Italijansko bojišče. Pretekli teden so se ifalijanski na.pori omejevali na običajno topovsko streljanje, izvzemši male infanterijske napade na soški fronti in na Doberdobs ki planoti; topovsko streljanje pa je dne 20. t. m. narastlo na Kol di Lana (na Tirolskem) v dve uri trajajo5 bobn«6i ogenj. Uspebov niso dosegli. Prve dni fega tedna je bilo delovanje italijanske artilerije v ve6 odsekih primorske fronte in Irontc v Dolomitih na Tirolskem živahnejše, kakor zadnje dni preteklega tedna -Tu|dr mesto Riyo ob Gardskem jezeru so obstreljeyali zopet s težkimi topo\d. Kaj pomeni poveftana živahnost, ne vemo. Dvojno je inogoče, ali da so že začeli artilerijsko priprayjjati no\o olenzivo, ali pa da hočejo italijanskio javnost odvrniti od dogodkov v Crnigori in Albaniji, ki so za Italijane zelo malo razveseljivi. Zadnje je bolj verjetnu. Pozaibiti ne smemo, da je bil dne 24. t. m.. že končlan osml mesec, odkar imamo voisko z ltalij[ani. Mi smo lahko ponosni na svoje osemmesefino vojeva^ nje z Italijani.za Italijatne pa je spomin na to doto trpek in grenek'. Naša dolžnost je, da ob tej priliki zopet obnovimo svojo dolžnost napram na&emu kra?nemu vojaštvu in modrim po\ie]jnikpm ter jim zakličemo: hvala in slava! Novr dogodki ob Adriji gotovo ne bodo ostali na Ifalijane brez globokega utisa. V ljudstvu se bo polagoraa naselila malodušnost in zlovoljnost nad vojsko. Že padGC Lovčena je razburil Italijane. Potem je prišel padec Cetinja in udaja Crnegore, Sedaj pa je razven krajev v notranjosti Crnegore zavsedlo naše vojaštvo tudi Bar, Dulčinj in gkader. Mi smo že do Skadra neomejeni gospodarji obl morju. In sedaj korajkajo naše 6ete profi Draču in Valoni. Italijanskr načrti in upi se potapljajo v globinjah sinje Adrije. Avstrijske zastave prodimjo zmagovito proti jugu! Doberdob — Jirib italiiansklli nirtvaškili glav. Z italijanskega bojišča nam piše dne 14 t, m. Alojzij Kocjan, doma iz Bizeljskega, sledeSe: Sedaj je začel sovražnik zopet bolj srdito in po~ gosto napadati našo iroato; posebno pri Doberdobu so vrši.o hutdi boji. Parkrat je došel ta*ko v bližino, (fa je prišlo do ročnega meteža. Bil je zopet premagan in pu^til je na stotine mrtvih pred našimi postcjankaini. SoivražniK je udrl v naše postojanke, a v njih ni mogel vstrajafi vsled ognja, dob*ro izvežbane artilerije. \se je pnstil v postojanki, kar je prinesel sebo;, in jp urnih kra6 popihal nazaj. Prizadjali smo mu silno velike izgube, a naše so pa, le malenkostne. Sedaj se ;.)ri<jravlja na zopetno ofenzho. Se par takšnih oienziv, kakor je bila zadiija, pa bo Doberdob vsled nakopičenib italijansk'ili mrtvaških glav eden največjih liribov, Kar jih je v bližini Gorioe. Dober dob se sme po vsej praVici odslej imenovati' ,,(h r i b  i t a 1 i j a n s k i h m r t v a š k i h g 1 a v." Slo%renski fantje smo dovolj korajžni in hoo|emo polentarja se tudi sedaj pošteno naklestiti. T.udi s tem zahrbtnežem bomo obračunali, kakor snio s Sr)n in « CrnogorcL V bližini Nabrežine smo dne 12. t. m. popoljdne ob štirih, sestrelili italijajiski zrakoplov, ki je na to padel v raorje. Druga dva sta se pa morala vrniti. sicer bi se jima isto zgodilo, Boji v bovš4 kotlini. V prositoru pri Bovou (avstrjjsMa trdnjavica ob gornji So6i blizu italijansko-koroške meje) se vršijo od dlie 20, jan. boji med manjširai italijanskimi in avstrijskimi oddelki. Najhujši boj se vrši za mejno goro Rombon (na koroš|ko-goriški-itaUjanstid meji), ki je visoka 2210 metrov. Italijani ve6 dni zaporedoma napadajo našfi postojaiiike na tej gori, a. so bili vselej odbiti,. Ttalijatfii bi radi 6ez Rombon prodirali proti Triglavskemu pogorju in proti Bobinju. V Gorici . . . Gospod, ki je bil pred par dnevi y Gorici, nam ptoroSa: Z občutki, ki bolijo, se vozi človek proti Gorici. Tako lepo je bilo drugače tudi po zimi po lepi Vipavski dolini in nad ,Gorico je sijalo solnce, a v njej pa plalo živahno življenje. Sedaj je vse izpremen.jeno. Drugo lice je dobila dežela ob bojišču, mesto pa gleda v došleca z raztrganimi mVi. Koliko prijateljev in znancev, ki sem jih srečal kot begunce, mi je naročilo, naj stopim pogledat še k temu ir. onemu v stanovanje, ako bi šel ravno mimol Seveda vsakega skrbi, kaj je z opravo, kaj je g stanovanjem in redek je, ki je spravil vse s seboj. Ni falco itafzbita Gorica, da bi videl pred seboj same razvaline, še stojijo hiše, po ulicah in trgih se more vršiti promet neovirano, seveda kadar ne letijo granate in šrapneli iz Brd in drugih višin v mesto, Nujbujše mi Je bilo gledati poSkodbe na slovenskih hišah. in podjetjih, srce pretrese pogled na Trgovski dom, kjer je pričalo toliko lepih raznovrstnih prirediiev o kirlturnern, gospodarskem in politi6nem udejstvoviaiiju SloMence.-s- v goriškem raestu! Trpimo pa vsi: Slovenc:, Italijani in drugorodci, kdor je Ml v Gorroi ali kfdor jb ostal, trpi vsled vojne verolomnega soseda, Pred močno zadetimi hišami obstane ogledova.icu pogled — grozovit je moral biti tresk granate; luknje po trgih in ulicah, zidovje opraskano, trotoar razbit, &ipe razbite. Ljudi srečaš, r,ako je italijansko yreme ugodno za ,to", ako pa srmi ad tam, je mesto mrtvo, življenje se je skrilo pod zemljo. Toda kaj je v<?e to površi o pocestno pregledovanje ? V hiSe treba) stopiti, v vež-j, na divorišča, jia stopnice, v stanovanja. Ni prijetno pri srcu človeku, ki bi rad spravil svojo reči iz nesrečnega mesfa na varno, pa. hiti v svoje stanovanje — o jioj! GruŠč' in groMja! Zasut je dohod, s težavo si se preril do stanovanja, notri pa ne moreš: vse je zasuto, stene so padle skupJaj in pokopale pod seboj tvojo opravo. In ko se človeku -viitisklajo v srce bridka čutila, zafine grmeti ta,m z bojišča in y mesto pade težka granata . . . Občudovanja sc vredni ljudjo, ki ?>e vsfrajajo v mestu; tržijo tukaj nekateri, da je veseije, drugi živijo svoje navadno življenje djalje, kajfijr v mirnem Łasu, spijo v svojih sc^bahj hodijo okoli, v kavarno, tako kakor pred vojno, proprifiani, da se jim nič ne zgodi. Pozna pa se jim \icijna mnogo se jih je že postaralo, mnogo csivelo veliko prezgodaj .... Kino na bojnl črtl ob SoCI. Naželjo tržašioe n|aiTniestni!kove soproga F*ipsSkene so zgradili na treh vozeh kino, ki bo prirejal predstave na soški bojni Crti službe prostim naišam vojakom. Goispodarska beda v Italiji. SociaJistični poslanec Fabriola, sicor navdušen pristaš vojske proti Avistriji, razkriva v nekem neapoljskem listu gro^ovito sliko italijanskih razmer. Zetev so je ponesrečila in ftoložaj ljudstvru je ncznosen. V mestih je sicer ve6 dela, ali mezda se ni zvišala, doSim so straliovito j.oskočilo ce,ne živil. Najliujše je v spodnji Itali.ji, Visoke cene žita in premoga. posebno ozlovoljujejo jirebivalstvo proti Angleški. katera ni izpolnila v tem oziru danili obljub.