JUTRA! Leto II. (IX.). štev. 200 .aribor. pondeMek 3 seotembra 1928 izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnem 6ek. zav. v Ljubljani iL 11.400 Velja meaeftno, prejoman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dam pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo In uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglati po tarifu Oglate eprejemamdi oglaenl oddelek Jutra" v Ljubljani, Prelemotfi «UeA H. 4 „Kraij vseh Albancev” NAŠA PROTESTNA NOTA V TIRANI. Ove veliki manifestaciji KDK v Sloveniji Včerajšnja nedelja je za KDK v mariborski oblasti izredno velikega pomena. Pokazalo se je, kako globoko v mase naroda je že prodrla njena ideja borbe za enakopravnost in poštenje, kako globoko pa tudi razumevanje za potrebo edinstva KDK. Zaupniška zbora vPtu-j u in Središču sta nadkrilila vsa pričakovanja sklicateljev, in navdušenje, s katerim so zborovalci na obeh shodih o-dobrili delo koalicije in njeno odločnost za vztrajanje v složni borbi, je pokazalo globoko razumevanje naroda za velike cilie, za katere se bori KDK. Nič niso tudi pomagale hujskajoče notice v SLS-časopisju, na oba zaupniška zbora so prišli tudi nekateri treznejši pristaši SLS, med njimi celo oblastni poslanci; bili so pripuščeni, da čujejo resnico, in poslušali so mirno in tiho težko obsodbo politi ke svoje stranke in njenega voditelja. Zborovanje v P t u j u ob 10. uri v dvorani Narodnega doma, ki je bila na-tlaCeno polna in so ljudje morali stati še na hodniku, je v navzočnosti krog 400 zaupnikov in gostov otvoril predsednik sreske organizacije SDS g. dr. Senčar s pozdravom poslancev in vseh zborovalcev, predsednikom pa je bil izvoljen predsednik sreske organizacije SKS g. Kupčič. V nad enournem govoru je prvi g. poslanec Pucelj orisal zgodovinski razvoj dogodkov do 20. junija in kasneje. Ugotovil je na podlagi konkretnih dejstev lažnivost režimovcev, menda tudi SLS, ki hoče kljanje Puniša Račiča pokazati kot delo razburjenega poedinca in ne kot od dolge roke sistematično pripravljeni umor, ki naj obrani interese hegemonistov in njihovo nadvlado ter ekonomsko in politično izkoriščanje naroda, zlasti prečanskega. Kot značilno je navedel, da Je mogoče pod današnjim koroščevlm režimom celo to, da je imel prejšnjo nedeljo radlkalskl poslanec Tomo Popovič, ki ga Je celo okrvavljena In okrnjen^ Narodna skupščina pod pritiskom javnega svetovnega mnenja mo. rala frročitl sodišču kot sokrivca umor-stev, Izvršelh od Račiča, shod v Giljanah Je vlada oiicijelno bila zastopana na tem shodu po ministru za vere g. Dragiši Cvetkoviču, ki Je na shodu zagovarjal poi^lko Tome Popoviča proti radlkal-sklm nasprotnikom Vukičevič - Koroščevega režima. Vse to dokazuje, da je Korošec kot miri. predsednik samo cunja g. Vukičevi-ča, samo hlapec srbijanskih hegemonistov, in da je s svojim podpiranjem režima, ki bi.se brez njegove pomoči že davno zrušil, nanesel sramoto poštenemu slovenskemu narodu in težko gospodarsko nesrečo. Stvar naroda je, da ta madež opere. Posl. dr. K r a m e r je zlasti povdaril idejno globino borbe KDK. Bije se borba med dvema svetovoma: ali naj gospodarji bivše Srbije izkoriščajo naše pre-čanske kraje, ali pa ima nova država biti skupna domovina enakopravnih bratov Srbov, Hrvatov in Slovencev. Borba se bije ne samo z besedo, ampak na vprašanjih gospodarske enakosti ter poštene in dobre uprave. Skozi deset let smo BEOGRAD, 3. septembra. Danes je albanski odpravnik poslov g. Stila po-setil zastopnika zunanjega ministra dr. Šumenkoviča in mu izročil noto albanske vlade, v kateri obvešča Albanija jugoslovensko vlado o proglasitvi Albanije za monarhijo in Ahmed bega za kralja vseh Albancev. Kakor zatrju jejo v poučenih krogih, odgovarja resnici vest, da je naša vlada protestirala v Tirani radi naziva »kralja vseh Albancev«. Opaženo je bilo danes, da se naš albanski poslanik Mihajlovič. ki je nedavno prišel iz Tirane, da poroča zunanjemu ministru, ni več vrnil na svoje mesto, kar spravljajo v zvezo z napetostjo, ki bi nastopila med Beogradom in Tirano, če albanska vlada ne bo spremenila naziva albanskega kralja. Uradno o tem še ni bil izdan nikak komunike, pričakujejo pa. da bo Avala še danes izdala oficijelno sporočilo o stališču beograjske vlade, ki je očividno samo še čakala na urad no obvestilo iz Tirane o izvršeni pro-klamaciji. TRST, 3. septembra. »Piccolo« poroča danes iz Tirane, da se v tamoš-njih krogih uporno vzdržujejo vesti, da je jugoslovenska vlada po svojem odpravniku poslov v Tirani izvršila demaršo pri albanskem zunanjem ministru. Jugoslavija je protestirala, ker si je Ahmed beg nadel naslov kralja vseh Albancev, ne pa kralja Albanije. Beograjska vlada vidi v tem iridenti-stično ozadje, ki ima namen podžigati na jugoslovenskem ozemlju živeče Albance, da zahtevajo priključitev k Albaniji. mogel držati. Historična krivda SLS Je? da Je v odločilnem momentu vzdržala hegemonlstični režim. Z umorom od 20. jun. je v našem državnem življenju nastal notranji prelom. Pričakovali smo, da bodo prišli tudi spodaj do spoznanja, da po tej poti ne gre več naprej, verjeli smo v preokret mišljenja srbijanskih strank. Toda med tem, ko Je Stepan Radič prvi dan po operaciji dejal: nič drugega ne mislim, kakor to, da Je država v nevarnosti, so srbljanskl politiki prišli z načrtom amputacije, ki so Jo predlagali celo na najvišjih mestih. In ko je KDK pokazala globoko državniško modrost in je predlagala razčiščenje potom novih svobodnih volitev pod nevtralno vlado, so srbijanski hegemonisti obnovili stari svoj režim pod novim — Koroščevim plaščem, ki naj s svojim sio venskim katoliškim in duhovniškim imenom krije zločinstva režima. In brez vsakega obotavljanja so dali hegemoni-sti Korošcu tudi portfelj notranjega ministra, da bo Slovenec tisti, ki naj v krvi uduši borbo KDK za pravico. Nato, da bodo s silo udušili KDK, se zanašajo he-gemonisti na eni strani, na to, da se bo KDK razcepila, na drugi strani. Glede pr vega že uvidevajo, da soseprevariii, prevarili pa se bodo tudi v upih na razcep KDK. KDK vztraia v borbi za celotno državo, hegemonisti pa Pripravljajo veleizdajstvo z amputacijo. KDK je odločena vztrajati v složni borbi za razčiščenje potom svobodnih volitev ter za preuredbo celega državnega življenja potom revizije ustave, v kateri se morajo dati Jačje garancije za medsebojne odnošaje, ker je od dobro urejene Jugoslavije odvisen tudi mir Evrope. Oba govora so zborovalci sprejeli z nepopisnim navdušenim odobravanjem. G. dr. Svoboda iz Varaždina je v imenu Hrvatov pozdravil zbor in izjavil, da Hrvati kakor en mož stoje v služ-ni borbi s poštenimi Srbi in Slovenci v KDK. Naša borba*je borba za državo, vsem enako pravično. Nakratko so spregovorili še gg. KI r-b i š, nar. posl. dr. Pivko, obl. poslanec P e t o v a r in min. v p. dr. K u k o v c c, ki so vsi klicali narod k slogi v borbi za velike cilje. Kako dobro so zborovalci pojmovali pomen teh klicev, je dokazalo burno odobravanje vseh govorov, s katerim je bilo tudi na tnanifestanten način izr^” ' zaupanje vodstvu KDK. VSredišču se je vršil zaupniškizbor popoldne ob K-3. uri v nabito polni dvorani Sokolskega doma, Bil je to zbor, kakoršnega Središče še ni videlo, zbralo se je nad 500 zaupnikov iz ecelega Ormo škega okraja, nekaj udeležencev je bilo tudi iz Medjimurja s tamošniimi oblastnimi poslanci HSS na čelu. Zborovanje je otvoril in vodil središki župan gosp. Lukašič. Po pozdravih zastopnikov iz raznih občin okraja ter Iz Mediimurja so govorili o političnem in gospodarskem gg. Pucelj, dr. Kramer, jdr. Svoboda, dr. Pivko in Petovar v bistvu isto, kakor dopoldne v Ptuju. Tudi v Središču je narod z nepopisnim navdušenjem odobraval izvajanja vseh govornikov ter enodušno odobril politiko In borbo KDK. Po zboru je ljudstvo še o-stalo v dvorani in se zabavalo ob zvokih središke godbe. Splošno se je pov-darjalo kot zgodovinsko važno, da se je v Sokolskem domu, ki je bil zgrajen s skupnimi žrtvami obeh koallranih strank, včeraj prvič vršilo zborovanje koalicije ob naravnost sijajni udeležb!. ■ Tako vidimo, da gre borba naprej do končne zmage, in da narod brez strahu pred klerikalnimi grožnjami borbo odobrava in io hoče podpreti. bili n. pr. pri plačevanju davkov v naših krajih vedno tepeni. Sel. 1927, ko je že SLS pomagala, vladati, se je zgodiloi da je Slovenija, ki je štirikrat manjša od Srbije, plačala 12 milijonov Din davka 185.000. Upali smo v naši borbi na P0-na ročno delo, Srbija pa samo 2 milijona moč g. Davidoviča, ki je ob lanskih vo-Din, dasi je v Sloveniji komaj 9500 temu i litvah imenoval VukičevičeV režim haj-flavku podvrženih delavcev, V Srbiji palduški, kasneje pa je napravil z Vukiče- vičem »trdi grad« hegemonističnega režima, nam pa je poslal — jugoslovanski pozdrav. Toda brez pomoči SLS bi se tudi ta režim srbljanske nadvlade ne Kako ie nastal notar v SelJai- kem domu? ZAGREB, 3. septembra. Z največjo napetostjo pričakuje meščanstvo poročila o rezultatu preiskave o požaru v Seliaškem domu. Preiskava je sicer že zaključena, vendar pa oljlastva nočejo izdati še nikakih podatkov- Po mestu se širijo najrazličnejše govorice. Tako se je danes govorilo, da so bile izvršene že senzacijonelne areta- Ueleizčajalski režim član KDK hrvatski poslanec Preda-vec je razkril javnosti, kako se je vladni predsednik dr. Korošec pred nekaj leti bavil z idejo ujedinjenja Slovencev pod Italijo. Z vodeno izjavo je dr. Korošec to zanikal in —nikome ništa. Predstavniki KDK so že večkrat opozorili javnost, kako se v Beogradu bolj kot kedaj poprej bavijo z načrti amputacije in ko Beograd drugače na vse tako temperamentno reagira, se na vsa ta očitanja ne reče ne bev ne mev. Mrtvi molk sledi tej najhujši obtožbi. Če bi kaj podobnega izrekli odgovorni ali pa tudi neodgovorni člani KDK, bi bil krik in vik brez konca in kraja. Predstavniki KDK govorijo mimo irj silno obzirno o grdih nakanah Beograda, da ne bi škodovali ugledu naše države, poučeni so pa tudi o veleizdajalskih na-, klepih Beograda najnatančnejše ter bodo tudi skrbeli, da se bo veleizdajalci klicalo na odgovornost. Molčanje krivcev je sicer že samo najboljši dokaz in nekako priznanje krivde, da si pa y Beogradu ne bi mislili, da vsi zločini nj-so znani, je zagrebški »Juta»nji list« včeraj objavil nekaj podrobnosti, ki najboljše dokazujejo, kako dobro pozna KQK vso režimsko družbo. Bilo je po demisiji Vukičevičeve vlacje, ko so sev Beogradu šele prav občutile posledice strašnega zločina v skupščini 20. junija. Obsodbe iz Inozemstva, zlasti iz francoskih in angleških političnih krogov, ki so sicer že vajeni na marsikaj iz Balkana so z vso silo predstavile režl-movcem potrebo nekega izhoda. V klu- cije, da sta bili med drugimi oddani pod ključ tudi neki dve ugledni zagrebški dami. Na merodajnem mestu te vesti sicer demantirajo, vendar pa na način, iz katerega se da sklepati, da niso povsem neosnovane govorice, da je preiskava rodila senzacionalna odkritja. bih se je vrstilo posvetovanje za posvetovanjem in obravnavale so se najrazličnejše kombinacije. Prednost je dobil načrt amputacije, češ, da se drugače ne da rešiti nepokornih prečanov. Kakor hitro je padla beseda »amputacija«, se je je vse oklenilo. — »Brez prečanov nam bo lažje. Hrvati nas ne marajo«. — Tako se je govorilo in nikomur ni padlo na um, da bi vprašal kaj so že v Beogradu storili, da bi jih Hrvati lahko »marali«! Nekdo je omenil odcepitev Švedske in Norveške in vsi so se oprijeli tega argumenta. Rekli so, da bi se pred svetom najboljše pokazala visoka kultura in politična zavednost, če bi se šlo mirno narazen. Ideja se je tudi konkretizirala. Z vso vnemo se je iskala amputacljska črta. Mobilizirani so bili vsi, ki imajo nekaj pojmov o etnografiji in statistiki. Našli so črto državne razdelitve in sicer od donavske obale preko Vinkovcev ob Savi do Vrbasa, potem pa po strugi Neretve do Jadrana tako, da bi bila obmejna mesta Velike Srbije Osijek, Brod, Banjaluka in kraji nižje Splita. Tudi tehnične strani te razdelitve so se razpravljale. V Beogradu pa ne znajo varovati skrivnosti. O načrtih so zvedeli poslaniki drugih držav in povedali svoje. Tudi izjave in sklepi KDK so prekrižali veleizdajalske načrte. Iz vsega tega sledi: Veleizdajalci so v Beogradu. Amputacija je potrebna, a ne za dele jugoslovanske države, ki mora postati še večja, temveč za odstranitev današnjega režima in njegovih predstavnikov. F,2arWorsStl PoStnlna pfa?ana v gotovfnT Obrtniški dnevi v Marinom V nedeljo dopoldne se je slovesno otvorila v veliki unionski dvorknfc III. vajeniška in pomočniška razstava, ki jo je priredilo tuk. agilno slovensko obrtno društvo. Otvoritvi so prisostvovali med drugimi zastopniki sledečih oblastij, uradov in korporacij: za velikega župana min. tajnik g. dr. Pfeifer, za sreskega poglavarja desni breg okrajni glavar g. Levičnik, za sreskega poglavarja levi breg okrajni glavar g. Makar. za mestno občino podžupan g. dr. Lipold in mag. svetnik g. dr. Rodošek, za oblastni odbor g. Marko Krajnc, za obrtno pospeševalni urad zadružni nadzornik g. Založnik, za oblastno inšpekcijo dela g. inž. Šorli, za trgovsko-obrtno zbornico zbornični svetnik g. inž. Krejči, za obrtno nadaljevalno šolo g. prof. Fink, za Splošno zvezo obrtnih zadrug pred sednik g- Bureš, za Zvezo trgovskih gremijev predsednik g. Weixl, za Zvezo gostilničarskih zadrug predsed nik g. Oset. za Slovensko obrtno društvo v Celju odbornik g. Kolšek ter skoro brez izjeme načelniki vseh mariborskih in bližnjih okoliških obrtnih zadrug. Točno ob 10. uri je predsednik Slovenskega obrtnega društva g. Miho Vahtar v lepo okrašeni razstavni dvorani v zbranih besedah pozdravil navzoče vabljene goste, nakar je pod-župan g. dr. Lipold imenom mestne občine proglasil razstavo za otvor-jeno. Svoje častitke so zrekli poleg g. dr. Linolda še zastopnik velikega župana, kastopnip oblastnega odbora in zastopnik zbornice, nakar so si pod vodstvom društvenega predsednika ter zadružnih načelnikov ogledali razstavo. Že površen pregled razstave kaže, da ista še ni popolna. Izostale so nekatere stroke, ki so sicer v Mariboru prav močno zastopane. Tudi še manjka precej mariborske industrije, posebno tkalske. V splošnem je pa razstava zelo lično in izredno okusno urejena. Strokovno kritiko si še pri- držimo. Vsi očividci soglašajo v tem, da je od lanske na letošnjo razstavo storjen velik korak naprej, tako da se bližamo končno vendarle uresničenju že starega načrta, da se za Maribor uvede prirejanje vajeniških in pomočniških razstav kot trajna institucija slično ljubljanskemu velesejmu. Posa mezne zadruge so v okusni oprem, svojih oddelkov naravnost tekmovale, kar se zelo ugodno opaža. Po slovesni otvoritvi je Slovensko obrtno društvo pogostilo vabljene za stopnike in zadružne delegate v beli dvorani z zakusko, za katero je tuk. mesarska zadruga dala bogat prigrizek. gostilničarska zadruga pa izborno kapljico. Tudi pri tej priliki so še po pozdravu g. Vahtarja izrekli prav iskreni in častni pozdravi s strani gg. dr. Lipolda, dr. Pfeiferja. Vilka Weix la, Martina Kolšek i. dr. Pri zakusk se je zbralo nad 60 oseb. Postrežbo je vzorno vodila ga. Kiclerjeva. Na predvečer je priredilo Slovensko obrtno društvo na verandi pivovarne Koncert s sodelovanjem pevskega zbora in godbe »Drave«. Posamezne koncertne točke so se podajale brez hibno, kakor je to že pri teh zborih znano in sta oba zbora žela za vsako točko burno pohvalo. Uprizorila se je tudi šaloigra »Ne kliči vraga!«, za katero je igralce izborno izvežbala ga. Založnikova. Sodelovali so Jože Bevc, Minka Divjak. Marica Hostnikar. Loj ze Mrzlika in Milan Selinšek, sicer sami novinci na odru, toda s tako ruti no, da se jim je posrečilo tudi s to že preznano veseloigro izzvati ponovno salve smeha. Udeležba pri koncertu očividno zaradi slabega večera ni bila tako mnogoštevilna, kakor bi se moralo pričakovati. Bila je pa po voljna. Posebno obrtništvo je prišlo v velikem številu. O razstavi bodemo seveda še podrobnejše poročali. Včerajšnji prvi dan si jo je ogledalo prav mnogo občinstva in je skoz celi dan bilo v dvo rani zelo živahno. Ovaisetletnica organizacije narodnih železničarjev Desetletnico obnove organizacije in dvajsetletnico ustanovitve Z. j. ž. slavi v soboto 8. septembra. Zveza jugoslov. železničarjev, podružnica Maribor, sedaj UJNŽB v Narodnem domu. Ko je bila Zveza jugoslov. železničarjev I. 1914 razpuščena, so bili.njeni odborniki razkropljeni na vse vetrove. Agilnejše so vtaknili v luknjo ali pa vojaško suknjo, druge premestili na gornje Štajersko in Dolnjo Avstrijo, tako da je bil skoro na vsaki nemški postaji kak »p. v.« Slove-nec* Neusmiljeno so preganjali vse, ki so bili člani Z. j. ž. in javno so grozili, da bodo uničili vse slovenske železničarje. Samo ob sebi se razume, da so se vrgli z vso silo ravno na Maribor, vsaj je bila mariborska podružnica največja in na narodnem polju najbolj delavna. Imela je lastno CM podružnico, ki je bila po številu članov, močnejša ko moška in ženska skupaj. Sodelovala je vsepovsod in okrog nje se je pri vsakem izletu ali prireditvi zbral ves narodni Maribor. In ko so leta 1918 njeni pregnanci obnovili v Mariboru Z. j. ž. so prenesli obenem tudi centralo v Maribor, in temu dejstvu se imamo zahvaliti, da so železnice ob prevratu tako brezhibno funkcionirale, da se je preprečilo vsako pustošenje, ki se je drugje pojavljalo. Poleg naše vojske ima ravno železničarstvo največ zaslug za oslobojenje Maribora Zato pričakujemo, da se naše desetletnice u-deleže vsi narodni krogi, zlasti pa ves stari Maribor, ki se je z nami vred skozi desetletja boril za naš Jugoslovenski Maribor. Pestra in zanimiva je zgodovina Z. j. ž., ki bo v marsikom zbudila pti-jetne spomine na ono dobo, ko smo živelj v Mariboru kot ena sama velika družina, za to ne bo nikomur žal, ako jo pride poslušat. Zanimivo bo pa tudi za vse one naše rojake, ki narodnega dela v Mariboru pred vojno in med vojno ne poznajo, v prvi vrsti pa za vse mlajše železničarje, ki bodo iz te zgodovine lahko črpali pobudo za težak boj, ki ga danes bijejo za svojo boljšo bodočnost. fflarikmvkiM dnevni dr§bi% Današnji številki smo priložili za zunanje naročnike poštne položnice ter prosimo, da nam po možnosti nakažejo naročnino vsaj za par mesecev. Zamudnike pa ponovno prosimo, da poravnajo svoj dolg. Uprava »Večernlka«. Predavanje o septemberskih dogodkih 1. 1908 v Ptuju. Klub akademikov v Ptuju je v soboto 1. tm. zvečer priredil v dvorani ptujskega Narodnega doma zanimivo predavanje, ki je bilo izredno obiskano, tako da je bila dvorana polna. Predaval je stari naš narodni veteran g. dr. Brumen o zgodovinski skupščini CMD 1. 1908 v Ptuju. V globoko zasnovanem govoru je orrsal vzroke, ki so dovedli do napada Nemcev na skupščinarje. Napad ni bil spontani izbruh nemške poulične drhali, ampak je bil dobro in dolgo pripravljen. Globlje vzroke je iskati v političnih razmerah. Nemštvo je čutilo že takrat, da se mu izmiče izpod nog nadvlada, in je prehajalo v besnost. Predavanje je dalo jasno iri lepo sliko Slovenstva v Ptuju in okolici ter njegove politične borbe. Govoril, je tudi še dr. Šalamun, ki je pozival, naj se proslava 8. sept. v Ptuju izvrši dostojno. Pokažimo, da smo kulturen narod, da nočemo vračati milo za drago. Slovenstvo naj pokaže, da se za Iz Sv. Petra pri Mariboru nam pišejo: Po »Slovenčevi« ugotovitvi smo dobili v naši občini zopet klerikalnega župana, g. Sande, bivšega vahtmajstra in sedaj krčmarja v Sv. Petru- Veliki prijatelji kmeta bodo sedaj sneli občinsko tablo s kmečke hiše ter jo slavnostno pribili na krč-marsko steno. »Slovenec« poroča, da je nov župan pristen klerikalec, ne pove pa, od kedaj in kako velike zasluge ima za. stranko. Mi vemo le to, da je bil v propadli Avstriji strog vaht-majster nemške »amtsšprahe«, kar vedo povedati naši zavedni slovenski kmetje, ki jih je tiral med vojno vklenjene v mariborske zapore. »Slovenec« je še pozabil objaviti druge vrline g. župana, ki bi bUe gotovo v največji ponos »Slovenske katoliške ljudske stranke« ter zanimivosti'za oblast iz prevratne dobe. Posebno zanimivo bi bilo, ako bi naš »Slovenčev« poročevalec objavil razne misli iz govorov ob priliki slavnostnega dineja po izvolitvi.' Moč in ugled SLS v Sv. Petru potrjuje »Slovenec« sam, ko ugotavlja, da -je novi župan te »ogromne« klerikalne trdnjave zlezel le s svojim in enim glasom večine do tako zaželjenega županske- uiaso. oiuvcnsivu naj puivaze, ud ac za* *vwuic uu zaželjenega zupaiioivc" veda, kaj je pomenil zanj zgodovinski ga stolčka. Živel naš vrli slovensko« dogodek. Prireditev je bila lepa priprava j katoliški župan! za proslavo dvajsetletnice. I Službo dobi Jubilej Zgodovinskega in muzejskega društva. Včeraj dopoldne se je proslavila 25-letnica Zgodovinskega in muzejskega društva v Mariboru. Kot prvi je govoril mestni župan, in? častni predsednik društva-g; 4r^u»y.a n, za njim je pa podal temeljjtqUhj Zanimivo poročilo o zgodovini ,društva znani slovensk: zgodovinar g,- prof.-dr. Fran Kova-č i č. Popoldne se je vršilo strokovno zborovanje, danes so se pa podal udeleženci slavlja na izlet v Ptuj. Trgovski gremij opozarja svoje člane kakor tudi kupujoče občinstvo; da bodo trgovine v Mariboru prihodnjo soboto, dne 8. t. m. dopoldne odprte. Ljudska univerza v Mariboru. Strokovno tečaji pričnejo sredi tega meseca. Otvorita se spet dva tečaja obsegu meščanskih šol, potem tečaji iz slovenščine, srbohrvaščine in stenografe. Interesenti naj svoje pismene prijave čimpreje pošljejo na vodstvo ljudske univerze v Mariboru. PRIMARIJ 1633 D^HUGON ROBIČ specialist za kožne bolezni Matiboru, zopet redno ordinira. Jubilejna kmetijska razstava na Pokra-jhiski razstavi, od 1. do 10. septembra v Ljubljani. Malokomu je morda znano, da obstoja Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani že 160 let. V proslavo te 1601etni-ce Priredi družba v nizu dosedanjih kme tjjskih prireditev na Ljubljanskem velesejmu pestro in pregledno razstavo. Predpriprave so že v polnem teku, organizacija v razmahu. Program se bo torej letos še razširil, dasi so le skromna sredstva na razpolago. Dobra volja, moralna in gmotna podpora in želja po na-daljnem napredku na začrtani poti, pa Premagajo vse težave in naj so na videz še tako velike. Poleg strokovno-poučnega oddelka, ki bo obsegal poljedelstvo, travništvo, živinorejo, vinarstvo, sadjarstvo, gospodarske stavbe, planšarstvo, agrarne operacije in kmetijsko strokovno književnost, se bo pri- redila tudi velika mlekarska razstava, razstava kmetijskih strojev in orodja, razstava vina, razstava konj in goveje živine. Nadalje je na programu razstava izdelkov kmetijske industrije, drobnice, čebelarska razstava, razstava sadja in zelenjave. Agilen odbor je že s polno paro na delu, da izvede široko začrtan program v proslavo 160Ietnice obstoja Kmetijske družbe, ponajveč pa iz vzgoj-no-poučnih in stanovskih razlogov. Ogled kmetijske razstave bo navdal vsakega pripadnika tega stanu s samozavestjo in z jasnejšim pogledom v lepšo bodočnost. Or. FRAN MARINIČ' 16*5 Trubarjev« ulica 11 sopel redno ordinira od 9 —11 me in od '2 4 16 ' ure Legitimacije za trgovske potnike. Za izdajo legitimacij trgovskim potni-com morajo tvrdke same predložiti prošnje Zbornici za trgovino, obrt in industrijo. Prošnji, kolkovani s kolkom za 5 3in je priložiti po 1 kolek za 10 Din v gotovini za zbornično takso. Priložiti je tudi sliko potnika. V prošnji je navesti o trgovskem potniku naslednje podatke: ime in priimek, kraj in datum rojstva, domovinsko občino, kraj stalnega bivanja (tudi ulico in h. št.) postavo potnika (cm), barvo las in oči ter eventualna .posebna znamenja. Med delom se je ponesrečil v Rušah 661etni tesar Jurij Wolfang. Padel je raz visoke strehe ter si poškodoval hrbtenico. Ponesrečenca so odpremili v Maribor, kjer ga je na kolodvoru pre-vzel rešilni oddelek ter odpeljal v bolnico. — Iz borze dela. Borza dela ima v evidenci .562 brezposelnih in sicer od poprej 575, na novo prijavljenih pa 387. Delo se je ponudilo 126 delovnim močem, posredovanje se je pa izvršilo v 93 slučajih in sicer 55 za moške, 38 pa za ženske. Odpotovalo je 25, delavcev črtanih iz evidence je pa $0, mjveč služb so našli pretečeni teden viličarji in gozdarski delavci. Zaposlilo I se je prvih 25, drugih pa 12. potom borze dela tapetnik, dobra, za vodstvo obrata sposobna moč. Javi naj se takoj. Služba je izven Maribora. Pretep v Lajteršpergu, “ . • . • . L.:." - j C. Ivan, 361etni delavec iz Lajteršper« ga je v neki gostilni na Aleksandrovi cesti popival. Kakor pač navadno nanese sobotno alkoholno razpoloženje, je prišlo do ostrega »kavsanja« radi neke malenkosti. Pri junaški borbi jo je Ivan C. skupil: dobil je bodljaj z dvoreznim nožem v mečo levega stegna. Pozvani rešilni oddelek mu je nudil prvo pomoč ter ga potem odpremil z rešilnim avtom domov v Lajteršperk. Zaradi jezika pri plačevanju globe je moral — v zapor,0g K. Miha zatrjuje pred polidijo, da pije za svoj denar. Tako povdarja dobremu policijskemu uradniku, ki mora imeti včasih svinjski želodec; — toliko namreč mora prebaviti od logike gotovih nepridipravov. Takšen eksemplar je tud! naš Miha. Za pijanost in s tem zvezano razgrajanje je dobil milo kazen — 24 ur zapora čez nedeljo. In začelo se je »gli-hanje« —: »V zapor pa že ne grem, rajši plačam.« Uradnik prečrta zaporno odredbo in zapiše pripravljenost za globo. Miha našteje 4 kovače za kazen, a 2 za predpisano takso. Stražnik, ki je pripeljal Miho je že dobil nalog, da odide. In je šel... Miha pa ne zna brzdati svojega jezika in zine: »No, zdaj sem plačal, boste pa tudi VI nekaj od tega imeli...« In usoda Mihova se je hipoma preobrnila: takoj so poklicali stražnika, ki je jezičnega Miho mora! odpeljati na nedeljski ričet, kjer ostane do sodnijske odločitve; kajti sedaj ima na hrbtu težko obdolži-tev žaljenja uradne osebe v uradnem poslu. — Bogve, kako mu je sedaj v zaporu, ko je tako milo prosil, naj mu zaenkrat prizanesejo... Trpinčenje živine. K večkratnim tozadevnim noticam bi si vsojali merodajnike opozoriti na sina nekega tukajšnjega izvoščka, ki svoje stare, slepe, do skrajnosti suhe in izmučene konje »dresira« z bičem po najprometnejših ulicah Imeli smo priliko opazovati in se zgražati, ko je ta junak pre« tepaval svoje ubogo, v poštni voz vpre-ženo kljuse, ker mo ni dosti hitro teklo. Svetovali bi temu nadebudnemu »dreserju«, da da svojim konjem več ovsa, potem bo bič sam ob sebi odpadel. — Sploh pa opažamo v zadnjem času, da so vpreženi v poštne vozove konji, ki so vse prej kot sposobni za tako službo. Vsakemu se morajo smilii vbogi sestradani,^ stari in šepasti konjski skeleti, t vpreženi v težke poštne furgone, nad ka terimi poje brez presledka težki bič. — Konji* so, kot da bi ravno ušli cirkusu K!udsky — iz levovega žrela. Čudimo se le poštni upravi, da se pusti na ulici od takih reprezentantov reprezentirati- ^_AlajJ_bo_Mi_!_diie 3. IX. 192$. Mariborski V F C F R NIK Jufrš tftran Spori Jesenske konjske čirke, združene topot prvič s preponskimi galopskimi dirkami, so včeraj na tezen-skem dirkališču nad vse lepo uspele. Lepo vreme je privabilo k redki športni prireditvi blizu 2000 ljudi, ki so s stalnim zanimanjem zasledovali dirke, razdeljene v šest skupin. Večino prvih mest so dosegli naši vrli konjerejci iz ljutomerskega okoliša. Doseženi so bili naslednji rezultati: I. Dirka Maribor, za najmanj 4 letne konje, 2200 m: 1. Felčika (Heric) 3:47 (totalizator je izplačal za 10 Din 300 Din!); 2. Greti Marie (Filipič) 3:49; 3. Bapcarat (Podgoršek) 3:49.2. II. Dirka Karl Pachner za 3—12 letne konje 2200 m: 1. Sonja (Skoberne) 3:35; 2. Gehma—Gehma (Rasteiger 3:38; 3. Lumpi (Vlahovič) 3:40. III. Dirka Monte Christo za 31etne konje kmetske reje, 1800 m: 1. Radoslav (Razlag) 3:29; 2. Prima (Slavič) 3:37; 3. Robinson (Bunderl) 3:39. ' IV. Sistemizirana konjerejska nagrada ža 4—6 letne konje kmetske reje, 2200 m: l. Nelka (Slavič) 3:45 (1:39 na km!), 2. Felčika (Heric) 3:51; 3. Silva (Vrbnjak) 4,05. V odmoru se je izvršila skromna a iskrena proslava redke obletnice g. Alfreda pl. viteza Rossmanita, ki že štiri desetletja uspešno vodi kot predsednik mariborsko kasaško društvo. V imenu dirkalskega ' društva in konjerejskih športnikov je čestital jubilantu ravnatelj g. Novak povdarjajoč izredne in neprecenljive zasluge g. Rossmanita za obstoj m; uspešen razvoj konjerejstva v naših krajih. V. Preponske galopske dirke 1200 m: 1. Ciga (lastnik podpolkovnik Milan Vukotič, jahač art. podporočnik Rop); 2. Alom (lastnik podpolkovnik Gjorgjevič, jahač. konj. podporočnik Štefanič. 3. Cveta (lastnik in jahač podporočnik O-gorelec). VI. Dirka Turnišče, dvovprežna dirka na 2800 m za 3 letne in starejše konje: 1. Radoslav—Ovina 5:25; 2. Originel— Sonja 5:30; 3. Greti Marie—Iliča 5:42; 4. Eta—Prima 5:46. mednarodni teniški turnir, ki ga je priredil SK Rapid v Mariboru,' je bil sinoči-zaključen. Prav nič ni bilo provincialnega na tej veleprireditvi, kjer so nastopale kapacitete štirih srednjeevropskih držav, med njimi prvakinja Nemčije ga. Neppachova, rumunski prvak in igralec za Davisov pokal Dorner, prvaka avstrijskih alpskih dežel ga- Deanino in dr. Valter Bohm, dalje jugoslo-venski igralec za Davisov pokal Schaffer in znani naš predstavnik v tekmah proti Belgiji in Grški Leyrer, prvak Slovenije Hitzel, naši odlični igralki dr. Krausova in Schweickhardt in drugi. Tekom vsega turnirja je bilo zabeležiti izredno ostre in napete borbe, zlasti pa je bil to slučaj v vseh semifinalnih in finalnih srečanjih. Višek tehnične in faktične popolnosti ter neverjetno ostrino je pokazala igra med Rumunom Dor-nerjem in domačinom Leyrerjem. Odlično znanje je pokazal v zaključnem kotu dr. Valter Bohm iz Gradca, ki je s svojo izredno mirnostjo in sigurnostjo vračal najtežje žoge Dornerja. V damskih igrah je predvsem omeniti go. Neppachovo, ki je gladko odpravila ve nasprotnice in je bila za cel razred boljša od ostalih. V dobri formi je bila ga. Deanino iz Gradca, ki je s svojo ostro igro naravnost presenetila svoje nasprotnice dalje ga. dr. Krausova in gdč. Hitzel. V igrah v dvoje sta briljirala Dorner in Leyrer, ki sta v finalu z izredno energijo premagala odlično dvojico Schaffer-Hitzel. Od mešanih dvojic sta zavzela z lahkoto prvo mesto — kakor je bilo pričakovati — ga. Neppachova in g. Diirner, ki sta po lepi igri premagala graško dvojico Deanino—dr. Valter Bohm. Na tretje mesto sta se plasirali po lepih igrah dvojici dr. Kraus—Leyrer in Sterger— Schaffer. Končen izid turnirja je naslednji: i. Gospodje posamič: 1. Dorner, 2. Valter Bohn, 3. Schaffer in Leyrer. II. Dame posamič: i. Nappachova, 2. Deanino, 3. dr. Krausova in Hitzelova. III. gospodje v dvoje: 1. Dorner—Ley-rer, 2. Schaffer—Hitzel, 3. dr. Bohm— dr. Blanke in Gaspari—Žolyer. IV. Mešane dvojice: 1. Neppach— Dorner, 2. Deanino—dr.Bohm, 3. dr. ' i. n ■ i iw>p——■ Mali oglasi 24optwe»fe in •i trga afl rvMMmog* nataja: vtaka b»—4m 50 p > MjmnjH mirt Ota tO'—< Sestanek stavbene zadruge — Dunaj. Člani sprejeti po gosp. Rogliču naj se vsi udeležijo zborovanja sklicanega po gosp. predsedniku Grillu ob 18. uri v gostilni Laheiner, Frankopanova cesta. — Ludvik Bizjak. 1663 Na prodaj. Stiskalnica za grozdje in sadje z železno konštrukcijo na kjado. Teža s krnico 2600 kg. Cena 2000 Din. I. Jug, Ruše. _ _ 1622 Triko svilo 140 cm široko za obleke in perilo S Din 95 dobite pri J. Trpinu. Glavni trg 17. Maribor. >r KIH Skladiščnika sprejme parna ,žaga. Starejša strokovno izobražena moč,‘ poznata radi nakupa okr. lesa v Dravski dolini. Nastop 15. septembra t. 1. Ponudbe na upravo lista SOLSKE KNJIGE ZA VSE SREDNJE, MEŠČANSKE IN OSNOVNE ŠOLE TER ŠOL. POTREBŠČINE DOBITE Brivski salon Mrakič Maribor, Cankarjeva ulica 1 se cenj. damam m gospodom najtopleje priporoča. .. 777 Lepo 2 sobno stanovanje v mestu se zamenja z enakim v Magcfa-lenslcem predmestju. Ponudbe pod »Snažno« na upravo lista. 1665 Spalnico za eno osebo prodam po jako nizki ceni, Aleksandrova c. 44 I, desno. 1666 V brezalkoholni restavraciji »Pri zvezdi« Pod mostom, v Mariboru, se dobijo vsak dan različna jedila in brezalkoholne pijače po najnižjih cenah. Abonenti plačajo po Din 12.50 dnevno. Dijaki se sprejemajo po dogovoru. Restavracija je odprta vsaki dan od 6. ure zjutraj. Za številen obisk Prosi Ana Ljubi. 1664 Pod »Skladiščnik«. — na Knjigovodjo ali knjigovodkinjo, izurjen dvostavnega knjigovodstva in vseh ostalih del, zmožen samostojne korespondence v slovenskem in nemškem jeziku se takoj sprejme. Ponudbe s prilogo spričeval je nasloviti na Alojz Remic, Dravograd. 1627 Izdala KoosorcU »Jutra« v Ljubljani; oredstavnik izoaiatena m urednik: Pran Broiov Jv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d.