Največji slovenski dnevnik T Združeni! Velja is tm leto n državah . - - $6.00 . . . $3 00 York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 ur; GLAS NARODA TEUTON: CHtlsoa 9—3878 Y list jslovenskih .dcbvccr t Ameriki. Entered aa Second Class Matter September 21, 1903, at the Poet Office at Hew York, N. Y, under Act of Oongreafl of March 3, 1870 TXUBJOV: OBttof »-087« HO. 203. — ftTEV. 203. HEW YORK, MONDAY, AUGU ST 29, 1932. — PONDELJEK, 29. AVGUSTA 1932 volu** xxx*. — KONFERENCA GOVERNERJEV FARMSKIH DRZAV NAVZLIC NESLOGI, KI VLADA MED VODITELJI, SE FARMERSKA STAVKA NEPRESTANO ŠIRI Stavka je naperjena v prvi vrsti proti mlekarnam. Farmer ji še vedno ustavljajo dovoz mleka. — Serif se noče poslu žit i orožja. — Governerji bo- Ameriška Legija za izplačanje bonusa S0VJETI IN RUSKI DOLG do skušali najti način, kako bi bilo mogoče z vi- Sovjetska vlada bi plača-sati ceno pridelkom. — Skupina kov" pomaga piketom. rjavosrajcni- la s posebnimi obrestmi brez plačila obveznosti carske vlade. — Propagando bo vstavila. Moskva, Rusija, 28. avgusta. Sovjetsko časopisje razpravlja o poročilih iz Xe\v Vorka. ki naznanjajo. da se ameriški nazori o sovjetski vladi ircpreminjajo in na-migavajo na možnost, da bo po noveniherskih volitvah mogoče HURON, S. D., 28. avgusta. — Governer Warren El. Green je danes izjavil, da se bodo dne 9. septembra sestali v Sioux City governerji petnajstih poljedelskih držsv ter se posvetovali, kako bi bilo mogoče ha miroljuben in praktičen način dobiti sredstva, da bi se cene farmskim produktom -i- i . . .... v .. . c .. Imed obema državama sklenjena I o mesto so danes obkolili strajkujoci rarmerji | trgovska pogodba. ter niso pustili notri nobenega farmskega pridelka. | Dasiravno ta zadeva zbuja nti<>- M_ «_*»••• • 1 1 * »»• . v • ! v .... rjavosrajcni- 8,10 pozornost, vendar listi ne izražaj«* svojega mnenja in tudi ni mogoče dobiti imbene tozadevne a miKirc i io r a i i- »izjave od vodilnih osob sovjetske L)Lb MOINLo. la., ZO. avgusta. - Med vodite- j vlade in sicer najbrže zaradi te- Iji stavkujočih farmerjev je nastal oster spor, kajti' kor s<* nočejo pokazati, da bi vsak hoče na svoj način pomagati farmerjem k|im kak: na<"in sk"^H vplivati na . i .. r 1 1 j ameriško javnost ah pa se vine- Navzlic temu se pa farmerska stavka ne-j ša vat i v predsedniške volitve. Olavne točke v odnošajih med ^iketirati jim je pomagala skupina kov* zmagi prestano širi. \Y/*11* LP iL J J *1 RVt* • c A ! Združenimi državami in Rusi jo so William Hirth, predsednik Missouri Farmers As-| (lo],r zahtrvo protizahteve; pro sociation, je rekel danes, da stavka ni najboljše sredstvo, potom katerega skušajo farmerji izboljšati svoj položaj. — V tem času, — je rekel, — bi se morali trpeči milijoni na farmah združiti z nezaposlenimi v mestih ter prisiliti odgovorne oblasti, da bi ž njimi drugače ravnale. Najboljša prilika za to so prihodnje volitve.« "Khaki Shirts of America" (rjavosrajčniki) so farmerjem na razpolago, navzlic temu pa štrajkar-ji dosedaj še niso dosti dosegli. Razne velike družbe, ki prodajajo mleko na debelo pravijo, da morajo farmerji najprej prenehati s stavko, nato se bodo šele pogajale ž njimi. V Des Moines dele farmerji med reveže mleko brezplačno. DVIGNJENJE STARIH LADU Ob priliki obletnice vko-rakanja fašistov v Rim bo zavrženo dolgotrajno in naporno delo. Rim, Italija, 28. avgusta. — Dviprnjenje dveh ladij cesarja K;i-Jigule. ki so ležalo na dnu jezera Nemi nad dva tisoč let. bo konča no 28. oktobra, na dan obletnice vkorak;wn ja fašistov v Rim. Večja izmed obeh ladij že stoji na železnem ogrodju nad vodo. Pozneje .bodo ladjo potegnili kakih 500 jardov višje po obrežju jezera kjer bo za stalno ostala. Ladja je dolga 233 čevljev in široka 7D čevljev. Od obeh straneh teče balkon, širok 15 čevljev v sredini, na vsakem koncu pa Čevljev. 'Xa teh balkonih je bilo na vsaki strani od 100 do 150 vesla«" o v. r>ruprH ladj-t je mnogo boljše ohranjena kot prva. ker se nahaja globlje v vodi in je bila pokrita z debelo plarstjo blata, vsled česar je raziskovalci zadnjih stoJe-paganda in zmožnost sovjetov zajtij niso mogli doseči. Sredi ladje plačilo. J jo bil tempel, katerega so že na- Kar se tiče ruskega dolga, se šli. drži so v jet osa vlada stališča. ka-f t«'rega je pojasnil pred nekaj leti " Josip Stalin, da Rusija načelno ne bo priznala obveznosti, katere j ameriške čete na ruskem ozemlju, je sklenila prejšnja carlstovska ne da bi bile Združene države na- COUNCIL BLUFFS, la., 27. avgusta. — Tukajšnja veleporota bo začela dne 30. avgusta preiskovati vzroke farmskega štrajka. Okrajni pravd-nik Dickerson je rekel, da ima zbranega že dovolj dokazilnega materijala. COUNCIL BLUFFS, Iowa, 28: avgusta. — Med tem ko oblasti odlašajo, da bi posegle v farmersko stavko ter bi preprečile morebitno prelivanje krvi, so velike mlekarne, proti katerim je naperjena stavka, izdale ultimatum, v katerem izjavljajo, da se ne bodo pogajale za višjo ceno mleka, dokler blokada ni odpravljena. Piketi in njihovi voditelji so vzeli ultimatum na znanje, toda ob istem času še vedno stražijo štiri ceste, ki peljejo v Omaho čez reko Missouri ter ustavljajo mlekarske vozove in tovorne avtomobile z drugim živežem. Položaj se je tembolj poostril, ker so piketi na cesti št. 34 vstavili privatne avtomobile in mlekarski voz z 22 kanami mleka. Serif P. A. Lainson iz Pottawattamie County, kateremu je bilo naznanjeno, da je bil voz z mlekom ustavljen, je mirno izjavil, da se ne bo pustil zapeljati izkušnjavi, da bi rabil orožje, kakor imajo navado na vzhodu ob stavkah. V mestu ima šerif pripravljenih 1 1 2 deputijev, katere pa bo uporabil samo v skrajni sili. Serif, ki je bil v svetovni vojni, je dobro preskrbljen s strojnimi puškami, bombami in z baseball bati. Ako bi bilo treba, ima tudi pravico poklicati vlada, je pa pripravljena skleniti posebno pogodbo v obliki posebnih obresti za bodoča posojila, kakršno pogodbo je sklenila Rusija z angleškim ministrskim predsed-niko'm MacDonaldom leta 1024 in za kakršno pogodba se je pričela pogajati tudi s Francijo leta 1927, toda ta pogodba ni bila. sklenjena ker se je vlada v Franciji pre-menila. Zahteve ameriških državljanov, katerih premoženje je isovjetska vlada zaplenila, morejo biti po-' ravnane na dva načina: da se vključijo v splošno pogodbo glede dolga, ali pa se zahteve poravnajo s tem. da posamezni upnik skleno novo pogodbo s sovjetsko vlado, kakor se je zgodilo v slučaju General Electric Company. Sovjeteka vlada pa ima proti Združenim državam protizahteve za škodo, katero so povzročile povedala Rusiji vojno. Kar se tiče propagade, sovjetska vlada ni pri volji opustiti Tretje internacijonale in tudi ne bo omejevala delovanja komunistov v Ameriki, toda vlada je pri volji obvezati se, da ne bo pošiljala v Ameriko svojih agitatorjev. Po mnenju sovjetske vlade bi posojilo na dolgo dobo in z višjimi obrestmi moglo odplačati stari drtlg Rusije, kajti ves denar bi se porabil za nakup v Ameriki. f^tane še zmožnost ruskega odplačila. Navzlic svetovni depresiji ima Rusija še močne fiinanee. Spočetka bi mogla Rusija odplačevati iz žitom, petrolejem, premogom in manganom. Drugič pa bi sovjeti plačali tudi v zlatu. Lansko leto so pridelali v Rusiji zlata za 35 milijonov dolarjev. Vlada pa gleda na to, da bo letos pridelek zlata podvojila. na pomoč štiri skupine narodne garde, ki se je vrnila v mesto iz Camp Dodge. Vsled dežja je piketiranje sicer nekoliko prenehalo, toda farmerje je podžgal k vztrajnosti član odbora Farmers' Holiday organization, Dennis Ryan, ki jim je rekel, da bo ta farmerska družba v kratkem organizirala miljon farmerjev v državah Iowa, Nebraska, obeh Dakotah, Missouri in Oklahoma. DES MOINES, Iowa, 28. avgusta. — Piketi far-merskih stavkarjev so stisnili svoje vrste okoli Des Moines v boju za višje cene poljskih pridelkov. Ti piketi ne ustavljajo vozov, temveč skušajo s prigovarjanjem pridobiti voznike, da se jim pridružijo in odpeljejo svoje tovore domov. Kdor se ni hotel vrniti, mu je bilo zagroženo, da je "sedaj zadrt jič", ko ga puste skozi svoje vrste. Stavkarji so izdelali načrt, kako bodo zastražili 29 cest, ki vodijo v mesto. Voditelji stavke pravijo, da bodo v nekaj dneh imeli na vsaki cesti svoje straže. ' JAPONSKA KLJUBUJE LIGI NARODOV Japonska bo nasprotovala poročilu Ligine preiskovalne komisije. — Mančoukuo bo priznala pred zasedanjem Lige. Tokio, Japortska, 28. avgusta. Vladai ve zanesljivo, da bo preiskovalna L/igina komisija v svojem poročilu na Ligo posebno obsojala dve glavni točki japonske politike v Mandžuriji. Komisija je ovrgla japonsko trditev. da v* Japonska nastopila v samoobrambi, ko je zavzela Mukden in druga mesta, ker so kitajski vojaki razdejali železnico ter trditev, da je mandžurski narod sam postavil novo Mančoukuo državo. Vlada se je zato zavzela in izdelala načrt, kako se bo postavila proti stališču v Ženevi. Vlada je v skrajnem slučaju pripravljena izstopiti iz Lige narodov, toda je pripravljena pojasniti svoje stali-J ščp in bo s tem olajšalo delo Lige in ho odstranjena nevarnost, da bi Japoneki bilo troba izstopiti iz Lige. Kritičnega trenutka ne pričakujejo prej, kot pa se bo sestal svet Lige v novembru. Komisija bo vzela svoje poročrlo v Ženevo. Vzelo bo dva tedna, da bo poročilo tiskano in ga bodo člani Lige pregledali. Ligin svet bo poročilo nato izročil posebnemu odboru devetnajstih članov, ki bodo na to o tem poročali skupnemu svetu Lige. Tako postopanje daje .Japonski dovolj časa. da med tem že prizna novo državo in stopi pred Ligo z izvršenim dejanjem. Pogodba med Japonsko in Man-fouquo se sedaj nahaja v rokah vlade v <"*angčunu in zunanji minister Hsieh Cjen-šin se posvet u-jez načelnikom japonske administracije v Mandžuriji, generalom Nobuvoši Muto v Mukdenu. Ko oba podpišeta pogodbo, bo predložena japonskemu ministrskemu svetu v odobren je. V tem slučaju Liga ne more napraviti drugega, kot samo izjaviti, da ne prizna "izvršenega dejanja" in da Japonski ukor, vsled česar bo prisiljena izstopiti iz Lige narodov. Ako se bo Liga samo strinjala s Stimsonovo izjavo, da; vlade ne pripaznajo ibo v Am&rika prohlbiei ja odprav-i ljena in da se bodo vrnili T deio-Uo boljši > HEW YORE, MONDAY, AUGUST 29, 11 St T - * Paul PaJatfpere, * franc. rain. ea letalstvo: * v RAZOROŽITEV IN VARNOST my wad SoM«aja Mo *Uft H* M Amartto.za New York m otlo teto --a- pol leta U tela 4iJol: JlU'fa pol leta •ubaertiman Yearly ts.90. Naroda" lshaja dan \xwvmaM nadall In prasnikov. poMUatt po iiooaj Order. Prl spremembi * it nam tadl prHtnJt MvaUMe Denar naj m bla-kraja naročnikov. , da bitrele naide- m t. 1-4171 STAVKA FARMERJEY Kako naj presojamo uspehe ženevske razorožitvene konference ? Različno — Eno pa je gotovo: po šestmesečnem razpravljanju tehničnih komisij in« privatnimi razgovori med posameznimi delegacijami je bil dosežen maksimalen rezultat. Obžalovati je sicer, da dr. Beneševa resolucija ni biLa soglasno sprejeta, toda pretežna večina se je izrekla zanjo, kar dokazuje, da je večina držav za sporazum v razorožitvenem vprašanju. S tem pa seveda nikakor ni rečeno, da smo v .Ženevi dosegli toliko, kolikor bi 'bilo pod drugimi okoliščinami sploh mogoče. Uspeh bi bil lahko mnogo bolj praktičen in radikalen in javno mnenje še več zahteva. Žal pa je sedanji politični položaj tako kaotičen. da se more smatrati mali uspeh, ki smo ga dosegli v Ženevi. kot maksimalen. •Marsikdo bo morda rekel: Kaj pa Laiusanna t Tamkaj se je vendar posrečilo doseči sporazum v vprašanju vojnih dolgov in reparacij. kar bi moralo ugodno vplivati na splošni politični položaj! Priznam, da so 'bili v Lausanni dejansko doseženi razveseljivi u-spehi, ne smemo .pa pozabiti, da ti uspehi niso bili zadovoljivi za vse interesirane države. Prišlo je pač do "entente cordiale" med Francijo in Anglijo, kateri se je pridružilo še več držav, vprašanje pa je, ali se ji bodo pridružila ostale države.' Jasno je namreč, da toliko čarsa ni mogoče govoriti o kaki politični razjasnitvi v Evropi, dokler se ne bodo vsi narodi Evrope sporazumeli o vseh problematičnih vprašanjih. Uspehi lausannske konference so bili vrh tega močno paralizira- Tudi tu smo naleteli na največji odpor, posebno v pogledu inter-nacijonalizacDje civilnih letal. Do-čim smo namreč mi .predlagali internacionalizacijo vojaških iu civilnih letal, pa so ostale, države z Nemčijo m čelu, kri po mirovni pogodbi ne sme imeti vojaških letal, mnenja, da o internaeijona-lizaciji civilnih letal sploh ne more biti govora. Te države bi bile pripravljene privoliti le- v mednarodno kontrolo vojaških, ne pa tudi cdvilnih letal. — Ne dotaknite ise civilnih letal! — vjiije Nemčija. — ln zakaj ne? — Ker bi bil z internaci-ijonalizacijo letal razvoj letalskega civilnega prometa in razvoj letalske tehnike otežkočen. — Toda jaz nisem tega mnenja! Prepričan sem namreč, da se more civilno in trgovsko letalstvo tudi pod mednarodno kontrolo mirno razvijati. Niti najmanjša pogreška protii ideji teliničaega napredka bi ne fcila, ako se vojaška in civilna letala internacijonalizirajo. Porodilo* da je v Council Bluffs v državi Iowa, hotelo tisoč razburjenih farmerjev navaliti na jetnišnico in o-prostiti petin pet deset, svojih tovarišev, je bolj pomembno kot bi človek na prvi pogled domneval. farmer j i so strašili deželne ceste ovirali transport poljfekih pridelkov. Zato so bili aretirani. Oblasti so domnevale, da se bodo tovariši aretirancev skušali poslužiti sile in vsledte-ga so zaatražile jetnišnico z dvi*sto pomožnimi šerifi in strojnimi puškami. V kratkem se je zbralo nad tisoč farmerjev, ki so odločno zahtevali svdbodo za svoje tovariše. ni s tem, da se je med tem notra- Uradniki si niso upali poslužiti orožja. Oe, bi se to nJi položaj nekaterih velesil raz- Zgodilo, bi prišlo do strašnega krvoprelit ja. Slednjič so izpustili farmerje proti varščini sto dolarjev. S tem je bila zadeva rešena brez vsakega nasilja. Dogodek predstavlja nekaj, kar je označeno v zakonikih vseh civiliziranih držav kot "upor proti javni oblasti". Po raznih delih Združenih držav se je že prepogosto Ugodilo, da so jetnike s silo odvedli iz jetnišnic ter jih izročili takozvani ljudski justici. Kar se pa sedaj dogaja ined farmerskim prebivalstvom, je treba presojati s povsem drugačnega stališča. i 'Ameriškemu farmerju se je začelo slabo goditi že več mesecev pred splošnim polomom leta 1929. Vzrok tega je bilo poslabšanje svetovnih tržišč. Farmerji že več let prosijo vlado za pomoč. Prošnje pa niso uslišane, kajti uspešno ni mogoče prej pomagati, dokler niso odstranjeni vzroki zla. Po južnih in jugozapacliiih državah, kjer korakata pomanjkanje izobrazbe in siromaštvo roko v roki, ni od-. nor posameznika proti državni oblasti nič redkega. Dosti davčnih in drugih uradnikov je bilo že ustreljenih iz zasede. V Iowi in drugih severnih državah pa žive zavedni in iftobraženi farmer ji, ki bi morali vedeti, kaj je prav in kaj ne. Ako se zbere tisoč mož v namenu, da nudijo odpor javni oblasti, ni to vet' pustolovstvo, pač pa organizirana vstaja. ^ Vzroki, ki so dovedli do tega, niso omejeni samo na državo Iowo, pač pa na poljedelsko prebivalstvo vse dežele. Dopisi. Mew gasile, Pa. Ker ni ie tukajšnje naselbine skoraj ir&oti nobenega dopisa, sem se sedaj zopet namenil, da malo poročam o razmerah. Prosim cenjeno uredništvo Glas »Naroda, da priobči ta raroj dopis. 451oveneev nas ni doisti tukaj in tudi naročnikov na. ne Glas Naroda razven nas in se enega. Ko čftam dopise, >vidim. kako povsod trgaflo plače delavcem. Afljierican Sheet & Tin Plate družba je s 16. avgustom zopet znižala plače za 10 odstotkov in sieer delavcem, ki delajo pri pečeh. Ker ima ta družba še po raznih mestih tu po PennsyJvaniji in ph'o tovarne, mislim, da je povsod znižala plače pri istem delu. Ame-rican Sheet & Tin Plate ima tukaj v New Castle dve tovarni, ki izdelujeta pločevino. Ena teh je tudi največja te vrste na celem svetu. Ima 40 parov "rolov" in se imenuje Shenango Works. V splošnem je tukaj središče za iodelo-vanje pločevine. Ko je lansko leto družba istega dne. 16. avgusta, prvikrat znižala .plače za 10 odstotkov, so rekli, da se bo potem boljše delalo, kar se pa ni zgodilo. Dosedaj je nam že štirikrat skrčena plača. Vsega skupaj so pristrigli 45 odstotkov. Pri tej družbi je nas zaposlenih sedem Slovencev, od katerih smo štirje prizadeti vsled tega zadnjega znižanja. Delavci so mirno sprejeli znižanje in nihče ni nič protestiral. vil na način, ki nikakor ni ugoden za mednarodni politični položaj. Nenactaa izprememba v italijanski vladi in zadnji dogodki v Nemčiji so veiikega pomena za Evropo in je treba tudi ž njimi računati. V sedanjem političnem vzdušju Evrope ne vidim ničesar drugega, kakor vihar in vihar... in zato 'bo tudi vsakdo razumel, zakaj vidim v ženevski raizorožatve-ni konferenci uspeli. Francosko stahišče je. da mora biti .podlaga vsaki razorožitvi varnost. Da na pr. Hooveiljevega raz-orožitvenega. načrta niwno integralno podpirali, je iskati vzroke le v tem, ker Hooverjev načrt varnosti sploh ne omenja. Francoska delegacija je biLa v vprašanju varnosti v Ženevi izolirana. Da pa bi le omogočila kak praktičen razultat. je predlagala ustanovitev mednarodne armade. Nedvomno pa ettw> bo posebno žalostno. Letos se bo namreč na ta dan spominjalo dela in hrepenelo po delu enajst milijonov nezaposlenih. Ena največjih družb v Ameriki je General Motors. Te dni sem čital. da je General Motors precej na slabih nogah. Na tako slabih, da >koro ne zasluži več generalskega imena. No, mu bodo pa rekli Feldvebel Motors. r DENABJfA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 300 Din 400 SniW JMn 5000 Ji $ $ 5,90 - $7.80 * .... $18.50 $9150 Ur Ur Ur Ur Ur 100 200 SOO 400 500 V ITALIJO 5.80 ......................$11.40 ...................£16.60 m Ur 1000 navod« Ur«* dovoljujemo i« bo4j« uni^u v AMERifiKm DOLARJIH S* tapUUlo $ 5.30 morate poslati-$ §.70 » " $10.00 " " _$10 AO $15.90 $21.60 $41.10 Da se obvaruje človeštvo grozot vojne, civilno prebivaJstvo pa bombardiranja iz zraka, je le eno sredstvo: internacionalizacija vojaških in civilnih letal! LISTNICA UREDNIŠTVA. J. F., Gillespie, HL — Sporočite kag podrobnosti. Citatelje bo gotovo zanimalo. M. R., Coverdale, Pa. — V redu sprejeli. Prisrčna hvala! Ste namenjeni v Evropo? Kdorkoli želi potovati letos v domovino, za stalno, ali le na ' začasni obisk svojcev, naj. vsekakor piše po naša navodila za potovanje in prepričal se bor da Jem za mal denar udobno in hitro potoval. Poči jemo jih vsakomur brezplačno. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 21* West Iftfe Street New York, N. T. 31. decembra lanskega leta je družba rzaprla manjšo tovarno, dočim je večja Shenango nadaljevala z obratovanjem 50 odstot- marcu mesecu 1932 se je toliko izboljšalo, da je družba povečala obratovanje na 75 odstotkov v Shenango in zaposlila še one delavce, ki so bili odslovi jeni iz one tovarne, ki so jo zaprli. Od tistega časa delamo vsi skupaj, in obratovanje se je nadaljevalo po 4 dni na teden do 1. julija tega leta. Od prvega julija naprej pa so delo skrčili na 3 dni na teden in 11a vsakem prostoru, kjer je za enega moža delo. delata dva. Zaslužita pa v treh dneh do $12 obadva. Dela se po osem ur. ba je tudi pripravila posebne pole. na katere mora sleherni zapisat^ koliko je pridelal te ali one stvari. Kdor jc preveč pridelal, bo mogoče moral še družbi polovico darovati Gospodje so najbrž mislili, da se bodo mogli delavci preživeti s par kvarti fižola čez prihodnjo zimo in zato so jim 16. avgusta utrgali že itak pičlo plačo še za deset odstotkov. Carnegijeva družba je zaprla tukajšnje jeklarne že lani 17. junija. Vse delavce je odstlovila in le par čuvajev je obdržala. Sed^j so pa še čuvaje odslovili. Vsa okna pri uradu so 'z deskami zabili, de-i^'1 glavni sta>n. v katerem so bili lave i pa žalostno hodijo naokrog,: generali in poveljniki, tristo milj Japonska se ne briga niti za Ligo narodov niti za Kelloggov pakt. Takega mnenja bi bila vsaka država, ki bi bila na njenem stališču. * Te 11 s semeni. Večinoma so si vsi delavci napravili vrtove. Pridelalo se bo pa bolj malo. kajti kjer je slaba aemlja. se težko tudi na -vrtu ka(j pridela, zraven hoče pa še mrčes vse uničiti. Dovolj imaš dela. če hočeš mrčes čistiti, poleg tega pa še suša precej i jih dam pet. Tako sem se te namreč ustrašil. da sem že napol crknjen. * Kjer se .sklicujejo na pest. tam ni treba dokazov. * — Dajte mi knjigo, toda ne dolgočasno, temveč napeto, razburljivo. — je rekla rojakinja. — Evo najnovejšega, kriminal' nega romana. V njem je 11 umorov. — je odvrnil prodajalec. — Pa mi ga dajte. Oitam rada romane, ki je v njih vsaj nekaj življenja. * O Ribnirarvili sem jih že dosti objavil, toda zdi se rai. da bi»ag& ribniških zgodb ne bo nikdar izčrpana. IXeka Olevelandčanka. .ki je zaključila svoje pisanje z ljubeenji-vima besedama "Zdravstvtij, Pe-terček!" mi poroča: Živela sta Ribničana. ki sta bila najboljša prijatelja že izza 0-troških let. Neprestano sta -bila skupaj, pri igri in pri delu. Prvemu je bilo ime Tine, drugemu pa Tone. Kot rečeno bila sta neprestano skupaj — kot hlače in srajca — dasi se po ribniško malce drugače pravi. 'Nekoč prideta v sosednjo vas in ko stopita v gostilno, opazi Tine za mizo pet svojih Kovračnikov. — Ah, ne bo hudega — si je mislil. — saj imam Toneta seboj. Počasi in preudarno sta o že mala polič vina. Od sosednje mize so najprej začele leti na: Tine ta .zbadljivke, nato kozarci, slednjič so pa podile težke pesti. Tone je stopil na stran in gledal. kako so mikastili njegovega prijatelja. Toda ni dolgo gledal. Bliskovito je slekel suknjič, ea-vibal rokave in planil jia Tineta rekoč: .šla, ker te vsi, ta bom p* <£« jaz! SM ■ j," - .i.! , vi Y "QLA! liitoi" 3C= STW YORK, ffQIVDAT, AUlfU BT 19, 1998 41«. BRASKO SO DM K: ples — Bolje je tako. Kakor mrtva je izdrknila njena Takrat jo jer zagledal. JScdcla je še spomnil, da se je jezil nanjo,] pri .N4*tednji mizi v kotu in gleda-1 ko mu ni hotela pisati, da ji je' Ih plaice, ki no m vrteli mimo zameril.... Takrat je bila daleč od roka z njegove rame. tijr. Časih je z« trenutek dvignila njega, skoraj tujka. Zdaj je čutili— — — — — — — — — — ^'avo in pogledala po dvorani, ka- njeno telo v »vojih rokah, mehko] Pri poslednjem plesu ni več pri- kor da nekoga išče. I'otem jo je' žensko telo. *i«*t leno |>obcMla in w zaxtrmela 'predse. Vstal j«', nt o pil k njeni mizi in jo pronil za naslednji jtles. Sprva ga še o|utzila ni. Šele k je bolj glasno |*onovil svojo prošnjo, m> je naglo ozrla in za .'.»gledala. Roka jj je nemirno vzdrhte-la. — Mirko, ti tukaj? — I)a. jaz, Rika. — *.<• je nasmehnil. — Vidim, da me fte uisi i fcstO |MK'J|I>|Ih . — Ne, niwin te še, — je odgovorila in vrtala. V tem je godba zaigrala tango. Nežno >e je pri vila k njemu in m- voljno vdala njegovim rokam, /.aplesala sta. Čudno zmedena jo bila. Roke so ji nervozno |M»drhtevalc. ko ga je oklepala, telo ji je drhtelo. — Obra.i ji je zalivala živa rdečica. Da je ne bi videl, je naklonila glavo na njegovo ramo. In tudi on. Nekam negotov je bil njegov korak, da .se kar ni mo-trel znajti v taktu.... Osem let. da. osem let je /.p preteklo, kar sta poslednjič plesala. 0«em dolgih let.... Na maturantskem ple.su je bilo. Takrat sta *e ljubila Rad jo je imel, takf) rad in tudi ona njega. Potem .sta *e nekega dne s porekla. Zara.li malenkosti, ki ni bila be->ede vredna In na maturantskem pleMi .sta poslednjič plesala. Raz*!* »ta ^e. Njega je zanesl v tujino. Nekajkrat ji je še pUal. K{>otnini », |M»ti ho bili in nekaj pi-►»nn vme>. Toda ona mu ni odgovorila. Zato je umolknil. Kaj je bilo med tem z njo. ni vedel.... Ti spomini j^o ga motili, ko je plefcal. Zmedli mo >ra. Komaj se je Oba sta molčala. Ali je tudi ona in izlila na čase. ki jih ni več, ki so že tako daleč, da je še spomin na-j nje obledel * šel po njo. Nenadno .s<» ugasnile luči. Z galerije je za.svetil reflektor in vrgel po dvorani medel, karminast pramen, ki je le za .silo osvetljeval obraze. Zodba je skoraj utihnila. Mehka. č*»to tiho melodija je polnila dvorano. Prav tako kakor takrat. STAROST IN BOLEZNI Pri človeku razločujemo dojen ško dobo do 7 odnosno 10 mesecev, ko je dete popolnoma odvisno od matere, zlasti kar se tiče prehrane. Po 10 mesecih matere j navadno nehajo dojiti otroke, ki na~ i začno že hoditi. Otroška doba tra-i ja do 7 let. ko dobi otrok stalne i zobe. V tem času se nauči otrok Dobro je še spominjal, ka- pravilno hoditi in govoriti ter se k*> je bilo. Kakor da bi bilo .rdaj.! pr^>ra vi za šolo. Deška in dekli-Dvignila je glavo in poiskala v j Ška doba odnosno šolska doba poltem i njegove ustnice. Bog ve,; traja do 1*3. odnosno 16 leta. do ali jih bo tudi zdaj Ta neumna mL>el ga je prevzela. Smejal m? ji je — .saj je že nisem let tega — in vendar si je želel, da bi se uresničila. Da bi ga poljubila. Ta neumna mi*el pa je prevzela. Smejal se ji je — »-aj jc že osem let tega — in vendar >i je želel, da hi se uresničila. Da bi ga poljubila. Ni ffa. Rdeča luč reflektorja se je pre-iila v višnjevo, v zeleno, dokler ni za.sijala v žolti barvi. Takrat je Rika dvignila glavo z njegove rame in se mu zazrla v obraz. Kako čudno spačen je bil v tej grdi žolti luči. .. — Mirko, ali še spomniš? Pogledal jo je in se zdrznil. — Rika, |K»vej. ,^akaj nisi hotela -toriti kakor takrat !.,.. — Zakaj f Brezizrazno m* je zagledala v temo. v motne sence, ki so se vrtele mimo njiju. Potem pa se je vz}>ela k njemu iti mu tiho rekla: časa .spolne doeorelosti. Doba odraslosti sejra do 20. odnosno leta. ko se nalia rast in razvoj organizma. Doba zrelosti sega do 45. odnosno 50. leta. do tako zva-nega klimakterija, ko je konec vseh .spolnih funkcij. Pri moških nastopi klimakteri približno 10 let pozneje, kakor pri ženskah. Potem >ledi doba starosti. V otroški dobi .se najrajše pojavljajo razne infekcijske 'bolezni. Skoraj vsak otrok mora preboleti eno teh bolezni, ki se imenujejo tudi otroške bolezni. To so ošpice, škrlatinka. davica in oslovski kašelj. Zanimivo je. da je razvoj istih bolezni pri različno starih ljudeh različen, na pr. pljučna tuberkuloza in da obole nekateri organi raje v otroških letih, nego ko človek doraste. To velja zla »ti za rahitiš, kostno tuberkulozo in sklepni revmatizem. Vzrok tiči v >prvi vrsti v veliki razliki v rasfti in razvoju otroškega or »ranima in organizma odraslega človeka. (Nasprotno so pa dojenčki dobro ob varovanimi pred rajnimi obolenji. Najboljšo zaščito ima o- trok v materinem mleku. Čim pa začne hoditi je izpostavljen škodljivim zunanjim vplivom, infekciji, prehlajenju itd. Se večja je nevarnost, ko začne otrok hoditi v šolo. V dobi spolnega dozorevanja se.rade pojavijo dedne ali živčne boleeni, pa tudi slabokrvnost. Med 20. in 40. letom je ne -varnost bolezni najmanjša. Za o-ba spola je najbolj nevarna doba klimakterij, zlasti kar se tiče duševnega zdravja. Na stara leta človek razmeroma redko oboli. Iz Slovenije. Pod vlak se je vrgel. Ko se je pripeljal na postajo v Poljčaoe konjiški vlak, so potniki povedali, da se je neznan mladenič med Dražjo vasjo in Konjicami vrgel pod vlak. Kmalu -o je doznalo, da je neznanec kleparski pomočnik Kračun iz Konjiške vasi, ki je bil »zadnje čase uslužben pri kleparskem mojstru Mihe laku. Ža preden se je odpeljal vlak iz Konjic, so videli ob progi postopati omenjenega mladeniča. Ko pa je prispel vlak do gozda, kjer gre pešpot vzporedno s progo, se je nesrečnik nekako tri metre pred strojem vrgel na tračnice. Takoj ga je zagrabil ■stroj. ki ga je vlekel nekaj metrov naprej, nakar je vlakovodja, opazivši nesrečo. vlak takoj ustavil. Kolesa stropa še niso šla čezenj, vendar so že vsega okrvavljenega potegnili izpred kole-. Nesrečnik ima smrtno nevarne rane na glavi, zmečkan prsni koš in še več drugih poškodb, tako da je le malo upanja, da bo ostal pri življenju. Vzrok mladeničevega obupnega koraka ni točno zna se je, da je nesrečni mladenič ob 42 Orožnika sta bila popolnoma obkoljena. Olberkeilskeiim stopi na čelo znoj, — vedno nove babe prihajajo; tekle so iz hiš, zmerjajo in se smejejo ter se pridružijo drugim. In zadej šuiui in poka (lraf-je, drzno se pr» kaže izza grmovja drulial napol dorašeenib deklet, na čelu jim Bili in zastavijo pot. Z leviro zgrabi nadorožnik svojega jet -nika .tesnejše; pa ne bi bilo lega treba, kajti Peter se ni upiral in ni skušal pobegniti. S povešeniini očmi je stal in se tresel kot trepetlika. Nadorožnik potegne z desnica puško in svetlo orožje se je zasvetilo v mesečini. — Prostor! — kriči, — ali —! Pomembno vihti puško po zraku. Oberkeilski orožnik potegne revolver. Prednje žene se umaknejo, zadnje pa rinejo naprej. — Dajte nam Peterčka, našega Peterčka! Holio — ho! To je bilo divje kričanje. Dvignjene roke so grozilno vihtele po zraku. — Naš Pet Lir ček! Peterček! — Mir, preklete balbe! — kriči nadorožnik in potegne Petra za seboj. Proti babam nameri puško ter si tako napravi prostor. Z divjim krikom se umaknejo žene na Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street POVESTI in ROMANI New York, N. Y. Amerika, povsod dobro, uJMk -------------- broA. Agitator (Kersnik) Andrej Hofer ............ Hane&ka vedetevalka Relfrajski klin ................. Brio noti. Mil Ju oak ..._______ Balkansko Turik* vojaka _____ Balkana** a olikani Boj In t—ga. povoot __________ Blagajna Velikega vojvodo . Bolfegor ________________________ Buri*a""jia -----1'------..----- mtmttm dnevnik ____________ Boiitoo darovi.............. BoiJa pot na Bledo ____________1 Boljo pot na Snaial gori___ bro*. -.........JS5 ...........M ..........Jt• ..........JIS ..........J5 lladii Murni (Tolstoj) Hfi papeža, tm............... Hektarjev met ............ Hedvika ......................... ................40 ..............I— ...............-50 ..............40 ....J* —M .....M .....JI .....J8 .....M .....is .....JBO Grcinik Mimo tlvljenjn MoJo čarovnica Cvetina Cvetko ____________—____ čebel lea _____________________ Črtiee Iz življenja na .J* iS ...45 ..M ...M Hodi rasi. Blage dni«, veseloigra .75 Heienn (Kmetova > ...........................40 Hudo Brezdno (11. z*.) ...............35 Hamarske. Groteske in Satire . rersno —____________________________JI broSlrano ___________________________________60 Izlet g. Branika .........................1.20 Izbrani spisi dr. H. Dolenca_______60 Iz tajnosti prirode ...........................JS% Is modernega sveta, trdo rez. ....1.60 Ubrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zrezka ________________________________1.50 Igratke, broširano.............. Igralec ____________________ Jagnje------------—----------------- Janka In Metka (aa otroke) Jutri (Strug) trdo ves broi.________ -------80 ________75 ..........JO ..........80 ___...50 ________75 ...60 ljubljanske slike. Hišni lastnik, Trgovec, Kuptijakl stražnik. Uradnik, Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natakarca, Duhovnik, itd---------------------------..60 Lov na ženo (roman) .......................80 Lucifer ....................................___ Marjetica .......................................50 Materina žrtev ................................50 Moje življenje ...------------------------------..75 Mali Lord ..........................................80 Miljonar brez denarja......«...............75 Požar v Halozah. V noči od 12. avgusta je nastali Maron. krščanski deček Is Lika- IMMJt ......................................... Mladih zanikerneiov lastni živo- topiš ........................................,75 Mlinarjev Janez ---------—------------..50 MusoUno____________________________40 Mrtvi Goslač ..................................35 Mali Klatež ..................................70 Mesija ........................................50 Malenkosti (Iran Albrecbt) _________25 tov. -If— Drobiž. In Spisal U i Hiniki _..._____ Danavana, zgodovinska povoot DaUe Ellza Jurčičevi spisi: Popolna Izdaja vseh 10 sv lepo vezanih .................... 6. aveaek: Dr. Zaker - brofilrano ________________________.78 Joan IMaeriJa (Povesti is Španskega življenja...........................8« Kako se sem Jaz likal (Aleiovec) I. aveaek_______60 rm se Jaz likal (AleSorec) II. sv._______88 Dvo sMkl: — Njiva: -----(Metko)___ Drvita Orleanska bo| ---- ms se Jas Ukal (Aleiovec ( III. Kara Jalta brata, povest la t Koreji .......------- Krm ■kijonov Kmečki pum (denoa) __________________ Knhinja pri kraljici geoB noilcl .JB* Mladim srcem. Zbirka povesti slovenska mladino ............ Misterija, roman ________________ Možje ....................................... Na različnih patih Notarjev nos, humoreska ... Narod, ki izmira ___________ Nafta vas, IL oel, 9 povesti Nova Erotika, trdo ves Naia lota, trda vez —... broširana Na Indijskih etakih Nafti ljudje__________ Nekaj is Na .......-25 — 1JS9 .40 ^5 nan. Govorilo pa j 0}3e strani, toda takoj nato se zopet zgrne- mladenič ob- .Q sk j Oberkeilski orožnik je nekoliko upal nad življenjem »zaradi strahu." 1 . *' pred kaznijo .zaradi nekega de- postal 111 takoj SO ga obkolile.»Preriva, likta. i11 sujejo; marsikatera ga je sunila iz je- ze, ker za njo ni imel nobenega oeesa. Imel je namer jen revolver, toda streljati , I se vendarle ni upal. Kot vrtalka se vrti, požar na .j)ost»stvii ptujskega vele-1 . . . . . . , I o i rr. 'da bi se zavaroval na vse strani ter kriei: trgovca Pavla Orniga pri isv. rro- __ jici v Halozah, in si.-er v stano- — Bom streljal, — bom streljal! Prostor! vanskem poslopju, ki je bil naj _ pIlstite reveža! _ zakliabji krog in z velikimi koraki teče za svojim predstojnikom. Vse babe tepejo za njim. Na tihi cesti proti Hiimnerodu je šla divja gonja. To je eepetanje nog. ropot in vpitje, vrvenje drverih postav. Vse se je dre-lijalo, plaho, pošastno se dviguejo in se zopet sklanjajo, zašume mimo in zopet izgi-liejo. In za bletlini zidom stoji križ sredi teme pokoj>ališr-a. Kot svarilno znamenje se dviga in izgleda, kot bi brez konca rastel proti nebu. Peter se bojazljivo ozre nanj. Se bolj boječe pa se ozre na ženske, ki so st* dreuja- srlci ni.sK> mogli pomagali Ogenj so gabili le domačini, ki jim je kmalu /.manjkalo vode. Poslopje je pogorelo do zidov. Ogenj je u-ničil tudi moderno stiskalnico. Xekaj pohištva so rešili, le pohištvo podstrešnih sob je postalo žrtev .plamenov. Ker stoji poslopje na .samem, ni bilo nevarnosti za druge zgrail-be. Povzročena škoda se ceni na okroglo 80,000 Din. Kako je požar nastal, še ni u-Igotovljenoč Vrši se preiskava po orožnikih. Orni g je imel že lansko leto veliko nesrečo, ko mu je požar v Ptuju uničil moderno urejeno hmeJjarno in kletna poslopja. Grozen detomor. Trpljenje In strahote a bojnih pohodov blvSe- ga slovenskega polka -----------1.50 Ob 50 letnici Dr. Janeaa K. Kreka .-25 Onkraj Odkritje Aaerfka, trdo mebko 5. avgusta je dobila ljubljanska policija od orožniske postaje v Otepanji 'vasi obvestilo o groznem detomoru, ki je bil odkrit te dni pni Dcbrunjah. Kopalci tik pod va^jo Dobrunje. so našli tik ob bregu trupelce novorojenega dečka. Z grozo so opazili, ko so odvili zavojček, v katerem je bilo trupelce zavito, da ima otročiček prerezan vrat. Trupelce je bilo zavito v žensko srajco in v rjuhico z m on o gramom E. A. X. Zavezano pa je bilo trupelce v papirnat zavojček. Trupelce je voda naplavila naj-brž kje od mesta ali pa eelo višje. Orožništvo, ki je uvedlo »vsestransko preiskavo, je o 50 grozni najdbi obvestilo državno pravdniatvo, pa tudi vse druge o-bla-st i. Za zločinsko materjo seveda poizvedujejo. le za njim. Xoga mu zastaja. Ali se naj o-bme in jih poklice na pomoč! Strese se. — Naprej, naprej! — sili nadorožnik. In Peter zopet koraka dalje. Gonja poneliuje: vsem zmanjkuje sape. Sopee koraka oberkeilski orožnik na drugi strani jetnika. Z leve in desne držita Peterčka tiha orožnika. Včasih se t »zreta ter namerita orožje na babe, ki jim prihajajo preblizu. Babji krik je ponehal; sliši se samo se mrmranje. Kot zverina se vleče babja drulial. Mrmrajo in groze v peneči se jezi. Bližje in bližje prihajajo kom u doline, visoko in temno se dvigajo razvaline Him-meroda; zadej črno štrleče drevje neskončnega gozda. V velikih skrbeh gledajo možje v to smer. Zopet zadoni kričanje. — Izpustite ga! Peterče.k, naš Peterček! Od nekod prileti kamen, — še eden,—jezen glas zmerja. Mrmranje, ki je bilo do tedaj zadušeno, postane močnejše in drznej-še. Narašča, vedno postaja jačje in jačje, preteče, bolbneče kot nevihta. Še bol j stisnejo možje »»rožje. Zdaj pa — krik! Babe se zganejo. Klie, ki se razlegne po dolini od enega kon-ea do drugega. Kot okameueli vsi obstoje! Se enkrat klic — klie iz krepkih moških prsi. — Halo — o —o! In skozi temo se zasvoti, tam na vrliu Schwarzenborna. Najprej kot zvezda, nato naglo postaja večje, daleč naokoli se sveti, postaja vedno svetlejše, rumeno in rdeče — solnee, velikanski plamen ogenj veselja. Samotni grm na golem vrhu se pokaže popolnoma jasno. Kot ob solnčm ni vzhodu ga obdaja svetloba. Zdaj pa sam gori. Njegove suhe veje se bliskoma odenejo s prasketanjem; poželjivo ga objemajo plameni. Baklja se dvigne proti nočnemu ne'bu. — Tukaj so! Možje so tu! Kot iz enega grla samo en krik. To niso bile več žene, samo še ena žena — žena! Naglo so se obrnile, pozabile na vse drugo in se v divjem diru vrgle na svoje može in ljubimce. KONEC ' * * r' Jm Pasti in zanki Pater Kkjetaa Pingvinski otok Povest o Hfrtmlli Pravica UmHva Pabirki It Bela (Ufccecbt) Pariški zlatar Knjigo poČU)Mno poftnUM "GLAS NARODA« ti« w. u V letalu ušel iz tujske legije Po šitirih letih burnega življenja in doživetja, se je vrnil v Vevče Kari Novakovi- sin Koste No-vakoviča, bivšega trgovca, Vevča-aom dobro znanega. Leta 1928 jo je mahnil pes na Dunaj za zaslužkom. ker tega ni dobil, je prepotoval skoro -vse evropske države. Vstopil noto v francosko tujsko legijo, odšel v Alžir v Afniko. Po -enoletnem, službovanju .se mu je v tretjič posrečil beg v aeroplanu. Brodil je po vroči peščeni Sahari ter po nrnogtti težavah in doživetjih prinspel v ®TMpo in ▼ Bei-grad. Oovori več Poziv! Izdajanje lista je ▼ zvezi t velikimi stroški. Mno go jih jet ki so radi slabih razmer tako priza-deti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato --j naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo na- ročnino točno. Uprava "G. IV* li. ADVERTISE 'GLAS NARODA" \\ KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI m ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri GLAS NARODA" 216 W. jath Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 popolen cenik je priobcen v tem listu vsaki teden _ _ _________ j •»L mm_ DA" HEW YORK, MONDAY, AUGUST 29, 1932 ID LABOE8T BLOVEHB DAILY tn U. S. A Trpljenje ljubezni BOKAM B UVUmJL Za Glas Naroda priredil L FL —--=ae==g^= 3 31 (»Nadaljevanje.) 16. poglavje. Trudi je že natrgala velik Sop Španskega bezga, pa še vedno ni bila zadovoljna, kajti stopi na prste in skuša doseči vejo, ki je visela nad njo obložena z največjimi cveti. — Trudi, saj je dovolj! Pusti še nekaj na grmu, — zakliče mati iz hiše. — O, saj se niti ne pozna, če sem kaj potrgala. Rabim mnogo! Danes so Binkošti. Poslušaj, kako lepo zvone zvonovi. — Potem pa naglo, ker gremo v cerkev. — Imamo še dovolj časa. Saj je to šele prvo zvonenje. Binkoštni zvonovi so posebno svečano doneli po zraku. Na modrem nebu se podita dva majhna oblačka in v praznični svetlobi »« razliva jutranje solnce čez cvetoče vrtove, kjer je žvrgolelo na tisoče ptičev. Binkoštno veselje, binkoštno vriskanje vsepovsod! Trudi vendar ni mogla doseči veje, zato nekolikokrat poskoči, ker je hotela imeti svojo -voljo in ravno ta veliki cvet je hotela imeti. V svoji zamišljenosti ni pazila na to, da so se vrtna vrata odprla in da nekdo prihaja po peščeni poti. Naenkrat jo nekdo dvigne. — Mogoče bo tako lažje šlo, — se ji smeje vesel glas v uho. Trudi lahno krikne in se brani. Toda se ne more otresti oprijema. — Izpustite me vendar, Valter! — Na to niti ne mislim! Trudi, tako dolgo vas bom držal in boste viseli v tzraku. kot me vi pustite viseti — kazen mora bitoi — ali na kar naravnost recite "da". Enkrat morate reči! Zakaj tedaj ne kcdajT — Ne, prisiliti se ne pustim, predrznež! — Jaz lahko izdržim, Trudi! — se smeje mladi mož in jo še tesneje prime okoli pasu. — Jaz tudi! — Toliko 'boljše m meni še ljubše! Trudi je že bilo neprijetno; z vso močjo se skuša oprostiti. Ako bi jo kdo tako videl — ako bi prišla matri — — Ravno to hočem! Spoh pa, Trudi, zakaj se me tako branite? Ali nisem čeden fant? Najmanj tako čeden kot gotovi nekdo — je še hotel reči, je pa rajši zamolčal. Njegove rjave oči proseče gledajo njene oči. — Ostudni ste! — Zbro plačana samo z 750 do-' larji in bi pri tej ceni tvomiČar še vedno zasluži svojih 25 odst. Dognano je, da se za predelavo 50,000 ton surovega železa, da z izdelki doseči skupno prodajno vsoto 10 milijonov dolarjev, če se to železo porabi za izdelovanje "miroljubnega materijala", kakor tračnic, poljedelskih strojev itd. Za isto količino železa pa se izkupi 40 milijonov dolarjev, t. j. 4 krat več, če se to žeelzo porabi za topove, oklopne plošče itd. Znan je tudi slučaj, ki se je zvedel malo časa. pred začetkom svetovne vojne v Nemčiji. Dognali so namreč, da plačuje nemška država neki nemški tvorniei strojnih pušk za vsako strojno puško 1000 dolarjev. V dr žavnih delavnicah pa so mogli izdelovati strojne puške za 250 dolarjev. Kako radi tako visokih dobičkov neznansko hitro raste premoženje tovarn, je ra^iumljivo. Delniška družba, ki ima svojo tovarno v bližini Pariza, izdeluje tako zvane Hotchkisove strojnice, je od leta 1914 dobila dobička nazaj že štirikrat ves svoj v podjetje vloženi kapital. Vsa leta med vojno in po vojni je izplačevala na delnice 90 odst. dividende. L. 1930 pa sc začele delnice padati radi splošne .gospodarske krv*e, na Daljnem Vzhodu pa je izbruhnila vojna v Mandžuriji — in od takrat delnice zopet rastejo. Za vse tovarne, ki se kakorkoli bavijo z izdelovanjem vojnega materijala, .je vojna najlepši čas. Takrat se vsipajo težki milijoni čiste-! sr.i dobička s-koraj dan za dnem v j njihove blagajne in razumljivo je, da imajo največje tovarne, kadar ni več zadosti naročil, iskreno željo, da bi se vnela kaka vojna. Denar oz. pohlep po denarju žene nedolžne narode v vojno in strašna svetovna vojna je prinesla dobiček le zasebnikom, tovarnarjem vojnega materijala. Želja po dobičku in skrajna brezsrčnost o-mogoča, da se pobijajo na frontah vojaki, čestokrat z orožjem, ki so ga izdelali sami, katerega pa je tvorničar v mirnem času prodal tuji državi. Znano je n. pr.. da je nekdaj znani angleški lastnik tovarn za orožje sir Basil Zaharof s pomočjo časopisja pospeševal razne politične spore in potem, ko se je vnela vojna, prodajal obema strankama svoje orožje. To so kasneje tudi ugotovili pri vojskah med Grčijo in Turško, med Buri in Angleži in v rusko japonski vojski. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE Vevška papirnica počiva. Z dnem 6. avgusta so ustavili Vse delo v Vevški papirnici. Delo bo počivalo kar celi mesec. Zaloge papirja je nakopičeno okoli 200 vagonov. S čim se bo stotine delavcev preživljalo, nihče ne vpraša in se za to ne pobriga. POZOR, ROJAKI Ix naslova na Usta, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte tora*, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino aH direktno, ali pa pri enem aledečlb naših zastopnikov == Mali Oglasi t imajo velik uspeh ii CALIFORNIA Petana, A. Hochevar San Francisco, Jacob La. us h In COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. Saftlft Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis. Louis Banlcb ILLINOIS Aurora, Mary Butchar Chicago, Joseph Blish, J. Bevčlč, J. Lukanich, Andrew Splllar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary B&mblcb. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah. Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich KANSAS Oirard, Agnes Močnik Kansas City. Frank Žagar MARYLAND Stey^r, J. Čeme Kitzmlller. Fr. Vodoplrec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stuiar MINNESOTA Chisholm, Frank Oouie, FranJk PucelJ Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Qoufte Gilbert. Louis Vessel Hibbing, John PovSe Virginia, Frank Hrvati ch Waukegan, Jože Zelene MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj MONTANA Klein. John r. Rom Roundup, M. M. Panlaa Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderlck NEW YORK Oowands, Karl Btrnlaha Little Falls, Frank ltaala OHIO Barberton, John BaJant, Joe Hi 2 Cleveland. Anton Bobek. Chat Kaninger, Jacob Resnlk, John S?ap-nik. Euclid, r. Bajt 30. avgusta: lA-«iathan v Cherbourg Lafayette v Havre Pres. Harding' v Cherbourg In v Ham-Durg Bremen v Cheibourg In v Br«mtn 31. avgusta: Olympic v Cherbourg Aquitania v Cherbourg Roma v Genovo 1. septembra: Generla v. Stuelien v Bremen New York v Che'Lourg In Hamburg 2. septembra: Paris v Havre MInnetonka v Havr* 3. septembra: Veeni'am v Boulogne »ur Mer 6. septembra: VULCANIA V TRST 7. septembra: Majestic v Cherbourg Manhattan v Ha>r« 8. septembra: Berengarla v Cherbourg Dresden v Cherbourg In Br*in«n Albert Balin v Cherbourg la Hamburg 9. septembra: Evropa v Cherbourg Jn v Bremen France v Havre Pennl&nd v Havre 10. septembra: Conte Cir.uiie v Genovo Statendam v IVulogne sur Mer Chaniplain v Havre St. Loua v Cherbourg In Ilambur« 11. septembra: PennJand v Havre 13. septembri: Columbus v Cherbourg In v Bremen 14. septembra: lie (if France vi Havre Mametaniu v Cherbourg Pres. Roosevelt v Havre 15. septembra: Bremen v Cherbourg In v Bremen Hamburg v Cherbourg in v Hamburg 16. septembra: Olympic v Cherbourg Minnewaska v Havre Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. KuirSe Niles, Frank Kogov&ek Warren, Mrs. F. Rachar YounKstown Anton KlkeU OREGON Oregon City, Ore.. J. KobUr PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jaki* Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A.,Yerina Conemaugh, J. Brezovec. V. *lo. vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Prertd, Louis Zupan tit. A. SkerlJ Farrell, Jerry Okora Forest Cit7, Math Kamtn Greensburg, Frank Novak Homer City Id okolico, Frank k renchack Irwin. Mike Paushek Johnstown, John Polantz, Krayn, Ant. TauželJ Luzerne. Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprlviek Midway. John Ž ust Moon Rue. Frank Podmlliek Pittsburgh, Z. Jakshe. Vine. \rt; J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading. J. Peadlrc Steel ton, A. Hren Unity eta. in okoUco, J. Skerlj, Pr. Schifrer West Newton, Joseph Jovap " WUlock, J. I'eternei UTAH Helper, Fr. Krebe WISCONSIN Milwaukee. Joaeph Tratnik In Jo* Koren Sheboygan, Leo Majcen WEST ALLI8 Frank Skok WYOMING Roek Springs. Louis Tan char DUunondrWe, Joe RoUct Vsak zastopnik Jxaa potrdilo u vroto. katero je prejel. Zastopnik« rojakom toplo priporočamo. Naročnina se "G)as Naroda": Za eno leto $0.; za pol leta $3., za Mrl mesece $2.; za čet-* leta $1.50. New York City je $7. eelo leto. ^faročnlna ma Evrono l« tf. ga 17. septembra: Arpiitania v Cherbourg Rorhambcau v (->n\re Volendnm v nnul"gne sur Mer Augustus v Genovo 20. septembra: Leviathan v Cherbourg 21. septembra: Paris v Ha vro 22. septembra: Stultcart v Cherbourg In v Bremen Deutschland v Cherbourg in v Hamburg 23. septembra: Majestic v Cherbourg WesUrnland v Havre 24. septembra: SATCRNIA V TF.tT Lafayette v Havre Uotterda m v l*nu!oicne sur M«. Cleveland v Chcrbture in * HamKui,f 25 septembra: Kurnpa v Cherbourg In v Bremen Wcsternlund v Havre 28. septembra: Pres .Harding v Havrn 29. septembra: Bt-rengi ria v C hel l.o«irg Gen. v. Steubt-n v Bremen New York v Cherbourg in v H am bil g 30. septembra: . Homeric v Ch?rboirg Mlnn?tunka v Havre 1. oktobra: lie ma v Genovo Ve.-nil;:m v HovUtgre sur Mar V JUGOSLAVIJO Preko Havrs Na Hitrem Ekspresnem Parnucii PARIS i". Septembra — 20. Septembra. ILE DE FRANCE //. Septembra — J. Oktobra FRANCE 9. Septembra NIZKE CENE DO VSEH DELOV Jl/G OSLA VIJE Za pojasnila in potne liste vnr*. tajto naše pooblaščene agents .JreaeK JQna 19 STATE STREET. NEW YORK V JUGOSLAVIJO Preko Bremena Z NAJHITREJŠIMI PARNlKl. KAR JIH PLUJE BREMEN EUROPA Poseben vlak ob pjrniku v Bremerhavenu Jamči najbol) pri. pravno potovanje v LJubljano. Pojasnila tla katerikoli apeiit ali 57 BROADWAY, NEW YORK NORTH GERMAN LLOYD VSE PARN1KE in LINIJE ki so važne za Slovence, zastopa: LEO ZAKRAJ5EK General Travel Service 1359 Second Ave, New York. N.Y. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENK REA OKI» Suae tun« $2.— Naročit« sm prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA" Z16 West IStb Stnci Mew York Clft>