Poštnino	pavfialirana.
Stev. 35.	Posarnea?na številka «tane UO vinarjev«	Leto 2.
iLiaa

Uredništvo in upravnisitvo v Velikovču. List izhaja vsak torek in petek.
Naroc'nina znaša: celoletno 12 K, polktno 6 K, fetrth :ao 3 K.
Glejte, glejte, kako so kunštni!
Posrečilo se nam je zajeti pismo, ki ga je pisal nemški agitator Stein-acher svojemu pajdašu Messnerju, Steinacher je Tirolec, zdaj pa spravlja Korošce pod Berlin, Messner pa je nemškutar iz Doba pri Velikovču, stariši so mu slovenje marnjali.
Pismo se glasi:
Lieber Messner! 'ch wollte heute noch zu Dir hinauf, habe aber das Auto mitAbg. Tiefenbacher versaumt. (Ubogi 'i irolec, auto si že zamudil, le pazi, da še tistega zvonjenja ne zamudiš, ko s 40. letom tudi Tirolce pamet sreča! Rajši rešuj svoje Tirolce iz italijanskih krempljev, Korošci bomo že brez tebe našli pot v Jugoslavijo.)
Von der čntentemission in Völker-markt: (aha, poslušajmo!)
Die Unsrigen mogen am Donners-tag in grower Zahl sich beim fran-zösischen Oberstleutnant melden und die Beschwerden und Wiinsche vor-bringen (Tako torej, iz Celovca in iz Nemške Avstrije opominjajo naše Nemce, da se naj pridno pritožujejo, kar v celih procesijah Pa zakaj se naj pritožujejo? Čujmo!)
Vielleicht kunnte besonders auch Eberndorf gegen Krašna die Klagen vorbringen? (Gospod Krašna jim je torej obtičal v želodcu! Morebiti bodo vendar kakšno pritožbico sklanfali)
Auch die Pachtervertreibungen in Griffen (Helldorf) nicht vergessen! (Zato ker Helldorff ne sme več njiv fn gozdov oddajati samo svojim ki-movcem in podrepnikom, temveč so Jugoslovani napravili pravičen red, da dobi zemljo samo, kdor je potreben in reven, zato naj se nemškutarji pritožijo? Gorje nam, če bi taki človekoljubi skrbeli za siromakel Toda hvala Bogu, ne bo nikoli več s svojimi njivami kupoval ljudi; po plebiscitu pa bo agrarna reforma razdelila to vele-posestvo med kmete in delavce, Helldorff pa se lahko pod nosom obriše!)
Infolge der fortgesetzten SHS-Schi-kanen gehören jetzt die Sympathien der Ententemission (auch der Fran-zosen) uns, den Unterdrückten. Dies ktfnnte aber anders werden, wenn wir zu Ruhestörern werden. (Zdaj torej vemo, kaj je vzrok večnim nemškim pritožbam. Ne to, da se jim kje krivica godi, temveč da bi antanta mislila da so „unterdrackt", stiskani, preganjani! Ali je mogoča večja hinavščina?
Cene inseratora: enostopna petitvrsta ali nje prostor 1 krono. Uradni razglasi po 2 K. Pri naročiiu nad 10 objav popust.
Tukaj so se nam razgalili v svoji pravi podobi. Proti nam so volkovi, ki samo heulajo, pred antantno misijo pa so nedolžne ovce, ki še vode skaliti ne znajo. Da jih ni sram ! Pa še misiijo, da so Francozi tako neumni, da jih ne pregledajo, in da se bodo Francozom posebne prikupili, če jim trebijo na ušesa „Die Wacht am Rhein" in „Deutschland über alles". Toda svoj Rhein so slabo stražili in njihova pesem bi se morala glasiti „Alles über Deutschland".)
Doch m 3 gen unter allen Um-standen Krawalle verhindert werden ! (Vidite, kako pozna Steinacher svoje tičke! Glavna stvar pri Nemcih je kra-val, oni so povsod element nemira! In tega jih tudi Steinacher ne bo odvadil, če še tako svojim Heimratom pridiguje !)
Hauptsache jetzt, die 1 eute mit Zuversicht für unsere Sache er-f Hen und aufrichten. (Ja, ja, le delajte si korajžo in lažite drug drugemu! Če ste svoje zmage tako gotovi, za-, kaj pa prirejate shode in agitirate po coni BV Saj vendar cona B ne bo glasovala, če je cona A, kakor se delate, itak že vaša! Kaj ne, sicher ist sicher? Mihel, Mihel, tole hišo si pa na pesek postavil in prvi jugoslovanski vetrič jo bo odpihal bis an die Gletscherwand!)
To pismo je hotel vtihotapiti voznik Herman Gro'\ iz Striholč štev. 9. Najbrž je bil zato podkupljen. Srarn ga bodi!
Možgani sejim medejo.
V Celovcu so imeli dne 25. aprila nacijonalni demokrati svoj letni zbor Pritoževali so se po stari navadi črez Jugoslavijo. Glede plebiscita so med
drugim sklenili:---„fordert, da3
jede unlautere Beeinfluf'ung in der Zone A unm glich gemacht werde." Nam vsem, ki vemo, kaj ti ljudje počenjajo, se mora studiti pred to peklensko zlobno celovško bando. Med tem, ko so sklepali proti „unlautere Beeinfluftung", so pri Leonu tiskali „i ausmannschaft" in „Oslovsko Trompeto" in Sumi je pripravljal tisočake za tiste falote, ki prenašajo te nesramne laži črez demarkacijsko črto. To je pri njih „unbeeinflulit", oziroma „lauter beeinflulit".
Naše oblasti imajo pač zbirko „Lausmannschafti", „Oslovske Trom-pete" in raznih letakov, da bodo
antantini komisiji razložili nesramno ravnanje te celovške falotovske bande. (Ured. Ni treba, antanta jih že pozna!)
Upamo, da bodo naše oblasti zaprle vsakega lumpa, ki slepi naše ljudi. Naša dolžnost je pa, da te lumpe naznanjamo oblasti.
Da ne bodo antantine komisije po nepotrebnem" nadlegovali, povemo danes celovškim topoglavčem, da bo to naše postopanje proti njihovim podkupljenim lažnivcem samo v smislu mirovne pogodbe in v smislu sklepa celovških nacijonalnih demokratov z dne 25. maja !920. Jede unlautere BeeinfluBung der stimmberechtigten Bevölkerung in der Zone A wird un-möglich gemacht werden!
Taki so!
Gregor Križman, čevljarski mojster v Straži vasi, obč. Skocijan, je šel po opravkih v nedeljo 21.3. v Celovec. V gostilni ga dobi neki !gnac Pasterk iz Velikovca (njegova družina je baje j še vedno v Velikovču) in ga je takoj nahrulil: „Wie kannst Du dich so weit vergessen, mit den Tschuschen zu halten?" Ko mu je odgovoril, da zato, ker noče svojega materinega jezika zatajiti, ga je Pasterk oklofutal. Drugo jutro že ob sedmi uri sta prišla i dva orožnika in ga gnala na Militar-polizeikommando, kjer ga je stotnik i Pichler zaslišal. Med zaslišanjem ga je neki policist zopet pretepal, drugi pa I so ga zmerjali in opljuvali. Vse vprek je nanj vpilo in kričalo: „Verfluchter Tschusch I" Nato se je moral popolnoma sleči, da so ga preiskali. Ko se je zopet oblekel, so ga gonili povsod okrog na Stadtpolizeikommando, in nazadnje k policijskemu svetniku dr. Spitzerju pri dež. vladi. Očitali so mu med drugim, da je zaupnik in agitator Jugoslovanov in da prodaja slike generala Maistra. Zato je bil 3 dni zaprt v umazanem hranu in mu niso ves dali nič čas jesti, če bi se gane bila usmilila krčmarica, bi bil moral lakote poginiti. Po 3 dnevnem zaporu sta ga dva orožnika spravila čez demarkacijsko črto. Vsled mraza in vlage se je prehladi!, daje dobil vnetje rebrne mrene in leži bolan. Nemški zdravnik dr. Grassl v Dobrli vasi je izjavil, da so to posledice tega zapora.
n—■—I——II—«IIIIIIIIHIIII IIIIIWIII»! ■ IIII I !■'■■■' -
Podpirajte Jugoslovansko Matico!
Stran 2.
«KOROŠEC*, dne 7. maja 161:0.
Stev. 35.
Najdražja zabaya ria svetu.
Najdražja zabava na svetu je, biti avstrijski republikanec. Tako pravi „Grazer Tagespost" z dne 22. aprila t. !., in sicer zato, ker dela država letno toliko izgube, da pride na vsako glavo 15X00 kron na leto poleg drugih davkov, ki so tudi največji na svetu.
Avstrijci in Prusi.
Avstrijskim Nemcem, ki bi se radi pridružili nemškemu „rajhu", pravijo Prusi, da je za Nemčijo bolje, če se pusti Avstrijo samo stradati Nihče ne mara ne njih ne njihovih dolgov, samo naši nemčurji jih Še ljubijo.
Velikovški okraj.
Krčanje. Dne 3, marca ponoči so trije tatovi ukradli konja gospodarju Re~ piču. Zjutraj jih je šel gospodar in z njim dva vojaka zasledovat. Sled je peljala v Nemško Avstrijo. Gospodar je šel k nemškim orožnikom naznanit. Dne 7. marca dobi potem ukaz od naših orožnikov na Djekšah, naj gre po konja. Gospodar in neki sosed se odpravita na pot. Ker pa nista vedela, da morata črez mejo, nista vzela s seboj živeža. Konja so tatovi prodali nekemu kmetu. Morala sta zato še drugi dan na sodišče. Zvečer sta hodila od gostilne do gostilne, pa nista dobila nikjer kaj za jesti. Neka natakarica jima je rekla, naj ji rajši ona dva prineseta kaj, ker je sama še boli lačna. Kupila sta 20 slabili cigaret za 10 K. No, nemčurji, sedaj le trobite, da je tam vsega dovolj! Komur pri nas ni prav, naj se spravi hitro na ono stran.
Grabštanj. Utopil se je v Krki v noči od 21. na 22."aprila Filip Firholca, hlapec pri Francu Štar v Lučinji vasi. Motel je v družbi s svojim bratom Albinom nesti skrivaj živila v Celovec.
Djekše. Ker se nočemo med seboj prepirati, hočemo na zadnji dópis iz Djekš sanjo kratko odgovoriti: Večina na Djekšah je in bo zavedno slovenska. Žalibog imamo tukaj, kakor tudi povsod drugod severno od Drave nekaj zagrizenih nemčurjev. Ti pa niso še le od danes, temveč so že od nekdaj zakrknjeni. Da je pa naša vlada dovolila vrnitev v dlomovino tudi brezposelnim judežem, ki so pod avstrijskim varstvom prej ne-sramno blatili po nemških časopisih naše pošjene ljudi, to mi sami obžalujemo. Da se je ženskega tabora v Velikovcu udeležilo le malo djeških žensk, temu so krive gospodarske razmere. Djekšani imamo črez teden delo,' v nedeljo nas bolijo roke in noge, zato ne moremo zmiraj v dolino. S tem pa še ni rečeno, da bi bile žene in dekleta na Djekšah manj zavedne in manj narodne ko drugod na Koroškem.
Djekše. Zveza ženskih društev v Velikovcu je darovala dješkim otrokom obleke, perila in obuvala. V imenu djeških učencev in učenk se zahvaljuje za to darilo - šolsko vodslvo Djekše.
Galicija. Povodom vpada nemških tolp v Galicijo je bila župnijska kanclija popolnoma oropana. Med drugimi rečmi, kakor latinski brevir, knjižica, kjer so
bile zapisane maše i. t. d., so bile oropane tudi vsa štampilje, stare in nove, z vso pripravo in črnilom« Eno teh šiampjlj pa doslej neznani uzmovič porablja za.žig--sanjo enokronskih bankovcev. Povodom štetja ofra na dan sv. Marka je že prišla tako štempipna krona na dan. Občinstvo se s tem opozarja, naj se z uoiično štampiljo št*, mpLanih kron varuje, naj jih ne sprejema ter pomaga vzmoviča izslediti. Pripomnimo še, da je štampilja, s katero vzmovič štemplja krone, dvojezična — slovenska in nemška.
Št Lipš pri Ženeku. Strah pred nemčurji je tudi pri nas popolnoma izginil. Naše vrle žene in dekleta so se na petih okinčanih vozovih peljale v Velikovec. na ženski tabor. Vse so se prepričale, da je naša zmaga gotova, ker toliko navdušenih Korošic neumorno deluje za ugoden izid glasovanja. Dne 25. aprila so se pa naši šolarji pokazali in so na občno zadovoljnost uprizorili dve lepi igri.
Žvabek. Naše žensko društvo je priredilo dne 25. aprila izlet' v Oorence. Taki izleti so pač zelo primerni za vzbujanje narodne v zavesti. Domov grede smo pele skoz Žvabek in vse je letelo iz hiš, akoravno je bilo že pozno zvečer. Ploskali so našim dekletom povsod, samo gostilničar Klemen se je zgražal nad toliko narodno zavednostjo.
Velikovec. Gojenca velikovške dekliške šole Fischer Amalija je hotela iti dne 1. maja zvečer v cerkev k slovenski majni^ri pobožtiosti. Gospa Medved, žena črevljarja, jo je vprašala, kam da gre. Ko ji je deklica povedala, da gre v cerkev, ji je prepovedala hoditi k slovenskim šmarnicam. Dekle se je seveda ustrašilo ter ji zagotavljalo, da že ves čas ne gre v cerkev, kar so Slovenci tukaj, in da tudi danes noče iti, nakar jo je gospa Medvedova pohvalila. Gospa Medved, ali hočete še zanaprej imeti take barabe kot šolarje, kakor so bili nekdaj pod vodstvom Wiegeletov in Schiestlna? Tedaj se je govorilo, da v celi Avstriji ni bilo podivjanih otrok, kakor so otroci iz velikovških šol. Sramota za Vas! S Jem ste pokazali Svoje podlo, nizko mišljenje. Stvar pride še nekam drugam!
Pliberk. (Bek od Srbov.) Soproga uslužbenca grofa Thurna, gospa Kusch-lan, sreča pd. Raderco iz Librč ter jo vpraša, kako bo glasovala. „Nisem Še premišljala o tem, toda kar sem, pa sem", se ji je odrezala kmetica. „Niste ,še premišljala", se začudi mitostliva in dostavi: „Vsi moramo glasovati bek od Srbov". Prav, na dan glasovanja bomo že skrbele me kmetice za to, da pride gospa Kuschlan „bek od Srbov" (njen soprog je Kranjec), in sicer s sinom vred, ki je bil komandant pliberške, se.iaj penzijo-nirane Heimwehkompanije v St. Andražu.
Črneče pri Dravogradu. Tukajšnje Žensko društvo priredi na praznik Vnebohoda, 13. majnika veselico v prid revnim otrokom. Štiriglasen ženski zbor nam bo zapel več narodnih pesmi, članice bodo uprizorile alegorično sliko „Angel miru", šolski otroci pa bodo igrali igrico „Čar gozda", v kateri nastopijo vile, škrateljčki in divji mož. Vsekakor zanimiv spored! Začetek ob
4. uri p -poldne (novi čas). Prisrčno vabljeni bližnji in daljnji okoličani!
Trušnje. Pri nas je še dosti ljudi, ki stekajo falirane nemške bankovce ter oddijaj'* naše dinarje. Pravijo, da niso nič vredni ter da bo prišel čas, ko bodo popolnoma propadli. Blagor ubogim na duhu, ker njih je nebeški/ kraljestvo! Pametni Trašenčani, ne poslušajte teh oslov, ki nimajo drugega dela kakor raznašati take zlobno-neumne „telegrame" !
š martin pri Trušiij&h» Za Mal-gajev spomenik so darovali: Frančiška Cikuinik 10 K, Jos. Višnar, gozdar, 6 K, Blaž Gžmolc 5 K in Blaž Vavtižar 4 K. Srčna hvala!
Libuce. Gospe Reiterjevi iz Kono-vec svetujemo, naj nikar ne hodi agitirat v našo vas. Zaleglo itak ne bo nič. Hanzlnovi in Snedečevi so že toliko pametni, da se ne bodo mogli navdušiti za Avstrijo, v kateri bodo kmetom vzeli polovico premoženja. Posestnikom brez dolga bodo kratkomslo intabulirali polovično vrednost posestva kot dolg. Rei terjevi bi takšno operacijo že lahko prenesli, ker odirajo kmete pri lesni trgovini. Libučani, četudi se čreznje mnogo zabavlja, so vendar najprej kmetje in po tem se bodo ravnali tudi pri glasovanju. Reiterjevi pa lahko vse podarijo Avstriji, nazadnje še same sebe! Jokal ne bo nikdo za njimi.
Guštanj. V Guštanju je vse znorelo, odkar je prišla ta zgaga Bavbav. Preklinjajo ga, da se kar kadi. Pa je tudi res. Kaj njega briga, če mi Guten-steinerji škilimo malo, pa prav malo, gor v Celovec! Kaj njega briga, ali je Tšchresčhnig Lovi ene agent ali boljševik; kaj ga brigajo Srotnek, Osiander, Kai-serca i. t, d.! Ta frdamani Bavbav še kantine ne pusti v miru. To je res prava zgaga. Dragi moji purgarji, spokoiii se bom, ne bom imel več tako hudega jezika, kakor ga imajo Kaiserca in druga takšna dekleta. Seveda pa le takrat, kadar bo Guštanj tako čist, kakor namizni pit na Velikonoč. Ne da mi žila miru, predno ne vprašam gospoda ge-renta, kaj dela Tschreschnig Hans v Guštanju? Pravijo, da se je prišel tajč učit iz Celovca, nekateri pa, aopet pravijo, da se je prišel najesti, drugi zopet - holt, Bavbav, jezik za zobmi, kaj to Tebe briga! Kantinerka se jezi nad Bavbavom. Ne morem pomagati! Res je le res! Saj ie tudi to res, da delavec, ki mora biti ob sedmih na delu, ne dobi še kave. Če godrnja, se mu kratkomalo reče, naj gre drugam. Da vas malo potolažim, bom pa dal rcuije na pekočo rano: vprašal bom tiste pobaline, zakaj pijejo na puf, zakaj ne plačajo, kar pojedo, a drugače živijo kakor avstrijski štabsoficirji. Jih bo treba podučiti, da delajo sramoto svojim tovarišem.
V Guštanju je kumonist 1. pozval fanta s sivo obl&o, sivim klobukom in s šnajtfedrami,' naj pobira darove za Jugoslovansko Matico. Fant s šnajtfedrami in s slovensko trobojnico je pa rekel: „Nimam cajta, kery sem predsednik ženskega društva". Človek bi kar počil od — ne od smeha — ampak od jeze. Bavbav.
RinUole. Kako lepo smo obhajali letos god sv. Marka. Najstarejši ljudje še ne pomnijo takega. Gotovo bo ostal
Stev. 35.
„ KOROŠEC?, dat 7. maja 1920.
Stran 3.
vsakemu udeležencu v vednem spominu. Nekako bali smo se, da se ljudje ne bi v zadostnem Številu odzvali našemu klicu. Pa prišlo jih je nad vse pričakovanje ••eliko. Prišle so procesije iz Vogerč, Šmiheia in Kazaz. G. župnik Gabron nas je počastil s svojim obiskom in bral sv. mašo. Po cerkvenem opravilu je bi! shod na prostem, katerega je otvoril Kajžrov Florjan. Nato so govorili gg. naduč. Močnik iz Piiberka, župnik Ulbing iz Kazaz, in Felaher ter Göcelt iz Veliko vca. Po blagoslovu sta govorila v iepo pripravljenem prostoru gg Urbane in dr. Rožman. Nato je bHa deklamaciia Nance Petjakove in Vavtinovega očeta. Igralci so igrali „Začarane gosli". Nazadnje je bila pa licitacija in šaljiva pošta. Licitacijo so pretrgali burni živio-in siavaklici. Pripeljal se je naš general Maister. Kar naenkrat ie bilo vse na prostem in okoli njega. Hvala ti, branitelj in rešitelj naš, da si nas počastil s svojim obiskom. Spominjali se te bomo vedno.
Da je vse tako dobro uspelo, je bilo treba požrtvovalnega dela, ki so ga v obilni meri izpolnili vaščani, vsi brez izjeme. Zahvaljujemo se jim najiskreneje. Posebno se zahvaljujemo še g. Lojzetu Milaču, ki jo je peš primahal iz Ljubljane, ker drugače bi bila igra nemogoča. Vsem gg. govornikom, pevcem in tam-burašem in vsem drugim, ki so kaj pripomogli za to prireditev : Bog vam plačaj!
Črna. (Vraga smo ubili.) „Freie Stimmen" z dne 15. aprila t. 1. v št. 85 so objavile iz Orne sledeči dopis: ;. . V „(D o g o d b a o hudiču; o kateri so pisale „Fr. St.", je resnična.) Dne 29. marca t. I. je resno zbolel neki kmet v Koprivni. Domači so hoteli, da prejme sv. zakramente, in so poklicali župnika Dobrovca. Proti večeru pride župnik, toda umirajoči se mu ni pustil prevideti in mu je pokazal duri. Drugo jutro se je izrazii župnik, da vsakega Nemca, predno umrie, hudič vzame s truplom m z dušo. V sredo zjutraj je kmet umrl. Ponoči so prišli ljudje po navadi molit, ko se naenkrat ob 12. uri odprejo duri in „hudič" gre proti mrliču. Vse zbeži, samo en mož ostane, ki prime hudiča za roko, da prepreči, da ne bi odnesel mrliča. Toda hudič ne odjenja. Mož gre s sekiro nad hudiča in mahne dvakrat po njegovi glavi, tako da se satan zgrudi uu tla. V hudiču so spoznali župnika Dobrovca, ki je med vožnjo v Maribor umrl vsled težke poškodbe." Tako piše celovško trobilo.
Pozdravljeni, g. Lackner! Vaš stari znanec še živi. Je še vedno župnik v C r n i, s Koprivno pa nima ničesar opraviti. Povem Vam, da je v Vašem Članku toliko laži, kolikor besedi. Kadar ste imeli z menoj opraviti, ste se še vedno bi am i ral i, toda z zgorajšnjim člankom ste pa dosegli svetovni rekord. Le Še več takih oslarij in ple biscit bo za nas tem ugodnejši. Obžalu jem le ubogo nemško ljudstvo, da ga imate za tako neumno, da ga „futrate" s takimi bedarijami. Vse, kar ste pisali, je od začetka do kunca zlagano. V Koprivni sploh nobenega nemškega kmeta ni in sploh od novega leta sem nihče ni brez spovedi umrl. Koroški Slovenci tu imate zopet nov dokaz, s kako podlimi sredstvi si hočejo Nemci pomagati,
da bi vplivali na bližajoče se glasovanje. Bodite neustrašeni in glasujte vsi za Jugoslavijo!
Komaj sem napisal te vrstice, ko mi prinese pošta „Alig. Bauernzeitung" z dne 14. aprila štev. 15. Tu pa beremo takole:
„(Hudič ob mrliški postelji). Nemško-misleč kmet je ležal na smrtni postelji. Dne 29 pr. m. je prišel župnik Dobrove k njemu, kmet pa pokaže župniku duri z besedami, da ne potrebuje nobenega slovenskega župnika, da bo svoje grehe obžaloval prčd Bogom, ki rnu jih bo gotovo odpustil. Razljučen, da je bil vržen ven, je pridigoval Dobrove naslednji dan na prižnici: „Predno umrje kak Nemec, ga odnese hudič". Dne 31. pr. m. umrje kmet. In res, ob 11. uri ponoči se odpro duri, hudič vstopi in gre proti mrliču. Vsi navzoči zbežijo, samo neki malo pijani drvar se ni bal, temveč je rekei: „Če si ti hudič, sem jaz mrtev,, če pa nisi, potem si ti!" Nato vzame kmet sekiro in mahne dvakrat hudiča po glavi. Ko so se ljudje vrnili, je ležal hudič na tleh, in ko so ga slekli, so spoznali župnika Dobrovca.
Župnik — hudič je živel še 52 ur, toda med vožnjo v Maribor je umrl. Kako je bil hudič oblečen, kakšni so bili rogovi, ime kmeta in drvarja še zaenkrat ni znano: ravno tako ni znano, če je kdo vse to fotografiral; na vsak način se je to dogodilo v najbližnji okolici Črne. Župnik Dobrove je gotovo stoje došel v jugoslovanski raj". —
Ljudje božji, kaj naj človek reče na take budalosti? Kdor presodi oba članka, mora iz tega sklepati, da Nemci piskajo že iz zadnje luknjice. Dobro vedo, da ie njihova igra že jzgubljena, zato pa takšna obupnost. Skoda, da nisem v coni A, da bi tudi jaz mogel oddati svoj glas za naš jugoslovanski raj!
Da — ubili smo v Črni vraga, toda tistega lažnivega nemškega vraga, ki si more izmisliti tako gorostasno laž.
V Črni, dne 27. aprila 1920. Josip Dobrove, župnik v Črni v jugoslovanskem raju.
(Prosimo slovenske časopise, naj to ponatisnejo, da bo svet vedel, kako Nemci zoper nas agitirajo.)
Boroveljski okraj.
Svetna vas v Rožu. Pepčkova gospa je prišla iz nebes domov. Gotovo je že sita petja zmešanih angeljcev. Tudi „tičja soproga" se je prikazala. Obe stojita na strani „Karuten den Kürntnern". Zaraditega nočeta dati svojih posestev Slovencem v najem. No, le počakajte, bomo takoj pisali „Rennerju", da pride on tja na letovišče 1
Ribnica. Ali je naša oblast zato zopet otvorila hotel pri Walcherju, da se morejo tam zbirati nemčurji iz celega okraja? Dne 2. maja jih je bilo tam zbranih kakih 50 — iz Žihpolj, Kotma-re vasi in boroveljske okolice.
Žrelec. Krajevni odbor Narodnega sveta za Žrelec naznanja, da se bo vršil dne 6. junija t. 1. o priliki otvoritve ceste Žrelec- Vetrinj velik manifestacijski shod in vrtna veselica z gledališko predstavo, s kegljanjem na dobitke, siečolovom i. t. d. na vrtu grajske gostilne v Žrelcu.
Prosimo vsa narodna društva, da na ta dan ne prirejajo shodov in veselic ter da pomagajo s polnoštevilnim obiskom naši prireditvi da čim sijajnejšega uspeha. Natančen spored se objavi svo-ječasno po posebnih lepakih.
Zakameu. Dne 4. maja je bil pri nas, Celovčanom pred nosom, dobro obiskan shod. Bilo je nad 1000 ljudi. Govorilo je več govornikov.. Uspeh izvrsten.
Žihpolje. Dne 9. maja bo pri nas po prvi maši shod. Pride več govornikov. Udeležite se vsi!
Bilčovs. Vabimo na shod, ki se bo vrši! dne 9. maja po prvi maši.
Jezersko. Takega pa ni, kakor je stari Roblek na Jezerskem. Sam je pil grenko kavo, ves sladkor pa privoščil svojim ljubljenkam čebelicam. In glej plačilo za to veliko ljubezen! Dobil je danes, dne 1. maja, prvi roj.
Kotinaraves. (Junakov grob.) Anton Babnik, junak jugoslovanski, neznan si nam po rodovini in obličju, še tvojega imena dolgo nismo poznali, da ga zapišemo na križ, in vendar si naš brat, ki si prelil svojo kri za svoje toliko zaničevane in teptane brate. Oni, ki jim ni sveta materina beseda, ki ne poznajo ljubezni do brata, niso poznali tudi ljubezni do ranjenca. Nikdar ne bomo pozabili, da so te, prosečega pomoči, streljali v usta in hrbet, da so ti mrtvemu štrli roke in noge in da so te vlačili po obrazu. Hofstattarji, Jaritzi žih-poijski, večna vam sramota. „Med metodle ga pokopljite", je rekel Aišov. Da, res počivaš zdaj med brati, a časten je tvoj grob, posut je z venci in s cvetlicami in kropljen od bratov z blagoslovljeno vodo. Anton Babnik, ti si dal življenje, iz tvojega groba pa vstaja novo življenje koroškemu ljudstvu, življenje svobode in prostosti. V znak žalosti plapola na obletnico tvoje smrti Črna zastava z zvonika in vsako oko je bilo rosno, ko so ti pevci zapeli na grobu žalostiuko. Tvoji roditelji, morebiti tudi nevesta tvoja iščejo neznan tvoj grob. Hvaležni občani iz Kotmarevesi vam pošiljamo vest v svet, da tukaj med nami čaka svojega plačila in vstajenja narednik An-•ton Babnik, ki je bil zavratno umorjen 29. aprila 1919 od podivjanih nemškutarjev.
Politični pregled.
Nemiri v Palestini.
V Palestini še vedno ni miru. V Jeruzalemu je bilo ubitih in ranjenih 250 oseb; med temi je največ Židov.
Demonstracije na Dunaju.
Dne 29. aprila je bila na Dunaju velika demonstracija, katere se je udeležilo nad 20.000 ljudi.
Senžermenska mirovna pogodba.
Mirovna pogodba z Nemško Avstrijo pride v angleškem parlamentu na vrsto dne 8. t. m.
Primorski Slovenci zahtevajo plebiscit.
Primorski Slovenci so sporočili mirovni konferenci, da nočejo biti pod Italijo in da zahtevajo, naj se jim dovoli plebiscit, ker hočejo biti združeni s svojimi brati v Jugoslaviji.
Plebiscitna komisija za Koroško.
Kot člani plebiscitne komisije za Koroško so imenovani: ŠanbrOn za Francijo, polkovnik Pič za Anglijo in Borgeze za Italijo
Stran 4.
KOROŠEC", dne 7. maja 1920
Stev. 35-
Demonstracije v Rimu.
V	Rimu je demonstriralo kakih 2000 delavcev Vojaštvo je moralo streljati Več oseb je ranjenih.
Posvetovanje v Beogradu.
V	Beogradu se vrše važna posvetovanja o sestavi novega ministrstva, o jadranskem vprašanju i. t. d.
Narodna Galerija v Ljubljani. Pred kratkim se je otvorila v Ljubljani v poslopju mešč. imovine poleg frančiškanskega mosta, Šolski drevored št. 2, Ii. nadstropje, umetniška zbirka najboljših del naših upodabljajočih umetnikov. Zbirko je zbralo društvo „Narodna Galerija", ki se je ustanovila z namenom da ustvari slovenskemu narodu umetniško galerijo. Razstavljenih, je nad 80 umotvorov, slik, risb in plastičnih del slovenskih mojstrov. Ker so razstavni prostori pretesni, da bi se razstavile vse umetnine, posebno one starejsih naših umetnikov, ki se nahajajo v lasti oz. varstvu društva, se je zaenkrat odprla samo razstava modernih del. Zastopani so vsi slovenski moderni umetniki, osobito: A. Ažbe, I. Grohar, M. Jama, F. Vesel, R. Jakopič, F. Tratnik, M. Sternen, 1. Vavpotič, izmed kiparjev pa F. Berneker, I. Napotnik, I. Zajec, L. Dolinar in z enim delom naš veliki Meštrovič. Galerija je odprta občinstvu ob nedeljah od 10. — 12. ure dop. in ob četrtkih od 3. — 5. ure pop. in j-naša vstopnina za osebo 2 K. Društveniki vstopnine ne plačajo. Član društva „Narodna Galerija", ki zasleduje odlične kulturne cil>e, lahko postane vsak, kdor piača 30 K članarine. Ustanovniki plačajo naenkrat najmanj 500 K.
Vabilo
k šolski slavnosti, ki jo priredi dekliška ljudska šola v Veiikovcu v prid svoje šolareke knjižnice na Kristusov vnebohod, dne 13. maja ob pol štirih pop. v telovadnici Naiodne šole v Št. Rupertu pri Velikovcu.
Vzpored : 1. Pozdrav, 2. petje — „Narodne pesmice", 3. igra „Proti domu" 4. petje — „Že slavčki žvrgolijo", 5. igra ..Krištof cva učna leta ali podganji strup". 6. spevoigrica „V šoli". 7. petje — „Narodne pesmice". Vstopnina: sedeži v prvih vrstah 6 K, v srednjih 4 K, v zadnjih 2 K, stojišča 1 K. K obilni udeležbi vabi šolsko vodstvo.
Vabilo.
Žensko društvo in Narodni svet priredita na praznik Vnebohoda, dne 13. maja 1920 v Pliberku na Krekovem trgu
Manifestacijski shod,
na katerem naj pokaže prebivalstvo Pod-june našim nasprotnikom ljubezen do slovenske domovine ter protestira proti nesramnemu nastopanju nemčurjev. Vse, kar čuti slovensko, naj se udeleži shoda, naj pokaže svojo moč! Posebno ženstvo, ki se ni moglo polnoštevilno udeležiti ženskega shoda v Velikovcu, naj bo zastopano v prav velikem številu na tem shodu.
Tudi trdovratni Pliberk naj vidi že sedaj voljo ljudstva.
Spored: Ob 9. uri (poletni čas) dopoldne slovesna sv. maša na trgu. Nato shod, na katerem govore najboljše go-
vornice in govorniki. Zapoje tudi mešan in moški zbor. Popoldne koncert v Narodni šoli. Ob slabem vremenu se bo vršil shod v prostorih tukajšnje šole. Žensko društvo za Pliberk in okolico. Krajevni odbor Narodnega svetu v Pliberku.
Oklic.
Minulo je leto, ko je v boju za osvoboditev slovenskega Korotana padel med drugimi prostovoljec Jakob Senica, ki je pokopan pri domači cerkvi v' Št. Danijelu Da se mu postavi skromen nagrobni spomemk, prosimo vso slovensko javnost za prispevke. Nabira Narodni svet v Velikovcu.
Razglas.
Celovški propagandni list „Karntner Landsinannschaft" je objavil v svoji številki z dne 21. aprila t. 1. na strani 2 to-Ie vest iz Velikovca:
„Am Ost^rsonntag haben zwei Madchen in Vöikermarkt in ihrein Hause deutsche Lieder gesungen. Der südslawische Schuün-spektor Koschier drang in den Hofraum, fuhr die Madchen wegen des Singens deutscher Lieder heftig an, erklSrte es als eine Frech-heit, daU.auf slowenischein Boden deutsch gesungen werde, und bedrohte die beiden Madchen mit der Verhaftung."
Kdor s pričami dokaže, da je na tem kaj resnice, podarim v prid mestnim revežem
1000 (tisoč) kron, katero svoto sem založil pri tukajšnji podružnici mariborske eskomptne banke.
Okr. šolski nadzornik Pavel Koschier.
V	službo pri poštenih, zavednih Slovencih S^LSK
srednjih let, ki se razume tudi sama na gospodinjstvo in kmetijstvo. Najrajši v kakem večjem župnišču, kjer bi se mogla izobraziti v boljži kuhi. Naslov v upravništvu.
V	najem ali na "račun
posestvo mož brez družine. Naslov v upravništvu.
Preklic.
Zanašajoč se na druge ljudi, da govore resnico, sem se tudi jaz izrazil, da so pri občini Rikarja vas za potrebne namenjeno žito dajali takim ljuden>, ki so isto zopet naprej prodajali. To svojo trditev s tem prekličem.
Kamen v Podjuni, 4. maja 1920. J. Leitner.
Ženitvena ponudba.
star, /.možen slovenščine in nemščine, čiste preteklosti in lepega vedenja, se želi seznaniti z gospodično a!i mlajšo vdovo, ki bi imela malo premoženja, gostilno ali kak drug pogoj za srečen dom. Resne ponudbe na upravo „Korošca" pod „Vesela pomlad".
Veliko zalogo različnih
--------j , -	okraskov za rakve truge
po zelo nizkih cenah itna in se priporoča Trgovina s papirjem Jožef Vajncerl v Pliberku._
trgovski pomočnik, izučen v specerij!. Naslov v upravništvu
Mizarji pozor!
Službe išče
„Korošca".
^a ovoj o volno
zamenjam flu barlient
za perilo in ženske obleke J. Oswald, Velikovec, kavarna Spari.
Starejša, dobro izurjena
ls:uliarioa9
ki zna samostojno voditi gospodinjstvo, se išče za veliko kmetijsko posestvo pri Velikovcu. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo „Korošca".
Ženitvena ponudba.
Dečla, ki bi imela primerno premoženje in veselje do zakonskega stanu, naj se oglasi pismeno v upravi „Korošca" pod „Tkalec".
Hf tn O ti 5 k 'A skorai nova, na 4 vrste in 5 I «al IllUllIftn, tonov se poceni proda. Kdor želi kupiti, naj vpraša osebno na kolodvoru Bistrica v Rožu, ali pa pismeno na Ivana Rogačnik, Bistrica v Rožu.____
Anton Lečnik, rrBLS
priporoča svojo veliko zalogo ur v niklu, srebru in zlatu, uhanov, zakonskih prstanov, verižic, budilk in stenskih ur. Zlatnino in : srebrnino kupuje po najvišji ceni.
U
0
■Q
•H
u
ti
2
ti >
ti u
Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov)
Tesan les (smrekov, jelkov, borov)
Okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen)
Bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej)
Drva (trda in mehka)
Stoječi les v gozdu
Smrekovo skorjo
iT kupi ^B« Veliko llllioži II o
„DRAVA46
lepila trgovska ln industrijska družba
«>. as.
v MARIBORU.
K
t
■o
Ö
h
P <
P »
g
SB
3 p»
Telefon St.'/ (Interorban).	Glavni trg št. 37.	Račun poŠto. Ml urada SHS v Ljubljaul: 11.695. _______..___Centrala Maribor • Podružnica Murska Sobota
sprejema vloge na knjižice in tekoči račun Podružnica Izvršuje vse v bančno stroko
<	i.. ..i .._:...	anorla.nAo nnslo.
proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji; akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta
spadajoče posle. Blagajna je odprta od l/2 9. do 12. ure
ln od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne).
Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice. Daje pojasnila vsak čas brezplačno.
IXKlulo « Uonzoroiji. - UrmlnUi i I. Magerl. — TlmUu M. 7iuiiojm, VellUovi