Fa j t c č j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah felja za v*e leto • . . $6.00 KI lota - - • . . $3.00 jw York celo leto - $7.00 inozemstvo celo leto $7.00 n i Q I GLAS NARODA r I3st slovensBh delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily m the United States. Ittoed every day except Sundays and legal Holidays« 75,000 Readers. . 'ON: C0RTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., trader the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. rO. 195. — ŠTEV. 195. NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 19, 1S24. — TOREK, 19. AUGUSTA 1924. VOLUME XXXTT. — LETNIK ^g^TT IWESOVO POROČILO UVELJAVLJENO reso v načrt bo brez dvoma zadel na velike ovire v nem-l škem državnem zboru. — Nacijonalisti izjayljajo, da mu bodo nasprotovali. — Upanje vlade temelji iz-I ključno le na nesoglasju med reakcijonarji.—Izjava dr. Stresemanna. — Nemčija se je leta 1918 brezpogojno pokorila Wilsonovim 14 točkam. — Stališče na-cijonalistov. London, Anglija, 18. avgusta. — Nemški minister za lanje zadeve, držalo besedo. ".Mi pričakujemo, da bo izpraznenje Rulina izvrse-v manj kot enem letu, ker ne vrjanieino, da bi bile sve-hne finance mnenja, da obstaja primerna varnost, do-ler se nahajajo tuje čete v srcu našega industrijainega traja. To pa je sedaj problem, ki se ne tiče le nas null, temveč celega sveta." Berlin, Nemčija, 18. avgusta. — Nemška delegatje, ki so se udeležili londonske konference, bodo zadeli tukaj p;ri uravnavi reparacijskega vprašanja na nadaljne težkoče. Nacijonalisti, ki se izpremenijajo kot kameleon, so naen-knatf objavili, da ne bodo odobrili v državnem zboru Da\ve-sopega načrta. ' Keakcijoiiarji pobijajo same sebe v svojih izjavah takt pogosto, da liikdo ne ve, če naj smatra za resno to njih Zii ilnje obvestilo. V vsakem slučaju pa bosta našla kan-ct lar Marx in zunanji minister Stresemann po svojem po-vfatku položaj, ki bo prav tako težaven in kompliciran kot je bil oni, na katerega sta zadela v Londonu. Njih edino ujunije je, da ne bodo nacijonalisti blokirali Dawesovega poročila v nemškem državnem zboru, kajti tako akcija bi pomenjala razpust parlamenta in nacijonalisti bi pri novih volitvah, ki bi sledile, najbrž ne ohranili svoje sedanje moči. Celo vprašanje je odvisno od tega, kakšnega mnenja so za slučaj novih volitev. Vrste nacijonalistov so raz-cepdj ene in razkosane. Dr. Hergt je obljubil zmernim vso podporo Dawesovega načrta, a baron von Lindeiner. generalni tajnik, je rekel poročevalcu "Worlda", da ne bodo nacijonalisti pod nobenim pogojem odobrili Dawesovega izročila kot se g-a je razlagalo v Londonu. Ce bo postala stranka Lindeinerja močnejša, bo po-menilo to novo kabinetno krizo. Zmerni ne vrjamejo, da bi bili reakcijonarji pripravljeni na kabinetno krizo, čeprav jim je znano, da skušajo dobiti nacijonalisti vlado v svoje roke. Zmerni so prepričani, da se bodo nacijonalisti razcepili glede Dawesovega poročila ter s tem rešili lice stranke, ne da bi blokirali parlamentarnega stroja. Ko pa bo enkrat postalo poročilo realnost, bodo nacijonalisti lahko prevzeli vajeti vlade. London, Anglija, 18. avgustd. — Sestanek zavezniških finančnih ministrov se bo vršil v Parizu v približno štirinajstih dnevih, da se določi razdelitev odškodnine, ka tero se bo dobilo na temelju Dawesovega načrta. AMERIŠKO BIVALIŠČE ANGLEŠKEGA PRINCA Ko bo dospel angleški princ v v G len Head, L. I. Slika fjiT™' u»r.rt»nnn M unmiiim ■ v, AmerJko lm stanoval v krasnem domu .Mr. .Jamesa A. Huredena nam kaže hišo in okolioo. ki .ji' bila vzeta i/, aeroplana. AVIJATIKI BODO POSKUŠAL! SREČO Ameriški letalci bodo skušali poleteti na razdaljo 825 milj. Smith in Nelson bosta poletela na neko točko v južni Grenlandiji. Torpedni rušilci so izpre. menili svoje postojanke. Reykjavik, Islandija. 18. avg. Poročnik Smith, poveljnik ameriškega armadnega poleta krog sveta, je sklenil opustiti predlagani polet iz Revkjavika v Angmag-salik na iztočni obali Grenlandije ter bo poletel s poročnikom Nelsonom v Frederieksdal. na juir-no-zapadnem koneu Grenlandije, nedaleč od rta Farewell. Poročevalec Ass. Press je naš.n včeraj zjutraj poročnika Smitha v družbi poročnika Nelson n. ko sta proučevala velike zemljevid* CIKASKI PROCES DOSTI PREMOGARJEV SE BLIŽA KONCU JE BREZ ZASLUŽKA Morilca mladega Franksa bosta najbrž še tekom tekočega tedna izvedela za svojo konečno usodo. Dr. Krohn, glavna opora države, bo zadnja priča, katero bodo zaslišali. V scrantonskem okraju jih je najmanj petnajst tisoč brez dela in zaslužka. Premogarski baroni so zaprli precej "neodvisnih" rovov. Chicago, 111., 18. avgusta. — Xatlian Leopold mlajši in Richard Loeib, morilca Roberta Franksa. bosta najbrž še ta teden izvedela svojo usodo. Soglasno s pro gramom bosta Vako država ki? obramba zaključili do sobote svo- i premogarski Scranton. Pa.. 18. avgusta. — Petnajst tisoč kopačev trdega premoga je v okraju št. 1. brez dela. Ta okraj spada pod okrilje T'nited Mine Workers. Vzrok tega je, ker zahtevajo baroni za premog DELAVSKE VRSTE SOJ SE RAZCEPILE Unijsko delo je razcepi j en je glede kandidature La Fol-letta. — Berry se je zavzel za Davisa in Bryana, — O'Connor dela za Coolidge-a. — Državna federacija se drži hladno. — Glasovi illinoiskih delavcev so La Foilettu in Wheeler ju zagotovljeni, po raznih drugih krajih se bodo pa voditelji federacije izrekli za Coolidge-a oziroma Davisa. je argumente. . najvišje cene. Speknlantje so ee- Ko bo danes nastopil kot prič:* ne zvišali tako. da stane sedaj to-dr. William Krohn. glavni izve-j na premoga od štirinajst do pet-(lenec držav, pravdnika Crowe, se ' najst dolarjev, bo pričel konec zaslišanja prič. j Ljudje premoga nočejo kupo. Če ne bodo strmoglavljeni vsi j vati, ker domnevajo, da se mu načrti državnega pravdnika in mora cena prej ali slej znatno zni- Grenlandije ter merila distance m glavnega zagovornika, bo dr. žati. deviaeije. Polet iz Reykjavik v j Krohn zadnja priča, ki bo zaslišana pred sodnikom Caverly-jem. Dr. Singer bo danes zjutraj za jlvi]o pa obPlltij0 prodvsem delav djučil svoje pričevanje. Sledil mu,,.; na svoji lastni ko?i dr. Krohn, ki bo izjavil bi- Fredericksdal bo najdaljši med med vsemi, kar sta jih poskusila na poletu krog sveta, namreč nn i ki razdaljo 825 milj. Domneva s-, bo da bosta morala ostati avijatika stveno isto kot dr. Singer, da ni1 j. * ' v zraku nepretrgoma celili dva-i mogel najti v osebnostih in na-' najst ur. j stopu obeh obtoženih ničesar, iz Oba letalca sta bila oeividn« j česar bi se dalo sklepati ali vsaj vesela, da bosta lahko odletelaf domnevati, da sta žrtvi duševno v Fredericsdal. Poročnik SmŠth j bolezni. je rekel, da ga želo veseli, keri Na temelju izvajanj dr. Krohna je bilo vprašanje pristanja rešeno Se bo brez dvoma unel oster boj in da bosta odletela iz Revkjavi- med državo in obrambo, ka prvi dan, ko bodo vremenske] Soglasno z dosedainjimi načrti razmere ugodne. j bodo prišli v sredo zjutraj na vr Medtem ko je" govoril poroče- sto argumenti, fia te bo treba šti valeč z avijatikom. se je oglasil ri ti0 pet dni, kajti sodnik Capri poročniku Smitlm poročnik ( veri v bo ustrajal pri svojem skle-Locatelli, italijanski avijatik, ki pu da ne določi nikakih časovnih je dospel na Islandijo ter mu Iz meja za plediranje pro alj kontra ročil pismo zračnega atašeja ame j pomožni državni pravdnik Tho-riškega poslanika v Rimu. Pismo mas Marshall bo predložil "celo je bilo staro dvajset dni. I goro" dokazov, obstoječih iz sod- Locatelli je dospel včeraj krog'nijskih odločitev. iz katerih bo dvanajste ure ter varno pristal v j razvidno, da je dosti sličnih slu- Posledica vsega tega je mrtvilo v premogovni industriji. To mi-. Poroča John J. Leary. Razcepljenost v vrstah organiziranega dela radi in-dosiranja 3,a Folletta in AVheelerja od strani izvrševalne-ga odbora American Federation of Labor se je vnovič pokaizala v nedeljo, ko je bilo objavljeno, da bo major Berry iz Tennessee-ja, predsedmik International Pressmen's and Assistant's Union, podpiral kandidaturo Davisa in Bryana. Major Berry je v tem smislu informiral Davisa ter bo v kratkem, mogoče mi konvenciji svoje organizacije, ki se bo vršila koncem tega meseca, formalno objavil svoje stališče. Major Berry, ki zavzema odlično mesto v federaciji, je eden prvih važnejših imijskih načelnikov, ki so zavzeli stališče, ki ni v soglasju s priporočili Gompersa in njegovi tovarišev v izvi-ševalnem svetu organizacije. Drugi, vključno načelnika dveh največjih mednarodnih unij v federaciji, bodo zavzeli slična stališča v prihodnjih par rednih. Y nedeljo je tudi prišlo na dan, da obstajajo resni dvomi, da bi državna federacija, kateri načelu je James D. Holland, odobrila priporočila delavske federacije na konvenciji, ki se bo vršila še pred Delavskim praznikom. Oni, ki so v najtesnejšem stiku z aferami državne federacije. izjavljajo, da bo konvencija zahtevala hand-off politiko. Opozicija proti indosiranju La Folletta in Wlieelcrja od strani krajevnih unijskih mož ni osebnega značaja. V glavnem je posledica njih socialističnih zvez in nagnenj. Ljudje, ki dobro poznajo razmere v Cliicagu, izjavljajo, da ne bodo uspešna prizadevanja nekaterih delavskih voditeljev, ki so se zavzeli za Coolidgea in Dawesa. Illinois Federation of Labor je namreč soglasno odobrila kandidaturo La Folletta, in prilike Coolidge-a in Da\ves-a so majhne, posebno radi ogorčenja, ki vlada v stavbinskih strokah proti Dawesu. VODA JE ZAČELA UPADATI. Peking, Kitajsko, 17. avgusta. Kakohitro je prenehalo deževje, je tudi voda pričela upadati. Poročila iz Ilunam province pravijo, da je bilo to največja povo-denj. kar jih pomnijo najstarejši ljudje. ANGLEŠKI MINISTRSKI PRED SENIK — GOST ANGLEŠKEGA KRALJA. London, Anglija 17. avgusta. — Takoj ptniei dežele in da morata oba morilca ki»n«"ati svoje življenje na visslr-cah. Berlin, Nemčija. 17. avgusta. — Dvanajstletni Gerhard Krieger seje prepiral s svojo sestro. Sestra se je razburila ter mu pripeljala dve klofuti. To ga je tako užalilo, da je šel ter se obesil. OCtROMNO ŠTEVILO BREZPO SELNIH V NEMČIJI. Hamburg, Nemčija, 17. avg. — V nezasedeni Nemčiji dobiva nad 700,000 moških in žensk podporo, ker ne morejo dobiti nikjer nobenega dela. Faktično število brez ARGENTINSKI PRETEPAČ SE BO MORAL ZAGOVARJATI PR3D SODIŠČEM. Zvezni komisar Ilitehcoek je izdal sodniško povelje, v kate-BANDITI SO OROPALI ŽELEZ- rem dolži argentinskega boksarja NIŠKO POSTAJO. j Angela Firpa krive prisege. Ko /--j je dospel Fir po v New York je Detroit, Mich.. 18. avgusta. — privedel seboj lepo mlado dekle. Trije oboroženi banditi so vdrli o kateri je trdil, da je njegova danes v železniško postajo na De- tajnica. Deklica je bila deport -troit Streetu ter odnesli dva tison rana. Sedaj se je pa baje izkaza-petsto dolarjev. j lo. da je že začasa svojega prej- ■--j šnjega bivanja stanoval skupaj ž ŽTVE NEMIROV V BURMI, nio v hotelu. Tožbo proti Firpu --! je dvignil kanonik Chase. Ako London, Anglija, 13. avgusta, ne bodo Argentincu priskočili na Tukajšnje časopisje je dobilo po-, pomoč dobri advokati, bo najbrže Veliko ljudi ji- izgubilo tlelo. > premogarski baroni zaprli več takozvanih "neodvisnih" ro- "OV. Vsak zaposlen premogar niory. nI a če vat i mesečno po peKmdvai-et centov v pomožni sklad. Iz te-*a sklada dobivajo brezposelni podporo. Charleston, Va., 18. avg. —^ Premogarski baroni so sklenili /.poslovati od zveznih sodišč dovoljenja. da bodo lahko pregnali tra iku :oee preimogarje iz kontna nijskih hiš in stanovanj. Državne oblasti so namreč iz-iavile. da v to svrho ne zadostujejo i>ovelja privatnih agentov premogarskih družb. 1500 KUKLUKSKLANCEV NAVZOČIH PRI KRSTU. FAŠISTI SO SKRILI TRUPLO MATEOTTI-JA. ročilo, da so se v Manda^y. Bui.-ma, za vršil i veliki nemiri. Dva policista in dva budist o vska duhov- _____________________ poselnih je pa seVeda dvakrat ali ^ nika sta bila usmrčena, velil-o de- ako zi se tepel z zamorskim pre-trikrat tako veiiko. monstrantov pa ranjenih. tepačem Willsom. deportiran in se bo obrisal za če trt miljona dolarjev. Toliko bi namreč moral dobiti, Pariz, Francija. 18. avgusta. — Italijanski soeijalistični poslanec Zanibomo. ki se mudi v Parizu, Ju zjavd. oslanea, fašisto\v ska prevara. — Morilci Mattetotti-ja. — je rekel Zanibomo. — so po umoru spravili truplo nazaj v Rim ter ga skrivali, dokler ga niso pokopali varno . z vednostjo fašistovske v!:»'!e Izbrali so Campo Verano. kjer je truplo počivalo, dokler se ni pričelo gibanje, naj se preišče vsa pokopališča v bližini Rima. Do takrat je truplo že tako razpadlo. da bi bilo nemogoče dokazati. da je bil Mattoeti v resnici umorjen. — Fašisti so nato truplo nanovo pokopali v Scrofano gozdu. Pokopali so ga v plitvem grobu, kjer so sedaj truplo našli, s pomočjo Matteottijeve suknje, ki je bila nalašč obešena^ v bližini groba, da spravi iskalce na sled. Xa travniku, ki je last F. M. Franeisca v Great Noch. X. J., so včeraj zjutraj krstili šest otrok. Pri krstu je bilo navzočih ITiOO Kukluksklaneev v svojih uniformah. BOLJŠEVIŠKI GRAFTAR OB SOJEN NA SMRT. Taškent, Turkestan, 18. avg. — Komisar za trgovino in obrt, Ka-nenjev, je bil obsojen na smrt, ker so mu oblasti dokazale, da je poneverjal državni denar. Več drugih državnih uradnikov je bilo obsojenih na dolgoletno ječo. GRADNJA NOVIH STROJEV. V brookivnskem Navy Yardu bodo začeli te dni graditi des«.-t novih Diesel motorjev. Uprava potrebuje takoj sto izurjenih strojnikov, ki "bodo osemnajst mesecev stalno zaposleni. Vsak stroj bo veljal $125,000. SUHAŠKA POGODBA BRENA. ODO- Washington, D. C., IS. avg. Danes je bila sklenjena in pojpw-sana suhaška pogodba med Švedsko in Združenimi državami. Podpisala sta jo namestnik državnega tajnika in švedski poslanik. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Dum «o nai« mci il«M«! JUGOSLAVIJA: 1C00 Din. — $13.20 2000 Din. _ $26.20 5000 Din. — $65.00 Pri ■mhatfHfc, ki znašaj« manj k«4 ra Oni itearjtv tal— II centov za poštnino in droge stroške. Kupošilja na zadnje pošte In Izplačuje "Poštni fckml am«^ ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir .......... $10.00 500 lir..........$24.00 300 lir .......... $14 70 1000 lir..........$47.00 Prl naročilih. U znašajo manj kot M« Ur iiBimi >iniij po IS za poštnino In drage stroške. Bazpošilja na zadnje pošto In IzpIaCoJe Jadrwuka |Uks ▼ Trtfta, Opt- tlJI In Zadrn. Ea poiOJatve. M presegajo PETTISOČ DINABJHV ali pa DVATTBOfl LIB dovoljujemo po mogočnosti šo poseben dopust, ▼rednost Dinarjem In Liram sedaj nI stalna, meoja ss večkrat la tifil Cakovano: Iz t€fga razloga nam nI mogoče podati natančne eene vnaprej, računamo po eeni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.—. glede izplačil ▼ amer. dolarjih glejta poseban oglas t tem listu. Ordsr aH rfm h poslati najbolje po New York Bank Draft. FRANK 8AKSEB STATE BANK B Oortlandt Btna^ How Torts, M, T. GLAS NAHODA. 19. AUG. 1924. •GLAS NARODA" (SLOVENK DAILY] Owned and Publish«* by PiTtnlo Publishing Company PRANK tAKICR. PrMld«nt (A Corporation) LOUIS BENED1K. Tnawm Plict of Busin«M of th« Corporation and Addroaaoa of Abovo Offloara: 92 Cortlandt »trot, Borough of Manhattan, Now York City. N. Y. ** Q L A 8 NARODA (Vole* of tha Paopla) loauod Evary Day Except Sunday and Holiday«. .. «r.oa .. t3.BC . $1.501 Za pol lata ................................t3.BC Za m(o loto volja Ha« sa Amoriko .Za New York sa aalo tata v. In Kanado ................. IC.OS Za pol lota ........ Ca pal lota ...................j Z« Inozemstvo za oolo teto Ea totrt lata «.■<>.».».r«..r»i BubacHptlon Yearly H-OS Advertisement on Agreement MQtaa Naroda** Izhaja vaaM dan tivzemil nodolj In proanlkov. Dopial, bres podpisa ln oeebnoatl bo ne prlobCuJejo. Denar naj ae blagovoli po Bijttl po Money Order. Pri apremenibl kraj:, naročnikov, prosimo, da mr--- tudi prejšnji bivallifie nazna nI, da hitreje najdemo naslovnika. ** Q L A 8 NARODA" ■ Cortlandt Btroot, Borough of Manhattan. Now Yorft. K. V, Telephone: Cortlandt 287t U« RAPES |^R^|C0LHC.at IZ TEMNE ITALIJE Ta zgodba je 'slehernemu zibana in je tako jasna, da lahko njen pomen preudari vsak otrok. Pred leti se je povzpel na krmilo italijanske državne ladje Mussolini ter se orokavieil z železnimi rokavieami in žarel vladata laškemu narodu. Njegova vlada je absolutna. Vse je trepetalo pred njo: vse od kralja pa do zadnjega "odrešenea" v Julijski Benečiji. Tridesetmilijonski narod se je izkazal velikanskega slabila, ker se je brez pogojno pokoril evangeliju nasilja, krivice in nepostavnesti. Večina se je uda! a Mussolini ju na milost in nemilost. Kar je bilo pametnih in razboritih so molčali v strahu za svoje življenje. Nazadnjaško ravnanje Musolinija so podpirale vse zavezniške vlade, kajti vse zavezniške vlade so več ali manj reakeijonarne. Celo Belgrad se je svojemu zagrizenemu plemenskemu sovražniku parkrat ofieijelno poklonil. Vsepovsod so se javljala znamenja odpora, in celo začel probujati. Vsepovsod so sejavljala znamenja odpora, in celo (trezna misel si je sempatam upala na dan. Najprej so nastopili proti Mussolini jus stari italijanski državniki in dobri poznavalci italijanske duše kot so napri-mer Orlando, Nit t i. Ferrero itd. Njihova beseda je bila pa le dih v vihar in ni našla odmeva. Mussoliniju se je bližala ura težke obtožbe. Obtožbo je zasnoval in sestavil poslanec Matteotti. Obtožba je bila podobna verigi neovrgljivih dokazov. Tistega dne pa, ko je nameraval Matteotti v parlamentu izreči svojo obsodbo ter skušal s svojo verigo dokazov zadušiti fašisirovski režim, ga je prehitel Mussolini z izvršitvijo smrtne obsodbe. Z vednostjo in na povelje fašistovskih oblasti je bil Matteotti prijet, odveden, oropan in umorjen. Odvajale! so mu odvzeli dokazilne listine, jih uničili ter mu zasadili pilo v srce, ki je do zadnjega -trenutka utripalo za rešitev in osvobojenje italijanskega naroda. Zločinci so bili tako strahopetni, da so skrili truplo, in Mussolini je bil tako nepostaven, da ni zločincem skrivil niti lasu na glavi. Te dni so truplo našli. Italijanska javnost je razburjena. Navidfez mirna površina se je začela gibati. Če je v italijanskem narodu le količkaj poštenja, le pičica zavesti, bo sam izrekel svojo obsodbo nad Mussolinijem in njegovimi kreaturami. Ako bo pa kljub temu odobraval njegovo početje, bo dokazal, da je preveč prežet s srednjeveško kulturo, da bi mogel pojmovati zahteve in naloge modernega časa. opis« Iz Belokrajine. Poročali smo zadnjič, da je bila v Žuničih komisija, ki je izmerila most. Te stroške so deloma pokrili naši dragi rojaki v Ameriki, ki so se na Ta plemeniti način res lepo spomnili starega kraja. Odbor za zgradbo mostu se jim prav lepo zalivali za to podporo in prosi še nadalje, da nam kaj pošljete, ker sedaj mora priti k »misija iz Ljubljane, da izvrši vodopravno obravnavo, kar bo zopet precej veljalo. Z vzgleduo požrtvovalnostjo delata naša rojaka Peter Žunič in Peter Starešinie, oba iz Žunič. Slednjega brat je na počitnicah v starem kraju in bo šel zopet čez nekaj časa nazaj. Odnesel bo s seboj slike bodočega mostu. Priporočamo rojakom, da si to ogledajo in tudi kaj priložijo za slike. Ko bodo enkrat ta preddela izvršena, bomo razpisali delo. če bomo imeli seveda že precej denarja skupaj. Eden ali drugi v Ameriki lahko kaj posodi in potem dobi lepe obresti, ker se bo pobiralo na mostu. Promet obeta biti jako živahen in se bo cela rec kmalu poplačala. V Metliki je umrl vpokojeni nadučittlj Valentin Burnik. ki je bil dolga leta tam učitelj. Bil je dober Jugoslovan. Zadnja leta je mnogo boloval na žive?^ bo.ezni in je veliko trpel. Naj i čiva v miru. Vedno dežev" je vinogradom jako naškodib . ker se je razvilo r- - .t perenospore in tudi ples-njivo.st ga napada. č'e bo šlo tako naprej, bo sv. Martin malo krstil. Majorju iz Marindola je nekdo polomil nekaj trt v Mali Pleštviei. Magjdalensko žeguanje se je letos slabo obneso. ker je bilo zelo slabo vreme. Sicer pa bi bili prišli tujei od vseh strani. Crnomaljei so se spravljali na veliko, pa niso prišli zaradi dežja. V Adlešičih se ,sedaj novi občinski odbor jako poteguje za to. da bi dobil od Kuzme v Pobrežju brezplačno dobavo peska, ki ,ga morajo dosedaj ljudje plačati. Radovedni smo, če se bo to posrečilo. Zdi se nam pa, da se občina izpostavlja le bolj za enega, ki bo ta brezplačno dobljeni pesek v drugi obliki jako drago prodal. Novice iz Slovenije* Pater Koverta in Tone G rdi na sta si v bistvu popolnoma enaka. V vseh ozirili se smatrata za sakrosanktna in za nedotakljiva. Koverta se skriva pod verski, Grdina pa pod Jednotan plašč. Še kadarkoli je kdo kritiziral Kovertovo zasebno delovanje, se je Koverta razčeperil rekoč: — Ljudje božji pomagajte, sveta vera je v nevarnosti! Vsi na obrambo svete vere." Če mu kdo omeni kramar-stvo, dosledno odgovarja. "Boga zaničuje, kdor mene zaničuje'*. Natančno isto je z Grdinom. Kdorkoli ga podreza, dobi odgovor: "Naša slama Jednota je v nevarnosti". Kdor skuša konkurirati žnjim, pravi, da škoduje Jedinotinim interesom. Od Jlednote si je izposloval pooblasMo, Ida bo na Jednotine stroške lahko vsakogar tožil, kdor se bo pritoževal nad njegovo pogrebnisko zmožnostjo. Admiral Brock kraljev gost na Bledu. Iz Dubrovnika se poroča, da je admiral angleške vojne mornarice if. Osmond Brock od kralja Aleksandra povabljen na Bled. Ko prispe angleška eskadra v Split, se odpelje na Sušak angleški admiral s torpiljerko, kjer ga čaka kraljev avtomobil, s katerim odpotuje M. Brock takoj na Bled. Smrtna kosa. V Ljubljani je po dolgi, mučni bolezni izdihnil najstarejši notar v Sloveniji, 721etni doktor Karel Schmidinger. Simpatični starec z iepo glavo in doLgo belo brado je "oil na ljubljanskih ulicah znana ■sebnost še potem, ko se je opiran od usmiljenke še komaj pomikal dalje. Rojen je bil v Veliki Nedelji na Sp. Štajerskem; deloval je od leta 1881. do 1902. v Kamniku in od 1. 1902. do svoje smrti neprestano v Ljubljani. V javnem življenju ni nastopal, pač pa je občeval kot strasten lovec in hri-bolazec mnogo v slovenski družbi, kjer je bil po svoji hum o most i in jubeznivosti dobrodošel gost. Bil je blag mož. v svoji stroki izvrsten ter med tovariši posebno čislan in spoštovan. V Ljubljani je umrl nadrevi-dent južne železnice v pok. Alojzij Vadnal. Pokojni je bil vesten in izboren uradnik ter je užival splošno spoštovanje in ugled. V Trnovski ulici v Ljubljani .je preminul v starosti 93 let Karel Speil. V Celju je umrla vsled kapi ga. Marija Gorjanc, p. d. H<>lzl. daleč naokrog znana dobrotnica pod častnim nazivom "gabrska mati". Bila je krstna botra okrog 170 in birmska okrog 100 otrokom. V mariborski bolnici je umrl rezervni fregatni poročnik Srečko Biber, star šele 27 let. Njegovo truplo so prepeljali v Ljubljano, kjer se je vršil pogreb. V Mariboru je umrl Viljem Remm. lastnik zastavljalnice v Gosposvetski ulici. V Orešnjeveu pri Slov. Bistrici je zatisnila za vedno oči ga, Ljudmila Kregan. V Mariboru je preminul finančni nadpreglednik v pokoju Soto-šek, katerega je zadela na cesti kap in je bil takoj mrtev. Smrtne nesreče. 291etni Jernej Brate, doma iz Moravč pri Litiji, je dne 31. julija skupno z brzojavnim mojstrom Jagodičem iz Celja popravljal brzojavno omrežje v Arji vasi pri Celju. Med delom pa mu je spodrsnilo in je padel iz 9 metrov visokega droga na zemljo. Težko poškodovanega so prepeljali v javno bolnico v Celju, kjer je dne 2. avgusta podlegel poškodbam. Vajenec Štefan Kožar, uslužben pri mizarju Alojziju Mundi v Mariboru, je po končanem delu zapi- ral vrata in okna kleti. Pri tem pa je prišel v dotiko z električno napeljavo. Vsled močnega električnega toka je Kožar nezavesten obležal in kmalu nato umrl. Ker je bil fant bolan na srcu, je ta okolnost pač bistveno pospešila njegovo smrt. Zet posestnika BlaževiČa v Kapeli, ki je bolehal na epilepsiji. je šel k bližnjemu studencu po vodo. Iver ga več ur ni bilo nazaj, so ga šli iskat in ga našli mrtvega j>ri vodnjaku. Zdravnik je ugotovil, da se je ponesrečeni zadušil. Napadla ga je božjast; padel je na usta in .se zadušil. Samomor na gostilniškem vrtu. V Simoničevem gostihiiškem vrtu v Teznu pri Mariboru so našli obešenega železniškega delavca Ivana Pakliča. Bil je alkoholist ter je živtl s svojo rodbino v veliki revščini. Zapušča vdovo ter štiri nepreskrbljene •otroke. Požar v Račjem. V Račjem pri Mariboru je pri posestniku Josipu Srnku izbruhnil požar in je hiša pogorela do zi-dovja. Požar je baje nastal, ker je bil dimnik premalo zavarovan. Domača požarna bramba. je z velikim naporom ogenj omejila. Zagoneten zločin. Kakor poročajo iz Brežic, je posestnik-Šuler iz neke vasi ob Sotli pred več "tedni izginil brez sledu. Te dni pa je neki ribič našel v Savi pri Javorju truplo moškega, ki je bilo z vrvjo privezano na vrbo. V mrtvecu so spoznali pogrešanega Šulerja. Na glavi so se ugotovile težke rane. prizadete najbrže s sekiro, na levi rami pa ubod z nožem, iz česar se sklepa, da je bil Suler umorjen. Storilcem je žan-darmerija baje že na sledu. Umor na Belokranjskem. Kot morilec v noči na 20. julija umorjene 601etne vdove Neže Turk v Jelševniku pri Črnomlju se zasleduje leta 1871. rojeni berač Prane Poje iz Trave pri Kočevju. Omenjeni poseduje delavsko knjižico. Poje je velike postav^. širokih pleč, zagorelega okroglega obraza, lase in brke ima rjave. Govori zelo malo in se mu govor zastavlja kot bi jecljal ter gleda pri tem v zrak. Splošno dela utis, da ni normalen. Strela je udarila dne 30. julija popoldne v skedenj, hlev in kašeo — vse pod eno streho — last posestnika Josipa Božiča vulgo Martinšaka iz Supinec pri Veliki Kostrelnici. Božič ima nad 25,000 Din škode. Tudi' je močno opečen na ro&ah. in na vra- Peter Zgaga Henrv Fo-rd je rekel te dni, da namerava živeti najmanj sto let. Ker je mož energičen, se mu bu to najbrže posrečilo. Svoj življenski cilj bo pa šels takrat dosegel, ko bodo dosegle njegove kare malo večjo starost kot jo imajo sedaj. lz Rima poročajo, da so fašisti >krili Matteottijevo truplo, iš tem se ne bodo oprali. Ne samo na Matteottijeveru truplu, pač pa na njihovih prstih, na njihovi časti in vesti so zna menja zločina. Teh znamenj ne bo mogoče nikdar izbrisati. Francoske čete so včeraj zapustile dve nemški mesti. Kakšno je bilo slovo, poročilo ne omenja. Z gotovostjo pa lahko trdim, da jih bodo imeli Nemci v dolgotrajnem spominu. č'e v dobrem ali slabem je seveda drugo vprašanje. V* New Yorku je bil imenovan sodnikom George \V. Simpson. Do te visoke časti se jt^ povzpel takorekoč! iz nižin newyorskega življenja. V svojih mladih letih si je namreč s prodajo časopisov služil svoj vsakdanji kruh. V svojem prostem času je časopise čital. To mu je pripomoglo k izobrazbi. In če je znal trezno presojati pisanje časopisov, bo morda še dober sodnik. Prihodnji : t eden dobi slovenska naselbina v New Yorku svečan obisk. Obiskal jo bo slovenski kralj Matijaž Grdina s svojim adjutantom Majkom Cigaretom. Majka že dolgo ni bilo v New Yorku. Zaenkrat še ne vem če ga bom mogel videti ilmjnfiUroansfea Ustanovljena 1. 1898 Katnl. SteimutJ Inkorporirana 1. 19QI GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odbornki: Predsednik: RUDOLF PERDAX, 933 E. 1S5 St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1S0S E. 32f.d Street. Lorain, O. Tajnik: JOSEPH riSHLER, Ely. Alinn. Blagajnik; LOUIS CHAMPA. Box 961, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOIIX MOVEKN, 412 — 12tb Ave, Ea«t Duluth. Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Bank Bldg. 600 Grant Street *f| Sixth Ave, Pittsburgh, Pa.. Nadzorni odbor: ANTON ZBASXTK, Room 206 Bakewell Bldg, cor. Diamond and Gran^ Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIČ". 1334 W. 18 Street, Chicago. III. FRANK SKRABEC, 4S22 Washington Street. Denver. Colo. Pnrotnl ndbors LEONARD SLABODNIK. Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. POREXTA, 310 Stevenson Bldg.. Puyailup. Waah. FRANK ZORICH, €217 St. Clair Avenue. Cleveland. O. Združevalni odbor: VALENTIN PIRC. 780 London Road. N. E., Cleveland. O. PAULINE ERMEXC, 383 Park Street. Milwaukee. Wis. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avneue. Pueblo. Colo. ANTON CELARC. 538 Market Street, Waukegan, 111. Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda". Vse stvari tikajoče ne uracinih zadev kakor tudi denarne poBUjatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSila na predsednika porotnega Odbora. ProSnje za sprejem novih članov in bolnifik* spričevala naj se poSilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom z« obilen pristop. Kdor želi postati flan te orpaniza^tje. naj se zglasl tajniku bližnjega drugtva JSKJ. Za ustanovitev novih nruštev se pa obrnite Da g!, tajnika. Noto druStvo se lahko vstanovl z 8 tlani ali Članicami. Iz Jugoslavije. 4 angleški čolni. Naši mornarji| tzmagali /. veliko lahkoto un prispel zajdnji naš č<»lu loO meti poprej na cilj, kakor prvi aaig ški. Oporoka dobrotnika. Nedavno je umrl beograjski tr-govec Ignjat Damčie. ki je vse svoje premoženje zapustil dobrodelnim, književnim in znanstvenim zavodom. Tem zavodom je te- Cehoslovaški medicinci v Jugos stiral 200.000 dinarjev, ostalo viji. svoje premoženje pa srbskemu y bližnjdh dneh prke slednji prebavi zavžito jed. Kdor torej pred obedom izmuči svoj želodec, to se pravi, kdor mu ort-tegne kri. naprti tudi s tem prebavi delo, katerega ne more zmagati. Želodčne žleze ne morejo namreč proizvajati takozvane strične tokočine, slina, ki igra pri jedi tako važno vlogo, ne teče zadostni množini in vsled tega .b celi prebavni aparat nesposoben opraviti svoje delo. Po napornem izprehodu, tuli s kolesom ali težkem telesnem ali duševnem delu naj ne sede človek nikdar takoj za mizo, pač pa naj sede za četrt ure na stol ali lež»-ne zofo ter zapre oči. Če se čuti človek slabim, naj izpije naj prvo čašo močne juhe ali sne mehko kuhano jajce, a na noben način in dobro zavživati alkolioličnik pi jač. Če le mogoče naj skuša Ci'j-\ek spati. Isto velja glede polo vice ure po obedu. Iti na izprehod s polnim želodcem, plavati rdi lov iuiti prekine prav tako liolu-• t kot če se zgodi to neposredno pred obedom Telo in duh potrebujeta tekom kratkega časa po količkaj obilnem obedu popolnega miru in počitka. Ni potreba, da je ta počitek spanec, kajti marsikdo je žt na lastnem telesu preizkusil, kako kvarljivo je iti spat neposredno po obedu. Najboljše je mirno so deti ter čitati kaj lahkega ali pa se razgovarjati o vsakdanjih stvu reh. se šaliti in smejati, kajti to pospešunje prebavo. To velja posebno za ljudi, katere je narava opremila s slabim prebavnim aparatom. Ameriška in angleška navada, da se zavžije glevni obed zvečer, po končanem delu. se je razšiirila iz zgoraj omenjenih razlogov tudi po drugih deželah. Zavžiti glavni obed opoldne pomenja za navadnega delavca, ki si ne moife privoščiti pravega počitka, le nepotreben napor. Ta napor pa izgine, če se zavžije glavni obe« t zvečer, po končanem dpevnem delu. Kdor se navadi delati to, bt-kmalu zapazil, da dosti lažje dokonča svojo dnevno nalogo kot če bi opoldne obilo jedel. Mal lnn-ohrani moči do konca in v miru zavžiti glavni obed bo telesu bolj koristil kot vase zmetano kosile sredi dneva. Po glavnem obedu zvečer ni priporočljivo jesti, kei se s tem naloži želodcu preveliko nalogo. Eno uro pred no gre človek spat, pa lahko zavžije košček kruha s surovim maslom, ali pa čašo kave. čaja ali mleka. Še par besed, tikajoeih se otrok. Z neizprosno strogostjo jih je tre ba navajati, da predo zgodaj spat. da lahko zjutraj zgodaj vstanejo, ker bi drugače ležali v postelji do zadnje sekunde ter odšli v šolo brez zajutreka. Mladino je tr«?-ba naučiti, da se obleče mirno in brez prenagljenja ter nervozno-sti, da se okrepča s primernim za-jufcrekom, kajti v drugačnem slučaju imajo duševni napori v šoli N9I599. I/ ZASTONJ Pripravna torbica za 400 labelnov 7 A ^TftlSI I Ta krasna Zapestnica I Vrli J 2a 85 labelnov Star m Magnolia Mleka Vsaka ženska želi videti otroka z malim lišpom, kot je naprimer zapestnica Nadalje se lahko ponaša, Če ima dobro rečno torbico, ki ji bo dobro služila. Mi damo brezplačno zapestnico in tor. bico kot jo vidite naslikano tukaj z la. belni naših vrst kondenziranega mleka. Če hočete, da vas bodo take male stvari razveselile, začnite danes kupovati samo naše vrste kondenziranega mleka. , PREMIJSKE POSEBNA PONUDBA £ - poln.ti kupon v tem ogiasu ter ga odnesti v bližnjo premijsko trgDvir.o kot je označena spodaj. a!i sa pa pošljite nam. in dobili boste ilustriran seznam in Posebno Premi,sko Karto, ki je vredna 10 brezp'acnih labelnov. Sprejme se sarr.o ena tska Premljska Karta od ^ta. Tu se nudil vsem grozen prizor. Vse je bilo raztrgano in razmetano. Rešilna delo so bila tu popolnoma nemogoča . Zato so se vsi vrnili po isti poti nazaj do rova. kjer st;i e potem obratovodja Zupančič in delavec Vrabec neustrašen«, prezirajo smrtno nevarnost, spustila n<|tri, Trkovnik je šel pa po lestvah. Prišedši do vpadnika na koti 200 in do najnižjega ile-la v rovu, je začel Zupančič klicati. Oglasil pa se je le kopač Frane Keše, ki je bil zasut pod hlodi in blatom. Iz njegovih prs so se izvijali bolestni klici: "Pomagajte! Pomagajte!'' Na vprašanje, ali so v njegovi bližini še ka ki ponesrečenci, je odgovoril, de ne ve in samo neprestano vpil p«-pomoč. A pomoč je bila zaenkrat izključena, Obratovodja Zupan eiČ je šel nato še po drugi poti. ki tudi pelje do zavornLka in tam istoitako klical. Oglasila sta se mu brata Franc in Alojzij Pristav, ki sta bila oba živa. Sicer pa je bilo vse tiho. Smrt je opravila že svoje delo. Že pozno v noč se je obrat»vo- dja ^Zupančič, potem ko je imel vsaj delno sliko o položaju, spustil v novic v rov. Ž njim je što tudi okoli 20 pogumnih ruda* jev. Po strahovitih naporih in v neprestani nevarnosti — les. k. jim je zapiral pot, so morali sproti izsekavati — so prišli do prvo mrtve žrtve. Bil je 26-Ietni kopač Gane Martin, oženjen. Njegovo truplo je bilo popolnoma golo. Eks-jiozija mu je raztrgala obleki* čevlje in perilo. Prsa je imel moč no uti-snjena. Zapušča ženo in dva otroka. Naložili so ga takoj na skodelo in spravili z jame. Kmalu nato so zadeli na kopača Fran ea KeŠe iz Kol uda rja.. Tudi ta je bil popolnoma gol. vendar pa je še vedno kazal znake življenja. Že čez 10 minut po rešitvi pa je izdihnil. Ima zlomljen prsni kos. Kakih 5 metrov naprej sta ležala med lesom in v blaiu brara Frane in Alojzij Pristav iz Gredic pri Tržišču. Siromaka sta bila še oba živa in sta obupno prosila pomoči. Eden izmed obeh, ki imel eno nogo pod težkim hlodom in se ni mogel premakniti, rekel, naj mu makar dotični del noge odsekajo, samo da ga čimprej spravijo na svetlo. K sreči, poškodbe obeh bratov niso težke j poleg manjših krvnih podplut na obrazu, ima mlajši poškodovano nogo starejši pa rano na glavi in je vrh tega tudi pritisnjen čez. trebuh. Oba so prepeljali takoj v kopalnico. potem pa v bolniško sobo, kjer sta dobila prvo pomoč in o-krepčilo. Najbrže še tekom dne prepeljejo v bolnišnico v Ljubljano. Vendar pa njiju stanje ni o pašno. Tri do štiri metre naprej ie ležalo truplo okoli 40 let starega strelnega mojstra Jerneja Ruglja. Tudi on ima polomljena prsa. Potegnili so ga izpod razvalin v nedeljo. okoli pol štirih zjutraj. Reševalna dela so bila nato ustavljena. ker do ostalih žrtev sploh ni bilo mogoče blizu. Videti je bilo oddaleč le njihove posamezne dele. ki leže raztrgani naokrog. LTsoda teh je morala biti najstrašnejša. Karlič Jože in Stekla-sa Jernej sta se rešila na naravnost čudežen način. Voda, ki je bruhnila navzdol, ju je namreč na poti vrgla vsakega v eno stranski, progo, odkoder sta se rešila potem z naglim begom. Razven pre-stanega strahu se jima ni zgodilo nič hudega. Vse tri mrtvece so spravili po končanih prvih reševalnih delih v zbiralno sobo, kjer so položili trupla na mrtvaški oder. Doeedaj ugotovljene žrtve te je na nagloma v svoji ordinacij-ski sobi. jZadela ga je kap, ko je preiskoval srce enega svojih pa-e i jen t o v. Cliemenceau piše novo biblijo. V Londonu je umrl pred kratkim slavni specijalist za srčne brezni Sir Sidney Russsel Weils, član angleške zbornice. Izdihnil strašne sreče so tile: Mrtvi: Frane Keše iz Koludrja (oženjen. dva otmka); Martin Gane iz Št. Jan. ža (oženjen). Jernej Rugelj iz Gredic pri Tržišču (oženjen, enega otroka); Ferdinand Lukek iz Govedola (ženo, dva otroka) ; Martin Strojinc iz Mladatičev pr? St. Rupertu (samski) ; Franc Fmek iz Mladatičev (samski) ; Franc Kavšček z Jesenic pri Št. Rupertu (samski, star 20 let) ; Mar tin Dolenšek iz Govedola (ženo. enega otroka.) ; Martin Kos z Jesenic (samski). Ranjenci-. Franc in Alojzij Pristav, Jernej S tek lasa in Jos;p Karlič. Od teh ni nobeden težko ranjen in bodo vsi okrevali. Osemdeset letni **tiger" je vsako noč od enajstih do štirih zaposlen s pisanjem. Doslej je tajil. kaj piše. Sedaj pa se je izvedelo, da piše zgodovino vseh religij od predzgodovinskih dob do danes. Knjiga se bo imenovala "Bogovi". » Krvavi boji z razbojniki v Romuniji. Vojaške operacije proti razbojniku Terentu in n jegovim pomaga-čem se nadaljujejo. Razbojnik Te_ rente se nahaja s svojimi Qjudmi v bližini Brajle. Ribiči ga vedmio točni o informirajo o gibanju vladnih čet. Obkroževanje razbojnika s strani vladnih čet napreduje vendar pa je Tereaite še pred kratkim izvršil napad ne ne k pa mik. Prišlo je do ljutega streljanja, vendar pa. ni bilo nobene žrtve. Mesto Brajla je podobno vojaškemu taborišču. Teren te je poslal poveljniku mesta pismo, v katerem grozi z najhujšim maščevanjem, če ne bo proti njemu vojaška akcija takoj ustavljena. ZA GOSPODINJE Piše ISABELLE KAY Slovenska gospodinja v Ameriki vedno z veseljem sprejema nasvete. s pomočjo katerih za more lx>ljše vršiti svoje dolžnosti kot gospodinja in mati. Na tem mestu lw>mo vsak teden objavili članek, ki bo zanimal vsako dobro gospodinjo. NAVODILA St. 15. Kuharski recepti. Ljudje jedo rozine radi finega sladkejja okusu, katerega imajo. :i lie spoznavajo, da so rozine zdrava in polnovredna hrana. Rozine vsebujejo bistveno živilski faktor, namreč sadni sladkor ali karbohidrate. f*e jeste rozine, ne boste povzročili s tem nikakili prebavnih neredov kot pri zavživanju drugih sladkornih snovi in vsled tega zavživajo lahko rozine konvaleseenti. otroci in celo oni, katerim je prepovedano jesti sladkor. Rozine so poceni ter Id ji 11 morali jesti vsaki dan s kako drugo hrano. Naslednji recept bo ugajal članom vaše družine ter ga je lahko napraviti. ROZINSKI PUDING. 1 j čase rozin brez zrna 3 /3 čase mleka 1/3 čase sladkorja 1 čaSa moke rajna žlica peeivne sode I »ve veliki žlici masti Čajna žlica vanilje Prerešetajte suhe primesi in rozine. Stepite jajce, dodajte mleko ter zmešajte. Dodajte stopljeno mast in van i 1 jo, nalijte v posodo, namazano s surovim maslom, pokrijte dobro ter postavite v pisker vrele vode. Kuhajte približno eno uro in pol. Ser-virajte s poljubno omako. Kuhinjska navodila. Če postane silo v posodi za kavo zamašeno, ]»otresite s solj'o ter ga odrgnite zunaj in znotraj. Spustite nato skozi vrelo vodo, da, izpere sol in droltce kave. V vsaki kuhinji bi morala biti lesena deska, široka deset in dolga dvanajst inčev. katero se rabi pr rezanju mesa ter sočivja. Malo suhega gorčfča. vdranjenega v roke. bo odpravilo duh po ribah. j Majhen kos oglja, dodanega vodi. -v kateri se kuha zelje, bo preprečil vsak duh. Predno pritrdite takozvani food-chopper k mizi. položite kos papirja s j»eskom jmkI oba vijaka in sieer 7. grobo stranjo navzgor, nakar pritrdite chopper. Chopper bo ostal nepremično pritrjen na mizo. Če imate gugalnl stol. ki ima neprijetno navado "potovanja''. prilepite na vsak stran ozek trak bar-žuna. i če hočete preprečiti pokanje čev-i 1 jev iz patentnega usnja, jih na-j tlačite s cunjami. Nogavice je treba odpraviti po ' vsaki noši. da se odpravi zadnjo .sled potu in prepreči umazanec na istem delu nogavice. Dobro brisačo lahko napravite iz starih ženskih nogavic. Odrežite stopala približno šestnajstih nogavic, jih razrežite po dolžini, sešijte skupaj ter pritrdite na ročaj, t * i Nasveti za lepoto. Za nohte svojih prstov bi morali skrbeti na isti način kot skrbite za svoje z.ol>e ali za kak drugi del telesa. Nohti prstov bi morali biti deležni stalne in redne pozornosti in na svojem domu bi morali imeti pri prosto napravo za ^čiščenje nohtov, obstoječo iz pile. mazil za nohte, zakrivljenih škarjic in kake pomade. Piliti bi morali svoje nohe vsaki dan. da preprečite pogosto rezanje. Za dnevno uporabo spolirajte le svoje nohte ter jih odrgnite s Sčetko za nohte. Če postanejo vaši nohti zelo krhki, da bi raz]K>kali. če bi jih skušali odrezati, jih oiamažite vsaki zvečer, predno greste spat s cold creamom. To bo omehčalo nohte. da jih boste mogli porezati s škarjicami. Domača serdstra. Ohranite škatlje, katere dobite iz pralnice, če nameravate kako potovanje. Izvrstn«? so pri pokanju ob- h-k. bluz, kril itd. Osebno zdravje. Tonike se rabi za oživljenje o-hlapnih in izmučenih mišic, živčnih celic ter drugih telesnih organov, da se jim vrne primerno zdravo .stanje. Na trgu so različne vrste [tonik ni ui>orubljati jih je treba soglasno z delom telesa, ki jih po-.trel»iije. Imamo živčne tonike. plin-|ske tonike. krvne tonike in konečn« | tonike, ki povzročajo kemično iz-premembo v telesu Ploveka. Večina tonik ima dvojen učinek, ker po-spešujejo delavnost črevesja aH pa čistijo kri ter ojači zdravstveno stanje človeka, čeprav so tonike dobre, je vendar umestno dobiti nasvet zdravnika, katero toniko, in kako naj se jemlje ter vedno sledit! navodilom, katera vam da zdravnik, če hočete imeti kaj dobička od tonika Tonike se razlikujejo od stimulan-tov v tem. da cfelujejo bolj počafti ler dajejo vašemu telesu priliko dobiti nazaj svoje naravno stanje. Mi priporočamo naslednje izdelke: Poslužujte se Bordenovega Kvaporiranega Mleka za vsa navodila, kajti Bordenovo Je čisto mleko s kmetov ter s smetano v sebi. Odgovarjalo bo vsaki svrhi. Iti je potrebna v vaši kuhinji ter se tiče mleka. Začnite danes hraniti labelne Star & Magnolia Mleka, ker dobite zanj dragocena darila. * Star & Magnolia Mleko je ono mleko, ki ga vedno potrebujete v svoji kuhinji, ko delate po raznih navodilih. OTxAS NARODA. 19. AUG. 1924. ft Izpred sodišča. Molitveniki: v platno vezano .......W t usnje rezano ............ LS® ohla- j ga, ker se mi ni dopadlo, da se dva ! v 11110 usn-ie Tezano..........i-70 Rajski glasovi: prav v.se- Rodbinska očeta pretepača. J vstala. Sedaj se je pa L. zaletel v Rodbinski očetje >o navadno svojega nasprotnika. Ž. je padel, resni in mirni ljudje, taki pa. ki L. pa tudi, in sieer na njega. Ž. jih je ljubi Rog blagoslovil z mno-'se je pri tem na kamen udaril. Pa goštevilno deeo in obdaril /. bolj o mi je od zadaj obe nogi. tako da Priča Viktor Kušar izpove v katerem se doseže najvišja sem priletel vznak na tla na ka- istem smislu s pristavkom. da bi yy^j^ men. Nato me je pograbil za vrat | bil Novak lahko umaknil, če bi norejo in tolkel z mojo glavo ob kamen, j bil pazil. Itfemško angleški tolmač ........ J6 Ne vem. ali sem si pri padeu ali Sodnik razglasi oprostilno raz- ^wvnik ljubavnih piM <66 , . v . .. , . . r 1 Nemščina brez učitelja — pri tem toleenju prebil kozo na so«lbo. ] neka i bom neks1 kmetica v to svrho. Zago- s slovarjem, trdo vezana...... Pozneje se je driigoob- varial S<1 j*' * *em. oiina Solz. S enodejanke: svetova, dediščina, trpini .... L66 Inevnik. Veseloigra v 2 dejanjih J6 Cyrano de Bergerac. Heorična komedija v 5. dejanjih. Trdo vez. 1.70 Če sta dva. Šala v enem dejanju J5 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4. dejanjih .......... J»0 Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem v 3. dejanjih .......... Pogodba. Burka s jietjem v dveh dejanjih .................... Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah Za krii in svobodo. Igrokaz v 4. dejanjih .................... Starinarica. Veseloigra v 1 deja- janju ........................ Beneški trgovec. Igrokaz v o dejanjih ................... Vse naše. Burka enodejanka____ TončRove sanje na Mlklaviev vo> čer. Mladinska Igra s petjem v 3 dejanjih ............... Zbirka Undsklh iger. . snopič. Mlin pod zemljo, Sv. Neia, Sanje ................ . snopič. Na Betlehemskem poljanah, Kazen ne Izostane, Očetova kletev, Čašica kave .... J6 2. snopič. Izgubljen sin, V Ječi, pastlriei ln kralji, Ljudmila, — Planšarica .................. j| 3. snopič. Ves talka. Smrt Marijo Device, Marijin otrok ...... 4. snopič. Junaška deklica, Sv. Boštjan, Materin blagoriov .. 5. snopič. Turki pred Dunajem Fabjola in Neia ........ 8. ln 19. anopič. Pijavka, Skr)v«a zaklad, Bešitelj, Kmet avtomat; Dekla Boija; Junaška .................... 0. snopič. Sv. Jnst; Ljubezen Marijinega stroka.............. J5 .30 .30 JO JO .60 .40 _ J6 JO J6 JO .M JO JO .75 US .40 Pesmi in poezije: Godec; poleg narodnih pravljic a Vrbskem jezero. (A, Fun tek) Trdo vezano ................ Moje obzorje. Kng. G angel. Poezije Trdo vezano ................ Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih pesmi .................. talade in romance. (A. ASkerc) Trdo vezano ................ L2g Broširano ..................... eanL (Simon Jenko).........45 Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenake pesmi ln pra^ vodi znanih slovenaklh poaml v ■ngleSčini................... 1.JM lioUec. Pesmi ca mladost ____ .M lovensi.^ Narodna lirika. Poezije JO dto ugank. (Oton Zupančič), -h Poezijo .................... Zvončki. Zbirka Pesni j za slovensko mladino. Trdo vezano ... J6 Pesmi z notami: Ameriška slovenska lira —• Koncertne pesmi za moške ln meša- ne zbore ...................... Gorski odmevi. (Laharnar.) Zbirka moSklh zborov ln čvetero spevov. 1. zvezek ............. 2. zvezek ..................... Narodne vojaške. (FerJančM) .... Narodne pesmi. (Marolt) ....... Naši himni; Lepa naša domovina; .90 L56 ,45 .45 J6 JO Bože pravde. (Marolt) Narodne pesmi Žirovnik ...__JU • a o o m a i J6 JO J6 zveni ml; Naša zveada; TJleteni j)tlCa tožba; feočl. ........ .1 Z. »rezek: Pri xlbelfclCerknici• I JSe tožim; Uj planine; OJ s Bogom I planinski svet; Solskodomakil mladini; Na bregu.......... S. srezek: Psalm 118; Ti veselo) poj; Na dan; Dlvna noč..... zvezek: Ujetega ptička tožba;! Zakipl duša; Dneva nam pripelji) žar; Pri pogrebu............ 5. zvezek: Job; V mraku; DnevaI nam prpeljl Žar; Z vencem tamf ovenčam slavo; Triglav...... C. zvezek: Opomin k veselju; Sv*.I ta noč; Stražniki; Hvalite Gospo.] da; Občutki; Geslo.......... 7. zvezek: Slaveček; ZaostalipOč;' Domorodna Iskrica; Pri svadbl; Pri mrtvaSkem sprevodu; Geslo 8. zvezek: TI osrečiti jo boti (me-fian zb.) ; Ti osrečit ijo hotl (mo> Ski zb.) ; Prijatelj ln senca (mcikl zb.) ; Prijatelj ln senca (mefian zb.) ; Stoj, solnčioe stoj; KmetaU blM ......................... . 9. zvezek: Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja ; Zimski dan ; Večerni won; Zdravlce I.; Zdralvce II.;Oče večni; Tone Solnoe .............. . Cerkvene pesmi: Domači glasi. Cerkvene pesmi za mešan zbor................... 12 Cerkevnih pesmi za razne pri- tekom cerkvenega leta ........ 12 Tantum Ergo. (Premrl) ..... Mašne pesmi za mešan zbor. — (Sattnen .................... Slovenska sv.Maša. za mešan zbor, s spremljavo orgel j............ 10 E\ harističnih pesmi za mešan zbor. ( Foerster» .............. 12 Pange Lingua. Tantum Ergo Ge- nitorri. ( Foerster t ............ Srce Jezusovo. Za tenor, bas, sopran, alt. .....................3( Pet Božičnih. (A. G rum) ........ Srce Jezusovo, lil pesmi na čast Srcu Jezusovem. (F. Kimovec) Slava nebeške kraljire. 'Ju Marijinih jK'smi za mešani zbor. — Sopran, alt. tenor, bas.................4( Hvalite gospoda v njegovih svetnikih. 20 pesmi na t-ast svetnikom. < Premrl* ..................... 10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Grum) ....... Missa in hnnorem Sanctae Caell-liae. (Foerster) ............ Note za citre: Buri pridejo, koračnica........... .23 Slovenski citrar (Wilfan) ...... JM Safaran. Ruska pesem. — (Wilfan) .............. v 7V —* * •*•-.................. 3. zv. ...................... Narodne himne in domorodns pesmi, Marolt ................ JS# Slavček. Zbirka šoskih r»esmi.....25 Pesmarica Glazbene Matice, za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših pesmi z notami .... 3.00 Pomladanski odmevi. Pesmi sa so-ran, alt in bas 1. zvezek ..................... .45 1' zvezek..................... .46 Planinke. (Laharnar.) Pesmi za spran, alt, tenor ln bas: 1* XV 6Z6k •••••sss a« a m mm >40 2. zvezek......................40 En starček je iiveL Za bas solo in možkl zbor .................40 Dve pesmLl. Za poj mi pesem dekle. 2. Škrjančku. (Prelovec).. JO 16 Jugoslovanskih narodnih pesmi za moški ln mešani zbor. —: (Adamič) 1. In 2. del ...... JO Jaz M rad rdečih roi. (Prelovec) .15 Vojaške narodna peemL (Koal) .. JO Orlovske himne, (yodoplvec) ... L26 Lira, arednoScdaka pesmarica1 h zvezek................... jj| S. zvezek.................... Hf Priložnostne pesmi za izven cerkvene in drnfitvene slavnostl — (13 mešanih ln 3 moSkl zbori) Lil Nočne pesmL (Adamič) UU KupletL (Gram) — 1. Kranjske Bege ln navado Ji 2. Učeni Mihec; Slabi časi .... JS 8. Nezadovoljne!; To aareo nfit-baml ........................ JS Slovenski akordL (Adami«) Zbirko 22 meSanlh in moftlh zbo- .25 Note za tamburice: Slovenske narodne pesmi za tambn- raSki zbor in petje. (Bajlk) .. LN Bom Sel na planince. Podpori slov. nar. pesmi. (Bajuk) .... 1.60 Na Gorenskem Je Aetna. (Bajuk) L Of Note za gosli: Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi Note za klavir: Narodni zaklad. Zbirka slovenskih narodnih pesmi .............. Ob morski obalL Valček. (Jaki) Pripoznanje. Polka mazurka. — (Jaki) .................... Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) .................... Vesela plesalka. Polka mazurka. (Jaki) .................... Ljubavno blebetanje. Polka mazur. (Jaki) ....................... Kot nekdaj v maju. Valček. =— (Jaki) .................... .45 Veseli bratec. Koračnica. (Pahor) .45 Zmiraj zvesta, polka, (Jaki).....48 Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) JO Primorski odmevL Fantazija. — (Breznik).................... OreL Koračnica. (Jaki)......... .25 Buri pridejo. Koračnica. — (J. Skorpik) ............... J5 Bratje i Slovensci smo. Koračnica. (Premrl)....................25 Editha. Intermezzo. (Aletter) .. JO Mabel. Intermezzo. (Aletter)..... JO At a Penguins Picnic. Intermezzo. (Alletter).................. JO Bitter von Herz. Koračnica. (Jaki) JO Golden Bain. Intermezzo. (Aletter) JO Waffenrouf. Koračnica. (Jaki). .. JO Fahnenwacht. Koračnica. (Jaki) JO .90 .40 .46 .46 .40 la IT6SdE ••••ssassssstssssss««' 2« |?6S6l[ aaaoaaaaaaaaaoooaaaaa tTi MeSanl la araSki zbori. (AljaT) « 1 sveaek: Domovini; Nevesti; N< Zemljevidi: Združenih držav, veliki..........M ZdrnMk driav. Mali__________Ji Nova imps Jfl Zemljevid!: Kentucky ha Teonessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Missisnippi, Washington, Wyoming, " vsaki po .... Illinois, "- nlrnnf». to, ~ Virginia, Ohio, New York — vsaki po Vtflka AS NARODA" (Stov^nic Publishing Company) York Ha naročajte knjig, kstarfk m r eanikn. Knjiga poifflJuBO prosta ___ -GLAS NARODA. 19. AUG. 1924. iva bikoborb). ni edina dežela na sve-kjer ne vrže bikoborbe. Zad-se je za vršila ena tudi v gradu. Mladenka v neva*-ti. Zmagalec je dobil kredit dekletih. d kratkim je i>il Beograd Kako se jim godi... Zanimiva je usoda nekaterih diplomatov in generalov, ki so uživali v bivši Avstriji velik ugled. Boroeviča je zadela kap v Celovcu. Polkovnik Kerhnawc je žurnalist. Razpad Avstro-Ogrske je imel izrednega dogodka. Pod ok- za P**l«bco, <*a je Karlova cesar-dmile Todorovič v Takov*k5. ska dvoJ*a zbežala z Dunaja. av-28. se je nenadoma stresla stn->skl dvor in dostojanstveniki a. kakor da je nastal velik Pa s° se razkropili po vsem sve-Takoj nato je udarila r>-, tu- Nadvojvoda Friderik , vrhovna masa v njena okna. Okna 111 P°veljmk avstro-ogrske vojsko, razbila in steklo se je vsulo|z,vl na *v0J*m posestvu na Ma-eh. Pomagajte pomagajte, je'irskem. Grof Berchtold. ki je eala prestrašena Radmila To-|bd ob vojne zunanji mv ič misleč, da je potres. Na-.nLster 111 ki Je napovedal Srbiji at pa je vsa pobledela ter ob- ZABAVA V KOPALIŠČU Razmere v Moskvi ! . ,. , j - so vstrajali na tem. da mora pla- ( Čudovito novo zdravilo za stare čati naglašujoe. trgovec razkošno; in mlade. --živi ill sicer obiskuje gledališča, i Deluje kot čar na s-abe Živce. Slab spa- Slavna ruska prestolica sc bliža' restavracije, kabarete itd. Trgo-1 nec* s,abo ptreekbaav° prepadu. Trgovci, liferanti in vec J1" protestiral proti tem na ' r-it^tr-iji t.Sa ust« k>,io čudom Zve-podjetniki so pod stalnim nad- vedbam. Njegova izjava jt. pro pred strašnim prizorom, ki e nudil njenim očem. Skozi ito okno je žarelo dvoje ve-l očes. črna glava pa je na-la proti nji ogromne roge. mila se je še bolj prestrašila, ovno je začela klicati na po-misleč, da je prišel iz pekla i hudič. Velik bik je navalil z težo svojega telesa na njeno novanje. Radmilina prijatelji-Lepcsova se je prva zavedla, pošast ni iz pekla, temveč da hiija v obliki pobesnelega b*-Ko je tudi ona zaklicala na noč. se je bik naenkrat okrepili planil proti nji. Komaj se j t: posrečilo zapreti za seboj ata. Toda bik je butnil z glavo Irugo okno in steklo se je vsu-po tleh. Topot in klici na po-^o privabili z sosednjih hiš logo radovednežev, ki so poska-li skozi okna. Toda bilo je vse man. Bik je planil na cesto in edal z okrvavljenimi očmi mntv •o. ki se je v strahu razpršila lin e strani. Nekateri so plezali v irtnuu strahu celo na brzojav-drogove. Bik pa jo je mahnil divjem begu po Takovski in idinski ulici in podiral preti se-ooj ljudi kakor bilke. Prestrašeno prebivalstvo je začeli klicati na pomoč ljudi iz drugih okrajev. Prihiteli so štirje orožniki z nasa. jenimi bajoneti. Prispeli so do G und uli«'eve ga Venca in skušal; ustaviti bika. Toda malo je manjkalo. da jih ni podrl in poteptal nk mestu. Skušali so mu zagraditi ]J)1 s tramovi. Vse zaman. Bik je {ixliral vse pregrade in divjal naprej. Ljudje so v strahu bežalf, kamor je kdo mogel. In kdo ve. kaj bi s,, bilo še zgodilo, da ni prispel hlapec .Tovana Šmejkala. ki je spremenil Guduličev Venec v prava špansko areno za bako-borbo. Ta pojrumni mladenič je prevzel tudi vlogo toreadorja. Dočiin je bik divjal in dvigal okrog sebe oblake prahu in drobnega kamenja, je potegnil beo. gradski toreador izza pasa velik, ški sotrudnik nož ter začel z bikom borbo na življenje in smrt. Bik ga je pogledal najprej mrko in strašno. Gledala sta se nekaj trenotkov, kakor da merita svoje sile. nato je bik povesil glavo. dvignil rep in planil na svojega nasprotnika, •loj. bežite, bežite, prebode vas, so kričali ljudje od daleč Ženske so zakrile z robci oči, da bi ne videle strašnega prizora, ko obvis* nesrečni mladenič na bikovem rogovju. Joj. mrtev je, so se zaeull glasovi. Bik je bil še pol metra od svoje žrtve, ki je ta hitro skočila v stran, obenem pa zasadila biku svoj dolgi noč globoko v vrat. Bik je strašno zatulil. okr<*-nil se je parkrat okrog sebe, nato pa se je zvrnil na tla. Iz velike rane na vratu je lila curkoma vroča kri. Od vseh strani se je zaČu-lo navdušeno ploskanje in odo-ravanje. Malo je manjkalo, da ni množica dvignila zmagovalca na rame ter ga nosila po mestu, kakor Spanei svoje toreadorje. Malo pozneje je prispel na areno mesar Jo van Smejkal, toreador je v gospodar, ki je zvalil mrtvega brka na voz in ga odpeljal v svojo mesnico. Bik bil je namreč njegov. Hotel ga je zaklati. pa mu potrgal vrvi. s katerimi je bil zvezan, in ušel iz klavnice. Bil je prišel na svoje, gospodar tudi, hlapec je pa postal po njegovi za&lugi junak, ki mu je zagotovljeno marsikatero žensko srce. Beograd je imel pri tem svojo vojno, stanuje na svojem kradn v Buehlovicah na Moravskem; ee-hoslovaška vlada mu je šele po dolgih prošnjah dovolila naselitev «IWTOim>IWJ»JWI»JWIIL Slika nam predstavlja skupino mladih in lepih kopalk, ki se zabavajo na Lanes Beach. City island, New York. Zbirališče elegance. Prva žrtev svetovne vojne. »ifli. .ta daje to novo zdravilo. N'ujfa-Tone. tiiku httr.» odpomoC- v tisočih slu-«'aji!i. XU" ni boljše za slabe živce in iz-..i . ,, . ,„,. - ..„ , i„:u . črpan ost. slab spanec, glavobol. nape- nizacije "Ceke" so vsepovsod mu predoeil urad.uk i-.* .gra njanj* in »'«»> p«out^k v žei.*icu in r-re- fični posnetek — posnet v hote- "^l®1 r'° obedu l;Slo > učinkovito in hitro. , r .. Xugra-Ttme date krvi žt-lozo in žveplo III "kvropa ' V Petrogradu. V živcem. čudovito jt-. kak-, hitro povrne ž!v:!hn..y in ni<>«"- izOrpanim živcem in miS'cam; d^la rdečo kri. močne, umirje-sedel trgovce: ljubka ciuranka pa ne živt'° in poveča odporno moč. Daje , ,. . „, oživljajoč spanec. dober ttk. fino prebavo je Ov:la roke oko!: njega, trgi.- rrgutamo delovanje Creves in volj« w de- vec se je izgovarjal, da je zašel sn- V",-tV p,,futit'- lJobro- v»5a V ,, dolžnost napram sel.i in svojim prijate- 1110 "slučajno" V to družbo. Xl ,lil poskusite Nusa-Tone. Jemljite , . Par dni in če se ne počutite boljši, vr-.!♦* J>lacatl nite ostanek zaveja lekarnarju in on vam porle po obljudeni Twerskaji. Gel™ tlavkt' »» P°leg tega je bil ob- !> vrne va"5 tleniir -Advt t se pa ogleduje zunnanjost mesta j tožen tudi radi krive izjave, in hišna pročelja bližje, se opr. - j--Naš zastopnik Mr. Joseph Kozi. da se Moskva počasi razkraja j ven, kateri je pooblaščen nabirati in da se bliža neizogibnemu po- j Stroški svetovne vojn2 ua/oenino za ''CJlas Naroda'', bo ginu. Na cestah je opažati'kriČevrl . obiskal prihodnje dni nekatere toalete ali take. ki sploh ne pr-J ^^ P° an*leskl „a,elbiJ wn-:_!manj kot 6S0 milijard zlatih «lo- z or s vem. Mreže policijske orga. ^okolirala in ko je podpiral nizacije "Č razprostrte. ____ 1 Moskva napravi et ! » ua čiove- >mli veseI" krokajoee družbe ka iz ruske province, ki je prišel v svrho kupčije v mesto, gotov vtis. Na ulicah je polno ljudi, av tomobili drve. tramvaj zvoni in "lihatiši" (enovprežni vozovi) s^imu moral NAZNANILO. na njenem ozemlju. Nadvojvoda .Najbolj znano kopališče na vsem Prvi strel v svetovni vojni je bil Ev gen, vrhovni poveljnik avstrijskih čet proti Italiji, se nahaja 1 v Bazlu v Švici in piše že pet let j zgodovino nemškega viteškega j .reda, čigar veliki mojster je men-j da še vedno. Generalni polkovnik Boroevič je umrl zadet od kapi v' Celovcu svetu je brez dvoma fracoskj kopališče Deauville. Letoviščar-ji izdajo velikanske svete za nove obleke. Obisk angleškega prestodonaslednika. cddan z Malega ciganskega oto ka. Oddal ga je korperal Franc Petrany. Infanterist Tcth je bii prvi, ki je padel na avstrijski strani. Pisatelj Roda Roda razpravlja "Prager Tagblattu". kdo da Eno najbolj znanih kopališč v zapuščen in obubožan. [ Evropi je Deauville na severni Grof Forgach, svoječasni posla-1 francoski obali ki ga ne posečajo! je oddal prvi strel v svetovni voj-nik v Beogradu, ki je pravil, da! samo Francozi, ampak v velikem'ni in pravi: Prvi strel svetovne je ponosen na to, da je sestavil 1 Številu tudi inozemei, zlasti An- ultimatum Srbiji, je živo-taril nekaj časa v prognanstvu v Mona-kovem, sedaj se pa mudi na Du- •rleži in Američani. Deauville je postalo posebno po vojni svetovno kopališče prvega reda. Uprava vojne je padel z Malega cigan skega otoka na Donavi. Mali ei-ganski otok je bil v avstrijski. Veliki pa v srbski posesti. Oba o- naju in je "buchmacher" pri > storila vse, da privabi goste in toka ležita tik pred Beogradom. 1 1 M 1 • i -i lii ofnrliln r. .1 ^v, _________1 - ' AFol 1 rtrtlr i -. 1 \ I 1 itiin O O 7 . 1 I T.. konjskih dirkah. Maršal Conrad von Hoetzen-dorf, načelnik avstrijskega generalnega štaba, biva deloma n« Dunaju, deloma v Innsbrucku In deloma v Mergentheimu ter piSe peto knjigo svojih vojaških spominov. Generalni polkovnik Boelim-Er-molli živi v Tešinu v Šleziji in je pozdravil predsednika Masarvka pri njegr/vpm zadnjem obisku v ni štedila z denarjem, samo da Mali otok je bil dne 28. julija za spravi kopališče na tako višino.f seden otl patrulje solnograškcga da lahko vzdrži konkurenco z polka št. 68. Komandant ene teh Ostendom - Biaritzom, Wightom patrulj je zapazil med G. in 7. in drugimi. Vse. kar misli, da spada v družbo in ima potrebno gmotno podlago za to. hiti v Deauville, da ne bi zamudili niti en dan zabav«-. uro zvečer čoln. v katerem so bili trije srbski vojaki. Komandant patrulje se je nekaj časa obotavljal potem pa je zagrabil za puško. nameril in ustrelil. Srb pr- in užitka. Solnčna obala mrgoli krmilu je padel v vodo. Bil je to tisoče v gostov. Uprava kopališča je napravila pompejanske kopaJ- imenu vojaških upokojencev. Grof j kabine, iz katerih stopajo ko- Clam-Martinic, bivši ministrski predsednik, biva kot zasebnik v Lincu. Baron Montlong. načelnik tiskovnega odelka zunanjega ministrstva, vodja hujskajoče časopisne kampanje v odločilnih dneh. je sotrudnik neke dunajske časopisne korespondence. Famozni baron Fries-Skene, zadnji tržaški namestnik. igra bakarat v dunajskem jockev-klubu. Gotovo bo še vsem v spominu, kako je ta gospod pobegnil ob prevratu iz Trsta in se z uradnim avtomobilom pripeljal po Tržaški cesti v Ljubljano, kjer so ga častniki Nairodne vlade aretirali. Gospod baron je moral izstopiti kot vsak navaden zemljan in sc žalostno peljati z železnico naprej na Dunaj. Polkovnik Kerchnavre je voja-nekega nemškega lista. Seidler, bivši ministrski predsednik in na koncu načelnik kabinetne pisarne eesarja Karla, je sedaj profesor, poslanik \Vie-ser je ravnatelj delniške družbe Agrumaria, polkovnik Eisner-Bub-na. šef vojnega tiskovnega urada, zastopa neko holandsko filmsko družbo v vBerlinu. Maršal K«vess živi na Dunaju in so lani dunajski frontni bojevniki pred njim de filirali. General Belmont, predsedniški načelnik v vojnem ministrstvu, je zasebni uradnik, polkovnik dr. Bardolff, vojaški zaupnik Franca Ferdinanda, pa bančni uradnik. Tako daje vsem tem bivšim vojaškim dostoj listvenikom kruh rii zavetje meščanski poklic in civilna obleka. Mnogo bivših generalov pa živi seveda jadno življenje penzijonistov in nekdanji s>-jaj se je izpremenii v beraštvo. Ubogi vojni minister na razpoloženju. Bivši vojni ministed v Karoly-jevi vladi na Madžarskem, Albert Bartha mora voditi civilno pravdo. Ker pa nima sredstev, da bi si najel odvetnika, je prosil bu dimpešetanski magistrat ea ubož-no izpričevalo ,na podlagi kate-rega bi dobil zastonj odvetniško pomoč. Magistrat je potrdil, "da ne zasluži Albert Bartha, vojni minister na razpoloženju nič več. kot znala običajna mezda dnv- pajoei naravnost v morje in vse so oddane. Prostrana obala je dobesedno pokrita z ogromnimi solnčniki. pod katerimi leže gostje in se zabavajo. Amerika in Anglija se srečata v tem francoskem »kopališču in gostje so prišli semkaj s trdnim namenom, da se ne smejo dolgočasiti. Novim in dvomljivim bogatašem se zdi vse poceni. čeprav so cene naravnost bajne. Sobe po 200 do :100 frankov na dan. obedi po 500. vse je v dolarjih in funtih tako poceni. KrojaČice in veliki modni ateljeji predvajajo svoje modele in ljudstvo kupuje, kupuje! 30 tisoč tale model . . . prosim, tu je ček. Kožuhi, dragulji, lepe ženske, vse je tu. Postavljajo se vedno nove mize. pri katerih se igra bakarat; zakaj Deauville je svetovna igralnica. Pred par dnevi je dobil neki Parižan v kratkem času nad stotisoč frankov. Pa je bil izjema, zakaj pograbil je svoj dobiček in šel. Drugi pa in to so bogati kopališki gostje, ostanejo, igrajo dalje in — izgubljajo. Ni dolgo tt-ga, ko je ameriška igralka izgubila pol miljona. Ni je smeti obžalovati. ker zasluži denar ravno-tako hitro kot ga izgubi. V Deauvillu tudi ne manjka angleškega prestolonaslednika. V igralnico pride le včasih in ni tako stalen kost kot je bil njegov ded naravnost oboževani princ Waleski, ki je bil povsod, kjer je bilo kaj zabave Toda bogati Američani ne morejo tako lahko do njega in politike dTŽi od sebe, popolnoma drugače kot njegov ded Edward VII. Angleški prestolonaslednik živi samo za svoje zabave, sicer pa Deauville ne pozna drugega zakona. Deauville je kraj, kjer se zdi, da nihče ne računa in vsak le na to misli, kako bi se iznebil bankovcev, za katere se drugače tako peha. Špekulanti, veleposlaniki, risarji, oderuhi iz Prekomorja, nihče ne vprašuje, odkod je denar. Denar je tu, mečejo ga med svet s polnimi rokami, saj se zopet povrne. Kamor se obrneš, povsod te obdajajo lepe ženske v krasnih oblekah. Diademi, ki se jih skoraj ustrašiš, in smehljanje, male komedije. Tu ni nihče ljubosumen, vse se odpusti! Prestopek in greh so tu skoraj prazne besede. Gostje se hočejo izživeti in zabavati. Mor^e splahne vsak dan vse I prvi mrtvec svetovne vojne. Poskušal sem. da bi dognal njegovo ime. toda njegovo ime je neznano tudi v Jugoslaviji. Komandant patrulje (ki je imel slabo vest. ker le ni bil gotov, če je delal prav), je na. to javil dogodek stotniku. Oficirski kor 68. jiolka. ponosen. da je oddal prvi strel mož njihovega polka, je bogato obdaril patruljskega komandanta. Nje-srovo ime: Frane Petrany. kor-poral. Pozneje se je v vojni zelo odlikoval. Tudi savsko mostišče pri Ze-inunu je bilo zasedeno od straže polka. Komandant straže je bil stotnik Kne-lcr. Dne 28. julija se je razvilo preko mostu ostro streljanje. Stotnik Knerler je bil pri tem težko ranjen. Infanterist Ande j Tot h pa je bil tedaj ubit. Bii je pi-va žrtev svetovne vojne na strani centralnih držav. Arabsko pleme prestopilo k judo vstvu. Beduinsko pleme Al Smalni. ki se je sedaj utahorilo v bližini Sa-feda v Palestini je zaprosilo palestinsko vlado, naj bi podpiralo njegove člane v tem. da bi moglo prestopiti v judovsko vero. Pripadniki plemena pravijo, da so po svojih tradicijah potomci .Judov in da se žele povrniti k veri svojih očetov. Mnogo Judov in Arabcev v Palestini sodi. da izvira del - sedanjega arabskega prebivalstva dežele od Judov, ki so o-stali v Palestini in tekom stoletij prevzeli vero gospodarjev, to je mohamedansko. Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah. J * ZA SLABO PREBAVO mHim pomanjkanje teka ter spio&no oslabelost, ▼samite SEVERA'S BALZOL Sploftna tonik« sa moške i ženslta. Pomaga naravi s tem da želodec in jetra bodo pričela s svojim normalnim poslovanjem in prebava bo zopet postala redna. In Vpralajte srqjcga, lakarnaija. a <- s E\ ^ r - c F : i R p A p i n s i o v* t^gfsafl 0 S^jate:vš fajfvpsfipsl, ; hajajo v poštev kot oblačila Naj-|manj v novejša poletna moda v Moskvi n«i*jev. je z ozirom na vladajočo vročino '' brezk ost inmost gospodov, ki se pojavljajo na najživahnej-ših cestah. Zvečer odhaja moskovska mladina v gledališča, v nočne lokale in predmestna gledališča, kjer se vrše predavanja in se na teh smešijo vera in duhovniki. Boj proti veri ali kakor ga v sovjetskih krogih imenujejo boj proti ''ljudskemu opiju" se vrši na vsej črti in učitelji imajo nalog, da učence vzgajajo v sovraštvu do vere. Sovjetska vlada ima na razpolago tudi agente, člane "Ceke". ki morajo imeti trgovce, liferante in podjetnike pod stalno kontrolo. Agenti, katerih imajo sovjeti ne-broj na razpolago, delujejo res izvrstno. Nedavno je prejel znan moško vsi trgovec predpis o davkih, ki pa niso bili v skladu z njegovimi dohodki. Trgovec je vložil rekurz proti previsoko odmerjenem davku, sovjetski uradniki v Wisconsin-it, za t o raj ra rojakom toplo priporočamo. Upravništvo "Glas Naroda". Posebna ponudba našim čitateljem! Prenovljeni pisalni stroj "OLIVER" to sanjal, a se bal. da se ne bodo sanje nikdar izpolnile, kajti Asalila : la: "To je že res. da je Peter za '•Bela sem, rdeča sem. srčkaara spoznanje lepši od Pa via, ampak sem. Oh, meni bo še tako dobro rato je Pavel dobro zabavnejši od na svetu kakor ne vem kaj. Saj Ppt ra. in res ne vem. kateremu bi že zdaj vse gieda za menoj, a Sfm dela prednosti." šele šestnajst let stara. Saj pa tu Neka j časa premišljuje, potem di ni čudno! Katera pa ima tako Pa vzklikne: "Že vem! Poiskala bom tretjega močjo barvanih žarkov pošiljamo poročila v velike daljave. Iz vsega tega pa se končno razvidi. da je stvar v svoji preprostosti tako zamotana, da bi moral biti človek kos univerzalnega genija. da se priuči temu jeziku. Ksperantisti so preko tega gibanja prešli z omalovaževanjem. Zastopniki "Glas Naroda" Zastopniki kateri so pooblaSCenl na t Ji a ti naročnino za dnevnik "Gla» v n roda". Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto Irsiero je prejeL Zastopnike rojakom toplo prlporoCama. previdnost. Ko je zapazila, kako pozorno in ljubeznjivo zre paša na jetnico, se je izpremenila njena lju bosumnost v pozitiven strah. Niti malo se ni brigala za srditi pogled Asada. — Ce je to sužnja, katero je privedel Sakr-el-Bar iz Anglije, potem so govorice lagale, — je rekla. — Rečem -ti, da ni bilo vredno tako dolgrea potovanja ter ogroženja tako številnih dragocenih musli-Manskih življenj, da se privede v Alžir to rmenopolto, doigokrako hčerko pogubljenja. Presenečenje Asada je premagalo njegovo jezo. Ni bil posebno prebrisan : -— Hmenopolta? Dolgokraka ? — je vprašal. Nato pa je spoznal namen Fenzile ter se hudobno nasmehnil. — Ze sem opazil ,da vedno bolj slabo slišiš in sedaj vidim da te jc pričel zapuščati tudi vid. Rečem ti, da se staraš, staraš. Meril jo je s tako hladnimi očmi, da jo je zazeblo v srce, Asfcd je stopil prav k njej — Predolgo si že kraljevala v mojem haremu s svojimi never majčken nosek, in ustka, pa tako fanta, ki bo vsaj tako lep, če ne sinje oč !i Zares, kar zaljubljena lepši, kako je Peter, in vsaj tako sem vase, in ni famrta, ki bi me bil zgovoren in lepih besed kakor je vreden. O, jaz jih bom pošteno Pavel." vlekla za nos." J Zaradi tega pa ni nehala ljubiti Marelica se je zasmejala čisto *nit.i Petra, niti Pavla, temveč se z na g]as, in ko se je tako zasme- obema shajala, prvi je hodil na sejala, se je zopet spomnila nečesa. Stanke ob šestih, a drugi ob sedmin pa kako se lepo smejem! Ali mih' P™ Re Je *haM z Marelico se .ne smejem naravnost tako, ka Pot* kostanji, a drugi pod brezami, kor bi se smejala grinea ? Hi-hi-hiP Tn tak,a STe Marelica tasti dan Potem je dela klobuček na gla- ZOpet 113 ^P^otL Kakor nalašč vo, vzela je parazo* v roke m je ;,J pnde Jiaproti piM?zal ^dt-me. šla na dzprehod. Tam pod k ost a. Nosi1 se je visoko in * ž»rke nji pa sreča Marjetica lepega °ca; bl1 -'e črn in rde« i,n mo«ain-mladeniča, ki je imej nov klobuk K° Za?Lev{> in * nowl gladko ^^J^**™** ™ ** ^ahezni~ Čul njegovih jeznih besed. — Postala si škandal v očeh pravovernih, {počesane svetle lase. Postave je ™ '°n\ . — je dodal jezno. — Mogoče je dobro, da to popravimo. jbil zel<> čedne, samo za spoznanje '9 ^ ™S V'^podlCina Ma Nalo se je obrnil t^r ukazal Align, naj spravi sužnjo nazaj v ee- I pretanke in je imel majhno kozjo re ie°"_OZ ravi s vas v eve,tiu' lieo. Opirajoč se na roko Tsamanija se je napotil proti vhodu, kjer bradico. Trikrat sta šla gor in dol -as"PodK'rLa_|Marekca. se klanjam v s rjo ustavil ter rekel Fenzile odločno: ' Jpa sta se zaljubila drug v druge- pas' Marefciea!" -- Takoj v n^.silnico in izgubi se v hišo kot se spodobi pošteni f?a. Potem pozdravi mladenič MaJ St,"a»no jepo je govoril, tako le-muslimanski ženi. I3a se ni mi nikdar več ne prikaži pes na javnih \ relico, ki je rdela in se •smehljala, po- izbila Marelica vsa izven prostorih. Naročnina ta "Glas Naroda" je: Za eno leto f6.00; za pol leta $3.00 sa Rtlri mesce «2.00: za četrt leta 1.50 Naročnina sa Evropo je $7. aa en* to tu. California: 8an Frandsco. Jacob Leocln. i«h>nd»; Denver. Frank Skrabec; Leadvilte, tf. Tamnlk; Pueblo, Peter Culi«. John Germ. Frank Janesh; Sallda. Liunl* Costello; Walaeuburg, M. J. Baynk. ■vlitns: Indian polls, Louis Budman. IHnols; Aurora, J. Yerbich; Cblcago, Joeepb BILsh; Cicero, J. Fabian; Granville, Joseph Pershe; Juliet, Frank Banibicb J. Zaletel in John Kren; La Salle. J. Spelich; Mascoutah, Frank Auguatin; Vorth Chicago, Anton Kobal, Gertrude Ofcrin; Springfield, Matija Barborlch; Waukegan. Frank PetkovSek. Ktnw Franklin ln okolico, Anton Seljak. Maryland: Kltzmiller. Fr. Yodoplvse. Michigan. Detroit, Ant. Janezlch In J. D. Judnich. [linnMotn* Chlsholm, Frank GouZe; Ely, Jos. J. Peshel; Eveleth. Louis Gouže; Gilbert, Louis Vessel; Hibblng, John Pov-ie; Virginia, Frank Hrvatich. Missouri: St. Louis, Mike Grabrljan. Montana; East Helena, Frank Hrella; Klein, Greogr Zobec. p^r Kretanje parntkov - Shipping News ts. avgusta: Olympic. Cherbourg: President Hard-Ins, Cherbourg In Bremen; Mount Clay Cherbourg In Hamburg; Volendam Boulogne; DulUo. Genoa • tS. avousta: Seldllts. Bremaa ST. avgusta: France. Havre; Aqultanla. Cherbourg SSL avgusta: Columbus. Cherbourg tn Bremen; Sea land, Cherbourg SS. avgusta: Homeric, Cherbourg; Veen dam. Boulogne; Orca. Cherbourg: Muenchen. Cherbourg in Bremen; Albert Balln. Cherbourg 1. septembra: La Savoie. Havre. 2. septembra: Resolutf. Cherbourg: In Hamburg:— Arabic. CherS,.urK: Canopic, Clier-' bourg; Amerit-a, "Genoa. 3. septembra: r B^ri-ngaria. Cherbourg. 4. septembra: B^Ig^nland. «'hf-rb^.iirg: Geo. Wash-Ington. Ch*-rlrt)urg: WVstphalia v I'her-tn.ur^ in Hamburg; liretneu v Cherbourg in lir«rm«?n. i 6. septembra: Leviathan. Cherbourg; Majestic. : bourg; K.h hcrnl-t-au. Havre; Ohio. Ch^rbours in H.itril.uriT; New Amstfr-d.im. Boulogne; Martha Washington Trst. 9- septembra: FYes H'His^v<-lt. Cherbourg; Stuttgart Cherbourg in Bremen. 10. .septembra: Paris. Haxrt; Vaisretnla. Cherbourg: Conie Rnsao, Genoa. 11. septembra: Lapland. Cherbourg: Luetzow. bourg in Bremen; Minnekahda. bourg. 13. septembra: Olympic, Cherbourg; America bourg in Bremen; Suffren, 1 Deutfchland. Cherbourg in Hi Ryndam, Boulogne; Colombo, Ger 16. septembra: Reliance. Cherbourg; Sierra Ver Bremen. 17. septembra: Aquitania, Cherbourg; France, 1fl. septembra: Mongolia. Cherbourg: Wuertetn| Cherbourg in Hamburg. 19. septembra: Giulio Cesare. Genoa. 20. septembra: Homeric, Cherbourg: Columbus, bourg in Bremen: Cleveland. Ch»-rli ln Hamburg: Orbita. Cherbourg; ter Jam. Boulogne. 23. septembra: l\tt;*bursh. Cherbourg; Torlt. tHiurg in Bremen. 24. septembra: Fiert-riRaria. Cherbourg; Chicago, re; Imilio, Cmua. 25. septembra: ZreLiiiii. Cherbourg. 27. septembra: Le\ laihan. <*herbourg; Majestic. ' Iv.iirg I^ifayette. Havre; Mount Hamburg Muencht-n. Bremen; Vol dam, Boulogne; Conte Verde, Ge| 30. septembra: n«»to!ute. Hamburg. 1. oktobra: 1'aris. Ha\re; Mauretania, Cherbol New York: Gowanda, Karl Sternlska,; Falls, Frank Maste. Little Pokorila se je takoj, brez mrmranja. Asad je čakal pri vhodu, »lokler n: prišla nosilniea mimo. je kislo zrl za njo ter mrmral: stopi k njej in reče: sebe m ni ^^^"ila vprašati, kako "Pozdravljena, gospodična! Vi mu je ime" In skoraJ bi bila na ste taista, kater« išče moje srce. mestU oraf^la- *> * P«ti Prav takšne sem iskal, kakaro ste Pazduh<> m > ^ ^ tj« m -- Vim bolj izginja njvna lepota, tem l>olj predrzna postaja. ^ ki imate niaj}lell k, rdečo -cvoril P^ladko na uho. Tako Stara ^e. Tsamani. \*ednt> bolj mršava in pretkana je in ni vee pri- 'šolnieo in lase bnlmr wrLv' Jp izbiraI be.«ede-. da je bilo Mare-merna družica za člana prorokove hiše. Mogoče bi bila >tvar v oteh Alaha, če bi jo nadomestil. Ozrl >e je nazaj proti celici, v kateri je bivala jetnica. Prl~ jšobdco in la-se kakor zlal ogenj, prijetna Maa*el'iea se je prav lepo poklo niLa in je rekla : -Najmlajši svetovni jezik. lici pri srcu vroče. I Ni vedel?a Marelica ne kdaj in nir »■ s 1 j i vedela kako ie zavila s Drele- — A.i Si zapazil, T.^nani, , kako »racijo se je kretaUf Vitka ^ ^ "T pim mladeničem vx^te iLve » stasita ko« mlada gazela. K. eem ti, ,ake lepote ni Vsevedni .slu d B«>vo„n m. ^e ^ ^ ^ ^ da, us,van., da bi se Praži.a v pekln. ^ ™ »"k - je delaj, in Jrna .noč se — Al, m b.la .aogoge poslana, da razveseli kakega pravover-h""1 ->e bl1 k"m je bližala od jutra. In mlade*« •lega ! je i ckpI pretkani vezir. — Alahu je vse mogoče j Jaz 56111 Pavel 121 taico dalje, j- j • - V kak urugi namen : — je rekel Asad. — Bilo je pisano. Kot Hodim v kanelijo in pošem i*aču-lie more nikdo dobiti tega, 'kar ni pisauo, tako se tudi nikdo ne more ^ služim grdo veliko denarja. , .. „ izogniti pisanemu. Storil sem svoj sklep. Ostani tukaj, Tsamani, do Moj oče je bdi Matevž in moj kum _ ,nOCOJ ^ .lem. po!ju" dražbe ter jo kupi. Poučena bo v pravi veri in rešena peklenskega ' je bil Urh." ognja. Prišlo je povelje, katero je Tsamani tako iskreno pričakoval. Obliznil si je ustnici. — In cena, moj gospod ? — je vprašal. v — Cena? — je \prašal Asad. — Ali ti nisem rekel kupiti jo? Pri vedi jo k meni, čeprav bil znašala cena tisoč filipov. — Tisoč filijm ! — je vzkliknil Tsamani. _ Alah je velik. Asad ga je medtem že zapustil ter odšel skozi obokana vrata, kjer je množica zopet padla na kolena, ko ga je zagledala. Naročilo, naj ostane, je bilo lepo, a Tsamani ni imel pri sebi primerne svote in dadal (avkcijonar), ni hotel izročiti sužnja, dokler ni bil d^nar izplačan. Vsled tega je odhitel za svojim gospodom proti Kasbahu. &e vedno je imel dosti časa, da pride sem in tja. Zgodilo se pa je, da je bil Tsamani zloben in sovraštvo, katero je tako doigo^časa gojil do Fenzile, seveda le na skrivnem, je raztegnil tiuth na njene služabnike. Ni ga bilo človeka na svetu, katerega ln bolj zaničeval kot debeluharskega skopljenca Ajuba Pisano je bilo, da je zadel na dvorišču Kasbaha na Ajuba, katerega jc poslala tjakaj Fenzile, da čaka na vezirja. Debeli dečko se jc zavalil naprej, podpirajoč si z rokama" trebuh. — Alah naj poveča tvoje zdravje, Tsamani, — je bil njegov ulj ud ni pozdrav. — Ali prinašaš novice? -- Novice? Kakšne novice? — je rekel Tsamani. — Nikakih ki bi razveselile tvojo gospodinjo. — Usmiljeni Alah, kaj sedaj? Ali se tičejo one frankovske sužnje ? Tsamani se je nasmehnil in to je razkačilo -Ajuba, ki je čutil, da so se pričela zibati tla, po katerih jc korakal. Če bi izgubila njegova gospodinja upliv, bi padel ž njo vred ter postal prah na opan-kah Tsamanija. — Pri koranu, ti se treses, Ajub, — ga je dražil Tsamani. — Tvoj mehki špeh se trese kot trepetlika. Lahko se, kajti tvoji dnevi so šteti, o oče praznine — Ti me zasmehuješ, pes ? — je zakričal Ajub srdito — Ti me nazivaš psa. ti? — Namenoma je Tsamani pljunil na serijo Ajuha. — Pojdi in povej svoji gospodinji, da mi je naročil naš gospod kupiti ono frankovsko deklico. Povej ji, da jo bo vzel moj gospod za ženo, prav kot je vzel Fenzile, da jo bo mogel pridobiti za pra\o ,ni bil« črnega Jurka klel, da ne bom ljubil drugega Jn ž Je tudi izginil dekleta razen Marelice." ,nj'en zeleni ™nček, ki je bil sple- "Ojoj, in meni se je sanjalo, da ^ 12 T1€Žne^ rožmarina, dehteče bom ljubila samo gospode, ki no-^0^ in modre perunike, si jo nove 'k^obuk^ in kozje brade.". Tako se je začela lepa ljubezen; in je trajala brez presledka dolgo, dolgo celih ne vem koliko dnd. Marelica pa je bila že od nekdaj prevzetna, in so jo lepe besede gospoda Pavla le še boj j pohu^ša-le. Zato je izpregovorila v svojem srcu: i>> • i, 1 ! vVJri.j Vilapuk in epseranto sta dobila novega brata. V majhni dvorani v pariški Rue Orozatier je profesor Boleslav Gajewski v malem, !4 Pavla imam rada, ali zvesta mu a izl)0rn^i avditoriju, brojeeem ne bom. rfaj mi tudi ni treba., ker'šest oseb- predaval o novem sve-sem preveč lepa! O me! Rajši bomj10^111 Jez"dcu, jeziku bodočnosti, gospodu Pavlu preskrbela drušči-luniverzalnem glazbenem jeziku, ki no." |se naziva "solresol". Kakor jc Tako je dejala Marelica. Lepo se'izvajal iznaid*eli ^ svojem govo-obleka, žametast trak si je na-' "1' VSebllJe novi J°zik 2660 besed^ vezala okoli vratu in se ogledala v'^f sesta^ne iz sedmih roraan zrcalu. Sladko se je nasmejala svo-J jemu nežnemu in nedolžnemu o_' brazku: j [DSUUCHiiNp I ^Naravnost v Jugoslavijo ! Martha Washington — 6. sept.; 23. okt. Presldente Wrlson — 10. okt.; 29. nov. V Dubrovnik ali Trst. IŽeleznlna v notr:injo*t zmerna. Nobenih vizej^v. VpraSajte pri bližnjem ap^nli' ali pri P ps naos. A- rn. ? w„t . v v_ SLOVENSKI KONTRAKTOR — .-9 prporor-a rojakom v Miners Mills, Hanover, Luzerne, Duryea in Forest City, Pa. za napravo novih hiS in popravila. — Pišite na — RUDOLF M I H ELICH 64 Mines Rd., Miners Mills. Pa. Belphone: 691S It. W. B. 'Haliaha! V resnici sem tako skih označb tonov: do—re—mi— fa—sol—la—si. Stavkovna zgradba in slog sta zelo preprosta, da se doseže točna elegantna jasnost. 1 a 1 1 , , ^ , , ,Da navedwno primer! "Sovražnik s reka na kot bel golobcek. Oh, ka• Q * . . . , , v i ima veliko število vojakov , se ko so moaa ustka rdeča, oh. kako|&lasi v novem jeziku; (. Zanimivo pri novem jeziku Seta se in hodi pod kostanji gor m dol. Pa ji pride naproti še lepši mfladenič od Pavla in reče: "Bog vas sprimi, gospodična Marelica! Prav nocoj se mi je sanjalo, da sva se rada imela." je dejstvo, da se more pismeno izražati tudi v številkah in notah. Moremo ga torej govoriti, pa tudi napisati ali zaigrati. Razen tega je podana možnost, da namesto imenovanih sedmih zlogov J*i\fie inkejva," Odvrne s,podobimo sedem mavričnih barv, mebom Mmrettea. ''Samo to Tam tako da lahko tudi ponoči a po- MMo: BarbertoL, A Okolish, John Balant; Cleveland, A. liobek, A. SimCif, J. Ites-nik in Charles Karlinger; Colllnwood Math. JBlapnik; Lorain, Louis Balan in J. Kumše; Niles, Frank Kogovdek; YoungBtown, Anton Kikelj. Pennsylvania * Arab ridge. Frank Jakshe; Bessemer, T^>uis Hribar; Braddock. J. A. Germ; Broughtou, Anton Ipavec; Burdine. John Demshar; Conemaugh, Vid Ro vanSek in J. Breiovec; Claridge. Anton Kozaglov, Fr. Tushar, A. Jerina: Dunlo Ant. Tauželj; Export, Louis SupanClC, Forest City. Math Hamin; Farrell, Jerry Okorn; Imperial, Val. Peternel; Greens burg, Frank Novak; Homer City in okolico, Frank Farenchak; Irwin, Mike Faushek; Johnstown, John Poianc to Martin Koroshetz; Luzerne; Anton Osolnik; Lloydell, John Jereb, Midway, John Žust; Moon Run. Fr. Ma-chek in Fr. PodmilSek; Pittsburgh, Z Jakshe, Ig. Magister. Vine. Arb in U Jakobich ; Reading, J. Pezdirc; Sfreelton, A Hren; Turtle Creek in okolico, Fr. Schifrer; West Newton, Joseph Jovan; White Valley, Jurij Preivch; Willock. J. Peternel. West Virginia: Coketon. Frank Kodu. WIficaasin: Milwaukee. Joseph Tratnik in Jos. Koren; Racine in okolico, Frank Jelene; Sheboygan, H. Svetlin. Washington: Black Diamond. O. J. Poronta. Wyoming: Rock Springs, Louis Tauchor. Poleg gorinavedenlh so pooblaSffenl pobirati naročnino tall rsl tajniki 3 R.LI. Pozor čitatelji. OpoiorlU krsovco tm ^ brtniko, pri katerik kapv-jeto «11 naročat« 1b sta ■ l&jik postrežbe xadovoij «; da oglašujejo t llatu " Glaa Haroda". S le« NsW vstrecB ncx» 9yr»n "CHaa M are da M Zastopnik za Milwaukee Wis. je tudi Joseph Korei 555 Reed St. Rojakom toplo priporočamo. Upravništvo "G. N.1 Prav vsakdo— kdor ka] life; kdefl kaj ponuja; kdor kaj knpujt] kdor kaj prodaja] prav faakdo priinaTa, da Ima]* tadrrit aipek m mali oglasi v 10 OI a i Iiiili0, Kako se potuje stari kraj in naz; y Ameriko. K DOR j« aamenjen potovati ■tarl kraj, Je potrebno, da natančno poučen o petnih listih, Ijagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih m •lati t sled naše dolgoletne lzfcuSnj« Vam bodo gotovo ▼ korist; tudi pi poročamo vedno is prvoyrstne par oike, ki imajo kabine tudi r IXL raa- -««dtL Glasom nove naselni.ške postave, ki ie stopila v veljavo s 1. julijem 19*24, «amorejo tuili nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni na-selniški komisar v Washington, I).C. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred od-potovanjem, ter se posije prosilcu t stari kraj glasom najnovejše odredbe Kako dobiti svojce la starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnika aH svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasuila. Iz Jugoslavije bo prlpušc-enih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Prodajamo voine liste za vse proge ; tudi preko Trsta ramorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt 81, New York ADVERTISE in GLAS NAHODA POZOR ROJAKI NEDRZAVLJANI Jugoslovanski konzulati v Zjedinje-nih državah izdajajo sedaj potne liste podanikom za potovanje r stari kraj in za povratek, ki so veljavni za eno leto. Ker tudi tukaj sna vlada izdaja dovoljenje nedržavljanom za potovanje v staro' domovino za eno leto, zamo-| rejo nedržavljani potovati v stari kraj na obisk ter se zamorejo povrniti nazaj v to deželo tekom enega leta brez vseh neprUik. Profinjo za tako dovoljenje se lahko napravi na tukajšno vlado pred od-potovanjem v New Torku, ter tukaj-Sna vlada isto pošlje za potnikom v stari kraj. Za vsa tozadevna pojasnila pifiite na: FRANK SAKSER STATE BANK Mew Yssfc, N. Y. GROZDJE! GROZDJE! GROZDJE! Razpošiljamo že številna leta vsepovsod v popolno zadovoljstvo vsakogar! Trgujte z izvedeno in odgovorno tvrdko in ne boste se kesali! Pišite in brzojavite za cene, kajti sezija se. je začela! Bakulich Predovich Company California Fruit Building Sacramento, Calif. ANTHONY BIRK HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN DEKORATOR Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. ROJAKI. PREDXO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO, VPRAŠAJTE MENE ZA CENO. 359 Grove Street RIdgewood, Brooklyn, N. Y. Telephone: Evergreen 5506 DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA, KDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ŠPECIJALIST MOŠKIH SOLEZNI. MoJ« stroka Js zdravljenj« akutnih In kroničnih bol«xnl. Jn aam tm zdravim nad 2S l«t tor imam akuinj« v vnh boleznih ■In kor znam alovmoko, zato voi moram popolnoma razumotl In aposnatl vsi« bolezni, da vaa ozdravim In vrnem moč In zdravja. Skozi 23 let eem pridobil posebno ekuinjo pri ozdravljenju moiklh bolezni. Zato ee morete popolnoma zanesti na men«, mtfja tkrto pa J«, da vaš popolnoma »zdravim. N« odlaiajta* ampak pridite Cirfiprej«. Jaz ozdravim zastrupljeno kri. mazulje in Ilea po teleeu. bolezni v grlu, to* padanj« laa, bolečine v kosteh, stare rane, oelabeloct, iivSne In bolezni v mehurju, led I ca h, jetrah, Želodcu, rmenieo. revmatizem, katar, zlato illo, naduha ItdL Uradne ur«: V ponedeljek, sredo in petek od t. dopoldne do S. popoldne; v torek, tetrtek tn sobota, od t dopoldne do *. praznikih od 1«. dopoldne do L popoldne.