K Nf>ecji slovenski dnevnik B f A ^>1 ^fk T" A V m TT^V A	9rhTur^Slovei^D^ilv	b
| <v Zedii^enik državah > ill I I W I^LI L^ I 1 I ' ■ /1	Jjl	s in the United States s-	Jj
fll Velja za vse leto ... $3.50 M VJ M^AjL lik/ JLjLA WV/ -L^ jL A.	111	every dsy ex«pt Sunday,	fl
¥ Za pol leta......$2.00 W	W	soooo' Reader«' >	l
list slovenskih delavcev v Ameriki.	p	,' .............j
TELEFON PIBAKNE; 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y-, under the Act of Congress of March 3» 187». TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 87. — STEV. 87._NEW YORK, FRIDAY, APRIL 13, 1917. — PETEK, 13. APRILA, 1917.	VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Kongres,
Razprave se vrše glede nove armade — Velikanska naloga. — Mornarica je v dobrem stanju.
Washington, D. C., 12. aprilu. — \ ^a pozornost je bila danes o*rc-dotfč^iia ua nadaljevanje kongres nega d»la trle it* uveljavljanja no-"\ih davčnih virov, oživotvoritvc velika nove armade, nevarnosti pomanjkanju živil in družili stvari, t i kujoč j h vojno pripravljenosti. A eliko se razmišlja, kakor organizirati močno armado in >praviti mornarico v najboljše -»rauje. Kako sodelovati z zavezniki, se ni še ugotovilo ter se bo v>e podrobnosti izdelalo, ko dospejo >emkaj angleške in francoske komisij.s ku teriuii b«>d»» razpravljali o teh stvareh.
Sest dni j« že poteklo. »nikar so sprej.-li v kongresu vojno resolu-eijo. V teh par dneh je marsikdo izprevidel velikansko nalogo. kako bi se izpremenilo v miru živeči ameriški narod v uspešno vojno silo. V>a zmimenja kažejo, »lii bo dežela ko* nalogi, katero >i naJa-. g». Osnovno organizacije na' številnih poljih ,<*• že vrši in sicer z veliko ene rži jo.
Dobro inform i ran i krogi izjavljajo. da je mornarica v številnih ozirih v zelo dobrem stanju. Kaj dela \ tem trenutku, je tajnost cenzorja.
Glede armada je stvar nekoliko drugačna in bojni department iz javlja, da se ne more pospešiti del v tein oziru. dokler n»- .sprejme zakonodaja predlogov za novo veliko i armado. To bo trajalo še par dni. 1 Parlamentarni boji glede popiso- ' vanja bodo glavni vzrok za k usnje- 1 nja. l>ai»iraviio >e bo pretllopo z ' veliko naglico sprejelo najbrže že prihodnji twden v poslunski zbor Jiiei. ni še gotovo, kdaj bo glasoval o nji seuut. Proti popisovanju ob- ! Maja zelo močna opozicija. ven- 1 dur pu ie vlada prepričana, da bo i zakonodaja končno vendar privolila v to.	1
Krtina armada in nariMina garda ali milica bosta iz pota jeni do poln»' vojne «iie. Dejstvo, da pri-Ktot»a u«.w4i mladih ljudi v arum- I d«> prostovoljno, bo gotovo števil- ' ne poslance prepričalo o uspešno- » s'i t»opitfo\anja. Teh odredb pa ne • Maatrajo za trajne, temveč bodo veljavne le za časa sedanje vojne. 1 Narav no»t nezaslišno avoto s»edmin biljuuov bodo prav gotovo sprejeli obe hiši kongresa, kajti k on- 1 are s je prerwwan. da je tr» ba u- l M>ešno dovršen je vojne predvsem > > --likairsko fnančne sile. Naspro 1 lokali bodo najbrže le gotovim me- 1 todum naložitve davkov.
Obisk francoskih in angleških 1 komisij je stuvil in bo š. stavili Washington« pred oči vse odgovornosti. katere ,<»o bih- prevzete z v vtopouj v vojno. I/delu I bodo ve i like načrte za sodelovanje na mor 1 ju m za finaneieino pomoč. Politi- j ku naš** v|« l«. bo nujbrž politika < hielovanja, «!• pil oolitika. zveze. t Glede odpočil janja čet v Fraijcij«. bodo najbrž sklenili, da se v teku prvih mesecev ne odpočije nlkakih c-r.	i
■ i i
Nameraval j« vstrelili predsed- : nika Wilsons.
Cincinati, O., 12. aprila. — Da n»s so aretirali J. Riessera, ker se je izraziL da vstreli prv*jj»ed- \ nika Wilaona. kadar se mu nudi ( prilika. Izjavo je pod pri.sego po,< trdil nj«-gov delavki tovariš L. 1 Vi»U. Pred sodiačo pride v petek. 1 Kirtner je prišel pred 13. leti i ir NVm» ije in je ameriški držav- j i ljan.	.
Pošiljateljem denarja.
.	vi® ■ 1.19
Kakor ae znano, ne sprejemamo nič več denar za izplačila v Av- j striji, Ogrski in Nemčiji.
Lahko pa vedno še ixposljujemo izplačila vojnim ujet- j nikom in drugim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi' onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki so zasedeni po laiki armadi.
Kadar pošljete denar, priložit« tudi dopisnico ali pismo vojnefa ujetnika ker nam s tem pomagate sestaviti pravilni naslov.
TVRDKA FRANK BAKflgR, m CortUudt Street,	New York, H. T.
Ameriški načrt,
Ameriška vlada namerava zgradi ti dva tisoč lesenih trgovskih ladij Proti nemški blokadi.
Washington, 1). <*.. 1J. aprila Preilseiluik Wilson se je danet-" dolgo časa posvetoval s svojim' svetovalci, na kakšen način bi bih mogoče zlom;ti nemško blokado Amerika zamore pomagati zavez nikom največ z živili, in vsh-d tega j*' prva potreba skrbeti, da txkk) ameriški parniki na pobijem z ži vili in drugimi potrebščinami, lah ko prihajali v angleška in frau •N^ska pristaniš»"-a. Predno bo mogoče to doseči, se mora zlomiti blo kado nemakih podmorskih čolnov Po dolgotrajni debati je bilo skle njeno, naj se zgradS krilikor mogo či- veliko število lesenih trgovskil ladij, ki bodo opremljene s topo vi in brezžičnim brzojavom. Te la dje nuj bi imele od 2000 do 350C ton deplaeementa.
Prve take ladj^ botlo zgrajena 1. novembra. Od 1. novembra na prej bo mogoče spustiti v morj' po tri take trgovske laki je.
jeseni leta 1918 bo zgrajeuil že tiso«" takih ladij, v prvi polovic prihodnjega leta pa še en tisoč Ker bo to delo naravnost ogrom no. bo sprejetih v razne ladjedel nice na tisoče in tisoče novih de lav cev.
Bolgarija prosi za mir? London, Anglija, 12. aprila. — L/ Švice poročajo v Rim. da jf bolgarski po-dunLk v Bernu v *viei pričel iKigajanja z zavezni škimi poslaniki, da bi se skleni -eparaten mir med B<»Lgarijo ii tavezniki.
Penfi«ld na potu domov. Ženeva, Švica. 12. aprila. — Prejšnji ameriški poslanik n.. !>u naju. Fn-deriek C. Peufield I n tretji puslaniški tajnik, AUer W. Dulles, sta odpotovala od tukaj v Pari/.
I
Zaplenjenje živil v Rusiji. London, Anglija. 12. aprila. — [inska vlada je zaplenila vse žitr eta 19Iti in 1917, kolikor se gr ie rabi za setev Lil za prehran je lje družine. _____
Mati ruske revolucije je prišla iz Siberije. London, Anglija, 12. aprila. — iz Petrograda r»oročajo, da je prišla i/ Sibirije v Petrograd — nat.i niske revolucije gospa Ka farina Breakovskaja. Pozdrav-jale so jo velike množice.
Bila je v severni »Siberiji 44 et.
Onečastil ameriško zastavo. Douglas, Ariz.. 12. aprila. — J. iiastaiu. ki j** am<riški <lrža.v-jan. je bil obsojen na £100 kaz-ii in šest meseecv ječe. keir je str! ral ameriško zastavo, vrgel jo na'
lu in jo pohodil.
Driava Uruguay je nevtralna. I Montevideo, Uruguay, 12. apr
I'»uguayaka vlada je danes izja-- »la, dit »ostane nevtralna v vojni ned Združ enimi državami in Nemčijo.
Aretirali Villovega zdravnika.
El Paso. Texas, 12. aprila. — Ž vezne oblasti so danes aretirale Ir. Leona Knopf, ki je bil do za-luj'-ga časa ztlravoik Ville. I*red etom je organiziral Keinec, da >i uaMprotovali rute—"Hieiji Zdr. Iržav. <*ez mejo je prišel pred tre ni meseci, ko je bil Villa pri Jimenez iwwazen.
AMERIŠKA BOJNA LADJA V VIHARJU.
Zapadno bojišče.
Nemci poročajo, da so odbili ne caj angleških napadov. — Angleži poročajo o zmagah.
London. Anglija, 12. aprila. —' rz današnjega poročila vojnega u-rada je razvidno, da ovira na za-jadnern bojišču vojaške operacije /elo slabo in deževno vreme. — X.ljub temu so pa Angleži zavzeli Ive važni nemški poziciji.
Ponoči so bili vprizorili Xemei napad severno od Vimv, foda >ddeJki angleških strojnih pušk »o pognali sovražnika v beg.
Poroiafo. ki je bilo izdano nocoj, naznanja, da so angleške čete navalih- danes popoldne na vasi Ile-ninel in Vaneourt ter da so prekoračile potok Coeul. Zase<llc so tudi nekaj višin, ki se nahajajo "zhodno od tega potoka. ! Tudi na drugih točkah so Angleži prav dobro uapredovai.
Angleški letalci so uničili včeraj Iva eovražjia zrakoplova. Devet an«-l*škili zrakoploveev se še ni vrnilo.
Pariz, Francija. 12. aprila. — ! Francozi .so zapodili Nemce do jn-?oza4>a<iueKa roba gozda pri Cou-1 oy. Sovražnik se je zelo vstrajno branil, pa mu ni vsa hrabrost čisto nič pomagala.
Severno od Soissons se vrae bo-' ii med prednjimi stražami.
Ko so severno od Aisue napadli Francozi nek sovražni strelni ja--ek, so vjeli kakih štirides*et nemških vojakov in zaplenili precej vojnega maierijala.
Nemcem sta se popolnoma izjalovila dva napada v Champagne.
Berlin, Nemčija. 12. aprila. — Današnje poročilo vrhovnega povej 1st v a nemške armad« naznanja, da so se morali Angleži na fronti med Arras in Lcns umakniti. Na vsem anfrleško-nemškem bojišču divjajo silnov roči artilerijski boji. — Isto poročilo tudi omenja, la s« izgubili včeraj Angleži in Francozi na zapadni fronti 24 zrakoplovov.
Včeraj so Nemci ba.^e v jeli pri Ilardeeoui-tu 1000 angleških vojakov in zaplenili 25 strojnih pu&k.
London, Angflja. 12. aprila. — Generalni major Maurice je rekel nekemu časnikarskemu poročevalcu, da je Nemčija pripravila vse svoje rezerve za boj proti Angležem in Francozom na zapadni fronti	i
Odločilna bitka He bo v kratkem času začela.
-i-,
f
Nemci gredo is Kitajske.
Faking, Kitajska. 12. aprila. — Dvajset nemških konzulov je s svojimi družinami zapustilo Šang-luu na nekem nizozemskem par-nlku. Gredo preko San Francisea v Nemčijo.
Kovi avstrijski vojni minister.
London, Anglija, 12. aprila. — Namesto odstopi vsega avstrijskega vojnega ministra gen. Kroba-tina je bil imenovan za vojnega »itustra feldmataal pL Schleyer. tttoo ae poroča k Panaja
Izdajalci.
Po zakonu Združenih držav od 30. aprila 1790 je vsaka oseba, ki je dolžna zvestobo ZdružBnim državam, zakrivila izdajstvo, če se bojuje proti njim, ali če se priklopi njenim sovražnikom, s tem da jim daie pomoč in zaslombo v notranjosti mej Zd.užsnih držav ali kjerkoli drugod.
Kdo mora b.ti zvest Združenim državam? — Vsak državljan te zemlje in naj je tu rojen ali priseljenec, ki je postal državljan. Za časa vojne mora biti zvest glasom! vrhovnega sodišča^ tudi vsak ino-zemec, ki ni d -žavljan te zemlje, a se nahaja v tej deželi. Radi tega ne sme, če je državljan ali ne, pomagati sovražniku te zemlje in ne sme mu dajati zaščite. Kdor stori kaj tak?ga, izvrši zločin izdajstva. |
Zakon Združenih držav z dne 17.! julija leta 1862 pravi glede kazni' za izvršeno izdajstvo sledeče: 1
Vsaka oseba, ki se spozna kri-| vim izdajstva, se kaznuje s Bmrtjo oziroma po razsodnosti sodnega dvora na kasen prisilnega težkega dela na manj od petih let in z glo- j bD ne manj kot desettisoč dolar-1 jev. To svoto se iztirja iz njegove-! ga premičnega ali nepremičnega i imetja, katero je imel v času, ko je izvršil zločin izdajstva. Prodaja ali prenos tskom te dobe nista veljavna. Vsaka oseba, ki je obsojena zaradi izdajstva, postane s tem nesposobna opravljati kakršnokoli državno službo v Združenih državah.
Zakon je strog. Kot navedeno, se kaznuje navadno izdajstvo s smrtno kaznijo. Dosedaj niso imeli v nobeni državi nikakega obzira do izdajalcev. Njih kazen je v de-vet in devetdesetih slučajih izmed sto vedno smrt. Rad tega gorje o-nemu, ki postane izdajalec.
Najlažja kazen more biti v tem slučaju pet let težkega prisilnega dela in 10,000 dolarjev globe.
Vsak naj si zapomni, da je to najlažja kazen. Navadna kazen so vešala, ali pa dosmrtna ječa.
Lahko se zgodi, da kdo ne izvrši nobenega izdajstva, da pa postane istočasno sokrivec izdajstva. Glasom zakona Združenih držav, z dne 30. aprila 1790 postane vsaka oseba, ki je dolžna zvestobo ZdVuža n\m državam, kriva nameravanega prikrivanja, če ve za kak cilj dajstva proti Združenim državam, pa to zataji oziroma izdajstva ne odkrije, čimprej more ter ga ne javi predsedniku Združenih držav, governerju, sodniku, ali mirovnim sodnikom dotične države. Tako o~ sebo doleti kazen do sedmih let ječe ali pa globa 1000 dolarjev.
Vsakdo naj se varuje podkup-ljencev sovražnika. Vsakdo naj se čuva listov katere plačujejo sovražniki te dežele.
To ni nikaka grožnja temveč bratski opomin, ka jti težko je one mu, ki postane vedoma ali neve-doma kriv izdajstva. Zakon ne po-sna napram takim	milosti
In irilralrih obsirov.
Sorto Unkffriflfc.
Nemčija za mir.
Nemško zunanje ministrstvo se ho če pogajati z ameriško vlado. — Poročila niso posebno zanesljivi
Rim, Italija. 12. aprila. — Vat kanski krogi so mnenja, da bo zr , cel papež velilkn agitacijo za mi K temu ga je baje prisilila A\ stri j a.
Kodanj, Dansko, 12. aprila. —
Nemška vlada je baje nasvetov: I a vladi Združenih držav, naj skle ne mir z Nemčijo, j Ameriški državni tajnik nim;
0	tem še nobenega poročila,
! Washington, D. C., 12. aprila Državni department je izjavU, d; ni dobil dozdaj še nobenega pore čila, via se hoče Nemčija pogajat z Združenimi državami.
Napad na vlak.
i Laredo, Tex.. 12. aprila. — Tri [ je železniški vozovi, ki so prišli \ j Nuevo Laredo preko meje v pre | tekli noči, so bili gosto preluknja i ni od krogel, ker so bili izpostav
1	jeni ostremu ognju par sto usta Isev, ki so napadli vlak v bližin | San Polipe, v državi Idalgo.
!
Streljal na stražo. Des Moines, la., 12. aprila. —
Nektio je streljal na vojaka, k' je bil na straži na mostu blizi tega mesta. Zadet je bil v roko ! Aretirali so dva moža, ki sta bi al v bližini.
Kuhinja za vojake.
"Narodna pomožna družba", k? se je vstanovila v New Yorku. jc danes naznanila, da je pripravlje ni h tisoč izučenih kuharic, ki morejo iti v vojaška taborišča, da u čijo vojake v kuhanju.
Ameriška bolniška strežnica vjeta.
Haverhill, Mass., 12. aprila. — Miss Paul me Jordan, bolniška strežnica, ki je šla z Rdečim kri ženi v Bukarešto na Runiunskem, piše, da so jo Nemci vjeii ter zaprli v neko sobo v kleti. Ici je zelo mrzla in da dobiva zelo malo hrane.
Goethals bo gradil ladje. Washington, D. C., 12. apr. —-Predsednik Wilson je danes pisal generalnemu majorju Goethals u. graditelju Panamskega prekopa, da naj prevzame nadzorstvo nad gradnjo tisoč lesenih ladij, ki se bodo porabile v bojih proti nemškim podmorskim čolnom.
Poštna zveza prekinjena. London, Anglija, 12. aprila. —
Iz Berlina se poroča, da je nemška vlada prekinila vso poštno zveco z Združenimi državasni.
Tovariš Buffalo Billa umrl. Washington, D. C., 12. aprila. — Danes je umrl tukaj za pljučnico v starosti 74 let major John N. Burke, scout za časa vojne s Indijanci in skoraj polstoletja tovariš pokojnega Buffalo Bitta. Tukaj je bil na obisku ori nriiartsik.
Ženska volilna pravica.
V državi Rhode Island ie bila sprejeta predloga glede ženske volilne pravice. — Velik uspeh.
Senat države Rhode Island je s I t3 proti 3 glasovom sprejel posta-
0	s katero se daie ženskam v tihode Island pravico glasovati za »redsedniške elektorje. Ta sprejem e pomembnejši kot bi si človek
mislil v prvem hipu.
Senat države Rhode Island je 'aj čudovita institucija. Proti jav-lemu mnenju je prav tako malo bčutljiv kot more biti kako ime-
1	o van o zastopništvo. Ta senat je »reostanek iz primitivnejših časov n razint r. Na podlagi volilnega si-tema majhnih okrajev pošilja
f>rovidence drugo največje mesto * Novi Angliji enega senatorja v Iržavno hišo. Isto se zgodi v metu Scituate, kojega prebivalstvo teje nekako 3000 duš. Nemški volilni s^stetm. ki ne do-oljuje socijalistom nikakega pri-'ernega zastopstva v državnem boru. pa nima ničesar skupnega - senatom države Rhode M and. — spričo sedan iega sistema imajo nnkerji v Rhode Island popolno-ia v rokah kontrolo nad senatom e države. Če je torej ta senat zajedal luč. je morala biti ta luč naivnost slepljivo močna. S svojo apitulacijo pred novim gibanjem e junkerstvo v Rhode Island več ■torilo za to stvar kot je storil ka-'ri drugi, odkar je postalo vpra-uije ženske volilne pravice v Zdr. ržavah aktuelno in pereče.
Svoboda za jude. Washington, D. C.? 12. apr. — \uska vlada je sporočila svojemu poslaniku v Washington«, ds majo judi v Rusiji popolno svn-»odo in se smejo vrniti v deželo.
Nevtralci so izgubili 686 ladij.
Washington, D. C., 11. aprila. — j Pekom vojne so Nemci potopili S6 nevtralnih ladij, med njimi 19 meriških; napad pa se jim ni po-rečil na 79 ladij. To pročilo je 7-dal <Lržavni department v Wash-ngtonu. Od 1. februarja dalje je »ilo med potopljenimi ladjami več :ot tretjina nevtralnih. Veliko 'rugih ladij pa mora stati v pristaniščih. Poročilo se glasi: "Po poročilih je bilo do 9. apri-!a potopljenih 686 nevtralnih la-lij in sicer:
410 norveških; 111 švedskih; 61 nizozemskih ; 50 grških; 33 španskih ; 13 ameriških; 1 peruŠka, 1 trgentinska; skupaj 686.
Napadene ladje, ki so pa všle: \2 norveških. 9 švedskih, 5 danskih, 8 grških, 2 Španci, 1 argentinska, 1 brazilska. 8 ameriških; skupaj 79.
Srečna Nemčija.
Amsterdam, Nizozemsko, 12. aprila. — " Rhemisohe-Westfacli-*ehe Zeitung" p^e: ''Bodočnost Nemčije se bo odločila na zapad-nem bojišču. Boji ob Somini m pri Arras bodo najboljša posledica za Nemčijo. Kolikor večja zmaga, toliko večja bo Nemčija in toliko lepša bo bodočnost."
Nemiri v Bolgariji.
London, Anglija, 12. aprila. — Reuterjevo poročilo pravi, da so se v Bolgariji vršili veliki nemiri. Tako so poročadi iz francoskega vojnega stana na maeedonski fronti. V Sofiji je bila proti demonstrantom poslaina nemška konjenica. 1 ogosto so demonstrirali tudi bolgarski vojaki.
ROJAKI V PITTSBURGHU!
Pittsburgh, Pa., 10. aprila. — (Posebna brzojavka "Glas Naroda".) — V nedeljo, 22. aprila, ob dveh popoldne se bo vršila v Kranj sko-Slovenskem domu na 57. in Buttler Street velika slovenska skupščina. Pri tej priliki bodo izjavili navzoči Slovenci v svojem imenu in ▼ imenu nenavzočih popolno vdanost vladi Združenih dr-žav. Fttde naj vsak, kdor more pri-tiMftak »j izpolni svojo doli-
Scheidemann in mir.
Nemški socialistični vodja se je posvetoval na Švedskem in Danskem o miru. — Ultimatum.
Kodanj, Dansko. 12. aprila. — Vodja nemških socjalistov, Filip Scheidemann je bil poslan na Dansko in Švedsko, da se posvetuje s tamošnjimll soejalisti, ki želijo posredovati med nemškimi in ruskimi socialisti da se čim prej sklene mir.
Ta obisk na Danrfkem je. bil tako skrbno prikrit, da ni zanj vedel nikdo. razun on L s katerim*, je konferiral. dokler se ni objavilo, da se je zopet vrnil v Nemčijo. Prišel je iz Štockholma v Kodanj; kolikor pa je znano, ni prišel ne tu, ne tam v dotiko z ruskimi so-(jalkti.
Že 9. aprila je doslo iz Kodanja poročilo, da je nemška vlada poslala vodjo večine socialdemokratov v državnem zboru v neki posebni misiji. Vendar pa se je že tedaj vedelo, tia bo skušal Selieide* i.iann pridobiti ruske socjaliste z.« mir.
Kodanj, Dansko, 12. aprila. — Iz Petrograda se poroča, da je radikalna stranka ruskih socjalistov vladi predlož.la ultimatum, da se naj naznani svetu, da ruska vlada ne vodi vojne z monarhistično tendenco. Radikalni soejalisti in delavska stranka zelo pritiskata na vlado.
Dasiravno vlada noče o tem ničesar slišati, vendar so podvojili svoje delovanje,
Mrs. Wilson omeji izdatke.
Washington, D. C., 13. aprila. Mrs. Wilson, predsednkova soproga, Mrs. Marshall, podpredsedni-kova soproga in druge žene kabinetnih članov so omejile svoje izdatke v gospod in jstvu, da dajo vzgled drugim in da se varčuje z živili.
Žene najvišjih uradnikov so sklenile, da ne bodo več prirejale domačih zabav in sestankov; izdajale bodo za vsakdanje potrebe kar najmanj denarja. Na ta način hočejo pridobiti več časa in sredstev za dobrodelne namene.
Tudi v oblekah bodo najbolj skromne in kupile samo naj potreb« uejSe. Danes so izdale poziv na vse žene v deželi, da se jim pridružijo
in se organizirajo v varčevanju. »
Puško ali motiko.
Chicago, 111.. 12. aprila. — 'Ako ne moreš nositi puške, vzemi motiko'. tako so se izrazili poljedelski vešča ki. "Farmerji morajo kolikor največ pridelati živeža, ali pa bomo imeli nemire zaradi pomanjkanja živeža in visoke cene."
Prepoved izvoza nevtralcem. Washington, D. C., 12. aprila. Senator King iz Utah bo stavil prodloe. da se prepove izvoz v evropske nevtralne države. Senator je namreč mnenja, da Nemčija veliko stvari dobi iz Amerike skozi Dansko in Skandinavijo.
Zakon o ločitvi zakonov.
Washington, D. C., 12. aprila. Senator Shcppard iz Texas je danes stavil resolucijo, da se naj reformira zakon Združenih dTžav o ločitvi zakonov.
Umazana cunja.
Newark, N. J., 12. aprila. —^ Dva sorojaka sta naznanila, da je Samuel Talocik, rodom Rus iz Avstrije, imenoval ameriško zastavo "umazana cunja". Za to je bil obsojen na tri mesece ječe.
Nemci morijo ranjence.
Petrograd, Rusija, 12. aprila.— Pri Sokalu v Voliniji so Ntynei vdrli v naše zakope, toda jih niso mogli držati. Predno pa so (zapustili zakop«, so z bajoneti pomorili naše ranjence.
POZOB1
V zalogi imamo ie nekaj Slovensko-Amer. Koledarjev. Kdor ga nima. naj ga takoj naročL
Cena 35 oestoV. 8L0VXNI0 PUBLISHING 00, BI CtortUa* St* New York, N. Y.
"G L, AS NARODA"
m ■HiD^y>)
OvBtd tad pob listed by tU
>lfi«VIIIO r UILIIHIIO OOM PA I t
(a sorpontiaa.)
rmAvy »AKffum, rudjnac_LOCIS binidii, Tmmnr
«"laes of BqiImm of the corporation and addrctM of a bor« oCOmh) _Portland* Street, BoroogH of Manhattan. New York City, W. T.
■a mto l»to wMim am m Ameriko j Za črto teto sa mnto New Task B OO
la Omni«......... 9S.SG | Za peri leta aa mesto New York., t.OC
■a pol lata «.--------.. 1.00 Za četrt leta aa mesto New York LiO
■a frw leta ....... . ................tBO I Za lnoaemstro aa celo lato ....»» tilO
"tiLAB NAHODA** Izhaja vsak dan tiraem« nedelj la praznikov.
D L A 8 NARODI"
t "Voice of t be People") U—every day except Sundays and Holidays, __Hnbecrlptlon yearly S3 JO_
_Adrtrtlaeaart en Hrcanai__
Dopisi bres podpisa In osebnosti se ne prloMnJeJo.
Denar naj ae blagovoli pošiljati po — Money Order. |Pvl qpraaaaaab! kraja naročnik o? prosimo, da ae nam tndl pnjhji MtiIHi J naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Doptaoaa ln poilljatvam naredite ta naslov J
"ti L A B NARODA"	-j
t rwrttaedt at	Wew Tort Otty j
Telefon: 4687 Oortlandt.	I
. • gSMS ——■_ ____
•aggjgK
wl--!
Konec se bliža.
m - ~-
Mnenja o vzrokih sedanje vojne so različna.
Malo je pripomoglo to. malo ono, in še predno smo se natančno zavedli, je že zadivljala po ecli Evropi vojna z vsemi svojimi grozotami, opustošenjem, klanjem, krvjo, lakoto in boleznimi.
Mogoče so jo napravili kralji in cesarji, mogoče je vodila v njo narode neka čudna in nepoznana sila.
V	splošnem rečeno, je pa sedanja vojna posledica razmer. ki trajajo že od pamtiveka, ki so postajale vedno slab še, hujše in neznosne
Vsled tega bo tudi konec vojne in žnjo vred razmer, ki no jo bodisi direktno ali radirektno povzročile.
Y	začetku so govorili, da se bore za novo določitev mej. da se bore iz maščevanja, za kulturo, napredek in svobodo.
Značilno je, da so to v prvi vrsti povdarjali kralji in cesarji, ki bi naleteli na silen odpor pri svojih narodih, če bi jim povedali, da sploh ne vedo komu in čemu je namenjen ta boj.
Ljudstvo je bilo začetkoma precej zaslepljeno in je vrjelo. In moralo je vrjeti, ker so ljudem preostajali samo dve poti: na bojišče ali na vislice.
Vsem ud prvega do zadnjega je pa temeljito izpodle-
telo.
Nemci niso podjarmili Frarcije in niso zavladali celemu svetu. Zavezniki niso uničili niti nemškega militarizma niti Nemčije. Avstrija ni osvojila balkanskega polotoku. Turčija ni odprla Nemčiji poti v Vzhodno Indijo.
( imdalj je trajala vojna, tembolj so se odmikali ti prvotni cilji vladajočim krogom.
Čeravno je vojna, in čeravno se preganja svobodno misel bolj kot vsakega sovražnika, je vseeno v vsakem narodu še precejšnjo število oseb, katere niso dale vladujo-čim krogom na razpolago svojih treznih misli in pametnega razsojanja.
Najprej so začeli ti ljudje tiho, potem pa vedno glasneje dokazovati svojim tovarišem nesmiselnost takega bojevanja. Njihove besede so padle na prava mesta, njihove j besede so našle odmev v vseh, ki ljubijo življenje, narodi in svobodo.
In tako se je nenadoma, še predno so mogli vladarji preprečiti, obrnilo kopje.
Zdaj ni več naperjeno proti 44sovražniku'' naroda, —j pač pa proti njega zatiralcu.
Prej se je vršila vojna za koristi posameznih vladujo- i čih oseb, zdaj se vrši za koristi vseh narodov, za koristi ce-; lega človeštva.
Ruski narod je strmoglavil carja, ker ni vladal pra-j vično. Na carjevo mesto je stopila provizorična vlada, se-1 stavljena iz članov dume.
In če člani dume ne bodo pravično vladali, bodo tudi | odstavljeni.
Zavezniki, o katerih se ne sme govoriti, da imajo im-j perjalistične oziroma absolutistične vladarje, se ne bore I več za meje, oziroma za druge malenkostne, trenutne us-j pehe, pač pa proti Hohenzollerncem, ki bi polagoma s svo-j jimi idejami in nazori okužili ves svet in bi ne mirovali S prej predno bi ga že vsaj deloma ne spravili v svoje | In*emplje.
To se pravi: sedanji boj se vrši v znamenju demokra- i oije za demokracijo vseh narodov.
Iz tega vzroka je tudi Amerika, največja zagovornica demokracije, posegla v vojno.
. •. ■
Strašne žrtve je zahtevala ta vojna.
In bali smo se že, da bodo vse te žrtve zastonj in brez uspešne.
, Zdaj smo drugačnega mnenja: Ako bo dosežen cilj, katerega so si v zadnjem času nadeli zavezniki z Ameriko vred, ne bodo žrtve brezuspešne. Vsako veliko stvar je treba doseči z velikimi žrtvami, z velikim trudom in z velikim najjorom .	,
fc?i!no draga odkupnina bo to, pa se je ni treba vstra- i
biti.	Egj |-jL-j
Se pozni rodovi bodo govorili in pisali:
— Največja vojna na svetu je bila potrebna, ker je \ osvobodila svet in ker je privedla narode v — svobodo, ; enakost in brafcrtro, _________________^ _ ~ ----k. » j
Dopisi.
La Saile, 111.
Poročati nimam nič kaj veselega. Dne 15. snr.rca je šel naš rojak in član društva sv. Barbare št. 7 Frank Fe lic i j an zdrav Ln vesel na delo; okoli 11. ure pa se je nad njim uu-gala velika skala ter je padla nanj tako, da je bil na mestu mrtev. Pripeljali so ga na njegov dom.
Zapušča žalostno soprogo Ano in dva brata v Clevelandu, Ohio, ter v starem kraju očeta in štiri sestre.
Ranjki je bil doma iz vasi Iio-višče, občina Studenec, okraj Krško. Bil je med našimi rojaki zelo ; priljubljen in vse ga je rado ime i lo, kar se je posebno pokazalo pri I pogrebu.
Nase društvo sv. Barbare st. i je takoj zvečer istega dne, ko sejo bil ponesrečil, imelo izvanred no sejo zaradi pogreba. Sklenili smo kupiti mu lep venec in posta-, vili smo ob mrtvaškem od ni st ra • žko. Sklenili smo prirediti pogreb v nedeljo 18. -marca ob dveh j popoldne. Društvo sv. Barbare jo i zaključilo, da se pogreba korpo-rativno vdeleži. Povabili s:no tudi društvo Triglav S. N. P. J.. Sokol S. X. P. J., sv. Martina K. S. K. J. in samostojno društvo Edinost. Tu štiri društva so se zbrala v obilnem številu. Eno društvo je pa želelo imeti pogreb o pol štirih In ni upoštevalo želje pokojnikove žene ter je pregovorilo župnika, da je pogreb dan pred pogrebom res preložil, če prav je bil prej določen pegreb ob dveh popoldne.
Četudi nek časopis piše, da se naše društvo ni vdeležilo pogreba. smo ga vendar zastopali s štirimi člani in tremi pogrebci. Ako se ni naše društvo sv. Barbare št. 7 vdeležilo korporativno, je to krivda onega društva, ki ni vpo-stevalo želje pokojnikove žene.
Pri tej priliki opozarjam vse člane, živeče izveai naše naselbine du se je na društveni seji sklenilo. da se društvo korporativnr vdeleži slovesne otvoritve slovenskega Narodnega doma v La Sallo due 29. aprila. Narodni dom bo velikega poanena za našo sloven sko naselbino, zato je želeti, da se otvoritve % deleže vsi člani dru-stva sv. Barbare št. 7. Člani naj se zberejo točno ob eni popoldne v slovenskem Narodnem domu. Od sedaj naprej se bode vršila društvene seje v Narodnem domu vsako prvo nedeljo v mesen. Prva seja se vrši 6. maja.
Joseph Novak, predsednik. Jofan Marusich, tajnik Andrew Urbane, blagajnik. Joe Črtalič, zastopnik.
Wylam, Ala.
Tukaj se dela s polno paro po-dnevu in ponoči. Še peči za koks so v obratovanju, ko so že več let počivale. Zaslužek je pa slab v primeri z draginjo. Res, da je družba povišala toliko, da je za pikom 62< od tone, koanpanijski šiht pa je za 10 odstotkov večji kot prej, toda življenske potrebščine so od 50 do 100 odstotkov dražje kot prej. V«4ed tega. vsak lahko izprervidi, kako more izba-jati delavec z družino.
| Priseljevanje po vojni.
o--
Ali bo zavzel val prisiljevanja, prekinjen vsled vojne, i svoj prejšnji obseg, ko se bo enkrat podpisalo mirovno po-jgodbo? Ali bo naraslo v obsegu? Ali se bo morda obrnilo i od Amerike ter si izbralo kak drugi del sveta i	j
T. N. Carver, profesor ekonomije na Harvard vseuči-ličiu razpravlja na zanimiv način o teh vprašanjih v neki italjanski publikaciji 44Scientia"\ Odgovor na to vprašanje je po mnenju Carver-ja odvisen od izida vojne.	1 Ce bosta Nemčija in Turčija izrazito poraženi, bodo bogate pokrajine Male Azije naenkrat odprte za priseljevanje iz prenapolnjenih evropskih dežel. Na drugi strani, če bo Anglija poražena, pa se bo pričelo izseljevanje iz Anglije, ki bo posledica omejitve angleških fržišč ter iz tega izvirajočega manjšega povpraševanja po delavskih močeh.
Glede značaja priseljevanja v Združene države je Carver sledečih nazorov:
— Kvaliteta ali kakovost priseljevanja v Ameriko po končani vojni bo slaba kot je bila pred prieetkom vojne in iz tega sledi tudi po mnenju Carver-ja, da bo v bodoče delavski problem v tej deželi veliko resnejši kot je bil do-■ sedaj.	-	j
Ta položaj nudi problem, ki je za ameriško bodočnost I naravnost življenskega pomena.
Mesto da se peča kongres po cele tedne s problemi ta-! ko smešne malenkosti kot je klavzula o naobrazbi. naj bi | s erajše pečal s tem problemom v njega širšem obsegu in | pomenu in sicer s stališča gradečega ali konstruktivnega državništva.
Kot trgovski problem po vojni, tako sili tudi priseljeniški problem k razsodni in vsestranski rešitvi.
f Čitai sem dopis nekega rojaka ; iz Kansasa. Pisal je resnico. Tu kaj je svoboda za kapitaliste, u-bogi delavec pa občuti svobodo na žuljavih rokah, drugje pa nikjer. 0e ni tukaj od otročje mladosti. se prav težko in naalokateri nauči tako angleščino, da bi govoril in naglašal aonerikansko; ako pa tega ne zmore, ga vsak • spozna, da ni rojen Amerikanec in potem je gotovo houki itd. Taka častna imena imajo na razpolago. akoravno ti ubogi delavci 1 garajo celih 10—11 ur na dan in nimajo časa in tiuli ne priložnosti se izobraziti. Pred nekaj leti so še ljudje drvili iz Evrope po atueri-i ski dolar in so jih pridni in varč-1 ni tiiJi res nekaj prihranili, ali
I	dandanes ni mogoče prihraniti nič: saj je lahko vesel, če more
II	izhajati pri tej draginji in kakor se kaže, bo vse še dražje. Kdo je
i lega kriv? Svoboda ali Nemci? Ali dclavci? Morebiti premalo garajo.' O ne, garajo še preveč, sa-' mo združenja jim manjka, da bi 'j po metli take pijavke, ki jim pi-j jejo inozek in kri. da je pred ca som etarec brez krvi ter ne ve, ka-- ko uaj se živi. Le* malo je tako srečnih, da imajo preskrbljeno starost, in tisti tudi se smejo računati k srečnim, kajti zdaj s<> (slabi Časi in pomislite, kfjo jih je .naredil.	Naročnik.
Nova zatvornica v Nilu.
Angleži so pričeli graditi v Egiptu nov sistem, s katerim se bo dovažalo deželi tako potrebno vodo. Znane zatvornice v Niiu ob Assuanu so se po prenovi j en j it sicer dobro obneslo, vendar pa že davno ne zadostujejo potrebam, ki so nastale ^led večjega števila prebivalstva v Egiptu. Prebivalstvo Egipta je v zadnjih letih hitreje raslo kot je rasla preskrba z živili, kajti obdelano ozemlje je od leta 188- naraslo za 4l! odstotkov, dočim se je v istem času prebivalstvo pomnožilo za 02 odstotkov.
Raditega se je angleška vlada že pred vojno odločila za zgradbo novih namakalnih naprav, ki bodo nahajale v okolici Kartama. Delo je vsled vojne zastalo, a slaba ietina v preteklem poletju je vlado prisilila, da je kljub političnim neprilikam pričela z zgradbo. Najprvo se bo zgradilo nov nasip južuo od Kartama sko-' zi Beli Nil in stroške za to zgradbo sc je preračunalo na f. miljo ' nov dolarjev. Dela se hoče kar najhitrejše izvršiti, ker so pričakuje prihodnje leto močne poplave, ki bo najbrž presegala moči starega vodnega nasipa pri As.su-' auu.
Severna mor j a so vredna za ri-barstvo kot kapital, katero nosi vsako leto 6H milijonov dolarjev obresti. '	j
Kje se nahaja JANEZ PRIMO ŽIČ? Doma je iz Planine pri Rakeku, podamače Gregoraeev. Pred enim mescem je bil v McDonald, Pa. Prosim cenjene ro j jake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani njegov naslov, ali nag se pa sam javi. — L. Be-nedik, 82 Cortlaodt St, New York, N. T.	(13-16—4)
Poslanica Hindenburga.
Dobili no zelo zanimiv vojaški ' dokument, ki nosi podpis Iiiuden-burga. in katerega je izdal nem-. ški generalni štab dne 25. decembra preteklega, leta. Spis vsebuje naštevanje,podukov, katere se je nabralo tekom zadnjih bojev pred Verdunom. Dokument se je sesta-j vilo v ravnanje višjim vojaškim poveljnikom, katerim se obenem naroča, naj ne jemljejo tega zelo delikatnega spisa s seboj v zakone. ker bi sicer lahko prišel v roke neprijatelja.
! Spis je važen raditega. ker vsebuje priznanja in razmišljanja prvega nemškega generala, upanja vseh centralnih zavetnikov. ' j*lede cele vrste porazov in neuspehov. katere je bil doživel nemški prestolonaslednik na mestu, odločenem za konečno in najbolj sijajno zmago nad Francozi in zavezniki sploh.
i Ilindenburerov dokument kaže. da je nemška vojaška znanost podlegla francoski in da so branilci Verduna zmagali, ker so bili boljši vojaki in boljši ljndje.
— Obžalovanja vredni neuspehi pred Verdunom v oktobru in decembru mi dajejo priliko k sledečim opombam.
Ena (pripomba se lika nemških j •'neuspehov'*, tekom katerih so! Francozi dobili nazaj vse izgub-j ljeno ozemlje na višinah reke J Meuse (Mosel) do Besonvaux. ka' t ere operacije je na ženijalen način vodil francoski general Ni-velle, predno je prevzel vrhovno poveljstvo francoske armade. Ko se ho pisalo strokono zgodovino te vojne, se bo omenjalo bitko pri Louvemont kot priče tek nove dobe v mehaničnem razvoju voje-vanja. En sam dan se je ujelo petino močnejše sovražniške armade — 2S0 častnikov in 12,000 mož — ter zaplenilo 115 topov s primeroma majhnimi žrtvami.
Za opevanega Hindenburga je bila pač britka naloga hoditi v šolo k neznanemu Nivcllu, a zgoditi se je moralo.
V dokumentu se j;lasi:
lzanredno visoko število nemških jetnikov, ki so se očivi-dno udali brez v>;:jiega resnega odpora in brez vel kih izjrub. kaže, da je morala pri gotovih če-tali zelo slaba. Vsled tega je treba prav skrbno iskati vzrokov te-ra pojemanja morale. Oživiti je zopet treba starega duha pruske armade... Zivljonske važnosti zn našo armado je. da se stori odločne korake v tej smeri.
Kakšni pa so nauki, katere je črpal Hindenburg iz zadnjih bojev pred Verdmio? j Predvsem pravi Hindenburg. <Iu ne zadostuje imeti več vrst zako-| Po v. Ustanoviti je treba utrjeno o-' zemlje, ki je zadosti močno, da se , tra drži, čeprav je par vrst zako-; pov v rokah sovražnika. — Predvsem pa je treba prepovedati globoka podzemska skrivališča v naprej potisnjenih postojankah. Taka skrivališča so (pravcate pasti za čete. Edino mesto zanje je daleč zadaj, pri rezervah. Vsaka velika Ovira ali utrjena točka v prvi vrsti je vedno izpostavljena razdejanju od strani sovražnika. 1 Boljše je vsled tega zgraditi celo vrsto manjših utrdb ob zvez-nih zakopih in na križiščih, katere utrdbe "bi tvorile celo omrežje, v katero bi se ujel sovražnik.
Pi •e<l Verdunom je bilo preveč ! globokih skrivališč v prednjih vrstah in gotovi del infante rije sploh ni mogel iz njih.
j Druga napaka, ki se razodeva v velikem številu neranjenih jetnikov. je bila pomanjkanje pazljivosti v zakopih. Tudi opazovabii-ee za artilerijo so se nahajale v prednjih vnrtah mesto zadaj in so bile vsled tyga razdejane od so-I vražnika. Francozi so opazili, da so prednje nemške vrste kaj red-j , ke in to potrjujejo tudi Hinden-j burg. ki narqča poveljnikom, da ne smejo biti, posadke v naprej potisnjenih postojankah premajhne. Rezerva Inora biti popolnoma izvežbana V svojih dolžnostih ter se jo mora takoj porabiti pri protinaskokih.	j
Tega se ni storilo pred Verdunom in hrabri otipor prvih nemških vrst je ostaf brezuspešen. I
^ drugem delil svoje poslanice se peča Hindenbi^rg z delom arti-lerije, ki se je ti|di pred Verdunom izkazala kotideloma neuspešno. —
Taka je bila poslanica generala Hindenburga ni nemško armado in iz nje odseka vse (prej kot am aarreat nremffii in nadvlade, ki je navdajala h—Tj i generalni štab v časa izbrnlm vejne.
Usoda kronanih glav. '
(irska kraljiea Olga. vdova po umorjenem kralju Juriju, je poslala princu Lvovu. načelniku provizorične vlade v Petrogradu. [»rošnjo. v kateri naznanja, da je; ravnokar storila potrebne obljn-J he kot redoviiica ter prosi, da y,; ji dovoli ostati v Rusiji, kjer namerava izvrševati svoj poklic ko* usmi.jcnka.
Princ Lvov je dobil slično prc»>-njo tudi od velike knegaje Eli zabete. ki je bila izza naseine smrti svojega moža v Moskvi, kjer je pa L kot /rtev bombe nihili-stov. zaposlena pri delu usmilje nja v samostanu usmiljenk. svojem pismu na princa pojasnju je velika kn«*ginja Elizabete, da se je čutila že pred več k *! t "eni i leti moralno ».bvezano ]>rekiniti vsak stik s carino in pctT-ograi-skim dvorom in lo radi njenega odpornega stališča proti menihu-pustoloveu Rasputinu in niegovi kliki.
\"se kaže. da bo ugtVdno redilo obe prošnji in to raditega. ker je čuti. na Ruskean le ugodne ves'i glede veliko kneginje Elizabete, ki skuša z deii useiilv nja in. ljubezni do bližnjega vsaj deloma popraviti zlo. katero .j:* uC-ini'. njen soprog v Moskvi kot generalni governer. v caslh. ko jv živel njen soprog, so jo celo liihi listi tako spoštovali, da niso nikdar skušali kakega atentata na velikega kneza, kadar se je nalia jala ona v njegovi bližini. Ona s • je tega tudi zavedala in v zad njem času neprestano mudil m «•' njegovi strani. Nekega dne .ii je ušel ter hodil po eestah. ne da bi ona vedela za to. Predno pa je bi! prišel daleč, je že padel kot žrtev bom.be nihilisto\ .
Kar se pa tiče kraljice Olge. j • tudi ona predmet splošnih simpatij. Ona .je hči bogato nadarjene ga velikega kneza Konstantina Nikolagcviča. i;i je bil radi «vojii. radikalnih idej znan kot rdeči veliki knez. Za čas;i svojega biva nja na Grškem kot soproga kralja Jurija je bila splošno priljub ljena pri grškem narodu ter se ,)■ vedla proti ruskim mornarjem lei so se vstavili v Pireju. taki gostoljubno, da jo je imenoval pokojni car Alek*amb'r III. ad miralom rusko mornarieo. Tega dejstva se \eseli ona danes kajti ona je edina ženska v vse) mornaricah sveta, ki zavzema -a ko dostojanstvo.
Po umoru njenega soproga \ Solunu je vedla njena sinaha sedanja grškf kraljiea Zofija proti njej tako sovražno, da ji jc bilo nemogoče ostati v Atenah Ko pa je izbruhnila sedanja vojna ter se je postavila Urška ni stran sovražnikov Rusije, ni piv ostajalo kraljici Olgi ničesar dru gega kot vrniti se v rodno deželo kjer je živela od tega časa napre. v popolni osamelosti na posestvu podedovanem ]>o njentvn očetu.
Tn se je popolnoma posvetil? oskrbi svojega umobolnega brata velikega kneza Nikolaja Kon stantinoviča. ki j»* živel doteda. v Aziji v prognanstvu ter se šel« pred kratkim vrnil v Rusijo vsled nosebnega dovoljenja carja Niko lHja. V prognanstvo se ga j<» biP poslalo, potem ko je oropal ear sko kapelo njenih dragocenosti i: tudi okradel svojo mater, uaka: je zapravil ves denar v družb neke pustolovke iz Philadelphia ki je živela v dotienem času \ Petrogradu pod izmišljenim ime-nom Fanny Lear.
Japonska je dobila dovoljenje »la sme zgraditi v Mandžuriji in Mongolski pet železniških črt.
Družba sv. Mohoija v Ameriki?
— Vendar, ker tak»» težko pejrreSamo lepih Mohorjevih knjig, je sklenila ZVEZA KATOLIŠKIH SLOVENCEV, »ln ho preskrbela nekako nadomestilo. Zat<» bo izdala m
leto 1918
sledeči književni tiar:
1.	Koledar "Ave Maria" let.. 11»1S. V koledarju bo liueuik ud< v po posameznih naselbinah, prav tako. kakor ga je imela Družba sv. Mohorja.
2.	Iz življenja. Knjiga i>ovesti. nadomestilo Mohorjevih Večernic.
3.	Iz srca do srca. Brošur ica. ki bode globoko posegla v na Se vsakdanje življenje.
4.	Angleško-slor enski katekizem f Baltimore 11 v slovenščini ln angleščini.
Vse te knjige bodo dobili rojaki samo za.
EN DOLAR
udniue in loe. za pošiljatvene stroške, ako m; priglasijo v-aj
do 30« aprila. .
V	vsaki naselbini 1
V	vsaki župniji > iSčemo i»overjenikov. ki bi nabirali ude.
V	vsakem društva >
Vsa pojasnila. eirkuLarje za razdelitev v reklamo, nabiralne pole, se dobijo brezplačno pri tajniku Zveze.
Zveza Kotoliških Slovencev
« 8». MARK* PL,	NEW YORK, N. I.
f BOLEČINE V HRBTU,
4	BOLEČINE NA STRANEH, i t REVMATIZEM,
i OHROMELOST KOST*. i ZBADANJE V KRltU. f ZBADANJX V HRBTU, S
eno vspelno sdrmvilo, ki •• " imenuje	f
REMOj
IŽLIČNO ZDRAVILO PRGTIFROTIKSKO •
fina fteklenlca stane en i dolar, tri steklenico $2.80, z iest stenlenic, vspešno in pc- ^ palno tdravljenje celo pri t zanemarjenih »lučajih, celo f zdravljenje stane $5.00 s po- S štnino vred-	♦
"Vi lahko piieto meni a f oiirom na katerokoli bolezen • in prejeli boste najboljše po ♦ jasnilo in ostalo bo popolno- m a m a tajno."	Z
T NAROČILO	V
5	steklenic REMO PROTI- J f PEOTINSKO ŽUČNO f
i ZDRAVILO in priložim I
f $----ln., „ «entor(	f
, t Naslor___________ i
A Tem potom naročam___ I
IŠČE SE MOŽE
delati v usnjarni. Dof»ni p! ča stalno delo.
C. Moensch Soio ( 'onipany, l:{—4 v d • Gotv.mdji, \ V.
f
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tnžnim in naznanjam vsei.t soriKinikoni. prijateljem in znancem žalostno vest, da je dne l'-mnrca sel vesel in zdrav na delo moj preljubi mož
FRANK FEL1CIJAN in okrojj 11. ure je padla nanj plast kamna ter je bil na mestu mrtev.
Ilan.iki je bil član dimštva .s\ U::i!>are :] -I. š. K. J. in postaj' št. 7 Društva >v. Barbare s sede j že m v Forest City, Pa. Star je bi; 40 let in rojen v vasi Rovišče, fa-i ra Studenec pri Krškem. T aka i 1 zapušča žalujočo žeuo in v stare ] kraju pa stariše in štiri sestro t v Clevelandu dva biata. Da j 1 bil jako priljubljen med rojaki je pokazala vdeležba pogreba.
Iskrena hvala vsem. !ci so ga obiskali na mrtvaškem odru ter spremili k zadnjemu počilkn; pt; . sebno se zahvaljujem za krasno i vence društvu sv. Barbare št. 3 i ' postaji št. 7. Iskrena hvala za po-I moč Mary Dožnian, Johnu Eržen, Franku Gregorčič in mojemu bra j tu -Johnu Selak. ki je prišel / | Primero. Colo. Se enkrat lep > j hvala vsem skupaj ui ostane na.j ! vsem v dobrem spominu. Spava1 1 sladko v tuji zemlji.
Ana Felieijan, žalujoča soproga.
l^i Salle. lil.
Slovenska zemlja.
GOKJANSKA OKOLICA.
m
Ud Zuturove restavracije ob /Hornjem izhodu iz Vintgarja rodijo pota — rekel bi — na vse štiri vetrove: kreueš lahko skozi
1'odhoLiii ali »kozi Spodnje Gorje na Bled; greš lahko cez Pokljuko ali tudi po bližnjici eeiz Iio-luojtko Belo v divui Bohinj; napotiti mores čez Poljane na Jesenice. ali pa. ako isi hribolazec. kreneš lahko jx) dolgi radoltiteki dolini proti Trigla\u. Pcprej pa *t ovrlej / uumivosti. katere lirani gorjuti»ka okolie«! Svetoval bi ti. da greš v visoko Krmo. kjer se ji lU'iida /e marsikomu posrečilo. «1» je izkopal skrinjico samega denarja, a bila je pretežka in je iii mogel odnesti; a ko je prišel potijo r /.rvtno. bilo je ni nikjer. Morda bi bil ti razumnejši in bi vsaj l ekaj denarja vzel s seboj, < bi bila v*a skrinjica pretežka.
Lahko pogleda* tudi pod -skalo ' <iv	v radoluiški dolini,
ali je t ti m ona več komolcev dolga in kakor človeška noiga delala kača, katero so v starih ea-tak <mdi videli.
Prav blizu Graui»ča je širok trmvn t. na kat«refu ni skoro za p* d ravne /.»-mlje, ar.vpak vsa se-Tiolet je ]w>Nejajiu z nizkiuii hrib «ki. kakor bi bila posuta t debelimi Zelenimi kronami. Ljudstvo trdi. tla -»<> tukaj pokopane trume v ivra/.nikov, ki vo padli na tej se-iu/« ti, ko so se hoteli po rmdolni-ški duliiu prikraati na Do »'je.
Ogledu jož j»orjansko okolico, litkan n.- przabi obiskati znamenite "Pol ijuške Iulaije"! To ime s«' sicer slW»i prozaično ter vsakdanje, in kdor bi sodri po njeni, ne priča k o val ni impozantnega prizora, ki >e .iiu «»dpre v Pokljuški luknji. Obiskovalec vidi namreč visoko nad strmim skalovjem ogr nmio votlino, ki ima podobo okroglo, obokane cerkve. Ako ima gledalec kaj domišljije, \idi tudi kupol««. otno v kupoli, prižnieo 5ii srr.itiHrti \Iuk1 na prižnieo. O poletnem času prihajajo trume tnjeev . lidit m* Pokljuški luknji, hladet >1- v d jej in naaživat se sve/*-y:a planiiibkega zraka.
P ledno se loeiš oti gorjanake /•Milje, o/vi se še proti vzhodu po lepi ravnini, ki *e razteza od Ble-«bi in Hrezniee tja do Šmarne gore. Vvt ta ravan se vidi *koro z vsake to»ke v gorjanski okolici. Zakaj ravno toliko se dvigajo liorje jiad gorenjsko ravnino, da .ie t .'i razprostrta pred njimi kakor pi-^&n zemljevid. Odtod se ti t»dpini i.izgb^l po najlepšem delu * i< v- t-j-ive in našteješ lahko kakih petnajst cerkva. Tu ^rb-daS iii.jb-j**! «lel slovenske '/linije, rekel oi obličje matere domovine. Vat<- se ozira njeno oko — ljubko Blejsko jez-ro, ki je biser iz Btvnnukove krone, kakor poje pe«mik. In zadaj čuva vso to krakom mogočni Triglav.
Kdo bi se ob tem pogledu ne zamislil v čudno zaodovino naše hIoven^ke domovine.* Kdo bi ne gledal s spoštovanjem te zemlje, na po jene z znojem in krvjo naših očetov in pradedov ? Komu bi oh pogledu na to rodovitno in ljud-nato ravan ne prišlo na misel, koliko bojev je prestal narod, ki jo ze stoletja obdeluje?
Ni bila slovenska zemlja \edno taker tiha in mirna, kakor jo vidiš tu pn i seboj, ampak v malok ite-ri deželi se je tolikokrat slišal jok in krik. malekje je tolikokrat žarel plamen gorečih vasi, kakor v deželi, ik se tu razgrinja pred teboj. Spomin na nekdanjo usodo našega naroda se ti mora vzbu »liti, ko se oziraš z gorjanskih poljan p<» širni Gorenjski, te ti ta pogled oživi spomin na zgodbo naše domovine, začutil boš prave vrednost zemlje, ki jo vidiš prod seboj. Omilila se ti bo, ker j« zemlja, za katero so sc bojeval naši pradedje
"Dvakrat meh in enkrat =»tri vn \ je lep pregovor, toda mnogr je teh, ki sicer dvanrat merijo toda nikdar ne strižejo.
listnica uredništva.
JO., Farrell, Pa. — V street sc ne more vsem. Nekateri piŠojc samo zato. da bi izlili svoj žolč: seveda taki dopisi nimajo za nikogar pomena in romajo v koš.
Naročnik, Anyox, B. C. — Bivša ruska, carica Aleksandra Feo» dorovna je bila prej prineesinja Alice, hei hcseuakega velikega nkeza Ludvika IV. Država Heeeo
je v Nemčijo.
■i? 1 ■ i i ..
Ce bi za trenutek obstali tern razmišljali o stroških, katere ]>o-vzrooa bolezen med delavstvom, ' bi bili presenečeni od velikanskih! skupnih številk.
V Združenih drža vadi j..- kakih!' iniljonov delavcev, ki izgube! ]>o\pret*no na le* o v si cd bolezinij l>o devet dnL To znaša skupaj' v*ake l^to celih 73!t,7->6 let in češe določi povprečno dnevno plačo na	in stroške zdravniške j »o moči na $1.00 na dan. znaša letna izguba za teh 30 miljonov delavcev nad miljonov dolarjev. Pri tem pa se no v šteje izbruh,' ki nastanejo vslcd predčasnega izčrpanja sil in zastajatija indu-Ktrijalnega razvoja.
Izguba pa nc estain pri delavcu samem. Vzeti moramo vpoštev tudi izgubo, katero ima proizvaja- , lee ali podjetnik iti ki znaša ne kako £«»00 na dan ali 1500 miljo j nov na leto.
Moderna industrija je nekaj kar nasprotuje samemu sebi. Ona proizvaja v številnih slučajih bolezen in bedo. u proizvaja na dru-. ■_ri strani živila, obleko, .stanova ! nje, sredstva za po to vam je, razvedrilo in na tisoče drugih .stvari. Bogastvo, ki ga proizvaja vsako leto industrija, nam daje v roke najuspešnejše orožje za hoj proti boleznim.	j
Splošno priznano dej>1vo je, tla' je mogoče prei>rečiti bolezni, iia-1 stale v sled industrije, in da se cfci /ivljejifoko dobo vsakega posamez-nika podaljšati s pomočjo osebno, soeijalne >n industrijalne higij«'-ne. Prav lahko se trdi. da je mogoče preprečiti najmanj 25 odstotkov bolezni med 'delavstvom, vsled česar bi se »zmanjšalo sedanje izgube za celih 67 miljonov dni na leto ter prihranilo delavcem $ 168,7 "0,000 ne glede na več je dobičke podjetnikov.
Na podlagi vsega tega je jasno I da bi ne smela nobena industrija ž o v svojem lastnem interesu škodljivo vplivati na zdravstveno stanje svojega delavstva. Kljub temu pa ne vzbuja to dejstvo pri podjetnikih onega zanimanja kot bi ga moralo. Le malo podjetnikov je, ki so izračunali, koliko izgub imajo vslcd bolezni med svojimi delavci. Izračunanje takih izgub pa ni posebno težka stvar in se lahko napravi na sledeči način :
* n. i	-	- -
Določi najprvo povprečni zaslužek svojih uslužbencev. Skupni svoti plač za vse delavce dodaj stroške za ves materijal, ki je ( potreben pri izdelovanju predme-i tov. To skupno svoto odštej od skupnih dohodkov iz prodaje ter razdeli dobljeno svoto med število delavcev, ki so bili zaposleni pri J izdelovanju tega predmeta. Jste-j vilke, katere dobiš na ta način, kažejo, koliko je vsak posamezni delavec zaslužil preko njegove' plače.	|
Ce bi l>ila tvoraica zaprta, bi izgubil delavec le plačo, dočini bi tvorili stroški za surovine prihranek za podjetje. Skupna svota preko plačilne listine za uslnžben-j ce in stroški materijala bi tvorili nato svoto. katero bi podjetje de-> jauski izgubilo vsled prekinjene-; ga obratovanja.	;
Povprečna plača delavcev v Združenih državah znaša nekako 2o centov na uro. Splošno pa se - doanneva, da mora dobiti pod-] jetje za vsako uro 30 centov od vsakega delavca, če hoče uspe&no obratovati. Vsled tega se lahke j reče, da iagubi delavec, če ne deioJ
eno uro, svojih 25 centov, družb* pa 50 centov. To se zgodi seveda tudi v slučaju, če se preneha z dolom vsled poškodbe ali bolezni. V državah, v katerih so uveljavljene delavske odškodninske postave, mora plačati podjetje po prvih dveii lednih po poškodbi 50 odstotkov izgube, katero ima de lnvee vsled pošk»>dbe, to je polovico 25 centov, vsled česar naraste izguba /a podjetje do 62 in V; centa na uro, do Ji m i i-j>i delavec 12 in Va centa, kar je polovica njegove plače na uro.
Uslužbenec ima pravico zaiut-\ .iti varstvo proti ogroženju ■ zdravja pri delu, ima pravico do zdra\"ili delavskih pogojev. Na-!=:]>rotno pa ima seveda tudi delodajalec pravico zahtevati od delavca. da, ohrani svoje zdravje, in v tem slučaju bi motala poseči j vmes državna oblast in skrbeti za! zdrava stanovanja, zdravo vodoj in luano. kar je vse neobhodno' potrebno, če se hoče delavec' vzdržati na višku svoje moči in-uspešnosti.
V normal n i h razmerah bi mo •alo biti delo kot krepilo /.a -elo' in duha. Da y»a bi bilo to. bi soj moralo izpremeaiiti v dejstvo vse •/ahleve moderne higijene, orezj katerih izvaja industrija na de-'avsivo najbolj pogubonosen: vpliv.
• '
Omenili hočemo s par besedami razvoj delavca in njega oko - j lice. Pred nekako slo le*.i so bili izdelani predn\cti proizvod delavca v njegovem domu. Ko so rasle zahteve, je j>oklicai svoje sosede, ki naj bi mu pomagali. Podjetje je napredovalo in raslo od dne do dne. Vsled vedno večjega povpraševanja po delavskih močeh je drlo vse v take kraje in posledica je bila prena]>oiiijenje posameznih industrij a lnih krajev.
Ako pomislimo, da preživi de lavec od osem do dvanajst ur in od šest do sedem dni na teden ali 52 tednov na leto na mc-stu svojega dela, si lahko predstavljamo. kako velikanski vjHiv iuiajo na njegovo zdravje razmere, v katerih vrši svoje delo.
Razmere, ki vplivajo na zdravje delavca, so najprvo naravne ali klimatične. nato splošne. Nevarnost ogrožanja zdravja je v 'gotovih slučajih odvisna od narave proizvoda. Ti proizvodi so lahko po svoji naravi škodljivi, kot naprimer kovinski plini, prah in drugi. V drugem slučaju pa so škodljivi pogoji, pod katerim: je treba vršiti kako delo. Med te je šteti vročino, soparico. slab zrak, prenapolneuje, premočno luč, čezmerno napenjanje niišie in dru-go. I 1 vie n glavnih vzrokov slabega ! zdravja med delavstvom je pre-napor. ki je posledica predolgih ur, dala je dela od kosa in vedno ! večjega uporabljanja strojev. | Delo, katero proizvajajo celice v človeškem telesu, proizvaja na drugi strani v teh celicah razna-1 da vine ter proizvaja tudi druge izprer-iembe. Do gotove točke ni | to škodljivo. Če pa je delo pre-
Iveč naporno ali če Irpi predolgo ali se ga vrši prehitro, se pričenjajo razpada vine zbirati, celice | postanejo izčrpane ter oslabijo. IzraučenoEt je strup, katerega ustvari človek sam v svojem telesu, in vedno bolj postaja znan-I st v eni ko m jasno, da je neprimeren napor eden največjih kvar-ljiveev zdravja.
Kot je že omenjeno, se je vršilo 'prvotno delo doma in vsled tega
tm ^
.je bila tudi razsvetljava, gor ko t a i in ventilacija neprimerna. Radi1' načina zgra<U> pa je bilo tudi ne-| mo^o-I-e izboljšati i » i-azmere. V i tetn. osziirii se je dants položaj izboljšal m noben podjetnik ne mo-: ro ]>ustiti vnemar teh prvotnih I zdravstvenih zahtev.
Nič ne vpliva bolj na zdravje! delavca kot ravno kurjava in zra-i čenje. D o gnano dejstvo jo. da je j za telesno zdravje neobhodno po- ^ trebna nepl*estana, dobava sveže- ! ga zraka. Iste važnosti je primer 1 na razsvetljav;' delavnic Neza- ' dostno razsvetljeni prostori so ' vzrok številnim očesnim boUiznim j! in te imajo za posledice glavobol, " nervoznost in prebavne neprilike. j' Zdravniki so tudi mnenja, da soj: slabo razsvetljeni prostori vzrok; slabokrvnosti, ki je posebno med i mladimi delavkami kaj p<.»gosU'.!' prikazen.
Gotove panoge industrije so ki
nevarne saeneposebi »n pri ka-J terih je zaznamovati kljub vsem. varnostnim odredbam veliko ste \ vilo obolelosti. Te bolezni imeiiu-j jemo bolezni vsled poklica Dočim >o nam škodljivosti, povzročene vsled sti-upov, plinov in drugih sličnih stvju'i, znane, je na drugi strani nebroj delavcev. kojiii zdravje je neprestaaio ogroženo vsled nezdravstvenih razmer, v katerih morajo vršiti svoje delo.' | Izračunalo se je, da spada v t-». vrsto najmanj odstotkov vseh 'panog industrije. To je tudi polje, kjer more izvršiti industrija!-na hi g ij ena največ dobrega.
Za izboljšanje higijenskih razmer med delavstvom je tr^ba ti-eh stvari: preiskave, vzgoje in postav.
Vzgoje se ne sme omejiti na de lavea samega in na delodajalca, temveč se jo mora razširiti na sif->e občinstvo, kajti cela. zgodovina tega gibanja nam kaže, da je treba za končni uspeh predvsem p ros vitij enega občinstva. Vzgoja v tem smislu mora biti temeljita in vsa zakonodaja bi bila brez uspešna* če bi se ne opirala na :ivšo javnost.
Vsak podjeten in pošten delodajalec se vprašuje dandanes: — Kaj moram spraviti v svoje podjetje, da zvišam produkcijo, zmanjšam stroške ter ob istera času povečam plawe in delavno zmožnost svojih ljudif — V teh dnevih velike industrijalne stiske jc treba odgovora na to vprašanje jn ako je kje kak činitelj, ki •potrebuje rešitve, je oni razumne industrijalne higijene.
V	celi stroki preventivne^medicine, to je zdravstva, ki skuša preprečiti bolezni, ne nudi nobena stvar tako neposrednih in zadovoljivih uspehov kot ravno indu-vstrijaina higijena. Ta pojem je dosti širok, da obsega vse zdravstvene in higijeniene razmere, k: obdajajo delavca pri delu.
V	prieeftku zdravniškega delovanja v industriji se je smatralo redno zaposlen je zdravnika v kakem -industrija! nem podjetju kot znamenje dobrohotnega razpoloženja napram uslužbencem. Ce je •bilo to resnično ali ne. so vendar uspehi pokazali, da se je izkazalo delo zdravnika uspešnim tako za delodajalca kot za delavca, kajti obe stranki sc je obvarovalo pred nepotrebnimi stroški, ki nastanejo vsled poškodb iu bolezni. Delo zdravnika pa je tudi pripomoglo k boljšam odnočajem med podjetništvom in delavstvom.
Krilih se je našlo, da se je s
Moderna industrijalna higijena.
PRIZOR 2 AMERIŠKE BOJNE LADJE.
prihodom zdravnika tudi poveča-1 la produkcija. Vedno bolj se jc spoznavalo vrednost, zdravniške pomoči in to prav posebno potem, ko mi je pričelo sprejemati delavske odškodninske postave. Te po-stave nalagajo breme stroškov vsled poškodb na rame delodajalcev in slednji so primoraaii preskrbeti ne le zdraviliško pomoč v vsakem posameznem slučaju t eni več morajo skrbeti tudi za to. da se po možnosti prepreči bodoče poškodbe ter odpravi razmere, ki so morebiti kvarljive zdravju uslužbencev.
V	nekem velikem podjetju v Massachusetts se jo dognalo, da so poškodovani delavci, i:i so s-.' poslužili kompanijske bolnišnice, prihranili devetnajst ur na m«-sec proti onim, ki so iskali zdravniške pomoči drugje in med 4000 slučaji poškodb sta bila lc dva lahka slučaja zastrupi jen j a krvi.
V	splošnem rečeno obstajajo uspehi industrijalne higijene predvsem v Izboljšanju razmer /a. delavce glede delavskih raz mer, higijene in uv; nadalje v zmanjšanju neprimernega pren:-. pora in v najmanjšem riziku pi i takozvanih boleznih vsled poki i ca. Za iproizvajalca obstaja dobiček v povečani produkciji, ki stoji v direktnem razmerju z zdravjem delavstva in končno v blagru, ka terega je deležna splošnost. potom srečnega, »zadovoljnega delavstva ki dela pod najboljšimi pogoji in kateremu niso ure dela muke iv neznosnega trpljenja.
I
Razne zanimivosti.
#
Komitej Storthinga. norveške zakonodaje, je naročil vladi, naj ne dovoli inozemeem ali korpora-eijam prilastovanja vodnih sil na Norveškem, razveii v posebno upoštevanja vrednih slučajih. Nasvet je posledica gibanja, da se omeji prilastovanje industrijskih virov od strani tujezemskega kapitala na Norveškem. •
Silo vodopadov na Norveškem se | ceni na 6.000.000 do 10.000,000 konjskih sil. Do zadnjega časa se je te vodopade vklepalo v službo industrije skoro izključno s pomočjo inozemskega kapitala. Gibanje za omejitev upliva tujezemskega kapitala, je izvojevalo svojo prvo zmago kta 1909. ko se je sprejelo takozvano koncesijsko postavo, s katero se omejuje za inozemce koncesije za izrabljanje vodopadov in drugih naravnih sil Glasom te postave imajo le norveška vlada, norveške občinske kor poracije in norveški podaniki pra vieo prisvojiti si vodopade z več kot 1000 konjskimi silami in tc brez posebnega dovoljenja vlade Ko pa bo sprejeta nova predloga bo tujemu kapitalu še veliko težje pridobiti si na Norveškem kake koncesije.
XX
A meriš ko-ruska trgovska zbornica bo izdala ameriSki naslovnik (Director) za Rusijo. Poleg seznama asectfkfli isfoforsieer bo vjp*
boval naslovnik članek, tikajo*'- se trgovskih odnošajev med obema deželama, nadalje razpravo o ame-. riških političnih napravah, zgodo '] vini ekonomije ter o sedanjih ekonomskih razmerah. Naslovnik je • spisan v ruskem jeziku.
XX
Nova postava, katero se je uveljavilo v Argentini, določa, da morajo biti gostilne* ter slični dru<ri prostori zaprti od sobote polnoči do nedelje polnoči. Pekarne, prodajalne z jestvinam: in trafike so lahko odprte tudi v nedeljo do o poldne, vendar pod pogojem, du je zaposlen v njih gospodar sam. brez pomoči najetih delavcev in trgovskih pomočnikov.
Kje je Indijanec?
NAŠI ZASTOPNIKI,
San Francisco, CaL: Jakob Lov Sin. kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda". Naročnina za "Glas Naroda" je: za celo leto $3.50, za pol leta $2.00 m za četrt leta pa $1.00. Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero je prejel in jih roja kom priporočamo.
Denver, Colo.: Louis Andolsek Id Frank Skrabec.
Leadville, Colo.: Jerry Jamnik.
Pueblo, Colo.: Peter Culig, John Germ, Frank Janesh in A. Kochevar.
Sallda. Colo, in okolica: Lout* Costello.
Somerset, Colo.: Math. Karnely.
Clinton, Ind.: Lambert Itolskar.
Indianapolis, Ind.: Alois Radmaa.
Aurora, I1L: Martin Jarkas in Jer nej B. Verbič.
Chicago, DL: Jos. Bostič, Jos. Blisb m Frank Jurjovec.
Depoe, HL In okolica: A Mežnart
Joliet, HI.: Frank Bambich, Anton Bambich, Frank Lauricb, A. O be rs tar in John Zaletel.
La Salle, 111.: Matija Komp.
Livingston, DL: Mih. Clrar.
Nokomis, HL In okolica: Math. Galsbek.
North Chicago, HL in okolica: Antoa Kobal in Math. Ogrin.
So. ChicaKO. DL: Frank Čeme.
Springfield, 111.: Matija Barborič.
Waakcgan, HL in okolica: Math. Ogrin m Frank PetkorSck.
Cherokee, Kans.: Frank ReSisnlk.
KiIimIiiii Kana.: Joe Knaeflc.
Franklin, Kans.: Frank Leskovcc.
Frontcnac, Kans.. in okolica: Rok Finn in Frank Kerne.
Kama* City, Kans : Geo. Bajuk in Peter Schneller.
Mineral, Kans.: Frank Augoftin.
Bingo. Kans.: Mike Pencil.
KHflHfr, Md. In okolica: Frank Vodopivec.
Baltic, HBfh M. D. Likovieb.
filwit. Mich, hi »holies: 1L F. FKohft Martfa Bade la Parol Shalta
Detroit, Mich.: Jos. (Jlasicb. Manistique, Micb. in okolica: Jod*
Kotzian.
Chishohn, Minn.: Frauk Govže, Jak. I'etricb in K. Zgonc.
Lly, Minn, in okolica: Ivan Goule, Jos. J. renbcl. Anton Poljanec tn Louis M. Perusek.
Eveleth, Minn.: I^juis Uov2e in JniiJ Kotze.
Gilbert. Minn, in okolica: L Vesel. Ilibbing, Minn.: Ivan pouše, Kitzviile, Minn, in okolica: Joe
Adainich.
MrKinley, Minn, in okolica: Fr. Bojc. New Dnluth, Minn.: John .Terina. Sartell, Minn, in okoUca: F. Triller. Virginia, Minn.: Frank Hrovatich. Si. Louis. Mo.: Mike Grabrian. Kast llelena, Mont, in okolica: 1'rank Petrich.
Klein. Mont.: Gregor Zobce.
Cireat Falls. Mont.: Math. Urich. Roundup, Mont.: Tomaš Panlin. Dawson. N. Me\.: Mike Krivec. Gowanda, N. Y.: Karl SternLsa. Little Falls, N. ¥.: Frank Gregorka in Jernej Per.
Barberton, O. In okolica: Math. Kramar. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood, ©.: Math. Slapnik la John Malovrb.
Cleveland, O.: Frank Sakser, Jakob r>ebevc. Cbas. Kariinger, J. Marinčit. Frank Meb, John Prostor in Jakob j Rejnik.
Lorain, O. in okolica: Frank Anzek, i Louis Balant in J. Kumse. r Niles, O.: Frank Kogovtek. i Youngstown, O.: Anton KikelJ.
Oregon City.Orej.: M. Justin In I Misley.
Allegheny, Pa.: M. Klarlch. Ambridge, Pa.: Frank Jak^e. Besemer, Pa.: Louis Hribar. Bronghton, Pa in okolica: Anton lpavee.
Burdine, Pa. In okolica: Johu Demfcir.
Canonsbnrg, Pa.: John Koklich. Cecil, Pa. in okolica: Mike KoSerar. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk, Vld Rovansek in Jos. Turk.
Claridge, Pa.: Anton Jerlna In Alitor Kozoglov.
Dnnlo. Pa. in okolica: Joseph SoLor. Export, Pa.: Louis Supančič in Fr. ' Trebets.
Forest City, Pa.: Mat Kamin, Frank I Letvn in K. Z^lar.
Fareli, Pa.: Anton Valentinčit Greensborg, Pa. In okolica: Frank Novak.
Hostetter, Pa in okolica: Frank Jordan.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja ti John Polanc. Luzerne, Pa. in okolica: Ant
Osolnik.
Manor, Pa. In okolica: Fr. Demfiar Moon Ron, Pa.: Frank Maček In F-PodmiUek.
Pittsburgh- Pa- in okolica: U. R Jakobich, Z. Jakshe, Klarlch Mat., J Magister, L Podvasnik in Jos. Poga&ir Reading, Pa. in okolica: Fr. Špehar Sooth Bethlehem, Penna.: Jern. KoprivBek.
! Steelton, Pa,: Anton Hren.
Turtle Creek, Pa. in okolica: Frank Schifrer.
Tyre, Pa. in okolica: Alois Tolar, West Newton, Pa.: Joslp Jovan. Willock, Pa.: J. Peternel. Murray, Utah in okolica: J. KasteUe Tooele, Utah: Anton Palčič. Black Diamond, Wash.: G . Porenta.
Davis, W. Va. in okolha: Johu Ii ros i eh in John Tavželj.
Thomas, W. Va. in okolica: A. Koren chan.
Milwaukee. Wis.: Aug. Col lander u: Josip Tratnik.
Sheboygan, Wis.: Anton lie, Martin Kos, John Rtampfel In Heron in Srettin.
West ADis, Wis.: Anton Demšar hi Frank Skok.
Buck Springs, Wjro.: Frank Fortnnn, A. .fnstin. Valentin Marrinn in Vsi.
K Mojc Sporočilo
IMIllili^^i ^Sfeii0(1 stare^° Sivo-Lasega Zdravnika.
DR. J. RISSeSlMREV SVOJ EMU L A BOR ATORI UM U bomo'storili vse kar nam je mogoče, d:: Vam
mo zdravje, mnč in krepost! Scdnitc danes in piSite mi iasen list, poročoioč kakor čutite, kje Vas tx->li. in kar vzrok, p- - Vašem« nmenju, da čutite slabo, in iaz Vam bodem, z veseljem. d;d vse nadete in pomoč—kakor rui je rnogWe.
Mojjm ^naiiiem metiicine in m<>jom skušnjom od \eliko in veliko let, jaz in 7. menom združeni zdravniki, guli smo tisočama trpečiii mož 111 žensk. Merete mi pisati popolnoma zaupno, kar je vse dopi-ivau;o zatipn.
OD CEGA VELIKO SLOVENCEV TRPi
Ja.: L*:m naii-u, 'It tisoče Slovencev trpi <xl nadlogah želoca in ncprcbavc. Nekateri imajo plin rn ieloco, napuhnjeni ^o po jedi, bol in nemir v želoco; vrti im w v glavi: megli im se pred očrni; čute bol, utrujenost, in hrbet in mišce so bolne: trpe ud kostobole; jezik im je bel in slab okus v ustima; želodce ie kisel; podrigne im se hrana in bruhaiu.
Dnigi Slovenci in Slovenke trpe od privatnih ?K»Jesti. kakor sifilis, ali zatrupljena kri. kapa\ica, ali triper. nervoza. slabota in nemoč: zlorabili so veliko svetih zakonov narave. L>ru\,'i trpe <<i nadlogah mehuria, ledvic in jetra; bolezni ietra in zapeka.
Jaz sem izpisa! jasnofn, pripostom slovenščinorn izvrstnu medicinsku knji^u ob različnim bolest ima in nadloeam:i. T<» vredno knjigo bom posla! popolnoma zastonj vsakomu človeku. aH ženski, ki piše jk> isto. Potrebno je vsakorau Slovencu, da piše po VODITELJA K ZDRAVJU in uči vse ob takšnili bolezni in kakor jaz morem znanstveno zdraviti
te bolezni, našim popolnim, Križnim in vspešrum nietoda:na.
Ve mara, ako ste bili pri dragim zdravnikima in oni so vzeli Vaš denar, a da Varr. t-.is».> nič p	Ne nehajte.
Obrnite se na mene, oziroma Vaše bolesti. Jaz Vam bom da! mnejc ob \'ašoi nadlogi in, ako. po mojemu mnenju rr>pet morete biti zdrav. Vsi nasveti in informacije so popolnoma brezplačne. Ako mi pišetv. k	b. ie dognali,
da želim biti Vas prijatelj, in dobrotnik, in vein, da Lote priporočali Vašim pnjateliima, prido k iner.i. po nasvet in zdravničku ^.»ftrežbu.
PIŠITE m LIST
in popišite \'aše simptome, ah bolezen, in mi pošljite, tudi. ta kupon, du Vam :iK-rcm poslati, /astonj moju kniigu.
DR. PRICE—S. 600. 9 So. Clinton Str., Chicago, III.
Dragi doktor Price. Prilagam pismo in popisujem nadloge svoje in ti mi ugajalo, da ::» svetujete oziroma mojih nevoljah. pt»šljite mi. tudi, enu brezplačni! knjigu.
laz ne obveŽujem plačati kakšne stroške, niti so obveiujem kupiti medicine, uh pri zdravi'-.
IME ............................. ULICA IN ŠTEVILKA ali R. H. D.	.....
«
MESTO.....................................DRŽAVA....................................... ...
Rusko stališče.
'tf?' jI --o--
Rusija ne potrebuje vojakov, ker jiii ima še miljone v rezervi. Ruski ministrski predsednik, princ Lvov se je proti ameriškemu časnikarju izrazil sledeče:
—	Rusija potrebuje danes vešče melianikarje in inženirje, da pomagajo reorganizirati veliko zmešnjavo, katero je napravila prejšnja avtokratična vlada. Potrebujemo vojni materjal, posebno železniške potrebščine v veliki množini. —
Iz tega se razvidi, da Združenim državam ui treba pošiljati tja vojakov. Poslati pa jim moramo ljudi, ki so ve-ščaki v industriji in železničarje, da bodo vojaki na fronti 7, vsem preskrbljeni.
Velike važnosti za Rusijo je transsibirska železnica. Obratovati se mora z vso silo. Po tej železnici dobiva Rusija lnunieijo iz Japonske; po tej poti pa tudi pošiljajo Združene države municijo in življenske potrebščine. Naj-. Uolje. kar moremo storiti našim ruskim zaveznikom, je, da jim pomagamo v industriji in prevažanju.
Amerika bo izvršila zelo hvaležno delo, ako pomaga Rusiji. Pokazati moramo svetu, da spoštujemo sedanjo» demokratično obliko Rusije: spoštuje jo ves svet in predsednik Wilson je izjavil, da gredo Združene države v boj za,demokratična načela. Demokracija je smoter nove ruske vlade.
K<» je podal pri ne Lvov svojo proklamaeijo, je izjavil, da j<- potreba, da se vpelje vlada i>o narodu. Pozval ves ruski narod, da podpira novo vlado v nadaljevanju vojne.
—	Rešiti moramo našo domovino pred sovražnikom, ki je prekor^il naše meje, — pravi proklamacija. — To je poglavitna in življeuska naloga naših zaveznikov, ki se borijo za svobodo narodov.'"
Nova Rusija se od]X)veduje gospodstvu nad drugimi narodi. Xoee si prilastiti tujega ozemlja, noče tujega ozemlja. Želi samo doseči trajen mir na podlajri narodnih pravic. Vsak narod si naj izvoli svojo lastno obliko vladanja. Rusija si samo želi. da ima prosta morja, da more vršiti svo- < jo morsko trgovino skozi celo leto. Imeti mora tudi po zimi morja, ki niso pokrita z ledom po več mesecev. Imeti mora prosto trgovino skozi vse letne čase.
Toda Rusija noče doseči tega s tem, da bi si prisvojila tujega ozemlja, kakor je hotela Nemčija. <la razširi svojo svetovno trgovino.	\
Pri mirovnih |x>gajanjiii bo dobila Rusija svoje pravice, da l*o imela prosto vožnjo skozi Dardanele: to bodo dovolili* tudi vse zavezniške države.
Ako bodo Turka pognali iz Evrope, ali ne, to je gotovo, da ne bo gosj>odar morske ožine Bosjxira pod nem- ; -ko piotekeijo. Vsi zavezniki so v tem enega mišljenja. <
V Rusiji s<- še nahajajo ljudje, ki so pod nemškim upi i vom in si želijo nasprotovati ruski vladi. Želijo, da bi ' bila Rusija premagana in da bi sklenila za ruski narod '
sramoten mir.	1
• t
.Jasno je. da je za temi ljudmi nemška vlada.	i
Foda ti >o v veliki manjšini v primeri z ljudstvom.	.
j«' naklonjeno vladi. Vse različne stranke so odločno	i
na strani nove vlade in tako moremo upati, da se bo vo'j	1 na končala v prid Rusije in vsega človeštva.
Nenavadna politika, j
Najbolj izrazit« *laba stran uui*' j riškega narodnega značaja je, da m le v redkih slučajih brigamo z;.' bodočnost. Skozi cela tri leta je! t>retila tej deželi vojna in vedno; uiauj je bilo živil, a skozi celi ta čas ae ui ničesar storilo, da bi ■prišlo v okoui tej stvari, ter se pri-' pravilo za v-»ak slučaj. Sedaj s«-' nahajamo v vojni in pomanjkanj, »toji pred durmi.
Naša dežela ne 1» imela dosti živil, da bi zadostovala za bodoč«* zrno in narav no>t blazno bi bilo nadaljevati z izvozom tisoče v ton živil, ki Mi polejj tega še izpostav Ijena nevarnosti, da jih pošljejo podmorski čolni na dno morja. |
Ni pa moža v tej deželi, ki bi boljše poznal resnične razmere glede živil kot jih pozna J. Ogden Aruiour, načelnih takozvanega mesm-ga trnsta. Njegovi agenti vedo natanko, koliko funtov živil se nahaja v tej deželi iu kje jih j« najti.
Isti Mr. Armour je pretekli pon-! del jek izjavil:
— Ako i« ae stori neposrednih in radikalnih korakov sa poveča nje in ohranjen je dobave živil v Zdntsenih državah, se ho nahajala U dežela v prihodnji jeseni in si mi v prav tak oalabem stanju kot katera izmed vojskujočih se erv ! ropakih držav, vsaj kar se tiče hra
I
Pomanjkanje živil je siploano po teh ta svetu. Ker je zadeva tako nujna in položaj tako opasen, sem za vladno kontrolo produkcije in cene živil. V Evropi so bili prisi I jeni do takeira koraka. Mi pa *to iMao to. še predno bomo prisilje-' ui k temu.
Kdor pozna način, kako .se dela] v Waahingtouu, ve. da se uc bo za sedaj ničesar storilo v trn ozirn mčeoar. da bi ae povečalo prihod ajo letino. Poročila n krajev, kjer s« prideluje ozimina, pa kažejo ic tedaj, da bo letina kaj pičla.
Vehka skte&fda in ledenice so /praznjene. V«e konzervirano me-
več in semena ni niti toliko, da bi;
zadostilo dejanskim potrebam v f»"doči zimi.
Sedaj je napovedana vojna in napravilo se je načrte, da se b-> I odtekuilo nad 2.000.000 mož njihovim rttliiim poslom. Kljub temu I pa izjavljajo zastopniki naroda v j Washngtouu. ,ja ne sule lia lio_ • b* 'n način prekiniti rednega pošt-1 Ijanja živil v Anglijo.
Previdni možje so že pred leti j orK)zarjali na to možnost ter pri- • poročali splošno prepoved izvoza živil v Evi*o]h> in to v lastno var nost ameriškega naroda. Taka od redba bi bila ena izmed številnihj točk vojaške pripravljenosti te
dežele.	{
Tem razumnim ljudem so se j druei smejali.	!
Očitalo se jim je celo, da sku šajo na skrivnem pomagati Nemčiji. ' ': Mi pa izjavljamo še enkrat. da<! ogroža vsak tovor, katerega se iz- j vozi iz Združenih držav, našo last j no varnost. Če bodo šle stvari ta j ko naprej, se bo kmalu pojavil glad ali pa še kaj hujšega, i Armade v Evropi so zaposlene Iv zadnji divji borbi za zmago. Če! je namenjena zmaga zaveznikov, bodo zmagali in morajo zmagati s; sredstvi, ki «o jim na razpolago.; kajti vse, kar bi jim mogli posla-j ti sedaj, ne more izpremeniti ko-nečnega rezultata. ' Ce pa je namenjena zmaga een-ttalnim zavetnikom, potrebujejo] Združene države vsako unčo hra - < ne in drugih stvari zase tukaj do-J ma, da izidejo uspešno iz tega boja.
Naj izpade boj v Evropi tako tli tako: naša prva skrb naj boj
( \merika in nje blagostanje.
[	-I
j
Amerikanei. ki hočejo na otok I ( liinidad. Angleška zapadna Indija. morajo sedaj na zahtevo angleška oblasti predložiti svoje potne listine, ker se jim drugače ne dovoli izkrcanja na otoku. izvremši ! s posebnim dovoljenjem guverner ja. Niti posadke parnikotf in ladij ne smejo na otok (V nimnjr petnih iistov pri rokah.
Sodnik Lynch,
—
Povest z Ameriškega zapada.
I> iliin j' prereza! lia/eli vrat in pv*tem je prišel zadovtijun i/, šotora. kajti pogodil je pravi ir« - . nutek. ljudje bodo sedaj mislili. da je to sioril oni d m' nepoznani mož. Sledovi, kis hi*.* je ' ''iti drugi ostavil za seboj . p ikI šotora po griču. navz . . av-nost k drevesom. Nihče ga m vi del priti in iti razuu D ril lin a. j
Ženska jebila lastnica plesne Jvorme v Salvation < Jap. Kadi njene k-pote in njenih brzin nog: i«> je imenoval nek raziskovale«*i »arav«« in naravoslovce, ki je i/j ijubezui uo divjih živali obiskal) »ne pokrajino. "Gazelo"	■
Driiliu je živH v ]»osel»:i«*iu raz i" mer ju napram Gaze j i Njegova, >nstva proti nji so bila j»rava. oz i -roma tako prava, la so se mu nje- -i; "»vi bistrooki tovariši norčevali ; m da so končno pričeli trditi, du 1 je vsled vpliva ljubezni postal '»o-j! i»ct mlad. \.-k njegov tovariš j • pelo trdil, da so njegove stare in 1 trohle brke za d ubile zopet novo življenje. "Hai tako, kakor evet- : liee". <lejal mu je nekega dr.c* . 4kaU*re pričiio zopet eveteti. ak', ( jih tvoje dekle, potom ko .iih j«-1 irtuelo že dolgo čicsa v :okah. dent!' v svežo vodo."	j'
Gazela je tudi z '-stalimi gos'i ' skrajno prijazno oljčevala. txl'; ( to ni niti malo žalilo -tan ga i*n iat ja. kajti bil je prepričan. d;> lo njega ljubi. Vsled tega si mu ! tndi ni zdelo niti malo sumljivo < ko je po nekem izmed svojih p<>- ; tovanj v Folsom nekoliko svojega i dobička od plesne dvorane — bi- i lo je zlato ali pa zlati prah — po- i slah. na nek nepoznan naslov. De-j jaht je. da potrebuje njena stara i auiti, ki živi v San Antonio, nekoliko denarja in Driiliu ji je naravno veroval. On ni niti mislil tla to. da bi jo vprašal, ali da bi se čudil, čemu ta mati preje ni ! potrebovala denarja in čemu s- 1 sedaj tako pogo&touna vozi v Folsom,	j
Vesela Gazela, katera je svoje- i priletnega častilca imela za . pravega norca, ga je celo nekoč prosila, naj on mesto nje nese neki zavoj v Folsom, kjer naj pošilja- < tev izroči zastopniku ekspresne družbe, da pride tako na svoj 2 • pravo mesto. Zvesti Drillin je počakal, da je prišla pošla. ■ nakar je zavoj izročil ekspresnemu se-lu. kateri ga je nfckako ^tačudeno gledal. toda Drillin *se za te poglede ui zmenil. Vendar bi pa moral videti mladeniča kasneje, ko je zavoj odprl, bral pismo iix se pričel vsled smeha zvijati. Toda Drillin je bil tedaj že na poti proti do-mu v Salvation Gap. Ekspresni sel je bil star 2'i in Drillin 45 let.
Take Gazele so pa za vsako reč sposobne. Vendar pa ni bilo lepo od nje. da je le v svrho zabave poslala svojega siarega ljubimca k njegovemu tajnemu tekmecu S tem si je pa. kakor počenjajo ljudje večkrat, skovala i?belj za svojo la&tno krsto.
Potem se je pa obnovila stara stvar. S tratrti moža za Gazelo in njegovo zaupanje v njo so ostale neizpremenjeue; prinašal ji je še vedno kakor prej vm zlati prah, katerega je zamogel dobiti, In ženska, ^e je še vedno kakor-prej
Brand Whitlcxk
Brand Whitlock. bivši ameriški poslanik v Belgiji.
reunu vozila v FoLsorn. Pri tem je pa bila vedno manj previdna in je vidno (K»lj zanašala svo-jo ]»riljni>Jjenost v Salivation pil. Počasi se je pa tudi v Diilli-novi duši pojavila senea suma. Vsled Ijubosipiinosti je postal« njegova bistroumnost mnogo več-.U' iu ko je potem nekega jutra videl, kako je prišel ekspr-^iiij s.-I L/ Gazeline^a šotora, je bile z stvarjo pri kraju.
V trenutku.. ko je /aponade! vso resnico, postal je skrajno zvit in znal je tudi dobro računati: njegove strasti so n-> tako poveča Ir. da je bil stičen divjini živalim. Tako se mu je pred njegovim dtt še v 11 Hm oče>om j»«>.iav"'! popolni njiič-rt z vs*>mi i*>drobiiostini, me.l katerimi ni manjkala niti naj-itianjša i.ialenkost; skleni! jt» <xl iti v njen Š»M«sr in Gaztrlo euo-sta^io umoriti.
Eicspi esnem;i s«-ln je pastil, du i«- mrno od m.; i>o sričn navzdol. Ko .so potem vsi v taooru vstali, zajutrkovali in odšli tia delo. je tudi Drillin odšel z njimi. Njegov pros'lf1- bi! v takem kraju, da Lra tovariši niso zamogli opazovati. Ivjitalri potem je pa ostavil ■iv.ije delo iti hitro odšel nazaj v Salvation Gap, kajti vedel je. da j" ob tem času piesaiadv oran?. i»bičajno prazna. Tudi je natančno premislil, kaj naj poreče v slu-'aju, da srečp druge žen-ske. To-da ženske so bile zaposlene v dolini pri potoku s pranjem in le nič Kudega sluteča Gazela je še spala v svojem šotoru.
Mirno iu počasi j«- prišel Drillin skozi glavni vhod v dvorano. T.i odide mimo praznih steklenic iu zunaj zopet mimo plota do šotora. v katerega je tudi povsem mirno vstopil. I11 ravno tako mirno. kakor je prišel, je zopet odšel.
"Sedaj 'pa za more Gazela nemoteno dalje spati'', mislil si je Drillin, ko je bil zopet do kolen v zemlji in iskal zlato. Sedaj je bil oblečen v drugih hlačah, katere so pa ravno tako izgledale, kakor one. katere je skril pod nek karam.
Naenkrat se je pa zaslišalo glasno kričanje, ki je prihajalo od šotorov h elaimom, in Drillin je takoj vedel, da so.se ženske vrnile od pranja.
Mehanično dvigne glavo in prične poslušati. On ni bil slab človek in še nikdar v svojem življenju ni želel komu kaj slabega stork i. Ko je pa sedaj počasi premišljeval o storjenem, se mu ni pojavilo niti najmanjše kesanje, pač pa zadovoljščina. — da, hotel jc «e več doseči. Kakorhitro se mi: bode nudila prilika, bode sledil >ledovoan nepoznanea, da tndi njega spravi s tega sveta, kajti ta dva sta se mu norčevala. In ko ie potem gotovo že neatevilno-krat mislil na oni dan. ko je izroči! zavoj z zlatim prahom — morda onim prahom, katerega je on sam tako težavno pridobival — svojemu tekmecu v Folsomn, se je pričel na vsem telesu tre«ti m izgovarjati neTazumljive be-sede.
Kričanje pri šotorih ni hotelo ponehati. Nek moški je tekel mimo Drillin a in sedaj se je slednji naenkrat spomnil, da mora tudi on toči. Iz vscii raztresenih krajev, kjer «0 moški -delali v svojih elaimih, so jeii prihajati v Gap, kjer Je kmalu poatalo skrajno živahno. Erišel ^ tudi.šerifkateri
: je priČeil prejšnji večer zasledovati par poštnih roparjev, in sicer, kako se je izrazil, baš v pravem trenutku, da zaniore sedaj vso stvar v redu iu po zakonu voditi. Moški so postali hipoma po-: divjam in vsled jeze so nepopisno I kričali. Sklenili so, da morajo mo-j rilca takoj kaznovati, da se na ta j način osveti Gazelina smrt. Kdo I je fcvršil umor. na to niti mislili : niso. kajti Gazela je bila vendar i tako vesela iu dobra tovarišien. ! izvrstna- pevka in neutrujena ple-j salka. da je bila nad vse priljubljena. Ženske so jokale, dočim so možki kleli in kričali. Le Drillin je bil nekako čudno miren — tako miren, da se je to tudi šerifu zdelo čudno, dasiravno ui ničesar vedel o njegovem razmerju z G.i-! zelo.
Ntudikral zakriči neka ženska: 'Drillin je to storil, Drillin F * : Moški ga takoj naskočijo, toda j že naslednji trenutek »ga zopet iz-, puste.
Drillin.' N«-. nesmisel! L<* radii tega. ker molči, naj bi bil mori-j lee? Povsem naravno je. da se mu sedaj ne ljubi govoriti, kajti vsled prestrašeuosti ihu je kaj takega nemogoče, to tem bolj, ker je u-; mor njega najbolj užalostil.
In pot Cm so šerifu raztolniačili, da je imel Drillin ljubavno raz-! mer je z Gazelo ter da je bil vedno. ; 111» in nekako čuden.
"Oh!" je dejal šerif, in v tej-besedici je bilo lahko opaziti začudenje in dvom; na skrivaj je !pa še vedno opazoval Drillina
Kmalo nato so ziatoiskalei z..-' pet zakričali, kajti za šotorom so 'm»šii sledtive. Kričanji je Drill;-, j na vzdramilo iu z vso naglico je teke! za drugimi, da vidi sledove. Strasti, katere so dosegle sedaj pri njem svoj vrhunec, so bile tolike. da mu je bilo vsako mimo' mišljenje onemogočeno in tako se je poj>olnoma znebil zavesti, da je on morilec Gazele. Zavedal se je le, da zaeno z drugimi zasleduje nekega zločinca, da morr. iti j 'mimo smrek in jelk tor da skuša; ;erif vzdrževati mir in red. Nje-j irov sosed, ki je bil pravi (,'alifor-nijean in čegar besede so bile y'.i-;<ati vedno lahkomišljene. kadar-so bile v resnici resne, je zakričal t j šerifu:	•
*"Da. da, red jc vedno prvt nc-i Iješki zakon in poleg tega tudi ze-! j lo el-gantna stvar!" f Prestrašeni uradnik se ni upali i kaj odgovoriti, nego da nezakoni-jtosii škodujejo dobremu imenu j dežele, vsled česar nočejo prihajati naseljenci v deželo.
Nato se okrene Ca li tor ni j čan j proti Driliinu. katerega vpraša: "Kdaj se pa nameravaš prebu-jditi? V spanju hoditi nikakor ui j dobro.7'
i Drillin mu odgovori le s čuri-liim smehom — in potem se zašle ; j dovanje nadaljuje. . Californijčan se potem okrene j proti nekemu drugemu inožu:
'*Da je Drillin Gazelo tako 1 ju- j bil, nisem uiti vedel", reče mu še-j jpetaje, "je že mogoče, da se šerifi i trudi našim ljudem preprečiti c-bešenje morilca! Toda Drillin!; I Tega ne morem verjeti."
Medtem pridejo zasledovalci iz gozda na cesto. Drillin je takoj vedel, da je to poštna cesta med Folsom in Surprise Springs. Mo-' ški teko dalje po cesti. Tam. kjeri cesta zavije nekoliko v stran, sedi j na kamenju nek moški, ki naj-brže pričakuje prihoda pošte.
Naenkrat ugleda, kako krene množica proti njemu. V strahu vstane iu vzame revolver iz žepa, dasiravno je bilo to najslabše, kr.r je zaniogel storiti. Toda v tem trenutku ni mislil na kaj drugega, kakor na to. da bi branil svoj zla-, ti prah.
'"I^e denit»i vaš revolver zopet v žep", reče mu šerif, "kajti, boljše je, da «krf>ite za to. da še; več ljudi ne usmrtite.:'
Mož se zadovoljno oddahne, ko .qpozaia šerifov glas in deue takoj revolver zopert v žep. Mislil je namreč, da so njegovi zasledovalci roparji, kateri bi si radi prrla-•stili njegov zlati prah. katerega itak ni tmnogo imel, toda sedaj je mirno čakal na ninožieo, kajti zavedal se je svoje nedolžnosti.
"Koliko ljudi sem pa že umoril'" vpraša množico v šali.
Mesto, da bi niu kdo odgovoril, j ga enostavno primejo in prično j preiskovati njegove žepe. Ko naj-;dejo pri ujem zlato, prično tako kričati, da se mladenič takoj preneha smejati Potem -ga zveiejo in odžmo takoj pred seboj.
Zaman je skušal razložiti, da jo tu velika zmot«, kajti zgovorni Californijčan mu takoj odgovori: "Seveda jo ▼edno v aH ha potno 1 ta. ako kdo kaka femko ruamiV' frtm m ^udje niso x*U$m
lili za vedno naraščajoči strah etnika.
Ko se potem okieiie proti šeri-"u ir ga naprosi, naj že radi sta-•cga znanja pove. česa ga pravzaprav dolže, so se pričeli moški imejati in ta smeh je bil izredno ;uden. Brez vsake nad«* je glodal ijihove obraze.
"V resnici ne vem. kaj hočete >d mene", reče končno v skraj lem obupu.
Potem mu pokažejo zlato in <ra "prašajo:
"Fegavo je bilo.1"
(Konec prihodnjič'.
ZAHVALA IN PROŠNJA.
Naznanim, da sem zopet prejel jodporo JsT in se iskreno zahvalim rsem dobrotnikom, ki so mi kaj larovali. štiri dolarje sem dal za stanovanje, tri pa za moko. di K>do imeli otroci kaj jesti. Kad >i bil kupil kaj krompirja, da bi ?a otroci vsadili, pa nimam de-aai ja. Moja žena je tudi b<-lna. nuči jo revmatizem. Tako ni ni <ogar. ki bi mogel dela!?, la bi I »reživel družino.
Težko mi je. dragi rojaki, vedno s«* obračati na vas za pomoč, ker vem. »la v mi vsled sedanj«-draginje nič ne pivostaje. vendar l>a moram š.- vedno trkati na vaša usmiljena siva da se me spomnite s kako podporo. Kako rad bi delal, da bi mogel preživiti svojo družino: koliko raje bi težko de lal kot pa prosil pomoči. t<xlu n< norem, eato vas prosim, dragi rojaki. da mi pomagate v moji nesreči.
Pozdravlja vse rojake- široui Ameriko narečna družina
John Zupan.
Grove City, Pa.
Družba sv, Mohorja v Ameriki.
Zveza katoliških Slovencev. st. Mark's Place v New Yorku. iode letos izdala četvero knjig, in sicer
1.	KOLK 1)AK "AVI-: MARIA'" ca leto 1918.
2.	IZ ŽIVLJENJA. Povesti v ladomestilo Afohorjevih Večeru ie.
IZ SRCA V S ROK. Zanimiva irošurica.
4. ANGLEŠKO SLOVENSKI KATEKIZEM. (Baltimorski v slovenskem in angleškem jeziku.
Vse te štiri knjige veljajo EN DOLA& in 10č z.t poštnino.
Naročniki naj so prijavijo do 30. APRILA t. 1. 111 tudi takoj dopošljejo denar.
Te knjige izda družba v nado uestilo priljubljenih Mohorjevih knjig, ker istih vsled vojne ni mogoče dobiti v to deželo. Ker pa «pIoh ni dobiti v tukajšnjem trgu slovenskih knjig, zato pričaluije-no. da bodo rojaki segli po teii.
V Koledarju bo tiskan tudi imenik članov, ki se bodo pravočasno naročili na te knjige.
NAJE OLJA TE GO VINA OPOJNIH PUAČ V AMKRTTTT
Naročite vse pijače pri naa po posti. Ekspres vam jih prinese v hišo__^
I ^^^^^^^^^^^^^
Rd. rž. Whiskey.. $2. $2.60 $30C Mi ri. Whiskey.. $2. $2.50 $3.00
Rum (rdeč)......$2. $2.60 $3.0Q
din ali brinjevec. $2. $2.50 $3.00
Kimal............ $2. $2.50 $3.00
AalMtto.........$2. $2.50 $3.00
Rosolijo.........$2. $2.50 $3.00
Vinki špirit.....$3 $3.50 $4.00
Vlaa sladka ali
Ušla..........$1. $1.50 $2.00
Piiite po natančni cenik whi-tkeja. vina. okrepčujočih pijač itd. Plačamo prevoz pri vseh naročilih za $5.00 ali več vshodno od Mississippi reke. Naročite tiskovine, zalepke. zidne koledarje, kupi. se za Žganje, odpirače, vse dobite bresplečno s naročilom. Denar po<ljito po poM ali v pri
flMMMkXMaMBi a^AM ■■
poroosnsm pismu.
C. F. ZARUBA & 60.
tu mrno Avnnnr Jim Ir « mtimfc Pa.
Zadnja japonska letina riža presega vse rekorde te dežele ter znaša 298,466,766 bušljev, kar prese ira prejšni offcijelni rekord leta 1914 za celih G.630.270 bušljev. Napredovanje v tem oziru je prii»i-isovati boljši izberi semeua. bolj šeura načinu obdelovanja iu pr«--j>rečenju šk<»de potom namvnih vzrokov.
Pri
D ALM ATINSKJ-CALIFORNIJSKI VINARSKI ZADRUGI
140 Liberty St., New York, N. Y.
Kupujejo že danes vsi oni, ki oznajo dobro naravno kapljico:
VSI, ki nečejo piti nič drugega, kot pravo domačo kapljico;
VSI, ki so ozdraveli in lotrebn-jejo moči;
I VSI, ki jim primanjkuje krvi in Ida dobijo kri, treba jim je praveva naravnega vina iz grozdja.
VSI, ki poznajo naravno vino in žganje in nečejo, da se jih slepi x ponaredbami;
VSI, v splošnem, ki hočejo obdržati svoje zdravje;
VSI oni, ki še niste poskusili našega blaga pišite še danes na:
DALMAT1NSK0-CALIF0RNI JSK \ VINARSKA ZADRUGA
1 40 Liberty St., New York, N.Y.
Sod od 52 galon samo $26 00
17, APRILA ,
j SE VRŠI IZLET NA FARME V ST. HELENA N. C
Vsi izletniki naj urede tak... <! 1 p.idejo zadnji čas v torek zjutraj ;t. j. dne 17. aprila v Washington, i D. C., ker-iz Wasbingtona odpelje vlak v St. Heleno. N. t ., toč-no ob 9. uri 30 minut prinoldn>-. Na postaji bo čakai izletnike znani rojak Mr. Victor J. Knbelka. ki bo spremil rojake na farm«- v i St. Heleno. N. C. j V liajbližaji okolici železniške jpostaje je nad sto že izčišt-enrli. izoranili in s po>!opji opremljenih farm. ki so vcčjidel razdeljene po 10 akrov. Na okrog so pa ol>ši> -r-ejš" iarine in še mnogo neizči-j scene zemlje, katero smejo nav1-jljenei uporabljati za svoje px^ni* |KC. Tudi gozdi so v bližini iu naseljencem je dovoljeno izbrati les. ; ki »a potrebujejo za svojo uporabo za prvi čas. ko se tja naselijo in dokler ni se svet prodan -oz. razdeljen.
Vsa zemljišča v St. Heleni. N*. •C., -o Ja<t Mj\ Hugh MaeRae A: l*o.. in na teh zemljiščih je Mr L. N. JoluLston superintendent, ka-. teri je naseljencem v poaioč z na-isveti in pojasnilu Omenjena dru-[žba nima nobenih agentov 111 I kdor želi kupiti posestvo, ga mora kupiti naravnost od družbe, j katera ima glavni urad v \Vil-jmingtonn. N. C. Namen družbe je namreč, da se vsak sam po-! vsem prepriča in potem šele kupi. ko ve. kaj da kupi, ker na tak način <i kupec prihrani lepo svo-to. katero bi prekupci ali brezdušni ageutje izželi iz njih. Kdor kupi na tak način farmo, potem ve. kaj da h. '"»i in od koga kupi. . torej ve tudi. ka;m se ima zateči, J če potrebuje kak nasvet ali i>i»-nioč. Družba nočo špekulantov, 1 ampak le marljivih rok, ki hoee-ijo delati in s teni pospešiti iia-j predele naselbine, kar je v največjo korist naseljencev, obenem pa '.udi lastnikov teh zemljišč
Cene farm so zdaj šc jako nizke. Za $1200.00 dobite 10 akrov l obsegajoč o farmo, na kateri je lajša in lopo urejeno gospotlarsko i poslopje, dobra pitna votla, zemlja izorana in pripravljena, da jo obsejete; torej prične takoj prvi dan lahko delati. Vse farme so tako urejene, de leže ob cesti ter v po srednji bližini postaje. Vse pridelke se proda doma. mleko je po 7<J kvart. ' Kdor stremi za neodvisno sa-1 mostojnostjo. naj ne zamudi pri 1 like. ki se mu nudi dne 17. apribi. • Ta dan bo več Slovencev iu Hr-1 vatov prišlo iz raznih krajev Ze-1 diujeuih držav, ki so se odločili 1 osebno prepričati se o naših far-l mah. Vožnja iz Washingtona. D-C., bo stala le $11.00 tja in nazaj. 1 j KDOR PRIDE PRVI, DOBI ! NAJBOLJŠE PROSTORE. KER SI LAHKO IZBERE, j Za natančnejša pojasnila pišite I na:
' NORTH AMERICAN FARMS
ASSN. INC. j 17 Battery PI. New York, N. Y.
OPOMBA: Kdor še ni prijavil svojega prihoda in misli, da bo prekasno, ako piše, naj brzojavi, ali pa naj pride pravočasno v Washington, D. C. Na postaji bo nadel že oh 9. zvečer rojaka Mr. V. J. Knbelka, ki bo t me! gurrfb 1 slmoskik barvah.
0LAB NARODA, 13. APR. 1917.
El	--—B
Jugoslovanska ^^^ Katol. Jednota
Inkorporirsna dne 24. januarja 1901 v državi Minn.
sedež v ELY, MINN.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik s MTHAKTi ROVANŠEK, B. F. D No. 1, Conemaafh, Pa.
Podpredsednik: LOUIS BALA NT, Box 106, Petri Ave^ boril*. Ohio.
(»Umi tajnik: JOSEPH PISHLEE, Ely, m™ Slami blagajnik: GEO. L. BBOZICH, Ely, Mina. Blagajnik N. S.: LOUIS COSTBLLO. Salids, Cole.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
0». JOSSPH V. GRAHEK. 843 East Ohio Street. Pittsbnrgk Ffc
NADZORNIKI;
i OHN GOUZB, Box 108, Ely, Minn-
iNTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M", So. Chicago, HI.
/OHN VAROGA, 5126 Natrons Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
4EO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD 8LABODNIK, Box 480, Ely, *ftrm JOHN RUPNIK, Box 24, S. R., Delmont, P».
GOSPODARSKI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mick.
JOHN MOVERN, 483 Mesabs Ave., Duluth, Minn
HAT. POGORELC, 7 W- Madison St., Room 605, Chicago, 111.
ZDRUŽEVALNI ODBOR: •
tUDOLF PERDAN, 6024 St. CUir Ave., N. E. Cleveland, Ohio. PRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver,
Colo. _
^TiANK KOCHEVAR, Box 886, Gilbert, Minn
Vai dopiai, tikajoči ao uradnih sadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj se poliljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednike porotnega odbore.
Ne osebne ali neuradne pisme od strani členov te ne bode odbralo.
_Društveno glasilo? "O ti A S NARODA"_
Preko morja.
(Nadel jvan je). IV
Ot>s»KMl Martin je sladko dre -i inal pri mi«. k«-r so še bili rw»tau-ki njegovega obeda, nekoliko pe-eeuih ribic, pol *tekleniee rume-netra vina in kos polente. Zunaj je bila velika vmčina. a v mali župnfkovi Hobi pri.tetrm hlad. ker mo bila okna zaprta ves dopoldan.
Skozi rudeče castor«- iwoJira glinena sivetloba. in zato je vv rudece, miza. slike na stenah. pokrita na mizi. razgaljene župni-kove prsi in rokavi njejrove srajce. Pred oknom brenči velika muha in se neumno zaganja. v steklo. —
Župnik dremlje na gugavem na s]on.ja<"u, pb-" *-• glava m" je padla na levo ramo. n«ki sta se obe«.ili na naslonja" in nojri j-<♦teim.il pod mizo. Saii.ia se mu menda nekaj važnega, ker neprestano migi je z ustnicama in vleče Nkozi u».s. Ako mu sede kaka muha na m*», pihne močneje iii strele z trlavo.
Vrata se tiho od pro in v sobo pride i<*nska kakih petdeset let. majhna in suha. bledega in pri iazuega obličja, in položi r»« mi zo pred župnika dve pismi. Pos pravni ostanke obeda, src sedajo tiho iz sobe.
Sedaj, ko ni bilo ničesar večna mizi. so rojile vse muhe okoli /.upnika, in njih brnenje ga pre-Ini'Ji. a on v.- jezi, nekaj godrnja stem« se in jrlasiM> zeva. Sedaj zapazi p rud »eboj oni dve pismi. Jedivo je bilo priporočeno. To odpre, osupne od čuda, mane zaspane oči in gleda. kaj je zunaj napisano:
—	Da, list s«- irlasi na .župnijski urad v Vrutku! — Kaj je to? Jedcn. dva. tri, štiri, pet, da pet ■«t</takt>v, da. pet sto coldinar-jev! Kvo tu so, «"<sto novi, — jrlej iih! — čudi se župnik.
—	A odkud ta detiur? — lz Trsta! — A kdo mi ga po&ilja? Ni podpisa! Je li svet znorel, dobri Bo«! In na pismu ni niti zapisano. da je v njem toliko denarja! Glej. eriej!
Župnik je sil mi razburjen, bele iu suhe rwke mu drhte, naglo hripije z očmi in irleda sedaj denar. «4*iaj list in ura deva iz jed-ne roke v draro. Odmakne zastor pred oknom ru začne citati list v lattkeui jeziku. Male svoje oči tako živo upre v Irst, kakor da era hoče prebosti. Čita in udarja s prsti po čelu. kima z »lavo. a ko ivreieti list. se zanrali. prehodi sobo. zopet postane in se prime se suho brado, pa mwli in miaii sredi aobe »roječ, kakor ne tla
oknu >
'	t t* l/ ^K*. »i*
j
ta Ln za ki i če v hodnik :
—	Katica!
Ko je prišla v «obr> Katica. —j /.upnikova sestra. — ona šepava. Ženska, ki je pospravila prej mi-i zo, pokaže ji brat. steguivši l'okoj
in »»t o ječ sredi sobe. one stotakc! na mizi.
Katica odpre siroma oči m zi-j ne <xl začudenja.
—	Kaj je to? — vpraša naglo,; z zamolklim trlasoiu.
—	Kaj ne vidiš? Čudi se. tudi j jaz sem se čudil. Ti ne veš, fee ve j ne veš, kaj v<e se počenja na tem j svetu.
—	A odkod --i dobil to?
-— OJkod ? Pusti me, v«*s senij razburjen. Cuj! Jaz grem v selo Tiči lioj sedaj, pojdeni k Ajitonuj Radetiču — — — —	J
—	Za Boga, v tej vročini! — sklene Katica z rokama.
—	Tiho. tiho! Bolje bi bilo. da bi bil odšel in ne povedal ti nič!
—	Zakaj bi mi ne povedal. — svoji sestri? — nagne Katica gla-j
VT>.
—	•) az ■-e povrnem še za belega j; dne. pred nočjo. Pošlji mi konja.| Molči, nikomur ni treba t etra praj viti! Kat-ea. ni hudega lic!
—	Ali v tej vročini! — — Jej li. ta denar je iz Amerike za Iwa-! detiča ?
—	Pusti pri miru to Ameriko!) S| 'j čilIa ; Pošlji mi konja!
—	Tedaj ni iz Amerike?
—	Ni. ni!
Župnik se je med tem oblekel, v teknil v žep pismo in denar, vzel dežnik in še enkrat rekel sestri. -naj mu poialje konja v sel o Tiči. Sestra je. ostala v sobi in jezno nekaj mrmrala. Malo potem je pripovedovala staremu cerkovniku in njegovi ženi. kaj je videla in čula. in jezila se na brata, da ji še zboli, ako je ne bo ubogal ker v taki vročini hodi okoli.
Cerkven i k meni. da srospod že ve, kaj dela, da se ne. bo veliko potil do Radetiča. ker je lahek, kakor pero. in gre, kakor veter. Cerkovnik je trdil, da je biskup poslal oni denar za popravo ecr-kve. ako pa ni biskup, da sam cesar. Katica mu je odgovorila, da! ne bo tako. ker je njen brat šel k j Radetiču. ampak oni denar bo iz i Amerike.
—	Bo že tako, vi boste že ve-i deii, kaj je in kako je. — reče! cerkovnik.
Pred Radctičevo hišo. v senci velike smokve, sta sedela na gosti! travi Tone in Anica in pozorno' poslušala Ivana, ki jima je razla-' ira! iz knjižice. Ivan je sedel na dnu preobrnjeaie brente. Z vršil; je peti razred latinskih šol in pri-; sel na dva meseca domu. da sij tfcipočijejo — njeirovi učitelji, po-i sebuo oni zsrodovine, ki je zmiraj! eovoril svojim učencem, da počitnice nfso za dijake, ampak za profesorje.
Ivanu so hitreje minevali dnevi na otoku Črestt, ne tej samoti, — kjer se je rodiJ, chto na Reki.
Rad je lovil ribe, še raje je veslal v svoji lct>i ladjici. Počival je na obrežju, čital v jrozdu, hodil na vrhunce bre<rov in užival zlato svobodo.
Vsak dan je učil brata in Anico pisati in račirniti, pripovedoval jima je. kedar so skupaj vozili ob obali, o svetu, o tem, cesar se je on nčil, a onadva sta ga j rada poslušala in si zapomnila i vsako reč.
Ivan je bil že večji od očeta, krasen mladenič, umnega in srlo-bokejra pogleda, rjavkaste t>oLti, kakor njegov brat Tone. samo da ni imel rudečili lic. Jela je menila, da so temu krive nesrečne šole. .Te lina njena tolažba je bila. da postane Ivan duhovnik.
Večkrat gleda Jela svojega si-S na. in vzdihuje, ker dva meseca tak«j hitro mineta in potem pojde i zopet v šole, kjer so bode mučil in si slabil oči. gledaje v one knjige, in kdo ve. kako se mu godi pri tujih ljudeh, kako posteljo ima. kaj je in ali je žmiraj sit. ali bi mu ne bilo bolje doma. kjer bi bil rudeč, kakor bratec Tone itd.
Ne daleč od Radetičeve hiše se razprostira vinograd. Anton pregleduje trsje in šteje, koliko veder bo vina. in se v misWh že s«*-daj pogaja s trgovcem, že vidi dvajset ice in tolarje razgrnjene na mizi. Lepo raste in lepo dozori, ako bode vreme ugodno.
Ko tako med trs je m, zapazi Anton nekoga ob bregu, nekoliko od sela Tiči. Gleda in gleda n pravi:
—	To bo naš župnik! Kaj ga ne ki privedlo sem v tej vročini?
-Vn t on se čudi. a župnik ga je tudi zapazil in mahal s klobukom in dežnikom. Anton za kliče deel, ki je bila v "šoli'' v senci pod smokvo. da vidi župnika ua bre-gm- Deea pride v vinograd, a od tam gre z očetom župniku naproti.
—	Oj, koniai nosim dušo v kosteh ! — vzdilme župnik, otiraje
Isi znoj s čela z vdikun modrini J robcem.
—	Gospod, pa v takt vročini! j da le ni kake nesreče? — vpraša ; Anton.
—	Čakajte, da si oddahnem... Sedimo v senco pod oni hrast..
—	Ali bi ne šli do hiše? Gotovo ste žejni. — ponudi mu Anton.
—	Hvala, sedite Anton. Ivan. ti ostani tukaj.a vidva pojdita domu, — reče Anici in Tonetu. — Pojdita, pojdita! Joj. nisem hodil, letel sem. Ne. ni kaj hudega, ali [težko bi uganili, po kaj sem prišel
k vam!
/upnik začne pripovedovati, kako je dobil iz Trsta pismo in v njem pert sto goldinarjev za malo Anico. ----A on ne ve za ime
osebe, ki mu je poslala denar. Ta nepoznana oseba mu piše, kako je bilo pred toliko in toliko leti. na ta in ta dan, v tem in tem zalivu na otoku C resi i izročeno jecLno dete taki
in taki ženi iz hiše ste-1 vilo devet. ženi. ki ima troje o-|trok in katera hiša je v njegovi župiuiji. Ta oseba ve. da v Vrutku ni šole. in prosi župnika, mj vzame k sebi Anico, da jo nauči jčhati in pisati in drugih rečij, ka [tere uče deklice v šoli.
Župnik bode dobival v.>ak nie-• s*cc petdeset goldinarjev za Ani-'co, za hrano, stanovanje iu poučevanje, ter mu za zdaj pošilja dve sto, ostale tri sto pa onim ljudem, jpri katerih je Anica.
Ce
pa jc Anica umrla, naj župnik porabi denar za dobre namene po svoji volji. Ona nepoznana oseba prosi, da naj se v tem slučaju postavi na grob Aničin spomenik. ki naj se kupi z onim denarjem. Razume sc. da v listu iz Trsta se nikjer ne imenuje "Anica", ampak se zmiraj lc govori o "detetu '. — Oni. ki je denar poslal.
ne ve, kako se Anica zove, in! zato prosi župnika, naj mu on pismeno odgovori v Trst, ali je dete živo, ali zdravo ali bolno, kako mu je ime in.kedaj je bilo kr-! ščeno.
Anton in Ivan poslušata iu me-iuita, da sanjata, toda tu je pismo, tu je denar!
—	Gospod, komu boste pa pi-Isali kg ne veste imena? — vpra-,ša Anton.
—	V listu iz Trsta stoji, kako | moram odgovoriti. Zynaj na pismu moram samo napisati dve ve-
' liki črki: S. M. Poste res>tante v ; Trstu.
— reče župnik in dostavi: j — Ta nepoznana oseba mi piše. da ni iz Trsta, ampak da je | za nekoliko časa prišla tja in da 1 dosedaj ae ni povpraševala po de-
: teto. ker neki razlogi--Evo,
tako piše iz Trsta: "Že je tema dolgo, ko je pravil neki starec, da je dete na otoku Čreea, v Vela župniji,
in to v nekem malem se-l
!u. v hiši število devet. Ta tfterec. sluge v moji kisi, pravil ni je m
natanko, kako je na produ oddal dete oni ženi, ki je imela troje o-trok".
—	Da, to je moja Jela. Tedaj sva imela troje otrok. Najmlajše, Jeliea. je umrlo.
—	Vem. Anton. Toda kdo mi piše to iz Trsta ? Čudno! — kima župnik.
—	Oče ali mati An kina. — reče Ivan.
—	Tako tudi jaz mislim. — pritrdi župnik.
—	Jaz sem zmiraj pravil, da 1 dan. ko dobe malo Anico.
Kdo ve, čegava je mala ? Dragi Bože, kaj sem doživel! Žal mi bo, ako mi jo vzemo. In kaj bo še le z mojo Jelo! — reče Anton skrbno.
Še dolgo so se razgovarjali pod hrastom o tej reči. še dvakrat so preeitali pismo iz Trsta, a naposled sklenejo, da je treba vse storiti, kar želi neznana osebo v Trstu. Župnik reče. da bode drugi dan pisal v Trst, da je Anica zdrava, dobra in bistre glave.
Na to gredo v hišo iu povedo Jeli. ka je in kako je. pokazavši ii pismo in denar: Jela pa se je spustila v jok. da ne da Anice, če tudi bi bila cesarska liči. Tudi Antonu in Ivauu so se poivsile oči, a župnik jim je razlagal to in ono in jih tešil da more ostati A-niea zmiraj pri njih, za sedaj pa je treba spOlniti vsako željo oni neznani osebi v Trstu. Jela se nikakor ni mogla umiriti. Pokrila si je obraz z rokama in se je tiho solzila, spominjala se svoje Jeli-ce, katere lice ji ni bilo več v spominu, zgubljalo se je kakor v megli, giuilo pred njenim diihoni in se stapljalo z Ančinim.
Tihi somrak je že pokril morje iu otok. Župnik in Anton skleneta. da mora Anica za mesec d ni j v Vrutak.
Jela je zaplakala.
—	.Tela, bodite pametna. Pri meui ji bode dobro in se nauči marsičesa. Vrutak ni na oni strani sveta, in vsak teden pride lahko enkrat domu, ako hočete. Deklica je mlada, dobre glave, a Koliko rečij šc ne zna. Tu je geografija. matematika, tu liistori-
ja--. je župnik našteval na
prste, ali Jela ga ustavi:
—	A kaj ji bode ta štorija in te Matove motike! Naj jo vaša sestra, ker že mora biti tako, nauči kuhati in drugih ženskih opravil !
V tem trenotku stopi Anica v sobo. Vsi zamolknejo in upro v njo svoje poglede. Jela pa je hitro pritisne na prsi.
Župnik in Anton sta uganjeva la, če ga v o bi bilo to dete. Mislita na list iz Trsta iu začudeno gledata krasno deklico, ki se je od začetka smejala, potem pa raz širila sijajne črne oči in se ozirala na okoli stoječe.
—	Kaj je. draga mama? — v-praša Jela z voiikim. nežnim glasom.
—	Duša draga! — vzdilme Jela in jo močneje pritisne na prsi.
Župnik pokliče k sebi Anico, po loži ji jedno roko na glavo, din go na rame in jo vpraša:
—	Anica, ali bi se hotela veliko učiti?	« i».
—	Bi. gospod. — odgovori mala in pogleda Jelo.
—	Cuj. jaz te hočem naučiti mnogo rečij, ali bi hotela priti k meni v Vrutak?
Anica se ustraši iu povesi glavo. Župnik ji sedaj začne pripovedovati. kako je to lepo. če tudi žene mnogo znajo.
Mala se ozira v Jelo z milim pogledom, kakor bi jo prosila. uaj reče župniku, da je noče dati v Vrutak. Tone je žalosten gledal na morje, a Ivan se je zatopil v misli >u ni čul. kaj govori župnik Anici.
Župnik zajaše konja na trati pred hišo iu želi lahko noč Rade tiče vim. Ali predno je zginil za o-glom hiše, pogledal je še Anico, nasmehnil se ji in zaklical vsem:
—	Tedaj, kakor smo rekli, za mesec duij!
/upnik je prijahal na drugi breg. na slabo stezo, vso razdrto. Izza najvišjega brega je lezla počasi polna luna in razsvetljevala morje, istersko obrežje, goz de in skalovje.
Krasna je bila noč, tiha iu jasna. Na zapadu se je milo svetila vecerniea, na onem mestu neba. kjer je ugasnilo solnce iu se u-maknilo bledi luni. V Vrutku je zvonilo 4 * zdravo Marijo" in — župnik se je odkril na konju in tiho molil. Mesečina je oblivala njegovo golo glavo. Ko dovrši molitev, se prekriža in vošči svojemu spremljevalcu lahko noč.
Konjič je nagnil glavo proti tlom in gledal, kje mu je treba hodit«, d* pride zdrav dom. te
^ ugibal yetm kameaov. .Včaei
'■p ■ "
VPOŠTEVAJTE.
Ako	j^'deti za basIov svojih sorodnikov, prijateljev, znan-
cev, itd.
Ako želite prodati posestvo, hišo, trgovino itd.
Ako želite objaviti krst, ienitev, ialostinko itd.
Ako želite dobiti delavce ali delo za sebe.
AkO Želite objaviti društvene naznanila RABITE VSELEJ
"GLASNARODA"
"Glas Naroda" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinienih državah, kakor tudi v Canadi itd.
"Glas Naroda" je najpriljubljenejši in naiboli razširjeni sloveu ski list na svetu.
"Glas Naroda" je razposlan na leto v štiri in pol miljone (4,500 -(XX)) iztisili in je torej najboljše sredstvo za otrlaievanje.
Cene oglasom so sledeče:
Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane____$1.00
Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd.
stane..................................... £1.00
Enkratno iskanje delavcec stane..............$1.00
Enkratno iskanje dela stane.....................$0.30
Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke ali kaj .
enakega stane...................... ...... $1.00
Enkratno društveno naznanilo stane.............$0.50
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih.
Z naročilom je potrebno poslati vsaj tudi denar. Naslovite na:
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street,	New *o?k, N. Y.
Opomba: Rojaki, vpoštevaju naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih je vsepovsod dovolj. Zaeno pa svetujemo vsem rojakom kadar kaj kupujejo ali pa naročajo, da se prepričajo če je Oglas ▼ našem lista in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj ni. Posebno velike vašoosti je za vsake?* r>ri naročilih po
uam	1 JI« l«Jtau 1JJLI.
, . . U"E:0 ^	PROF. DOCTOR SLOAN Cor. Sotithfieid Street
ob delavnikih od 9. z j. do 8. zvečer.	specialist	nimrronimmT n k
ob nedeljah cd 10 do 1 ure.	408 SIXTH AVENUE	rl 11>DlJlttiH, rA.
NE DAJTE SE ZAPELJATI!
Zapomnite, če pridete v moj urad, potem nimate opraviti z navadnim doktorjem. Taz imam dobro ime. jaz hočem, da vuak bolnik pride k meni in mi p->ve v<e svoje težave zaupno v svojem jeziku. p«*tem fr* »e le natanko Dreiičem in ako potrebno rabim električne žarke ter še le povem, če je mogoče ozdraviti.
Ni vam potrebno izgubiti delavui čas, ako so z<lravite lam zdravila, ki so jih i>rav lahko jomljo. Da jo za mojo pripravim vsa potrebna zdravila in preiščem kri in vodo. bolezen in potem prepišem zdravljenje po katerem imate osebno preišCem iu zato vam rečem pridite takoj v moj nam in vas povabim.
JAZ VODIM, DRUGI SLEDIJO!
Zakaj ne zaupate svoje tajno«ti 7dravmku. ki je zmoten? Enemu, »i je priznan, da ram ho pomagal v r-ijkraj^m času. Ako po natanki preiskavi pronajdem. da ni«te ozdravljivi, p«.tem tudi takoj povem. toda. pa prona><ieni. da je vaia bolezen ozdravljiva, potem »te eiirumt. da bo»te ia v začetku mojetra zdravljenja na poti k boljšemu zdravju, pri meni in za|>omnite si. da jaz nikdar ne operiram, ampak Itoliiike ugodneje, imam svojo lekarno in laboratorij, kj* -Jaz ne verujem v domislijo, ampak preiščem natanko vsako usiieb, ki ga želite v najkrajšem času. Vsakgn bolnika najbolje opremljen ura<J. Za preiskavo iu nasvet no raču-
Zdaj imate priložnost!
Moja prednost je zdraviti uspešno vse krouično žensko iu moško bolezni bolje Lot kaj druyegji. A' zadnjih 20. letih sem si vzel za Jo posebni pouk; v tem času sem uspešno zdravil na tisoče oseb: pro iskal sem deželo za najbolje in najbolj znanstvene stroje in imam v svojem uradu zbirko strojev, ki so se izkazali najboljšim, ker napravili uspeh. Ako ste se že zdravili drugje Ln niste ozdravili t skoro že obupali, pridite k rneni in dokazal bom. da vam lahko u-spešno pomagam.
ere do robu pota in župnika bode osat, pred katerim se brani z roko, da jra ne rani po iieu. Bolj-i še .ie bilo. kedar je šel konj po skalnatem potu. Tedaj je jrledal i župnik na morje in na Istersko!; obrežje in razmišljal o onem listu': iz Trsta in razno inisli »o nm ro-;i jile po slavi:	i (
—	Pet -sto goldinarjev, 1.1 je! svota! In še Ito pošiljal! Ubogo J* dete! Iiu. kaj sem rekel, ubogo?j &-eeno. srečno dete! Radetuča imam i rad. Dobro ^o jo odirojili. v stra-i hu božjem. In Jela. da. dobra že-j na. Težko ji je. kakor da bi jo bila nosila pod srcem. Pet sto!.. J Kdo je neki mati? Morda pa piše oče. Ne. naposled, to ni veliko vprašanje, a kako jo jaz vzgojim, ho! Znala bo pri meni več. nego tedaj, ako bi bila v kakem zavoju. — udari se župnik po glavi.
Sedaj je živo gledal ua Istersko obrežje, kakor bi hotel zapaziti tam onega, ki mu je bil pisal. Mestece /a mestecem je gledal po obrežju, ki je bilo razsvetljeno s čarobno mesečino, iskal srosposke liiše blizu morja, zakrite /. zelenim drevjem in bil uver-ieu. da Aničini roditelji so zelo bogati.
—	Morda so posestniki, trgovci, kdo bi vedel! O Martin, Martin. kaj si doživel na starost! — pravi tilio, in globok vzdih se mu izvije iz prsij. A zopet mu pridejo druge msli v glavo:
—	Ako ostane mala kako leto
pri meni, to bo za mojo sestro —J sreča. O, imela bo Anica vsega, .česar bo potrebovala. Jedli bomo pri jedili mizi. no v Vrutku se ne more potrositi za njo petdeset goldinarjev na mesec. L>a. sreča za mojo sestro, jaz ji nimam ni-j česar dali. Ako umrjem. kaj bo sirota Katica !
Župnikov o liee >e je stemuilo. obrvi -ii> >,«> uiu natesrnile.
—	Vst; seui potrosil zu miličnike. oni pa šo me gi\k> pre varil i! O. kako sem b:l neumen, ko sem jim veroval, da postanejo duhovniki !-Glej jili no, sedaj so tam na Hrvaškem uradniki in odvetniki, pozabili so me. toliko let sem jih šolal, sedaj mi pa !e pisati ne marajo. Ali se morda spominjajo svojega s t rje a na novo leto. na njegov «rod? Nikdar, nikdar! Toliko hi se tedaj naučil poštenja, toliko uljndnosti v teh svojih modernih šolali! Sram naj bi jih bilo! Oprosti jim dobri Bogr! No, kar se me lie tiče. zaradi tega me
ne boli srce. ali------mo-
ii stričniki s«* sramujejo celo svojih rod'teljev. Nikdar se jih ne spominjajo. Da. da. njih ljubeznive gospe — na •srečo jih ne poznam — padle bi v nezavest, ako bi videle, kje so jim se rodili možje. Ko bi jaz umrl, morala bi mo-ia sestra umreti od slada, navzlic mojih stričnikov. — vzdilme župnik in si otare dve debeli solzi, ki ste mu prišli v oči.
—	Da. te gosj>e, te blede mes-r-
lie 'signorine*. — kima župnik z glavo. — lažejo morda svojim prijateljicam, da so njih možje grofi in baroni iz Istre. Kaj. baroni? Oho. ko bi mene ne bilo. --kopali bi ti baroni danes zemljo! Jaz sem storil, kolikor .sem mogel. a ni me sram. da sem sedaj siromak. Ali sem mogel shranjevati dvajsetiee. dokler je bilo okoli mene lačnih in potrebnih? Bože. oprosti mi. da se hvalim. Ti sam veš za moje misli in veš. da mislim resnico.
Ko je prišel župnik domu, i«* poveJal vse svoji sestri in sv e**!'» uro razgovarjal ž njo o nehvaležnih stričnikih. Katica je razveselila. zvedevši. da pride k njej mala Auica. ki prekrasno poje v cerkvi, kedar pride v nedeljo k maši v Vrutak. _fDalje prihodnjič).
KADAR GRE ZA OBSTOJ NARODA, NI NOBENA ŽRTEV PREVELIKA 1
HARMONIKE
KMllal fcakrinekoll vrsta la6elo>B la ^opravljan po naj nitjih mtmth. a 4*-o trpežno In aaceaijlra V i«jT»va tanealjivo vsakdo pcfflje. ker sera la tad U let tukaj t tea poslu ln «ed*J ' BTojeia lastnem doma. V popravek samem kranjske kakor vse draga tarmonlke. Rabljene harmonike knpe-iem in r samem tudi v aameno. toda la < ln 4vrstne.
JOHN WKNSVL itll Sna« CZaJ g*. Osrelaad. Oku.
■ LOT 1111 O
13=	-B
1 wfo iniitvo	sviti Bat« [
[j]	_E
M KBDOWBHl DRtAVS nVZBNB IlfKElffl
l#del: FOREST CITY, PA.
h>MKitrii> fes IL JaaurJa Ittt t MtH rmmgjUmtm,
GLAVNI URADNIKI:	,
TWMulk: *\ 8. TAUCerjft, «74 Ahnj Axe., Hock Sprlo««, Wr* Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 1S1. Brooghtan, Pa. Tajnik: FRANK PAVLOVClC. box «7, Forc*t City, Pa. Potaotiil tajnik: AVGUST OOSTIfiA, box 810, Forest City. Pa. Rlacajnl* • J08IP MARINČIČ. fiSOO Rt. Clalr At«^ Cleveland. Ohi«. 1'otuož.ni l»lu;;ajnik ANT. HOCHEVAtt, BFD. No. 2. box 11%, Bridgeport, Oklu,
NADZORNI ODBOR:
FmlaednU naris. odbor«: JOSIP PETERNEL. box ua, Wlllock, Pa L aadsonilk: JERNEJ HAFNER, box 9ft, Federal, Pa. t. aadsornlk : IVAN URO&ELJ, 886 H. 137tb St.. derelaad. Okla.
POROTNI ODBOR:
Pvadaadnlk por.it. odbora: MARTIN OBREŽAN, bux TZ, H. Mineral. ____
L porotnik: FRANC TEROPGČ, R F. D. No. 8, oox 14«, Fort Smith, Ark t. porotnik: JOSIP GOLOB, ifiift Bo. 14tb St., Sprlnitleld, DL
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dt. JOSIP V. ORAHKK, 048 K Ohio S L, Plttabarfk. Pa.
Oradmo daaflo: "GLAS NAJWDA", 82 Oortlandt »L, New York. a. X.
Cenjena draJrva, odroma njlli uradniki ao naprošenl po&lljatl tm de \Am direktno na fUvnaca tajnika ln nikakor drncega. Denar naj aa pa pe Ulja edino potom poitnlh, ekspreanlh ali banfinlh denarnih nakjumlc, »»h kor pa n- potom privatnih tekov, na naalor: Frnuk PavlovttC, Farmer* ft Miner« National Bank. Forest Cltj, Pa.
V alnčajn. da opazijo druttvenl tajniki pri porodllh glanteca tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenndama naznanijo urada glar.	j,
ae aamore napako popraritL
DOSTOJEVSKI:
Mladenič
Ta GLAS NARODA J. T.
* Nadaljevanje .
-	Pojdiva mama. pojdiva!
-	Kam naj -»rem?
-	K j«.* j«? Liza, mati?	«
-	V pokteOji leži.
V postelji? — m*ni se začudil.
Da. ko je prišla domov. >e ni dobro počutila. — .faz ae tako
bojim. Ali > . tain zelo jezni nanjo? — Kaj bodo st-orili injim? _
Kam je l ' — s čbu um je grozil ta častnik !
—	Le poni rit- se mama. nič vf. ne bo zgodilo. — On je t.-tk Človek.
Tt-.iaj -,,» M' Oglasili na Louninu koraki. — Volel sem. da prihaja Tatjana Pavlovpa.
-- Tukaj je Tatjana Pavlcvna — sem rekel. — Njo vprašaju.. — Z Botrom, mati. — .faz .v- bom takoj vrnil.
Planil sem na hodnik. — Hotel sem biti sam. popolnoma .sam.
Komaj n* m stopil na cesto, .sem spoznal, da ne morem hoditi, it., m* n.- morem prerivavati med P-mi tujimi neusmiljenimi ljudmi.
Kot senca sem se plazil po ulicah — in .sam ne. vem, kako sem prišel do hiše mladega kneza Sergija Petroviča.
N'jew ni bilo doma.
1'etru. lijeiroveiuu služabniku, sem rekel, da ga bom čakal v i. ibinetu, kjer sem -a ponavadi eakal. če ga ui bilo doma. — Kabinet je bil velik in v njem vse polno pohištva.
Sedel sem v najtemnejši kot na divan in začel premišljevati t
—	Kaj naj storim zdaj?
.Misli s«, mi podile po trla vi. — Do nobenega zaključka uliiem mogel priti.
—	ttog ve. kje je zdaj Versilov? — K Bjoringu ni sel. — Zato Je pristrahopet- n. - Najbrze Mrli v oni bezniei. kjer je iz mene iz-velk-1 skm no>t. — Bjoring je orepouosen. da bi pozval Versilova na dvoboj, kaj lahko se p;, zgodi, da tra ustreli na cesti kot psa.
Naenkrat >«• mi je zazdelo, da mora vsak hip st-opiti v sobo Ka t.irina Nikolajevim ter mi jHinuditi roko rekoč: "h. moj mladenič, oh. moj ljubi mladenič!
Misli so .s,- Uji podih- jm> gla\i. — Drusra za drujpo brez presledka in pr» stauka. Saj sva -t- še pred kratkim poslovila. — Ona je stala pred menoj, smejala j,- iu mi ponudila roko. — Kako se je vendar zgodil	sva s,- v tako kratkem času tako .-»prla. — Moj
lv*r. moj Bog. kako je prišlo do tega? — Pisma nisem niti sežgal. '— Takoj ko pridem zvečer domov, ga bom sežgal na luči.
Polagano se je čisto stemnilo.
Pet. r j- prišel v va]0n. prinesel je luč in me vprašal če hočem kaj jesti.
Rekel sem mu. da nočem ničesar.
Prešla je eela ura. — Peter je zopet prišel m mi prinesel čaja. DušVoma sem ga izpil.
Vprašal se ni ga. koliko je ura.
Povedal mi je, da jc poldevetih. '
Torej sem že tki ur nepreix.lioma sedel ua divanu.
—	»faz s**m- bi! že trikrat pri vas — je pripovedoval Peter. -Zdi se mi. da >te >pali, iu zato va.s nisem hotel obgovoriti.
•laz s« nisem več siKuninjal. da aem ga videl.
Vstal stnn in začel hoditi stmtertja po sobi. — Naenkrat me je začela boleti glava.
Ob desetih je vstopil knez.	r
-	Oh. tukaj ste!T — je vzkliknil.
-	Da. že dolgo časa vas čakam.
-	Jaz »» m bil že pri vas. pa va* ni bilo doma.
Njegov obraz je bil mračen in strog. — Na njem ni bilo nobe-1 se sence smehljajo. Njegov <pogled je bil kot ena sama misel.
—	Cel dan son s*' klatil naokoli — je nadaljeval. — V*e je u-ničeno.... Jaz stojim pred prepadom.
1'riporauiti moram, da ti-sti dan ni bil pri starem knezu.
—	"nbclskija sem videl in prišel slednjič do zaključka, da s tem človekom ni mogoče razpravljati o kaki stvari. — Če ae posreči z denarjem potetn . . . Jaz »-em sploh sklenil, da ne bom več premiilje val o tem. — t*e danes dobiva denar, potem bo mogoče ie vse dobro. V«* denar, katerega ste vi priigrali imam ie. — Nki dotaknil se ga še nis4-m. — Samo trije rublji manjkajo do treh tisočakov. — Se daj
ie ja peljiva k ise-rčikovu, sediva na drugi konec mize in poeku' aiva priigrati še deset tisočakov. — To je ie edino, kar naina trre^ Pol<yvieo denarja, Katerega ate pred -dnevi priigrali, vam
POUČNE KNJIGE:
Ahnuv nemSkoangleSki tolmač,
vezan	—.50
Cerkvena zgodovina	—.TO
Poljedelstvo	f—JO Popolni naok o Čebelarstvu.
vezan	fLOO
Postrežba bolnikom	—.20
Sadjereja v pogovorih	—.25 Slov.-angleikl ln angL-slor.
slovar	fl.50
Srednji katekizem	— JBO
Trtna ni ln trtoreja	—.40
Cmna živinoreja	—JO
1'mnl kletar	—.30
Umni kmetovalec	—.50 Veliki alovensko-anglefikl
tolmač	r^OO
Venček častltk	-.25
ZABAVNE IN RAZNB DRLOB KNJIGE:
Amerika ali povsod dobro	—
Cesar Jožef	—.30
Erstahlja	—.20
Doli z orožjem	—.SU
Grlaelda	—.15 Hedvika Hildegarda
Izanaml, mala J a pouka	—.25 Izidor, pobožni kmet	—.25 Iz raznih stanov (pesmice;	—.20 Jama nad Dobrušo	—.20 | Jaromll	<—.20 Juri baron Vega	—.25, Kako vzgaja o soda -40 j Kraljičin nečak	— .401 Kraljevič in berač	—405 Korejska brata	—.40' Leban, 100 beril	—.20! Hale pesmi \ Maron, krščanski deček iz Libanona	—.30 Hladi samotar	—.s Naseljenci	—.25 Na valovih južnega morja	—.20 Nekaj iz ruske zgodovine	—.20 Nesrečnica	—.10 O jetiki	—.15 Oglanica aH hudobija Is nedolžnost	—.J0 Papa ta La&tterpr	»—Jg Popotni listi	— Posljednl Hehlkaner	—J35 Potovanje v Llllpot ' —.25 PraSki Jodek	-J30 Preko mar)*	—.40 Preganjanje indijanskih misijonarjev	— 45 Princ^g^avojskl
Prisega liuronskegr lavarja	—40
Revolucija na Po: žalskem	—.30
. RepoStev	■ -25
, Ribičev sin	<—.15
I Rodbinska sreča	—.50
Roparsko življenje	•—25
. Sita, mala Hlndostanka	-—.25
| Slovenske novele in povesti	—,30
. Socializem	—J5
Socijalna demokracija	—.10
Stanley v Afriki	—.25
Stezosledec '	—.'J3
Timotej m Filemon	—:>'»
Tegetthoff	—.25
V	jetnik na galeji	-.15 Vojna na Balkanu. 13, zves.	fi 85 Zgodovina c. in k. peSpoIka St. l?
s slikami	—.50 Zlatokopf _	.- -.15 Zlatokopi	-.40 Zlatarjev o zlato	$1.00 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt ceaarjeviča Rudolfa (Tragedij« v Mcyerllngu)	—.70
Sherlock Hstaes:
V	rakvl kraj bombe
Zaklad kupčevalca s sužnji	—.15
Ena sama kaplja črnila	—.15
Grob v svetilniku	—.13
Gospa s kanarskim briljantom	—.15
Kako so vjell Jacka rarpsrača	—.15
Londonski pouarejalcl denarja	—.10
Plemič	&..U
|	RAZGLEDNICE:
NewyorSke a cvetlicami, humo-
Iristlčne, božične, novoletne ln velikonočne komad po	—m ducat po	—.25 \ Album mesta New Torka s krasnimi sllksml. mali	—ju _ _
ZEMLJEVIDI:
i Združenih držav mali	~M)
veliki	—^o
Avstro-Italljanska vojna maps	—.10
Balkanskih držav	—.lil
Evrope	—jo
Evrope, vesan	—JO
Vojna stenska maps	fi H)
Vojni atlss	<—.gf Zemljevidi: New Točk, Colorado, Illlnoia, g^ti—Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming In West Virginia ln vseh drugih držav
po	p-.2»
Arstro-Ogrske mall	—.10
veliki vesan
Celi svat	hA Velika mapa V. 8. na
' drngt mnalvi catt svet	fLm
.-•MT1- ill—l.l«t' '
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Illinois naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš castopnik
Mr. Janko Plsško,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino ca "Glas Naroda" in isdajati tozadevna potrdila. — Upati j«, da mu bodo ili rojaki ▼ vseh odrih na roko
___Credntftvo.
Or. L ORE II Z, i
Jas ss edini hraBo gof««s- | • Specialist saoiklk Ti iail y |
Plttaburgku, Pa.	i
Dradaa ara: daavat at k Is j psldas 4s B m svslas. T pst> ! rk TTI r nipiiirtM !■ i pngiiif NsdaUs sd lil Aon. 4s B pspsL
BBfeDKO IL0VUUI IABOD
_______ <
.....t	. •"•■ ".Jat ,..., tSt '"..
«odkw 1-iisibii, kapa lnL, aH pa kadar Biili^aJiOi as«, ijsMin. nliMM rataas WL. m kvpita pr«j nikjer, da tudi m« m mm JplBUt DMWi TM ls »a. pa ^ hoflses pelhianm dolarja.
^^^'pajt iTooT iMaMBU««----- fmixic4noB.rjL
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) ▼ GREATER NEW Y0RKU
ANTON BURGAR
82 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE
vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebno nasvete v vseh vojeških zadevah. Bojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se canpno na njega, kjer boste točno in solidno
postreženi.
Zakaj?
Zakaj sprejemam vsak dan vec naročil od naših rojakov ca razne ameriške in importirane pijače t — Zato, ker je moje blago pristno, cene nizke in postrežba točna! Ako si neverni Tomaž, prepričaj se pri meni ali pri mojih odjemalcih!
V zalogi imam vsakovrstne pijače od navadne mineralne vode di najdražjega šampanjca.
Ignatz Podvasnik,
6326—27 STATION ST., JB. E. PITTSBURGH, PA. Phone Hiland UI.	BV0JI K SVOJIM
^ v ▼ ^ y	«P w	* w m	»m
DR. ROSENTHAL,
SPECIALIST, O^H
m PENN AVE.,	PITTSBUBOn, PENNA	'iffl J
Dr. Rosenthal, Sr>eclallst že Cez 20 let Ako Imate	v / - i
tajne boleml, syphilis, Cankar, kapavlco. Izgubo *	m
semena, bolno kri, nervoznost, želodec, ledlce, mi-	\
žulji, revmatizem in druge bolezni, nprašajte za nasvet	^^
Dr. Koseuthafa in povedal vam bo če ste ozdravljUl."^*	--1
POSEBNA PONUDBA eamo za kratek čas 2 dolarja na teden. Ako I niste zadovoljni z mojo postrežbo vrnem 2 dolarja	2
Dr. Rosenthal zdravi z najboljšimi zdravili, ki jih dobi ls Evrop-s. j Indije, Kitajske, Južne Amerike in vseh drugih krajev ave+a. On teli zdraviti le svoje bolnike.	I
Dr. Rosenthal, 622 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. j
ustanovljen v Plttsbnrghu čez 20 let.
Uradne ure: tedensko od 9. zjutraj do B. pop. Ob Četrtkih m sobotah	1
od 9. zjutraj do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. zjutraj do 3. popoldne.	8
Govori se Slovensko. Ne zdravi po pošti. Izrežite m obdržite to objavo,	i
OGLAS.
Cenjenim rojakom priporočam *voja
NABAVNA VINA
T*.
la najboljšega grozdja.
Najboljše staro belo vino Ries (ing 10 gal $6.50, 27 do 28 gal $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galoD $14 , 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galoii $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec 4V*> gal $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek ta vino. S spoštovanjem
8. JACKŠB. Box 161	8t. Helena. Cal
POZOR ROJAKI
.'Nataaadaus T««lk~ m trnki lam kakor tod "■ah brka la brado. OS tan Malta araatajo * MS tatfalk krsast so>tl Is dala« lasi« kakor t«d
klMl brki <b brada lo ■»bodo odpadali io oalroK. Rermat'sra koatlbol sil trsonje r rokah aooak Id v krtin, v orelk daah oooolnoina oadra ▼rat. rona. opaklioa, balo. turo. kroris in frr.ote O°to* bok« kotja o£aao. ocafaliaa v pa* dneh po-polooaa odstranim. Kdor bi moja sdrrlla brra. atpaha rabil mu jaioditn ca 1( 00. Pilite takoj em. reolk. U p tak"i pnPOm zaatooisj.
Kraanl topol KOLEDAR ca leto 1917 dobita oka potljata 4 centa ca paitnloe.
JAKOB WAHOld, I iTU Bonna Ave Olmliii Okk
Dr7KOLER7
638 Peno Are., Pittsburgh'Pa.
fDr. Kotar S* aaJotaroJOl slo a	vonskl sdravnlk
R.	Spooljollat
v Plttaburrha
^	ki Ima lllatno
t	prakso v adras-
,	U«nju tajnik mo
"	Sklh bole oni
w	Sifilis oil aa-
x	atrupljenja km
" '	sdrsvl ■ slooovl tlm S<M. ki «o Jo tsumol dr. prot KrUrk
C« bnat« mozolj« aH mahurčko po to lom, v (rlu. Izpadanja loo, bo I ac I no v kosteh, pridite ln Izčlatll vsm bo kri Na čokojte. ker te boloson se oeleso
izgubo semena nenaravnim potom, sSravim v par dnoh, kjpavac sli tri-por ln tudi voo drugo posledice, ki nastanejo radi lsrabljlranja samem soba ■usonjo cevi. ki vodi ls mehurja oa drovlm t kratkem Aaau. Hydrocolo all kilo oaOravloa v M urok la slsor kras operacija.
Bolezni aaokvja, ki poraroOJo kolo-fino v krltu ln hrbta ln včasih tudi PrtapuSčanJu voda. oadra vim a soto-
R«Himatlzam, trgsnja, bolaSIna. sta-
klina, orboio. tkroflo ln druoo kotna bolezni, ki nastajejo vsled noSsto krv< oaSr^fat v kratkem tan i> m »otrok
Nepremično mi je »ledal v oci m inalo ju manjkalo, da se ni opotekel.
P<j kratkem premisleku scin vzkliknil:
—	Da. da!
—	Kaj. ali >.t«- zadovoljni! — Ali ste res zadovoljni?
—	.Sevtnla; i*ljiva ^e k Ser«ikovu. — Jaz sem <;uno vav pričakoval.
V remiei pa nisem mislil u it i trenutek na ijrro.
—	Moj Bojr, to je najbolj poniževalen poskus — wlvinil knez ! in prijel za g-lavo.
—	Vi mislite če bi poskusila z ij^-o? — .Moj Bojj, tu je vendar edina pot. — Denar je vendar vse. — Pomislite, da sva samo midva taka svetnika. — Bioring se je prodal. Ana Andrejevna se je prodala. Versilov — — no, ali ste žh slišali. ,Ja je Versilov norec?
—	Ali niste morda bolni. Arkml i j Makarovi *•.' — N'.kako čud-jHo s«* vam bliskajo oči.
Ali pravite morda zato. kt-r -h- nočelr pvljmi / menoj? — ; Nt*, jaz ne l»om ve-' <»^tal tukaj. - Meni s.- ni zastonj sanjalo '*elc :>iHr o sami i.^ri. — Meni se ni zastonj sanjalo celo noč i> sami ii*rL : — Peljiva se! — Takoj !
—	No se pa peljiva....
Stavka ni končal. — Nek čuden ura/ j^ bil v njesrovem o-
brazn.
—	Ali veste — je vprašal nenadoma, ko sva bila ie na pragu ' hišnih vrat. da ni razen ijrro nobenejra	izhoda?
—	Kakšen izhod *
—	Knežji izhod.
—	Kaj?----Kaj pravite-'
—	To boste pozneje izvedeli.... Povem vam samo lo. da tepra izlicnlna ne zaslužim več. ker ga uistm vreden in ker j<» že prepozno. — Ponižajva se torej in hodiva ix> hlapčevski poti.
Na i>oti v igralnico sem btl prepričan, «la je v igralnici moja re&itev. — Kot še rečeno, nisem do prilnxla mladega kneza spi oh J čisto nič mislil na igro. — V igralnico tudi nisem šel. via bi igral za-se* ampak .sem hotel igrati s knezovim denarjem za kneza.
Še nikdar se mi ni noben človek tako studil kot so se mi stu-jdili tisti večer igralci pri Serčikovu. — Se nikoli mi ni bilo tako tež-!ko pri srcu kot tis-ti večer. Jaz sem hotel staviti na ničlo, toda tam i -o bili vs:i prostori zasedeni. — Ko smo igrali že celo uro. je knez, ki je bil mrtvaško bled. vstal in sedel k meni nasproti.
Vse je bi zaigral.
.laz sem bil začel dobivati, in Serčikov mi .,e izplačeval dobljeni i denar.
Naenkrat sem videl, kako je igralec Aferdov iztegnil roko po IsUKaku, ki je ležal pred ruenoj in ga primaknil k svojemu denarju.
»Taz sem zakričal in ga zgrabil za roko.
—	Tukaj je tat! — scan zakričal. — Sto rubljev mi je ukradel.
Ni mi mogoče opisati kakšno razburjenje je sledilo mojim be
j sedam. — Tak škandal je bil v igralnici neka j čisto na\"udnega.
Med hruščem in kričanjem sem zaslišal Serčikov glas:
—	Da. res je — Denar je bil še malo prej tukaj, zdaj ie pa iz-jginil.
Tedaj se .ie }>a ztrodilo še nekaj drugega;
Iz banke je bil izginil denar. — Zavoj bankovcev je bil po štiristo rubljev. — Serčikov je pokazal ua prostor, kjer je denar le-'žal. — ln ta prostor je bil ravno T>red mtuoj. poleg mojega de-i narja.
Prostor je bil bližje mene kot Aierdova.................
—	To je tat.! — Tudi to svoto je ukradel! — Preišeite ga! — s.-m kričal in kazal na Aferdova.
Tedaj sem ziislišal glas močan kaior grom: (Dalje prihodnjih).
Ia/aiaiaiiSfaia^^
| CENIK KNJIG I
j	katere ime t zalogi	|
j SLOVENIC PUBLISHING CO. 1
! 82 COKTLANDT ST. NBW YORK, If. Y. |
Villa dobil bitko.
Laredo, Texas. 12. aprila. — Potniki, ki prihajajo iz Mehike, poročajo, da so imele državne čete v bojih z Villo poldrug tisoč izgub v mrtvih in ranjearih. Kar se poroča o Villovem porazu blizu Chilmabua City, so le pripovedke.
IfiOE SE
delavce za delo motraj in runa j. Dobra plača, dobre ure in prilika za napredovati. Delo stalno in neprenehoma tudi v slabem vremenu Vprašajte Employment Depart men t, Westinghouse Electric £ Mfg. Co., East Pittsburgh, Pa. __(5-18-41
Napravite ^^ ^ Elektriko
V svoji hiši ^^
SVETLA STALNA LUČ ZA PRIMERNO CENO
Določite, kje bi potrebovali lue in pokličite Edison-ovega moža, da proračuna za napravo. Oglasite se v eni spodaj navedenih pisarn.	,
The New York Edison Company
At Your Service General Offices: Irvinj* Pb« end 15th Stre-t Srsncb OCcc Sbo-.v Uoom» (or jbc Ccnvcnienrc t.l tb; Tuone
Pro?J*av	tri r	t._____
126 HrUac. Stree,	I24 We., 42»d S:r=c,	27 } l'z5:l» SulTi
? Uc. ^	3o2 li 149.!, Street
A*l Show »'.ioni« Open ITntil Mid«i;it pr.iJ Fv.rrjrncr Cal!: Fjrnt«'
vmeTKUA	.m— —-—	■ .■•_	—