan Cankar ima predstavo v SND.
26. — Pevski zbor društva Zvon priredi svoj redni jesenski koncert v SND na 80. cesti.
31.—Društvo Carniola Tent
11.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ proslavlja 20 letnico obstanka z banketom v Slovenskem, domu na Holmes Ave.
11.—St. Vitus Cadets, št. 25 SŽZ imajo ples v Twilight Ballroom, 6025 St. Clair Ave.
9.—Pevski zbor Abraševič koncert in predstava v SND.
15.—Društvo Clairwoods št. 40 SDZ ples v SND.
15.—Društvo	Slovenski dom št. 6 SDZ obhaja 30 letnico obstoja v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
16.—Mladinski	pevski zbor Črički priredi koncert v SND na 80. cesti.
19.—častna	straža SDZ ples v SND.
22.—Društvo Danica, št. 34 SDZ priredi veselico v SDD na Prince Ave.
22.—Društvo	sv. Ane št. 4~5. N. D. plesna veselica v SND.
23.—Podružnica	št. 41 SŽZ priredi igro in ples v SDD na Watsrloo Rd.
23.—Dramsko društvo Ivan Cankar predstava v SND.
29.—Društvo	Ložka Dolina priredi veliko plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
30.—Mladinski	pevski zbor Slavčki koncert v SND.
DECEMBER
14.—Pevski zbor Slovan priredi koncert v SDD na Waterloo Rd.
20.—Svobodomiselne	Slovenke št. 2 SDZ prireditev v avditoriju SND.
21.	— Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Slovenskem društvenem domu
na Recher Ave.
21.—Božičnica Slov. mladinske šole v avditoriju SND.
31.—Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. priredi Silvestrov večer v SND.
OFENZIVA ZADRUŽNIH KEGLJAČEV
Gornja slika nam kaže nove vrste ambu lanco na motornem kolesu, ki vozi lahko s hitrostjo 90 milj na vro. To novo ambulantno vozilo si ogledujejo uradniki Britsko-ameri-škega amhulančnega oddelka, za katere je namenjeno.
sem govoril, vobče tabora nisem zapustil tisto noč!"
"Ne laži! šel si iz tabora in govoril s kol agasijem Kalaf ben Urikom! Domenila sta ge, kako nas bodeta spravila v roke našim sovrašnikom!"
Ves ogorčen je vzkliknil:
"Ma ša 'llah —! Effendi, povej, kdo me je tako grdo obre-koval —! Na mestu ga ustrelim !"
"Kaj *boš ti druge streljal! Sam si tisti, ki boš ustreljen!"
"Jaz —?"
"Vojak si, pa si izdal svojega | poveljnika! Na bojnem pohodu1, smo in v takem slučaju kaznujejo izdajstvo s kroglo."
Se je končno le prestrašil.
"Effendi, nedolžen sem! Ničesar ne —."
"Molči!" sem ga nahrulil. "Vse vem. Ne izgovarjaj se! Nisi ušel iz Mudhera, kol agasi sam te je poslal v Tunis, da zvabiš gospoda vojnih trum v puščavo in njemu v roke. Njegov zaveznik si, zaveznik izdajalca! Kajti tudi kol agasi je izdajalec in prostovoljno se je predal Ayarom. Za vodnika si nam bil in vodil si nas Ayarom naproti. In sinoči si se sestal s kol agasijem, poveljnika je hotel dobitiv pest, | da bi tem laže opravil z njego-' vimi vojaki.
Tako je bilo! Kol agasi sam mi je povedal."
"Lopov obrekljivi!" je krik-nil, topot resnično razsrjen. "Kje je, da ga —."
"Le tiho bodi! Izdajalec si, prav kakor je izdajalec tudi kol agasi. Za trenutek so vama uspele vajine izdajalske nakane, ampak vedi, da nismo taki lju-. dje, ki bi jim bila vidva kos!"
Med najinim prerekanjem se je nabralo polno častnikov in
■	moštva krog naju. Z napeto ra-
■	dovednostjo so poslušali.
(Dalje prihodnjič)
Najnovejše orožje proti tankom je "ubi jalce tankov," katerega nam kaže gornja slika, ko stopa v akcijo. To novo vozilo, l;i je .pol t.ruk in pol traktor nosi 75. mUimeterski top nameščen za voznikom. Priskušali so ga v Fort George G. Meade, Md.
(Nadaljevanje z 2 strani) drži Gust, pa bomo vsi vedno veseli. Ni mu šlo v glavo, kako morejo naši delavci, ki so ves dan pi'idno na nogah, da servi-rajo zadružnim odjemalcem, tako pridno in uspešno kegljati — ugajal mu je posebno poslovodja iz Waterloo; poslovodji Malovasichu je pa dal ultimat, naj kar malo manj dela okrog svoje lepe, nove kuče na Pawnee, da bo imel večji "score." Najbolj vesel je menda bil naš predsednik George Panchur. Dobil je partnerja v levičarst-vu, mladega priljubljenega mu-zikantarja Malovasicha. Sam smeh jih je bil.
Dve izboljšavi se je opazilo prvi večer. Pod je bil popolnoma, prenovljen z "resurfacing," al' kar so že naredili z njim, zgladili so ga preveč, potem pa še tako "spaltirali," ta greh nosijo pri družini popotnika Anton Jankovich, da ni nobena "bola" ubogala — hotela "hoo-kat." Da bo veselje večje bi jaz priporočal še eno revolucionarno izboljšavo — postaviti enih šest čevljev nazaj močno ograjo ob grabnu, in verjemite mi, da bo marsikdo vesel s tem moderniziranjem.
To je moška stran; sedaj,, pa ženska. Igrale so brez zadružnih oblek, ne, ne, to ni nobeno Roxy gledališče, dobijo jih kmalu, in potem bo vse tako v redu kot se šika. Dva teama sta deklet in dva žena. Katere so bolj navdušene je težko dognati, kadar doženem, sporočim veselo novico. Nihče ni pa tako vesel nad posrečenim "štrajkom" kot so one. Veselje je nepopisno, otroško. In kadar človek tako uživa, ne čudi se, zakaj se je ga. Bokalova tako čudno držala, ker ni bila v prvem spopadu. Nastopila je kasneje kot namestnica. Bolj navdušene kegljačice je ni menda med njimi.
No, ga. Yantz in Frances Pole so se tudi lepo muzale, češ, tudi me ga znamo zbit, in vrag me vzemi, če ga niso. Pa so prišle za njimi ge. Rupnik, Mary černe, Mrs. Jarm, Mrs. Hro-vat in Mrs. Lopatich, pa so rekle, bomo pa še me enako, in tako je tudi bilo. Torej je tekma od sile! Ta mlade so bile tako zaposlene v ostalih tekmah, da sem pustil stvar za drugikrat opisat. Imele so tudi dosti gledalcev nemalo oboževalcev, kar mi pozdravljamo vedno in povsod — saj so zadružne kegljačice najboljša dekleta vselej in povsod! Amen.
Vi, dragi čitatelji, ki to či-tate pa ne pozabite, da se bodo to stvari ponavljale vsako sredo od 7. do 9. ure zvečer v Slovenskem delavskem domu. Pridite in navdušujte jih — spodbujajte jih do najvišje točke — "perfect game" enega ali drugega igralca.
Joseph A. Siskovich, taj.
Mladinski tabor SŽZ
(Nadaljevanje s 1 shrani) Nato so napravili obhod po dvorani vežbalni krožki podružnic: 6 (Barberton), 10, 15, 25, 26 (Pittsburgh), 32, 40 (Lorain), 41, 49 ter 55 in 57 iz Gir-arda in Nilesa. Več kot 2,000 občinstva je stalo ob strani dvorane in na balkonu, ki je burno aklamiralo naša krasna dekleta, ki so strumno korakala ob zvoku Louis Trebarjeve godbe.
Povorka še je nato ustavila, enajst ameriških zastav se je dvignilo, gdč. Irene Jazbec je in-tonirala Star Spangled Banner, ki jo je pelo vse navzoče občinstvo.
Mrs. Frances Kurre je nato pripela gl. predsednici Marie
Prisland šopek kot vrhovni na-čelnici vežbalnih krožkov. Mrs. Prisland se je globoko gin j ena zahvalila za lep sprejem, a dekleta so ji zaklicala trikratno slavo.
Mrs. Kurre je nato v imenu krožkov imenovala Albino Novak polkovnicam radi njenih zaslug za krožke. A Frances Susel je nato v imenu krožkov dvignila v šarži Mrs. Kurre od kapitana na majorja.
Zatem je bil predstavljen sodnik Frank J. Lausche ki je pohvalil' naša dekleta in jih bodril k nadaljni vztrajnosti. Povedal je, da je ženski spol tisti, ki daje moškemu inspiracije in pobudo k delu. Velikega pomena je, je izjavil Mr. Lausche da naša mladina tukaj v svobodni Ameriki lahko pleše narodne plese, a nad njimi vihra ameriška zastava, ki jih varje in jim daje zavetje. Topla aklamacija je pokazala, kako je Frank priljubljen pri narodu.
Nato se je pričela tekma med vežbalnimi krožki v korakanju. Gledalec ni vedel, ali bi gledal krasne uniforme, ali lepo izvajane vaje, ali zardela lica naših deklet. častniki od kora marinov so bili razsodniki.
Zmagal je krožek št. 10 z 97.7 točkami; drugi je bil krožek št. 25 z 97.6, tretji 40 (Lorain) z 97.5 točkami. A krožek št. 15 je dobil nagrado kot najštevilnejše zastopan in pa radi svojih krasnih huzarskih uniform.
Predsednica Mrs. Prisland je nato razdelila nagrade zmagovalnim krožkom, a vsi ostali krožki so dobili izdatne čeke v pomoč za nadaljni obstoj.
Voditeljica programa, Mrs. Novak, je nato predstavila vse glavne odbornice SŽZ in pa razne odlične goste. Predstavljen je bil g. polkovnik Burja in njegova ga. soproga, Plevnikova Paulina, operni pevec g. Tone Šubelj, g. Anton Grdina, naš urednik Debevec in g. George Tennesy, naš slovaški prijatelj.
G. polkovnik Burja, visoka vojaška avtoriteta, se je zelo pohvalno izrazil o vežbalnih krožkih, pohvalil njih uniforme in lepe vaje v korakanju. Seveda, kot armadni polkovnik je izrazil iieljo, da bi morali tudi naši fantje imeti take vežbalne krožke, kjer se krepi duša in telo.
že po enajstih se je program končal, nato je pa Trebarjev orkester zaigral vesele poskočni-ce in mladina se je vsula po prostornem plesišču.
Dekleta, ki ste včlanjena pri krožkih SžZ, hvala vam za vaš krasen nastop! Ponosni smo na vas! Le še naprej vztrajajte in ostanite ponos in nada slovenskega naroda.
-o-
IZ NAŠIH NASELBIN
Milwaukee. — Dne 6. sept,. je tu umrl Gašper Sehift, star 57 let in rojen v Slovenski Bistrici na štajerskem. V Ameriki je bil 32 let in tu zapušča ženo, tri hčere in brata.
MALI OGLASI
Lepo stanovanje
Na E. 73. St., 2558 se odda pet moderno dekoriranih sob. Idealno za mlad zakonski par. Najemnina jako zmerna. (217)
Delo dobi
Slovensko dekle, staro nad 18 let, dobi delo za splošna dela v restavrantu. Oglasiti se je na 6034 St/ Clair Ave.	(216)
Hiša naprodaj
Proda se dobra hiša za 2 .družini, 6 sob spodaj, 5 zgorej, 4 garaže, lot 40x175. Nahaja se na Addison Rd. med Bonna Ave. in St. Clair Ave. Ker se mora urediti zapuščina je cena znižana na $5,200. Za podrobnosti vprašajte C. G. O'Bell, 1266 E. 71. St., tel. HE-8726. (216)
Delo dobi
Delo dobi zanesljiv moški, da bi vozil truk. Plača in provizija. Vprašajte na 18127 St. Clair Ave.	(215)
h L:1 se naj čudil o ef-■'(I, o si Jim. Hvala Al-
4!spet prost!"
»Ij^, fte vprašaš, kje je tvoj tojl'Sospod vojnih trum,
C'ariŠ -frglis?"
tu, '> Preprost vojak sem, i pr Vlce> da bi izpraševal
i,"	Cinike in njihove
kino .
\ je znal odrezati—. L \ikako so nas ujeli?" t,' e«endi! Saj sem bil
ko H.!
,'k' Ud'So samo nas tri i v« * ne Ali mi mo-Ptav ,?0Vedati, kako da si
w'lzmuznil?"
a ftiul -8te in šli molit h na	sam pa sem
Mh^ n,lu' Ko sem zagle-R]8*? konja pognal in lest0d; lako je bilo." i« bjA^ bil prijel za puli J," Mojega poveljniki ^
<\fam proti tolikim | ''
tai>5am si zbežal?"
V« :
%' Cel v taboru?"
SJ^ kaj
e je zgodilo'. : i 8t0ri®J.e' Je bilo, kar sem Tabor je bil ko-
ii,	Jnut oddaljen, če sem C Vas še lahko rešil." i," ste Pohiteli?"
I h
\ v.našli?"
W7 nikjer več."
' n kaj ste nato sto- : s
% „ 0 vas po warru."
warru ?"
lili a. Sm°. da so se v war-sl<%? lllste jezdili po nj'i-
'^'trok
k; eJa. .Tvoj prijatelj, ■ fra, je šel za sle-
k
ne:mu samemu mh11 dedovanje —? Ivi j e.&li postopat — ?
iS ilŠe bolj" čudn0 •ie'
po vvarru če- . iPšOjj zala zelo razloč-f%a'e'Ayari obrnili —,, ;
I %vV0— še iskali? 1 Sa So res z&riimi-
Wki^ dobro veš, zakaj IH^te, effendi!" je
m'^V' '^ako ti °dgo-
m v?e '3il° v resnici-" v°mim!
1 i S0 0O
i 'VHvi i nG1»adoma vze-so nas napadli
v
^ ^ Morebiti pa so ^ balami ob studen-
tam tičali? So 6 \v as?"
l % "°rebiti pa je bi-■u\ ^učajno taborili
ift 4a se skrili> k0 y tu majamo, m nas>
jST2 bi bili čisto
ne nasprotujejo ^ ' šo zelo sumi j i-sJ So n
• Padli Ayari mula-
^o^najst dni bo." IjMlj še tisti dan ste s kamenjem?"
k Vc«rai
ogledal grob-
(v \>.
k 'Vt*
O Cutegnii"
\ \ 81 jo ogledali. In
'n^nJ^aj nekaJ ur
O (lav * Star0 grob" W v. zasul puščav-
' H f So kamenje na-
JXi nekaj urami' SN, Padel šele pred
HNenT ali pa vobče ti_
\ ^ s0 Ja ni njegov grob
JO iigto lj'ud;ie nagr" ; k\ Posebnih
lame-
N^ilS te' effendi! če-
\ l nagrmadil kup J-A> 'Puščave?"
.. sam povedal če-slučajno tabo-U> na nas so ča-
1941 SEP. 1941
SBBl® ftrl si □iffifflliffl SSHillEBll
14 15 16 17 18 19 20
mmmmmi
|28|29l30rT jrTI
MIRKO BRODNIK:
Ljubezen ne umre
"Zmagala bova, Marija . . ." je vzkliknil Andrej in jo po- c ljubil. "Nihče naju ne bo ločil, * Videla boš, kako srečna bovai." i Potem se mu je Marija než- ( no izvila iz objema in odhitela i proti domu. Andrej je stal še dolgo za kozolcem in gledal'za njo, dokler ni za ovinkom izgi- < nila.	i
IV	J
Mladi gospodar V soboto je bil v bližnjem i mestu semanji dan. Podbregar • je zgodaj zapregel konja in se pr.ažnje oblekel. Potem je po- i klical še Andreja, ki ni bil prav pri tistih, ki so rano vstajali. ;
"No, Andrej, vstani! Ti boš : še sodni dan zamudil !"
Andrej je planil s postelje. "Ali si se snoči spet kje ženil? Le glej, da te ne bodo fantje nakurili. Menda te že postrani gledajo."
Potem je šel pogledat, ali je zajtrk že kuhan. Ko je prišel Andrej pet minut nato v izbo, so se na mizi v široki skledi hladili žganci in lonec mleka poleg njih.
Mati je popravila Andreju ovratnico in mu rekla:
"Fant, zdaj glej, da boš pameten. Čas je že. Ne pozabi, da boš gospodar. Gledati boš moral, da boš povečal to, kar ti bova midva dala. Ni dosti in še nekaj dolga je na vsem, toda če boš delal, kakor je treba." 0 Posilile so jo solze.
Andrej pa jo je objel okoli ramen in ji dejal:
"Mati, le brez skrbi bodite: Naša hiša bo še močna. In v hišo bom pripeljal takšno ženo, da bodo vsi gledali!"
Stari Podbregar se je obrni in ga presenečen pogledal: "Kaj, ali si res že izbiral?" "Nič še ni gotovega, oče!" "Katera pa je?" "Ne smem še povedati. Bog ve, ali me bo marala? Če me ne bo zavrnila, vam rečem, da . . " Posmejal se je. Že zaradi tega se je moral, ko je pomislil, kaj bosta čez nekaj dni oba rekla, ko jima bo povedal, da je Marija tista, ki jo je tako hvalil.
Zunaj je konj že nestrpno kopal po tleh. Zato sta oče in sin hitro pojedla. Preden sta šla, je mati še pokrižala sina in mu rekla:	,
"Pa oba srečno hodita!" "Podbregar si je še dal klobuk na glavo.
"Zdaj pa le hitro, drugače pred večerom ne bova v mestu."
Potem je Podbregar pognal. Voz je pohitel skozi vas. Tudi mimo Kačarjeve hiše je šel. Ko je zavil okoli vogala, se je Andrej ozrl proti oknu, kjer je bila soba njegove Marije. Okno je bilo zagrnjeno. "Najbrž še spi," si je rekel Andrej.
Pot v mesto je bila precej \ dolga. Dve uri sta se Podbre- 1 gar in sin že vozila, pa ju je * vendar čakalo še precej poti. Oče ni preveč poganjal konja in ves čas je molčal. Morda je premišljal, kaj pomeni korak, d ga bo danes storil. Saj po dolgih letih neprestanega dela res ni lahko izpustiti vsega iz ^ rok in izročiti usodo doma človeku, o katerem se ne ve, kako se bo obnesel, čeprav je ta člo- ; vek lastni sin.
'Tudi, Andreju ni bilo dosti do pogovarjanja. Kar zagledal se je predse. Nekako mu je sicer odleglo, ker je očeta tako z lahkoto pregovoril, vendar pa ga je tudi morila skrb. Doslej prav za prav še ni resno pomislil, kako bodo doma sprejeli Marijo, ker ga je vsega zavzela misel, kako bo Marijo rešil sramote in se otresel vojaščine. Zdaj pa, ko je videl, da je to nekako urejeno, ga .je le začelo skrbeti tudi to, kaj bosta oče in mati rekla, ko bosta spoznala, kaj tiči za njegovo željo po gospodarstvu. Slutil je, da ne bo ušel brez kazni in da Marijino življenje, čeprav se mu bo vse posrečilo, vsaj v začetku ne bo preveč prijetno.
Med tem pa se je voz že približal mestu. To se je spoznalo po hišah, ki so postajale čedalje bolj gosposke. Tudi ljudi je bilo več in več. Praznično oblečeni so hiteli proti trgu. Kmetov v živino skoraj ni bilo, ker so vsi že davno prišli na trg. Iz j domače vasi sta srečala le malo ljudi, pač tiste, ki so imeli v mestu kakšen nujen opravek.
Kakor je pač navada, je oče ustavil voz pred staro Lipovče-vo gostilno, kjer so imeli velike hleve. Zato je moral potem tudi stopiti v krčmo. Andrej je izpregel in prišel kmalu za oče-; tom, ki je sedel v izbi pri krož-: niku vroče juhe. Nekaj znan-' cev je prisedlo k njemu in so . mu nekaj prav vneto pripovedo-, vali. Bili so že skoraj vsi neko-. liko pijani, čeprav je bila prav y za prav za vino še zgodnja ura.
>	In preden je Andrej posrebal svojo juho je tudi njegov eče
. že naročil Štefan vina. Tako se i pač spodobi, če pride kdo z vasi f po dolgem času v mesto, i "Ti, Podbregar," je dejal neki kmet iz sosedne vasi, "kaj te je pa prav za prav pripeljalo
-	danes sem?"
"I, kaj? Voz!" je odvrnil An-; drejev oče in se zasmejal svoje-' mu dovtipu.
"Vem, vem," je skoraj jezno i nadaljeval kmet. "Po kaj si pri-3 šel, sem mislil. Ali boš kupil
-	kakšen rep? Naprodaj, kakor
-	vidim, nisi nič pripeljal."
>	"Tisto ne," je potrdil Pod-3 bregar. "Danes imam pa čisto
drugačne opravke, j In začel je pripovedovati, da misli sinu izročiti posestvo, da ga reši vojaščine.
"Alin eb oš dal malo prezgodaj vajeti iz rok?" se je vmešal drug znanec.
"Zakaj?" je vprašal Podbregar, čeprav je tudi njega mučila že nekaj dni ista misel. "Saj je fant pameten ..."
Andreju se je zdelo nerodno, i da bi poslušal, kako bodo njega [hvalili in grajali. Zato je vstal in rekel očetu:
"Veste, oče, meni se tu ne da sedeti. Malo pojdem pogledat, kaj je na sejmišču. Kmalu se vrnem. Potem pa pojdeva k notarju. Prej moram še zvedeti, kje ima pisarno, da ga ne bova potem predolgo iskala. Kje jo je imel stari, vem, toda zdaj so , dobili novega, ki je najbrž kje drugje."
"Le pojdi!" mu je dejal Podbregar, ki mu je bilo tudi ljubše, da sin pri tem pogovoru ne bi bil priča. "Toda kmalu pridi, da te ne bom čakal."
PREPARE YOUR
Heating System
NOW !
Neto Fvrnaces for Coal, Gas, Oil, Hot water or Steam
Resetting........................$12.00
Cleaning ...........................$4.00
Air Conditioning, Tinning
and Roofing Carpenter work, Complete Remodelling EASY MONTHLY PAYMENTS
MASON
HEATING CO.
1193 ADDISON RD.
ENdicott 0487 txrygrrxxxxxxxxxxxxxxxxxxxj
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212
"Bom, oče," je dejal Andrej, v' ki je stal že na pragu.
Potem je šel.	^
* * *
Dan je bil oblačen, vendar še v prav topel, za pozno jesen skoraj preveč. Andrej se je nekaj P časa motal med ljudmi, ki so P zavzeli vso cesto, da skoraj mi- 11 mo njih ni mogel priti. Proti J sejmišču je bila gneča še čeda- 11 lje hujša. Ze je začel premiš- s ljati, ali ne bi bilo bolje, da gre kam drugam, ko je iznenada ' zagledal voz iz domače vasi. In k na njem je opazil razen nekaterih drugih vaščanov, še nekoga ^ ki je bil vzrok, da mu je srce iznenada začelo razbijati. Mari- 1 ja je bila. Kaj jo je le prineslo v mesto? Snoči mu ni nič pove- 1 dala, da pojde na semenj. 1
Rad bi bil govoril z njo, ven- ( dar pa mu je bilo zaradi drugih ' ljudi nerodno; da ju ne bi videli skupaj, ker bi utegnili nasta- 5 ti kakšni jeziki, in prav danes tega ni maral. Tedaj pa ga je tudi ona opazila. Zardela je in i mu skrivaj pomahala z roko. 1 Potem je z glavo pokazala pro- i ti cerkvi in ga pogledala. Razu- < mel jo je in ji prikimal.
Tam ga bo torej poiskala. Za- i to se je preril skozi gnečo in za- . vil proti božjemu hramu.
Ker je bila prav tedaj deveta 1 maša, ni bilo pred cerkvijo dosti ljudi.
Andrej je moral precej časa čakati, da je Marija prišla vsa zasopla proti cerkvi. Že od daleč je zagledal njeno pisano ruto, ki jo je tako dobro poznal. Ko je tudi ona njega zagledala, se je umaknil za zid.
Segla sta si v roko.
"Kako, da si prišla?" jo je presenečen vprašal.
"Sosed se je peljal v mesto, pa je mati rekla, naj grem z " njim in kupim nekaj reči, ki so v mestu cenejše kakor pri nas. Pa sem šla . . . " 3 "Tako . . ."
~ "Da, pa zaradi tebe tudi," je prostodušno dodala in ga po-" gledala. "Ali mi bol kupil kakšen odpustek?"
"Seveda. Ali naj ga greva takoj iskat?"
"Zakaj pa ne? Čakaj, še to mi povej . .. Ali sta z očetom že opravila?" " "Še ne. Zdaj sedi še v gostil-v ni, meni se pa ni ljubilo ostati j tam in sem šel rajši malo ven. Vidiš, pa sem imel srečo, da
e sem dobil'tebe . . ."
g
Počasi sta se odpravila proti 1 sejmišču, ki ni bilo daleč. Nobenega znanega človeka nista srečala. Sicer pa na to nista niti e mislila. Preveč sta mislila sa-ma nase, da bi se mogla ozirati za drugimi.
Ob stojnicah je bilo toliko " ljudi, da nista skoraj nič videla. Komaj sta se prerila nekoli-0 ko bliže.
"Kaj bi pa rada imela?" je ' vprašal Andrej. r Kaj lepega ji je mislil kupiti. Denarja mu ni manjkalo in " hotel §e je izkazati. In radove-0 den je bil, kaj si bo ona izbra-1 la.
a "I, kaj . .." je v zadregi odvr-a nila. "To boš pa sam najbolje
izbral. Jaz pa pojdem ta čas na drugo stran in bom našla kaj za tebe."
In preden ji je mogel odgovoriti, je že ni bilo.
Dolgo je izbiral in izbiral, naposled pa se je odločil za lepo pozlačeno ovratno verižico, ki ni bila draga, pa zelo lepa. Ko je plačal in se obrnil ter vtaknil kupljeni zavitek v žep, je stala Marija že za njim.
"Jaz že imam," mu je rekla in obraz ji je žarel. "Ugani, kaj!"
"Kako naj uganem?" je vzkliknil. "Ko je pa toliko reči!"
"No, tole!" je odvrnila in mu izročila lepo .usnjato listnico.
Kako je bil vesel njenega darila! Kako dolgo že ni dobil nobenega./ Doma ni bila navada, da bi mu kdo dajal darove. Spravil jo je in nato dejal:
"Tudi jaz imam nekaj lepega za tebe. Videla boš?"
"Kaj pa?"
"Tu ti še ne pokažem, da boš malo radovedna. Čakaj, pojdi-va malo po poti proti živinskemu sejmišču in boš dobila svoj odpustek."
In res sta šla. Marija je kar žarela. V mislih je ugibala, kaj ji je pač Andrej izbral, a na misel, ki bi se ji zdela prava, le ni mogla priti. Kakšno lepo ru-
to? Morda majhen prstan? Kako se skrivnostno vede!
Nazadnje že ni mogla več strpeti. Kar prosila ga je:
"Andrej, kaj me preizkušaš?" Veš, hudoben si zares."
"Naj pa bo!" je tedaj z nasmeškom odvrnil Andrej in segel v žep. Oprezno je odprl svoj zavitek in vzel verižico v roko.
"Jej, kako je lepa!" je vzkliknila Marija. "To je moralo biti pa drago. Andrej, tako ti ne bi bilo treba zame razmetavati denarja."
"Nekaj lepega pa moraš vendar imeti od mene," ji je tiho rekel. "Čakaj, da ti jo obesim okoli vratu."
Ustavila sta se sredi ceste. Marija se je sklonila k njemu in s tresočo se roko ji je zapel okrasek.
Tedaj pa je iznenada preble-del. Kakor bi bil prilezel iz tal, je stal pred njim njegov oče. Oči so se mu iskrile in nekaj časa ga je molče meril. Potem pa je vzkliknil:
(Dalje prihodnjič.)
-o-
I Pennsylvania je poznana tudi pod imenom "Keystone state"; država Ohio kot "Buckeye state" in država Wisconsin, i kot "Badger state."
—...............,	,, m
-----—————	^ . > K
Ko se je Mrs. Roosevelt mudila v New Y°rK jJ ogledala tudi tovarne, kjer je največ zaposlena V1 J obrambni industriji. Slika nam jo kaže v jjo^^J lavko Martho Gallantar, ki pravi, da jo zelo veseli j zrakoplovih.	^M
Gornja slilcu nam kaže tri višje uradnike RdeC ^ ža. — Desna na sliki, v uniformi, je Lady jf članica britske ambulančne brigade, ki je obis* 1 nike ameriškega Rdečega križa, v Washington^ sliki je Mrs. Qtoight. Davis, direktorica umeril J volj cev, v sredini pa je ravnatelj Norman H.
AMERIŠKA DOMOVINA
bi morala biti v
vsaki slovenski hiši
Angleški vojak Tommy Atkins v naskoku. — To bi bilo treba, da bi videli Nemci. Slika je bila posneta, ko je bilo povelje za naskok na nož in baš ko je vojak preskočil žično oviro. Vaje se vrše nekje v južni Angliji.
Admiml Harold G. Bo-wen, ki nam ga predstavlja gorn ja slika je prevzel vodstvo ladjedelnice v Kearny, N.J., potem ko jo je prevzela naša vlada, ker se stavka-rji in delodajalci niso mogli sporazumeti.
V obrežnem mestu Brest, Francija je stal spomenik ki ga je poslala Amerika Franciji v spomin na svoje čete iz prve svetovne vojne, ta spomenik pa je bil sedaj poškodovan po angleških bombah. Slika je bila poslana iz Berlina.
ŽENINI IN NEVESTE-1
Naša slovenska unijska tiskar-	I
na vam tiska krasna poročna rabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina A
6117 St. Clair Ave.	Ht^et* J