MOVINft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 104 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 3D, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV. Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah V Indianapolisu je umrl rojak Frank Lambert, star komaj 30 let. Po zdravnikovi odredbi je moral ležati pri pogrebniku, in vsak, kdor ga je želel še enkrat videti, gj> je lahko videl le skozi steklo v vratih, bližje ni smel no->en- Ran j ki zapušča žalujočo že- štiri otroke, starše, eno sestro ln osem bratov. Slovenska ženska Zveza poro-da je napredovala v mesecu ^arcu za 111 novih članic. Premoženje te slovenske ženske organizacije je znašalo koncem marca $24,172.81. Skupno šte-vi'o članstva je 4,352. V staro domovino je namenjen Poznani newyorški rojak Valen- Vavpotič, s svojim najmlajšim sinom, da mu razkaže lepoto slovenske domovine. V Milwaukee, Wis., je premi-eden starejših slovenskih na- 8eljencev Anton Starich, poznajo gostilničar. Ranjki je bil 47 let star in je prišel pred 26. leti v Ameriko. Doma je bil iz Radje vasi, fara Trebelno na Dolenjcem. Tu zapušča soprogo in stiri sinove ter dve hčeri. V istem Jestu je preminul pretekli te-en rojak John Repenšek, star 19 let. V Waukeganu, Illinois, je bil . aprila, slovesno zaprisežen ro-Jak Math Slana za mestno zbor-nic°- To je bila že peta njegova Prisega. Prijatelji so mu poslali mestno hišo nebroj cvetlic, ^amenje, kako je Mr. Slana pri-JJubljen pri ljudeh. y ^o šestmesečnem bivanju na rhniki se1 je vrnil v Waukegan j°Jak John Bartol. Povedal je, •J se Vrhnika lepo razvija. Zla- sti pohvalil Cankarjev spomenik. ^ Waukeganu in North Chi-C;'«o uspešno deluje slovenski Ravnik dr. Kompa're. V krat-_etri se tja naseli tudi slovenski ^bozdravnik dr. Terlan. !'c'Ja naredila večji pogon na ne-' J? Prostore na 1267 E. 105th St., ie nrofivnlo VciHVi 40 hav.a. Policijski pogon Se Preteklo soboto večer je po- je aretirala kakih 40 haza-;°v in raketirjev. Malo predate dospela policija pod povelj- "•ist, % . inšpektorja Corigana, je ™b«gnilo 20 oseb iz prostorov. sf6 minut, predno je na- |. . P°gon, so opazili nekega po-j.. pred dotičnim prostorom, j^j Se Je pogovarjal z Julius Fin-e> bratom republikanskega uncilmana, ki je bil spoden iz J]estne službe od Miller ja. Fin-Policist sta šla v zbirališče ^ Ketirjev, kjer sta nekaj pove- 20 Mnoga so pota in sredstva, s katerimi iščejo odpelja-nega otroka Lindbergha Norfolk, Virginia, 2. maja. John Curtis, eden izmed tukaj -šnih treh državljanov, ki so baje v zvezi banditi, ki so odpeljali otroka Lindberghu, se je vrnil sinoči z nekega skrivnostnega obiska na jahti Maram. Ko se je mudil eno uro doma, je zopet neznano kam zginil. Tropa čas-jnikarjev je obkolila njegovo hišo, ko se je vrnil, toda napram vsem se je izjavil: "Ob tem času vam ne morem ničesar povedati. Nemudoma moram zopet odpotovati. Ako bo kaj novic, jih bo sporočil admiral Burrage." Medtem pa je dospela v Norfolk večja skupina zveznih tajnih agentov, ki so na sledu članom tako-zvane "Purple gang" iz Detroi-ta. Baje je policija z gotovostjo dognala, da so člani te skupine v zvezi z odpeljavo Lindberghove-ga otroka, šest članov te skupine so aretirali. Pri njih so dobili strojne puške. Zvezni tajni agenti v tem mestu poslujejo direktno pod vodstvom višjih uradnikov iz Washingtona. Pri enem izmed banditov so dobili notico s sledečim besedilom: March 1st, X. P. M. Lindy." Dne 1. ma.rca je bil ugrabljen otrok Lindbergha. -o- Zapiranje trgovin Začenši s sredo, 4. maja, bodo vse slovenske grocerije in mesnice v Clevelandu zapirale vsako sredo popoldne. Klub narodnih trgovcev prijazno poziv-lje vse ostale tovariše, da storijo isto. Ob sredah popoldne naj bodo trgovine zaprte. Naj nihče pri tem ne dela izjeme. Saj verižne trgovine tudi zapirajo, in torej ne bo nihče kaj oškodovan. Držite vsi skupaj, eden kot drugi, ob vsaki priliki. Trgovci imajo danes mnogo več trnja kot pa rožic, ko jim od vseh strani preti trust poleg depresije. Zato je pa važno in potrebno, da držijo skupaj v vseh trgovskih zadevah. Zaprite trgovine ob sredah popoldne, in dajte sebi in svojim uslužbencem eno popoldne odpočitka. Upamo, da bodo sledili vsi naši trgovci temu klicu! OBILEN, TODA SLAB SAD Sijali so a> in takoj za tem je dospelo Roških iz lokala, ki so se od-z avtomobili, a ostali ni-11Tleli časa, ker je že dospelo v ,P°licistov. Kaj je policist po-navzočihi v lokalu, pre-^ uJe sedaj direktor Merrick. ,aJbrž jih je posvaril, naj se riiejo. Srbeči prašek razbil parado nagih ljudi Nelson, British Columbia, 2. maja. Mal oddelek policije, ki je bil oborožen s srbečim praškom, je ustavil parado kakih 200 nagih duhoborcev, ki so skušali pa-radirati v Adamovi obleki po mestu. 117 nagih moških in žensk je bilo aretiranih. . -o- Rab Rabinec Silver inec Silver, eden najbolj znanih židovskih rabincev v je izjavil v nedeljo v templju, da je v letu Poz Veriki 1917 , . W Jel v prohibicijo in de- (jQial za njo, danes je pa prišel ja ^epričanja, da je prohibici Jal • Za ameriški narod. De-st* J.e: "Ko sem v letu 1917 na-v.711 službo v templju v Cle-, landu fia„11ClJa se je izkazala za popolen v templju v 0 — po ulicah odmevali •aj vojakov, danes pa odme-hi^? koraki brezposelnih. Pro- Dosti na grbi 21 letni Donald Parrish je! bil aretiran radi nepravilne avto vožnje. Policist ga jc obdolžil, da je vozil 60 milj na uro. da je bil pijan pri vožnji, da je vozil skozi rudečo ignalno luč, da je na levo od cestne kare zavil, in da je pobegnil, ko ga je policist hotel aretirati. Temui primerna je bila tudi kazen. Obsojen je bil v $500 globe in 60 dni zapora. Sodil je sodnik Smith. Busi za Euclid Včeraj je bil ustavljen promet busov cestne želenice po Lake Shore bulevardu, Zato so pa busi Greyhound Bus Co. začeli voziti v pondeljek. Bus vozi rta pol ure. Voznina je 25c, ali pa 5 tiketov za $1:00. Otroci plačajo $ centov. A Ogromna razburjenost vlada po Japonskem radi bombnega atentata Tokio, 2. maja. še danes vlada po vsej Japonski ogromno razburjenje med narodom, ker so bili v šangaju napadeni z bombami najvišji vojaški in diplo-matični uradniki Ja.ponske ob priliki neke vojaške parade. Svečana tihota vlada po ulicah. Iz uradnih krogov se ničesar ne poroča, kaj namerava, japonska vlada narediti. Le toliko je gotovo, da premirje med Japonsko in Kitajsko ne bo podpisano, ker sta bila dva izmed japonskih posredovalcev, general Ujeda in poslanik šigemitsu ranjena od bombe. Eden izmed sedmih Japoncev, ki so bili ranjeni pri eksploziji bombe, je bil včeraj podlegel ranam. Je to dr. Kavabata, predsednik japonske državljanske zveze. Osta.li bodo najbrž okrevali. Pogajanja za mir med Japonsko in Kitajsko, počivajo, ker so vsi japonski posredovalci tozadevno bili ranjeni. Japonska policija je doslej aretirala štiri Koreamce, dva Kitajca in enega Rusa. Pravi napadalec je Im Fung Ki, 28 let stari Korejec. Japonska preiskovalna komisija bi rada dognala, če je imela sovjetska vlada svoje prste vmes pri omenjenem atentatu. -o- Zmaga Ai Smitha v raznih Katoliške šole v Clevelan Listnica uredništva A. K. Ako ne dobite licence za psa, ga vam bodo vzeli, poleg tega boste pa še kaznovani. Kogar je pes vgriznil, se mora podati takoj v bolnico. Večina psov sicer ni steklih, toda pasji popad je vedno nevaren, in je bolje, da zdravnik dožene, kakšna je rana. — Naročnik. Obrnite se kam drugam za vašo zadevo. Uredništvo ne more biti ženitovanjski posredovalni urad. * Dva prohibici j ska agenta sta bila nevarno obstreljena v Mt. Vernon, Kentucky. primarnih volitvah zelo pomaga Bakerju Velika zmaga, ki jo je doživel Al Smith pri zadnjih primarnih volitva.h v Massachusetts in deloma v Pennsylvaniji, ne pomeni druzega, kot da je Newton D. Baker dobil večjo priiiko biti no-miniran za predsedniškega kandidata demokratske stranke. Takega prepričanja so skoro vsi vplivni demokrati, ki imajo besedo pri stranki. Resnica je, da bosta na demokratični predsedniški konvenciji Roosevelt kot Smith enako močna. Nihče izmed njiju ne bo mogel dobiti potrebne dvetretinske večine, iz česar se sklepa, da se bo morala konvencija ozreti po tretjem kandidatu. V tem slučaju prideta. samo dva, v poštev ,Owen D. Young in Newton D. Baker. Al Smith, ima dosedaj že dovolj delegatov na svoji strani, da z njimi prepreči izvolitev Roosevelta za predsedniškega kandidata. Edino, kar delo nepriliko za Ba-kerja je dejstvo, da predsedniška delegacija države Ohio, ne bo glasovala v prvi vrsti za Baker-ja, ki je državljan države Ohio. Ohijska demokratska delegacija je navezana na governerja White, toda se računa, ko bo do-gnano, da, White ne more prodreti, da se bodo glasovi iz Ohio obrnili k Bakerju. Dva milijona komunistov Capone je zgubil na najvišje korakalo v Moskvi ji sodniji. V sredo mora ves dan v nedeljo v zvezne zapore Moskva, 2. maja. Dan prvega | Washington, 2. maja. V nekaj maja je bil velik dan za komuni- ste v tem mestu. Korakali so ves dan mimo grobnice Nikolaja Lenina. Slavnosti je otvoril Voro-šilcv, spvjctski vojni minister, ki je nagovoril mesta Moskve dnevih bo Al Capone, zloglasni vodja ameriških gangežev, na potu v zvezne zapore v Leavenworth, Kansas. Najvišja sodni-ja dežele je tako odločila. Pred zbrano garnizijo več meseci je bil Capone obsojen Povedal je sijaj-1 radi prikrivanja davkov na $50,- no oblečenim vojakim, da so pro- ;000 globe in na enajst let zapo-tektorji svetovnega miru. Napa-jra. Sicer ima Capone še 25 dni dal je ostale velesile, ker niso' časa, da vloži prošnjo na sodni-sprejele ruskega predloga za po- jo, da slednja še enkrat vzame polno razorožitev. Ponavljal je njegov slučaj v pretres, in osta- neprestano, da ruska armada nikakor ni pripravljena, da bi koga napadla. Indirektno je omenil tudi Japonce, katere je obdolžil, da so skušali izzvati vojno v ne Capone teh 25 dni šo v zaporih v Chicagi. Toda to se najbrž ne bo zgodilo. V sredo ali najkasneje v četrtek, bo Capone na potu v zvezne zapore. Prvotno je Mandžuriji, toda Rusija se pro- bilo sklenjeno, da se ga pošlje v vokacijam ni hotela podati. Glav- j Leavenworth, Kansas, toda ker ni prizori pa so se vršili na Rde- je tam že več njegovih pristašev, čem trgu v Moskvi, kjer je nad- tedo najbrž izbrali drugo ječo zoroval parado vojakov in delav-1za njega, ker vlada ne želi, da je cev Joseph Stalin, pravi diktator jpreveč njegovih pristašev v enih današnje Rusije. Parada se je I in istih zaporih. Capone je bil vila ves dan mimo njega. 50,000 vojakov je otvorilo parado. Oblečeni so bili v sijajne poletne uniforme. Tri ure so korakali vojaki mimo Stalina, nakar so prišli na vrsto delavci, ki so čakali že od zgodnjega jutra. Navzoč danes silno ne vol j en, ko je dobil novico, da najvišja sodnija ni hotela posredovati v njegovem dučaju. Ob času, ko je dobil novico, se je nahajala pri njem v celici njegova mati. Capone ni hotel pripustiti časnikarske po- du bodo na odredbo škofa v poletju odprte Cleveland. — Katoliški škof Clevdanda, Rt. Rev. Schrembs, je včeraj odredil, da so vse katoliško šole v njegovi škofiji odprte najmanj še štiri tedne potem, ko se začnejo uradne počitnice. Ta odredba je izšla, da, se pomaga staršem v teh težkih časih, da jim ni treba toliko paziti na | otroke, ki le preradi zaidejo v slabo družbo, kadar so doma na počitnicah, škof je mnenja,, da bi morale sploh vse šole biti dalj časa odprte. Odredil je, da se preneha s poukom v višjih katoliških šolah 10. junija, mesto 30. maja, in da ostanejo ljudske šo je bil tudi Ismet paša, minister- j rcčevalce k sebi, toda stražniki ski predsednik Turčije. 300 voj-1 v zaporih so pripovedovali, da je nih zrakoplovov je krožilo v zra- bil silno jezen. Izjavil je, da je ku nad parado. : žrtev razmer. Vsak drugi bi do--o--j bil za isti prestopek dve leti za- Poklican od večerje, oče pcra- on pa je dobil 113et N-!e- sedmih otrok ubit gcv,pr;i odvetnik' je iz: havu, da ne more vedeti, kai nai Akron, Ohio, 2. maja. Ko je L bodoče naredi. Capone je izja- 40 letni delavec Sam Radac, 401 j vil, da je pripravljen boriti se še Livingston St., sedel s svojimi naprej. otroci pri večerji, je dospel v hišo neki bandit, šestkrat ustre-1 0 lil na Očeta in pobegnil Ko k Milijone sodov petroleja cce sedel pri večerji z družino,] 1 J 'k je nekdo pozvonil pri vratih, in; Ukradenih ko je oče vstal, da gre in odpre, S , Gladewater, Texas, 2. maja. je že skočil bandit v sobo in za-iTeko^ zadnjih sedem mesecev je cel streljati, žena je pozneje jbilo ukradenih nad 1,000,000 so. povedala, da nimata nobenega !dov petroleja na petrolej nem po-nasprotnika in ne ve, zakaj je Iju vzhodno od tega mesta. Se-bil oče ustreljen. elenv oseb je bilo aretiranih v zve- ; zi s tatvino. Petrolej so kradli Zdravje otrok ponoči. Tatvino so že zdavnej Kljub temu, da imamo depre- opaziii> toda tatovom niso mogli sijo, da otroci ne dobivajo za- La sled> podkupovali so stražni-dostne hrane, in da starši radi |ke Pozneje je bilo poklicano vo-^manjkanja denarja ne kličejo: jaštvo ng pomoč> Jn tatove so za. vedno zdravnika, kadar bi ga |sledili) ko so slednj: ponujali Vo-morali, pa je zdravstveno sta-jjakom na gtraži 3 ceRte 0d vsa-nje otrok v Clevelandu v letu kega goda petroleja,ki ga pusti- 1931 veliko boljše bilo, kot prej. le odprte do 14. junija. Otroci, Cleveland je imel najmanjšo ki so sirotnih- staršev, bodo dobivali tekom šolskih ur ob počitniški dobi, tudi živež, da se tako staršem odvzame breme. Kato- umrljivost otrek izmed 10 mest enake velikosti kot je Cleveland. • ! Odpsjjana v bolnico Mr^.( Mary Pirnat, ki je bila jo skozi. Sto let je že spal v isti postelji Richmond, Indiana, 2. maja. liška škofija v Clevelandu ima j zadnje čase zaposljena pri Mrs. [Tuka jšni kovač John Hawkins več sto svojih šol; v katere zaha- Lausche na 6121 St. Clair Ave., je praznoval danes svoj 100. roj-ja nekako 43,000 učencev in učenk. -o- 9 članov družine dospelo, oče pa zginil Detroit, 2. maja. 36 let stara Mrs. Everson in njenih osem malih otrok je dospelo danes iz daljnega Salem, Oregon, na klic očeta. Ko so dospeli pred stanovanje, kjer je oče stanoval, se jim je povedalo, da je odšel že pred dnevi in se ni več vrnil. Družina je imela 60 centov v žepu pri svojem prihodu. Prošnje, da se oprosti morilce Havajca Honolulu, 2. maja. Vodilni duhovni v tem mestu so začeli z agitacijo, da se preprosi governerja Havajskih otokov, Lawrence Judd, da pomilosti štiri obsojene Amerikance, ki so bili spoznani krivim, da so umorili Havajca Kahahawai. Pastorji nabirajo podpise. Sicer je pa mirno na ctoku. Mnogo ljudi je, ki so prepričani, da je bila sodba pravična. Tega mnenja je tudi mnogo belcev. Obsodba bo izrečena v petek. Važna seja je bila odpeljana v Glenville bolnico. želimo ji, da bi čimprej dobro okrevala. . Delavski položaj Načelnik mestnega posredovalnega urada za delo, Seiple, se je izjavil, da je bil mesec april, 1932, za 53 procentov slabši za delavce, kot mesec april, 1931. Veliko manj ljudi dobi delo danes kot lani. Podelil nagrado Mr. Andrej Werlic iz Eucli-da, ki je dobil $2.00 nagrade od "Ameriške Domovine," je slednjo podaril 70 letnemu potrebnemu rojaku John Beliču, ki je brez sredstev. Dobro delo, Mr. Werlič! Seja trgovcev Danes večer se vrši seja St. Clair Merchants Improvement Association. Seja se vrši v Mer-varjevi dvorani. Vsi člani so Pripeljite tu- stni dan v isti postelji, kjer je prišel pred 100. leti na svet. "To je najboljša postelj na svetu," je izjavil kovač, "in ne bi zamenjal za nobeno drugo." Krčmarski stan je davčni stan na Ogrskem Budapest, 2.. maja. Zveza na Ogrskem se je obrnila na vlado za odpomoč. Dognalo se je, da mora vsak krčmar na Ogrskem plačevati nič manj kot 32 različnih davkov. Le dobro situi-rani krčmarji se morejo obdržati pri poslu. članice podružnice št. 14 SžZ se pozivljejo, da se udeleže da-j vljudno vabljeni nes važne seje v navadnih pro- di nove člane, članarina za osta štorih. I li del leta je samo $2.00. Wm. J. Kennick The Citiens League, ki pred volitvami karakterizira posamezne kandidate za razne urade, se je j ako povoljno izjavila o slovenskem* kandidatu, odvetniku Wm. J. Kšnnick, ki kandidira na demokratskem tiketu za državnega poslanca. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto 15.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka S cente. Vsa pisma, dopise ln denarne pošilja t ve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRO, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 104, Tue., May 3d, 1932 Super verižne trgovine V mnogih člankih "Ameriške Domovine" smo že zaporedoma opozarjali javnost glede nevarnosti, ki jocrazširjajo takozvane verižne trgovine obstoju neodvisnih, vaših lastnih sosednjih trgovcev. Z umazano konkurenco, z nizkimi plačami svojim uslužbencem, s raznimi potvorbami in enakim, so te verižne trgovine uničile že na deset tisoče eksistenc malih trgovcev. Zadnje čase pa je začela pretiti nova, povsem nova nevarnost v trgovini, in to ne samo našim domačim, neodvisnim trgovinam, pač pa ta najnovejša nevarnost preti celo obstoju verižnih trgovin samih. Že lansko leto smo enkrat pisali, da bo prišo tako daleč, da se bodo voditelji verižnih podjeti še bridko kesali radi svoje ideje, kajti končno bodo same izpodrinjene iz javnosti, in to se je sedaj baš kar zače lo tudi "dogajati. Nanovejši otrok gospodarske depresije na polju trgovine se je pojavil v Detroitu in ne dolgo, ko se bo od tam razširil tudi drugam. V Detroitu se je ustanovilo pet takozva-nih "skladišč za prodajo živeža na drobno." Vse te trgovine so odprle svoje prostore v predmestjih, kjer je rent poceni, kjer je dovolj prostora za parkanje, toda prebivalstvo gosto naseljeno. Že takoj v začetku so te trgovine silno oškodovale gro-cerijske trgovine v Detroitu. Celo mogočne verižne trgovine so že začele čutiti obstoj teh super verižnih trgovin. Naj-prvo se je ustanovilo skladišče tovaren za preserviranje živeža. To skladišče je odprlo svoje prostore par blokov od velike Fordove tovarne v Highland parku. In v teh skladiščih prodajajo celo cenejše kot v Fordovih prodajalnah, kjer dobivajo uslužbenci potrebni živež za skrajno nizke cene. Ta skladišča oglašajo, da so največje grocerijske trgovine sveta, in da prodajajo po cenah, kot so, če se kupuje na železniške vozove, in da je izključen profit vsakega posredovalca. Delavci danes tožijo, da so jim stroji vzeli delo v tovarnah, da ni več zaslužka in da danes postopa sedem milijonov delavcev po Ameriki brez dela. Toda na enak način se bo kmalu zgodilo,da ne bo več neodvisnega trgovca, ker jih bo izpodrinil trgovski stroj — super-verižna trgovina. In komaj so jih v Detroitu odprli nekaj, so se že druge pojavile. Nasproti mestnemu zrakoplovnemu pristanu v Detroitu, se je pojavila "Packers' Food Warehouse," ki je ogla sevala, da ima 22,000 kvadratnih čevljev prostora, da lahko parka okoli 2,000 avtomobilov, in da ima stojnice dolge 100 čevljev, in je pri teh stojnicah zaposljenih 100 mesarjev. Na otvoritveni dan je prišlo 42,000 odjemalcev. Cene v teh super verižnih trgovinah so smešno nizke. Mleko se prodaja za 6 centov kvort, kruh za tri cente hleb, jajca po 11 centov ducat, številka 2 kanta zelenjave po 6 centov, šunka po 13 centov funt. Kjerkoli se je pojavila taka super verižna trgovina, je bilo v par dneh prisiljenih 15 ali 20 groceristov zapreti vra ta. To pomeni, da je uničenih z vsako tako trgovino dvajset družin za svojo eksistenco. Napram super verižnim trgovinam so začele dosedaj obstoječe verižne trgovine, kot so A. P., Fishers in Krogers, nezaslišano hudo vojno. Proti ognju se borijo z ognjem. Neodvisni groceristi se boje da bodo popolnoma zgoreli v tem silnem plamenu. Da se vsaj obdržijo pri življenju, so neodvisni groceristi se začeli sami organizirati. Satana je treba preganjati z Belcebubom, prerijski požar se pogasi z nasprotnim prerijskim požarjem. Posamezne grocerijske trgovine so se zdru žile s Checker Grocery Stores, v Goodwill Stores, Progres-siver Grocers in enake skupine. V Detroitu je približno 3,-300 neodvisnih grocerijskih trgovin, kii dajejo bor obstanek nekako 26,000 ljudem. Te organizacije so začele s hudo vojno proti verižnikom. Borba se vrši na vsej Jronti. Neod vjsne trgovine imajo to prednost, da prodajajo pošteno bla go in dajejo pošteno vago, česar v super verižnih trgovinah ne dobite. Namečljejo, kar se vam zdi, stlačijo v vrečo, pla čaj in marš ven. Next! Slovenski groceristi v Clevelandu naj bi ta članek dvakrat prebrali. Imajo sicer že svojo organizacijo, toda ta or ganizacija se mora še povečati v številu članstva in v svojih aktivnostih. Noben slovenski grocerist ne bi smel biti zunaj Zveze National Merchants Club ali; Zvezo collinwoodskih groceristov in mesarjev, Ako se sedaj takoj ne bodo pognali, tedaj jim ni garantiran dolg obstanek. Kar se je zgodilo v Detroitu, se bo zgodilo v najkrajšem času v Cleve landu. V organizaciji je moč. Vredno je, da o tem vsi naši trgovci dobro premišljujejo. slike naravnost oživele. Mnogokrat se pridružijo gledalci pesmim s svojimi glasovi in se počutijo, kakor bi se zares nahajali v stari domovini. Največ plošč prednašam od Lausche-Udovich in tudi druge. Vse to je umetno povečan glas napravil tako živo in močno, da se je čulo, kot bi bili pevci in godbe v sredi med njimi. Ko so se kazale slike iz Dobrega polja in se je videlo, kako je raztegnil harmoniko Mr. John Germ in zapel "Srcu," smo ga tudi slišali obenem na plošči. Ravno tako, ko so se kazale slike vožnje po Blejskem jezeru, smo slišali pesem "Po jezeru bliz' Triglava." Ko smo pa, videli slike, kako Ribničan izdeluje suho robo, so tudi zapeli "Sem Ribničan Urban" in takrat ni hotelo biti konec navdušenega ploskanja. V teh krajih je namreč dosti Ribničanov in Ložanov. Posebno Chisholm je ves "Ložan-ski." Mnogo jih je tudi od Metlike, Črnomlja, in Semiča. Ljudje so me spraševali po svojih domačih in mi naročali pozdrave zanje. "Kako se ima pa kaj moj brat, moja sestra v Clevelandu, saj jih poznate? že tako dolgo je, kar sem šel iz Cle-velanda. Prav rad bi ga zopet videl. Povejte mu, da ga pozdravljam in mu recite, da ga pridemo morda še letos obiskat." Tako so mi mnogi naročali. Toda bil sem tako zaposlen, da si nisem mogel zapisati vsega in vseh imen in sem samo obljub-ljan: "Gotovo, bom že povedal!" Radi tega tudi nisem imel časa pisati razglednic, kot jih navadno pišem s potovanja, še celo moji boljši polovici nisem utegnil poslati nobenega pozdrav-čka. Naj pa ta dopis velja za vse skupaj. Mesto tega vam bom pa prinesel iz Minnesote vse te lepe pokrajine, da vam pokažem, kakšni so ti rudarski kraji in mesta. Slikal sem vse te kraje, da jih najprej pokažem vam, pozneje pa jih pošljem v-Jugoslavijo, za katere bom dobil v zameno nove slike. Ko se vrnem, bom priredil lepo predstavo, slike in godbo, da boste videli in slišali res nekaj povsem novega. Pošiljam vam moje in vaših znancev ter prijateljev iskrene pozdrave iz daljne Minensote. Vaš udani šublju, ki je naju dočakal na kolodvoru v New Yorku. škoda, da je bilo tako malo časa za razgovor. Glede potovanja se pa moram zahvaliti Mr. August Ko-landru, ki nama je preskrbel vse potrebne listine in drugo. Tako človek danes potuje brez vsake sitnosti, ako se obrne do prave-, ga potovalnega zastopnika, in to je pa naš Kolander. On ima že dolge izkušnje glede potovanja, zato se pa tudi lahko vsak zanese nanj, ker vsak bo postrežen, kakor sem bil jaz in moja mati. Priporočam ga vsem rojakom, ki nameravate potovati v domovino, da se obrnete do njega. Na 15. junija bo vodil poseben izlet v domovino osebno. Končno še pozdravljava vse či-tatelje tega lista. Utise, katere bom doživel v domovini, bom poročal v listih, ko se vrnem med vas, slovenske Američane. Z Bogom in do svidenja. John Dolčič. -o- Človeka nikar... je zaklical in zapisal.naš nesmrtni pesnik Simon Gregorčič, ko je v duhu gledal strašno trpljenje narodov. Da, zrl je na "trpinov roj" s sočutjem. In dal je duška svojim srčnim bolečinam, ko je v "delavnico božjo zrl." Koliko trpljenja in notranjih viharjev je moral pesnik prestati. . . Kristus je tudi veliko trpel in potil krvavi pot. On je videl naprej vse gorje, katero bo prišlo nad človeštvo. Zato je rekel ženam: "Ne jokajte nad menoj, ampak nad svojimi otroci!" Ako bi sef svet oprijel krščanskega socializma, kot nam ga je začrtal Kristus, ne bilo bi toliko zmede in gorja na svetu. A. J. ZAKAJ SMO TAKI Anton Grdina. Zopet me je v roki zasrbelo in posegel sem po pero. Zadnj ič sem pisal o strahotah svetovne vojne, o ušeh, katere so nas tako grozno mučile in pikale noč in dan. Rekel sem tudi, da je prišel svet zato v tako hudo krizo, ker ljudstvo ne misli s svojimi zdravimi možgani. Ljudstvo slepo sledi raznim voditeljem, kateri se nam slini j o in- pravijo, da edino po njih načrtih je mogoče delavstvu doseči raj na zemlji. Toda ta "raj" se odmika, kot mavrica, čim več je strank, tem slabše je, tem bolj se narodi črtijo med seboj. Vse to je v korist le milijonarjem, ki nimajo sočutja do trpečih ljudskih mas. Delavstvo je hotelo biti po lastni neumnosti zasužnjeno. Saj vem, kako se je delalo v tovarnah. Odkar se je upeljalo delo od kosa, so se revčki delavci sami zasužnili. Vsak je hitel delati z vso močjo, napravil je veliko več kot mu je bilo določeno. Mesto 100% je napravil 150%. Niti bossom to, ni bilo všeč. Dobil je sicer res nekaj malega več, toda s tem je odvzel kruh dru-kim delavcem. In ker je izdelal preveč, ga je boss odslovil za nekaj časa, ker je bilo dovolj napravljenega. Potem pa vzdihujemo, kritiziramo, zabavljamo, na, bogatine in delodajalce. Ne pomislimo pa, da smo si v prvi vrsti tega sami krivi. Girard, O.—Zadnjič sem omenil, da se pripravite na spomladanski koncert, katerega priredi naša operna pevka Mitzi Grdina. Takrat nastopi tudi Mr. John Grdina, eden največjih čarovnikov našega časa. On bo delal take čudeže, da boste vsi bogati ta večer. Ker je ravno taka brezposelnost, se vam nudi prilika, da si naberete cekinov, ako se udeležite te predstave, čarovnik John Grdina namreč kar iz rokava stresa cekine in srebrne dolarje, kot bi jih dež rosil. Poleg tega boste videli tudi umetno plesalko. Proizvajala bo take plese, da boste moški kar zijali nad njeno dovršenostjo. Torej rojaki iz Girarda in okolice, ne pozabite-tega večera in se udeležite. Kdor se ne bo udeležil, se bo ke-sal, Po koncertu bo ples, za katerega je izbran najboljši orke ster iz Clevelancla. Ta prireditev se vrši v SND v Girardu 7. maja ob osmih zvečer. Končno vas vse skupaj lepo pozdravljam in se bom spominjal na to prireditev na mojenl potovanju, želeč vam obilo zabave, ostajam vaš John Dolčič. Ravno tako je s politiko. Ta peščica Slovencev, pa ti postavi toliko kandidatov, da ne veš, pred katerim bi napravil križ. Vsak vpije, da bo on najboljši. Zabavlja čez drugega kandidata ter obljublja vse mogoče dobrote narodu, ako bo on izvoljen. Saj se spominjate, kakšen direndaj je bil, ko so "Ljubljančani" volili svojega župana. Nekaj gorečnežev je bilo za Elyja, pa so trobili kot strgani dohtarji po hišah, cestah in časopisih kot bi volili za predsednika Zed. držav. Veliko jih je radi tega pustilo en list in si naročilo drugega, ker jim list ni trobil po nji želji. Zato je zelo umestno, da se ustanavljajo demokratski klubi, kjer naj se volivce obdrži zavedne in hladnokrvne. Zelo priporočljivo bi bilo, ako bi se te klube združilo v demokratsko jednoto, katera naj bi imela tudi temu primerna pravila. Po mojem mnenju je skrajni čas, da se nekaj ukrene v tem oziru, drugače bodo podobne politične volitve pustnim šemam. Narod bo postal malo-dušen in ob času volitev ostajal doma. Bodimo stalni! Ako vidiš, da imaš več koristi od republikancev,ostane zvesto med njimi. Ako pa si demokrat, bodi mož in drži se demokratske stranke. Ne skači od veje do veje, ker enkrat ti »lahko spodrsne. . . Kritik T. J. C. MARTYN: ČUDNE REČI SE VČASIH ZGODE V ZRAKU Chisholm, Minn. — Samo par vrstic s potovanja, ker nimam časa, da bi poročal kaj več. Slike iz Jugoslavije kažem sedaj po železnem okrožju na sledečih krajih: Ely, Eveleth, Chisholm. Gilbert, Tower, Rice in v sredo, 4. maja v Willard, Wis. V soboto, 6. maja bom pa že zopet doma. Koliko je zanimanje za te slike, se ne da popisati. V večjih naselbinah sem jih kazal po dva večera in obakrat je bila sijajna udeležba. Ljudje se radujejo in uživajo z največjo hvaležnostjo New York, N. Y.—Predno se podava z mojo materjo preko širnega oceana na parniku lile de France v najino rojstno domovino, še enkrat prisrčno pozdravljava vse prijatelje in znance po novi domovini. Posebno se zahvaljujeva vsem, ki so naju obiskali v Girardu pred odhodom in sicer: Mr. August Kolandru iz Clevelanda, našemu council-manu, Mr. Cekuti in soprogi ter to "potovanje po Jugoslaviji," ki je spremljano sedaj na nov na-j naš župan Mr. Rees. čin s našimi ploščami (pesmi, Ravno tako lepo se zahvalju-godba, harmonika), teko da so jem našemu pevcu, Mr. Anton Res, čudne reči se dogajajo v zraku, kar je začel človek letati po zraku v aeroplanu. Včasih so zabavne, resne. Včasih imajo resne posledice, včasih ne. Če bi se hotelo popisati vse, bi se napolnilo debelo knjigo. Omeniti hočem tukaj samo nekaj izvan-rednih prigodljajev, ki so se pripetili raznih avijatičarjem. Ko je letel Lindbergh v svojem aeroplanu iz Miami, se je zaletel v aeroplan morski galeb. Lindbergh je čutil udarec, toda si vzroka ni mogel pojasniti, ker je aeroplan nemoteno nadaljeval polet. Toda, kakor je povedal pozneje, je bil precej vznemirjen radi skrivnostnega udarca v aeroplan. Ko je pristal na tla, je šele našel vzrok: v levo krilo se je bil zataknil galeb in zalet je bil tako silen, da je prebila glava platno pri krilu aeroplana. Ptiči imajo razno mišljenje o aeroplanu. Manjši se mu plašno umikajo, večji pa zrejo nanj s sovražnim očesom. Več slučajev se je pripetilo v Andih, kjer so ogromni kondori napadli aeroplan. Nekoč je tak velikanski kondor opazil aeroplan Fordovega izdelka in ker je mislil, da se je predrznil kak drug ptič v njegov lovski revir, se je spusti) nanj in se zaletel v krilo. No, vse kar je ostalo od napada, je bila velika luknja v krilu aeroplana, nekaj peres in ena noga kondorja. Enak slučaj se je pripetil v Adirondakih, ko je nenadni pojav aeroplana strašno vznemiri) velikega orla, ki se je z bliskovito naglico zaletel spredaj v aero- plan, da je v trenutku završalo perje po zraku in to je bilo tudi vse, kar je ostalo od orla. Mnogo smešnih pripetljajev se je zapisalo tudi potem, ko so začeli v aeroplanih prevažati razne živali. Ko so nekoč deli kokoš v aeroplan, se je kokodajska čutila j ako počaščeno in je v znak hvaležnosti znesla lepo jajce v aeroplanu. Psom se zračna vožnja ne dopade tako in ko je nekoč dobilo nekaj psov vožnjo po zraku, je prišlo med njimi do nesporazuma in zgrizli so se tako, da je moral pilot pristati na tla. da so pse pomirili. Na zapadu, kjer se večkrat pripeti, da 'napadajo orli drobnico na farmah, najamejo farmer j i aeroplane, in pilot vzame par ljudi seboj, oboroženih s puškami, ki napravijo gonjo za orli. Na ta način so jih mnogo pobili. Vrane, ki delajo silno škodo po polju, pobijajo na ta način, da krožijo aeroplani kolikor mogoče nizko. Vrane se boje hrumenja motorja in spreleta-vajo nizko nad poljem, kjer jih farmer j i pozdravljajo s svinčenim zrnjem. , So pa nekateri ptiči, ki se čisto nič) ne zmenijo za aeroplane. Eden takih ptičev je golob-pi-smonoša. Ko je newyorska policija sledila takemu golobu-pi-smonoši, je ta mirno letel naprej. Po tem golobu so namreč zločinci poslali neko pismo, v katerem so hoteli izsiliti ogromno vsoto denarja. Policija je vjela goloba in seve tudi pismo. Policija je hotela zvedeti, kdo je lastnik goloba, pa so ga spustili v New Yorku. Sledil mu je policijski aeroplan do Brooklyna, kjer jim je pa golob nehote zmešal štreno. Golob je videl namreč na telefonski žici sedeti nekaj svojih prijateljev, pa se jim je pridružil in mirno čebljal ž njimi, medtem ko je policijski aeroplan krožil nad njimi in čakal, da zasledovani golob odleti. In je res odletel, toda žnjim zaeno vsa jata golobov in — policija je izgu-bila sled. V Afriki so streljali iz aero-planov leve, dokler ni vlada, tega ustavila. Na ameriškem zapadu zganjajo s pomočjo aeroplanov divje konje, ki prestrašeni drve pred bobnečim motorjem. Toda vsi konji nimajo strahu pred aeroplanom. Tako je neka mrha ugledala na polju avtomobil, ki je sameval tam. Konj gre bližje, ga ovoha od vseh strani, oblizne platno pri krilih in ker je imela stvar najbrže dober okus, je zgrizel vse platno pri krilih in repu. Mnogo je živali, ki nimajo nobenega rešrpekta do aeroplana ali do pilota. Nekoč je zlezla kača klopotača v aeroplan. Ko je bila že visoko v zraku, se je naenkrat spomnila, da se ji vožnja nič kaj ne dopade. Pa je zlezla do pilota, in ga pičila. Razume se, da je to svoje nesramno delo plačala s tem, da je bila vržena iz aeroplana, toda pilot je tudi moral takoj pristati, da si je poiskal zdravniške pomoči. Najbolj zanimiv slučaj se je pa pripetil v svetovni vojni. Nekega opoldne smo zagledali angleški aeroplan "2C," ki se je bližal proti zrakoplovnemu pristanu s zaprtim motorjem. Po pravilih bi se bil moral obrniti in pristati proti vetru. Mesto tega pa je mirno drčal naprej in se ustavil nedaleč na polju. Mi smo mislili, da so v aeroplanu Nemci, ki so poslali ogleduha v naše vrste. Zato smo zgrabili za orožje in hiteli do aeroplana. Ko smo prišli bližje, smo pa videli v naše silno začudenje dva naša pilota, ki sta sedela na svojem mestu — mrtva. Nerazrešljiva, uganka nam je bila, kako je mogel aeroplan tako lepo pristati na tla, ko ga vendar ni nihče vo • dil. Dobe se avijatičari, ki si sami poiščejo nevarnosti, če gre stvar vse preveč mirno in gladko. Tako poznam avijatičara, ki je nekoč nenadoma ugledal pred seboj v zraku maso črnih oblakov. Vsi avijatičari vedo, da je to silna nevarnost za nje in da se je treba ogniti. Toda ta si je pa mislil, da. bi enkrat pogledal, kaj se nahaja v tej črni masi in naravna aeroplan naravnost v njo. Komaj prileti aeroplan v te črne oblake, ko ga zgrabi vrtinec in ga žene kvišku. Pilot je videl na inštrumentih, da se je dvignil v eni minuti 1,400 čevljev. Poskusil je vse mogoče, da bi ustavil to neprestovoljno dviganje, toda vse zastonj. Letel je kvišku in kvišku, dokler ni preletel vso to črnci maso in je zopet dobil kontrolo nad aeroplanom. -o- KOLIKO LET VOJNE JE Ce verjamete al' pa ne. BILO V ZADNJIH 3000 LET K o m i s i j a strokovnjakov za mednarodno pravo je objavila podatke o tem, koliko let je bilo vojne v zadnjih 3000 letih. Od 3421 let, za kolikor so mogli dognati točne podatke, je vladala vojna 3153 1st in samo 258 let je vladal mir. V istem času je bilo sklenjenih nad 800y mirovnih pogodb, od katerih povprečno nobena ni držala ve$ kakor dve leti. -o- ČUDEN GOST Na policijsko postajo v Richmond, Va., je prišel nekega večera potnik, ki je prosil, če sme prenočiti v eni izmed jetniških celic, ker je brez vsakih sredstev. Ko so mu odkazali neko celico, je potnik odprl svoj kov-čeg ,vzel iz njega svilene pajamas in jih oblekel. Nato je vzel iz kovčega še steklenico parfuma, poškropil žnjo posteljo, nakar se je Aegel k počitku. Kdo zna to izračunati: vzemimo, da je vaški zvonik visok 150 čevljev. V ta zvonik gre mežnar prav do zvonov, se nasloni skozi lino in pljune na tla. Potem P& steče doli po stopnicah in drvi teko hitro, da spodaj v klobuk v jame pljunek. Jaz sem bolj slab v računstvu, zato pa prepustim to nalogo drugim, seveda brez — nagrade. Kaj je največja potrpežljivost nasvetu? čakajte, bom povedal, Nai progi stoji vlak, ki ima sto vagonov. Ako bi šel kdo k zadnjemu vagonu in bi začel ščege-tati odbijača in bi ga šegetal toliko časa, da bi se začel strojevodja na lokomotivi smejati, bi bila to največja potrpežljivost na svetu. 'A Ali veste, kaj je največja m-trost na svetu ? Po mojem skromnem mnenju bi bila to, če bi kdo tekel okrog drevesa tako hitro, da bi samega sebe vjel zadaj za rekelc. A Poznal sem delavca, ki ga spravila kmalu kakšna stvar M veselega razpoloženja, vse je obrnil na veselo stran. Na delo Je hodil tri milje daleč in sicer Je bil zaposlen pri kopanju jarkov ob deželni cesti. Nekega jutra pride ves židane volje na delo m ko nekaj časa dela, se naenkrat spomni, da je pozabil svoje kosilo doma. Obrne se k svojemu tovarišu, rekoč: "Ali ti ni strela, da sem pozabil lunč doma!" Kmalu nato Pa še doda: "Ej, kaj, saj ni nič za^ to, saj sem pozabil doma tud> svoje umetne zobe." A Mali Lovrenček pade in se P11 tem udari na glavo, da je zrastel takoj velik rog. Njegov stric £8 potolaži: "čakaj Lovrenček, poljubil t b« popolen uspeh, ako jo j oglašate v "AMERIŠKI DOMOVINI" ALI Zakaj se izogne to važno vprašanje pri drugih cigaretah? IZZA časa, ko je Lucky Strike uvedla poseben proces za čiščenje finega tobaka in povedala vsa dejstva glede kaje cigaret - je v industriji savrvelo. Kajti Lucky Strike si je drznila omeniti stvari, ki so jih smatrali za nekaj "nezaslišnega" v trgovini cigaret. Morda ste opazili, da so se v oglaševanju cigaret skrbno izogibali vglavnem besede "vdihavati". Zakaj? Kdo ve? Kajti sleherni vdihava! Vede ali nevede. Vsak kadilec vdiha v se del dima, ki ga potegne iz cigarete. Vsledtega je nadvse važno, da ste gotovi, da je dim vaše cigarete popolnoma čist - da ste gotovi, da ne vdihavate gotove nečistoče. Ali vdihavate? Lucky Strike si je drznila načeti to življensko-važno vprašanje - kajti da vam zaščito, ki jo želite . . . kajti gotove nečistoče, skrite celo v najboljšem tobačnem listu, so odstranjene z Luckies slavnim čistilnim procesom. Luckies so ustvarile ta proces. Edinole Luckies ga imajo! It's toasted ZoKIto Voicqa Orla proti dražljajem - proti kollju Copr. 19«. rhe American Tobacco CO. O. K. AMERICA NARAVNAJTE NA LUCKY STRIKE—60 modernih minut z najboljšimi plesnimi koncerti nt svetil in slavnimi Lucky Strike novicami vsak torek, četrtek in soboto --■■-• *• " ' ivetef "omrežju." "* 235353482348482353530212532323235323532353234848532353234801