Accoptanco for Mailing at spocial riU of postaco provldod for to —ctlon 110», Act of Oct. i, 191T, authorised o» Joao 14. IUI. dan f«in 1 ta pr.«ik»'. y^i daily ........ PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UrodntAkt ta apravallkt prostori: BM7 8. Lavadalo An. Offtoo of Publication i BtftT South Lawntfalo Am Toiophoao, lookwoU 4M4 Ju«ui u, im. u ta« Mum« Um ot Cminm MmU t. im. CHICAGO. ILL.. TOREK. 18. APRILA (APRIL 18), 19S9 Suboortptloa »6.00 Yearly STEV.—NUMBER 76 /Ameriške države in Rusija jozdravile Rooseveltov apel Hitler in Mussolini se vedno molčita, dočim cssopitjc piše, da miru ne bo, dokler ne bosta Nemčija in Italija dobili, kar zahtevata. Naciji trdijo, da je Rooseveltova akcija podžgala agitacijo proti totalitarnim državam M nce BERUN, 17. apr.-—Hitler je fesi zasedanje parlamenta na »prila in takrat bo odgovoril Rooseveltov mirovni apel, se uradno naznanilo. Apel se idi tako važen, da se je od-¡1, da obvesti parlament o svo-,odgovoru Rooseveltu. Washington, D. C., 17. apr.— riâvni department je nazna-da je sedemnajst ameriških žav podprlo Rooseveltov apel, terega je naslovil Hitlerju in jwoliniju, za desetletni mir sklicanje mednarodne eko-mske in razorožitvene konfe-Te države so Kanada, gentina, Bolivija, Brazilija, ; Kolonija, Kostarika, Ku-Ekvador, Salvador, Mehika, Itaragva, Peru, Panama, U-[vaj, Venezuela in domini-jtka republika. Državni tajnik Cordell Hull drugi uradniki njegovega de-rtmenta študirajo poročila a-iriékih poslanikov o odmevu weveltovega apela v glavnih stih evropskih držav. Moskva, 17. apr.—Mihael Ka-in, predsednik sovjetske Ru-', je poslal kablogram Roose-tu, v katerem mu je čestital mirovnem apelu, katerega je Možnost nove revolte v Španiji Opozicija proti zunanji dominaciji. Pariz, 17. apr. — Raba italijanskih in nemških letal v Španiji v slučaju vojne je povzročila nove komplikacije, ki vznemirjajo generala Franca, načelnika nacionalistične Španije, Sem dospela poročila naglašajo, da Francu preti militaristična revolta.' Opozicija proti zunanji dominaciji Španije se opaža med monarhisti in pristaši bivšega kralja Alfonza, ki je baje 'bolj naklonjen Veliki Britaniji nego Italiji in Nemčiji. Monarhisti so bili od začetka proti italijanski in nemški pomoči generalu Francu. Nekateri so se raje u-maknili iz Španije, kakor da bi se podvrgli zunanji dominaciji. Med temi je Manuel Fal Conde, vodja monarhistov pred združi tvijo s falangisti (fašisti). On je izvežbal armado, ki je reši la Franca in druge rebelne generale pred porazom v prvih Hovil Hitlerju in MussoHni- f mesecih civilne vojne: Kalinin je dejal, da je apel >il najtoplejši odmev v srcu ikega ljudstva. Sovjetski zunanji komisar ksim Litvinov je včeraj kon-iral s poslanikom Velike Bri-ije o garanciji, da bosta An-a in Francija branili neod-t Poljske, Rumunije in cije pred fašistično agresijo. krlin, 17. apr. — Nacijski u-niki v Monakovem so izjaviti« bo Hitler odgovoril na »eveltov mirovni apel v svo-i govoru. Hitler se je sinoči •eljal k posebnim vlakom v bi-Avstrijo in se bo vrnil v Ber It bo Hitler morda odgovoril Mveltu. Nacijski tisk je že odklonil iveltovo sugestijo za de- Tornado zajel tri južne države Veliko število ubitih in ranjenih Texarkana, Ark., 17. apr. — Center Point, vas v vzhodnem delu Arkansasa v bližini reke Mississippi, je bila popolnoma razdejana v tornadu, ki je divjal tudi v Texa.su in I^ouisiani. Najmanj 41 ljudi je izgubilo življenje in 175 je bilo ranjenih. Druge naselbine, v katerih je bilo več ubitih in ranjenih, so Marked Tree, Monticello, Eldorado, Rison in Capron. V Ca-pronu je tornado podrl vse hiše. Šestnajst oseb je izgubilo življenje, ko je tornado porušil neko cerkev v Center Pointu, kjer so se vršili i>ogrebni obredi. V cerkvi je bilo 200 ljudi, ko je pridrvel tornado. Viharji so se pričeli v Texasu in potem zajeli vzhodni del Ar kansbsa in severozapadni de) Louiaiane. V Pipe Creeku, Tex., so bile štiri osebe ubite in osem ranjenih. Cincinnati, O., 17. apr. — Za radi silnih deževnih nalivov je reka Ohio včeraj prestopila bregove in poplavila nižine v West Virginiji, Kentucky ju in Ohiu. Štiri osebe so utonile denj je pognala več hcibe^*.*^.*- in povo-Ijudi Drugi Francovi generali, med temi Solchaga, Barron, Val lino, Monasteiro, Moscardo in Vig-non, so navdušeni monarhisti in sovražijo Nemce in Italijane. Neko poročilo se glasi, da je bila parada zmage v Madridu, ki se je imela vršiti 2. maja, odložena na 15. maja zaradi opozi cije monarhistov, ki nočejo pa radirati skupno z Italijani in Nemci. Seville, Španija, 17. apr. — General' Franco je vodil proslave zmage v tem mestu, prve te vrste, odkar je bila civilna vojna končana. Govoril je pred veliko množico, kateri je pove-■HredoT V četrtek se bodo!41»1» da ima Španija zdaj milijon Kemčiji vršile proslave dikta- mož P°d orožjem, toda ti šteje-jevega rojstnega dneva in ta-| j° toliko kot pet milijonov drugih. Na balkonu poslopja, s katerega je Franco govoril, so bili tudi general Gonzalo Quipo de Liano, general Fidel Davila in Ramon Serrano Suner, notra-toni mir m «klicanje ekonom-1 nji minister in Francov svak. »" razorožitvene konferen- Zunanjl diplomat je v Ber-1 Ameriško veleletalo ffiKiaiAt - d°mov a"jem, ki bi ovirala program Baltimore, Md., 17. apr. — ¡»nzije Nemčije in Italije. Yankee Clipper, veleletalo Pan-,r in status quo v Evropi ni- American Railways, je včeraj *no in isto," pite berlinski pristalo v tem mestu po izvrše-Montsg. "Mir je mogoč le, nem poletu iz Amerike v Evropo p*ta Nemčija in Italija do- in nazaj. Harold E. Gray, ko pravice,,ki jih zahtevata, in mandant letala, je dejal, da je vsa Evropa strnila v bil polet uspešen v vseh ozirih Koti boljševizmu. Roo-|in da bo družba pričela z redni- Trije Udje ubiti v Palestini Haifa, Palestina, 17. apr. — Trije židje so bili ubiti in pet ranjenih, ko so jih napadli A rabci. Avtoritete so nato oklicale delno obsedno stanje in aretirale več arabskih teroristov. --- Železniška neereča v Indiji, 26 ubitih Kalkuta, Indija, 17. apr. — V koliziji dveh potniških vlakov, ki se je pripetila pri mestu Majdia bilo 25 potnikov ubitih in čez 30 ranjenih. Hitler posvarjen pred pučem Garancija poljskih pravic v Gdansku Varšava, 17. apr. — Uradni krogi pravijo, da jih poročilo, da nameravajo prebivalci v Gdansku podeliti častno držav-janstvo Hitlerju, ne vznemirja, toda aneksija tega mesta bi lila resna stvar. Poljaki ne bodo nikdar pristali na enostransko rešitev gdanskega problema. Vkorakanje nemške armade Gdansko bo Vuršava smatrala za enostransko rešitev, čeprav bi se Čete izognile poljskemu koridorju in prišle v mesto iz vzhodne Prunije. Nemška garancija poljskih ekonomskih pruvic v Gdansku ne bi ničesar pomenila, če bi mesto prišlo pod Hitlerjevo oblast. Napovedi, da bo Nemčija a-nektirala Gdansko, nočejo utihniti. Ponavljajo ne od časa do časa že več mesecev. Govorice, da bo nemška okupacija Gdansku izvedena prihodnji četrtek, ko bo Hitler stMr 50 let, se vzdr žujejo. Poljsko časopisje je pozdravilo Rooseveltov mirovni apel in zdaj izraža mnenje, da bo apel vsaj začasno rešil Evropo pred vojno. -r- Napad na Italijane V Abesiniji Džibuti, francoska Somalija, 17. apr. — Sem dospelo poročilo se glasi, da so Abesinci navalil na kolodvor V Moju ob železnišk progi, ki spaja Addis Ababo DŽibutijem, In ItAllJahske vojaške barake. Več italijanskih vo jakov je bilo ubitih in ranjenih v napadu in Abesinci so zažgal tudi skladišče orožja in muni cije. Unijski uradnik obstreljen v spopadu Chicago, 17. apr. — Harry Thieme, tajnik unije Egg Handlers, je bil obstreljen v spopadu pred prodajalno na 6520 So. Cicero ave. med lastnikom trgovine, uslužbenci in piketi ter u-radniki unije. Člani štirih unij piketirajo prodajalno že deset dni, da potegnejo uslužbence v organizacijo. ITALIJANSKA GARANCIJA JUGOSLOVANSKE MEJE? Muitolini vabi Jugotla• vi jo v tvoj krog VA2NA POSVETOVANJA V ZAGREBU Belgrad, 17. apr. — Balkanska politika se je zasukala v novo smer, ko je prišla vest iz viao-m«ni razrahljanjj^osi Rim-Berlin, do-čim drugi trdijo, du jo nekaj drugega v ozadju. Jugosluviju je včlanjena v Balkanski zvezi in poleg tega je povezana tudi s Francijo, dasi ta vez ni trdna. Njena pozicija v sedanji evropski krizi je dvom-jiva. Italijanska gesta je morda le zadnji Mussolinijev napor, da potegne Jugoslavijo v svoj krog in jo tako odtrga od Francije in Velike Britanije. Mua-solini lahko obljubi Jugoslaviji, da Nemčija ne bo prodiralu proti Jadranskemu morju in da se ji ni trebu bati, da jo bo zudela ulična usoda kot je zudela Češkoslovaško in Albanijo. Drugi vužen faktor s tem v zvezi je teritorialni konflikt med Ogrsko in Rumunijo. Ako bi se zupletli v vojno in bi Jugoslavija podpirula Rumunijo, bi Italija preklicalu gurancijo glede nedotakljivosti jugoslovanske meje. Garancija bi veljala 14 v slučaju napada na Jugosla vijo. Na ta način bi Nemčija lahko izkoristila italijansko jugoslovanski pakt v svoj pri log. Knez Pavle, jugostovunski ro gent, še ni odgovoril Mussolini ju. Nekateri menijo, du bo od govoril potem, ko bo formirana nova vlada narodne enotnost Srbov, Hrvatov In Slovencev Pogajanja glede formiranja ta ke vlade ne vršijo že dva tedna v Belgradu in Zagrebu. Poro- čila se glasijo, da predstavnik vseh treh narodov kooperirajo v prizadevanjih, da Jugoslavija dobi vlado narodne enotnosti kot niso še nikdar prej. [H,ov mirovni apel je le pod- mi poleti med Ameriko in Evro-' ''gitaeijo proti totalitarnim po kakor hitro bo dobila zadev- rarn." 1«. apr. — Maršal Goe- ramški letalski minister, k'Jurn Chicago, 17. apr. — William Denton. 17 let ntar fant, ki je bil zadnji teden izpuščen Iz poŠt. Charlenu in «II ««Milji - pomeni, da boljševalnic**| K;"1;^'1 tPtl « Hdobil delo na farmi Chrisa Chri , n Evropi. Ts na- „tianaena, kjer je potem napa sovmžnih od- d€| , „kiro njegmo 77 let ata-"itfnem in nscij- ro ^^ je bil včeraj aretiran i N Kimu in Berlinu I Chicago. Napadalca je izdal poli 1 * bil apel poslan ciji Henry Ruf. v čigar hiši ne Koonevelt bi je oglanil. Meta Chrintiannen je ''-lati v Undon In bila odpeljana v bolnišnico po r ►Ujejo načrte glede napadu, v katerem je dobila trž-ije jn Italije. |ke ptfkodbe. /erf«3K» rellfaimi Vi Domače vesti Nov grob v Oglesbyju Oglesby, HI. — Tu je umrl Mihael Sitar, star 63 let in rojen v Mekinjah pri Kamniku na Gorenjskem. Ril je Član društva 95 SNPJ in tu zapušča sina, drugega sina pu v Chicagu. Hči mu e umrla pred tremi tedni. Milwauška vest Milwaukee. — Jos. Vidich in njegova žena iz W. Allisa stu na velikonočni pondeljek obha-ala v krogu svoje družine pet-ndvajsetletnico svojega zukon-skega življenja. Se mnogo let 1 Nov grob v starem kraju Strabane, Pa. — John Ludvik ml. je prejel žalostno veat, da je BaČu pri St. Petru na Krasu umrl njegov oče John Ludvik v starosti 72 let. Pokojnik Je bil v Ameriki, in aicer tu v Strabanu od leta 1913 do 1921, ko Je odšel stari kraj. V Ameriki zapušča sina, v starem kraju pa ženo, štiri sinove in hčer. Nov grob v New Yorku Brooklyn, N. Y. — Tu je umrl Jo)in Jurkovlč, star 58 let In do-ma Iz Spodnjega loga (?). Zapušča ženo, štiri sinove, hčer in jruta. . Clevelandake vesli Cleveland. — Dne 13. aprila je umrla Mary Schenk, stara 74 let. Zapušča dva sinova, v Chicagu druga dva in v Pittsburgu, Kans., hčer, ^ Dalje je naglo umrl Frank Lunder, star 32 let in rojen v Ameriki. Se dva nova grobova v starem t kraju Franklin, Kans. — Louis Kar linger, član društva 92 SNPJ, je prejel žalostno vest, da Je v I- vančni gorici pri 8tičnl na Do lenjskem umrl njegov brat Avgust Karlinger, star 64 let, ki je bil dobro poznan mnogim tukajšnjim rojakom. Podlegel je raku v Črevesju. V Ameriki zapušča štiri brate, v stari domovini pa družino In eno sestro. Aguilar, Colo. — Joe Kolenc tajnik društvu 161 SNPJ, J« pre jel žalostno vest, da je 7. marca v Rečici v gornji Savinjski doli ni ns Štajerskem umrl njegov brat Franc Kolenc v starosti 6tf let. Bil je gostilničar, lesni trgovin; In tovarnar z usnjem ter dobro poznan daleč naokoli. Tu za pušča brata, v West Alllsu, Wis, im bratranca in sestrlčno (Fr Banko In Johana Skok). Bral Joe Kolenc ga Je zadnjič vide pred 40 leti, toda zadnje pismo mu Je pissl 12. febr. 1089. Oblaki Chicago. Paul Shaltz in njegova žena Katie iz l/Anseja Mich., sta 17. t. m. obiskala gl urad HNPJ In uredništvo Pro svete. Paul —• bivši rudar, upra vitel J nekdanjega Glannlka gostilničar v Calumetu, Mich., /.daj pa farmar — ne Je mudi štiri dni v Milwaukeeju In v ne deljo sta z ženo vred |K>netlla slavje 35-letnice HNPJ v Chica gu. ZVEZA MED RUSIJO. ANGLIJO IN FRANCIJO Sovjetska letalska moč Poljski po- In /talija izgnala francoske druiine < Niča, Francija, 17. apr —Dva inšentdeset francoskih družin katere Je Italija izgnala iz po krajine Inole, je včeraj donpelo v Francijo. Te no bile zadnje Izmed 100 družin, katere Je Itallj pretek ki leto obventiln. da Jih bo izgnala. Francozi no po prihodu razdejali tri lenene mostovi« me< Italijo in Francijo. delavci. (NarUal Jerger.) Irska ostane nevtralna t> krizi Knnii, lr»«a, »7 npr. — Mlnls trski prodal, i k Eamon de Va lora je izjavil, dn hoče ontatl I »ka nevtralna v evropnkl kriz "¿«•Ijs vlad«* in ljudstva > Irnka ost no** nevtrslns v slučaju isl/ruha vojne," Je rekel premier Otj Je tudi s|>elirsl sa združitev Ulsterja z Irnko. da NEMŠKA OKUPACI. JA GDANSKA? Umdon, 17. apr. — Velika Britanija ne trudi, da dobi ao-vjetsko Rusijo na avojo stran zdaj, ko so se pokazala znamenja, da bosta Hitler In Musso-ni odbila Rooseveltov apel zu esetletnl mir v Evropi. Apel e bil sprejet z navdušenjem v .oiulonu, ki pa se je nekoliki» ohladilo, ko so se pričele širiti govorice, da nameravajo Hitler-eve čete zasesti svobodm) mesto Gdansko. Gdansko Je bilo nemška posest pred svetovno vojno in možnost je, da ga bo Hitler u-nektiral prihodnji četrtek, ko bo star 50 let In se bodo vršile pro-ave njemu v počnst po vsej Nemčiji. Angleški uradni krnel pravijo, da je odvisno od oljske, da ona pove, ali bi ta korak ogražal njeno neodvln-nost. Ako bo to potrdila, tedaj I bo morala Anglija priskočiti na pomoč v soglasju s Cham-»erlalnovo deklaracijo, ki jo Je podal v parlamentu 30. marca, tfožnoat Je tudi, da bo Cham-lierlain pričel pritiskati na Poljsko, naj ne pahne Evrope v vojno zaradi Gdanska. To mesto tvori glavo koridorja, ki loči vzhodno Prusijo od Nemčije In kjer Nemci tvorijo 1)6 odstotkov iirtbivalstva. V Londonu nestrpno pričakujejo Izida razgovorov v Moskvi med Itnglešklm poslanikom Seedsom In Litvlnovom, ruskim (omisarjem sa zunanje zadeve, katerih cilj je sklenitev letalskega pakta med Anglijo, Francijo n Sovjetsko unijo. Ce bodo razgovori uspešni, tedaj bo Ru-siju podprla Poljsko s svojo o-mroženo silo v zraku, če je bo nupadla Nemčija. Ivan Mujskl; ruski poslanik v Angliji, ne bo danss vrnil v London in poročal zunanjemu ministru llallfuxu o pogajanjih Moskvi. Pariz, 17. apr. — Francoakl državniki so pospešili agitacijo, ia potegnejo Rusijo In Turčijo blok proti Nemčiji In Italiji. V Parizu še vedno upajo, da bo K unija dalu letalsko pomoč Poljski in Rumunlji, če boste napadeni. O tej zadevi Isinta danes istnoviio konferlrala Jakob Hurič, runki |»onlanlk v IV rlzu, In francoski zunanji ml-ninter Bonnet. Portugalska v fašističnem bloku London in Pariz alarmirana Pariz, 17. apr. — Bojazen, da ae ho Portugalska pridružila ge. neralu Francu in fašističnemu bloku, s«' Je iMiJavila v Parizu in lx>ndonu. Te bojsz*n Je vzrok, da ne Je Anglija odločila, da obdrži svoje bojne Indje v portu-galnkih pristaniščih kot nvsrilo, naj ilsds v Lizboni ne sklepa kupčij* fašistično Španijo, Italijo In Nemčijo. Ako »«• bo tudi Portugalnka pridružila t*J oni, Is» Veliki Britaniji «ads« nov udarec. Njene boj-ne ladjo ne liodo mogle rabiti portugsUkih prlstsnlšč, če bo it-bruhnila vojna med demokracijami In Kalijo ter Nemčijo. To Je vzrok, dn n« («ondon In Pariz traditn, dn preprečita pridruži, tev Portugnlske k fašističnemu bloku. . . a, m* PROSVEt* PROSVETA the bnughtenmuct i HI LASTNIMA iLOrSW* rouroKNB JSOMOV* * t». HM m mš» M* » '• » M tate« • P ROH V ET A U**4tb Ave. or m rcuMurn ■ (J.If |1. IM) S* n» )** H /z omrežja propagflnie Ameriški ekonomski burbonci v svojem tisku — tipičen predstavnik tega tiska je čikaš-ka Tribune poleg Hearstovih cunj — neprenehoma, godejo, da je komunizem večja nevarnost za Ameriko kot je fašizem in s tega stališča jim je vse napredno gibanje z npvodealskimi reformami vred — slabimi in dobrimi — ki jih burbonci ailno sovražijo, v zvezi s komunizmom. Temu toku zlobne propagande se pridružuje tudi katoliška propaganda, za katero capljajo nekatere grupe reakcionarnih protestantskih fundamentalistov in katera po burbonski metodi označuje vsa svobodomiselna gibanja za komunistična. Toda burbonci niso bili nikdar dosledni in vsled tega se vedno dogaja, da se burbonska svojat srečava in sodeluje v politiki z novodeal-skimi In komunističnimi elementi, ksr dokazujejo zadnje županske volitve v Chicagu. To srečavanje in sodelovanje bi bilo nemogoče, če ne bi oficlelni (Stalinovi) komuniati danes vodili enake taktike in če bi ne bili enako nedosledni in oportunlstični. Odkar so oficlelni komunisti odšli na desnico in osvojili politični oportunizem, klerikalno zoflstiko ter jezuitlzem za svojo bojno metodo, so na akrajni levici ostali le stari militantnl dogmatiki In pa razni komunistični odcepljenci, pred vsem pristaši Trockega. Ker je obojih malo in jim je v puščavi dolg čas, naravno iščejo skupnih stikov. Vsi ti izgubljenci seveda ne delajo posebne škode, ker se izživljajo v večnih medsebojnih prepirih in teoretičnih natezanjih. Mi ne vidimo v Združenih državah nobene komunistične nevarnosti kljub temu, da stali-novci na vse načine zgagarijo v unijah CIC In drugih delavskih organizacijah. Prav tako ne vidimo nobene fašistične nevarnosti za Ameriko od zunaj, je pa tukaj problem, kako se bodo stvari razvile v Ameriki sami. Dokler bodo mase ameriškega ljudstva gluhe in slepe za fašistično propagando, kakor so gluhe in slepe za komunistično propagando — bo dobro za Ameriko, ampak mase so ignorantne in v tem je vsa nevarnost. Ne verujemo nobeni propagandi z deane niti z leve strani! — Kadar ta propaganda priha-" ja pod krinko demokracije, glejmo, kaj dela. In ne, kaj govori! — Glasovi iz Trocki v novi kaši Vest iz Mexico Cityja se glasi, da se Je l naselbin Uspeh koncerta v Waukeganu Haukegan. III. — Zimsko sezono je zaključil pevski zbor S. N. D. z zelo dobro uapelim koncertom. Prošlo zimo ni bilo drugih kulturnih prireditev. Vzrokov in izgovorov je mnogo. Program koncerta je bil raznoli-čen. Zapeli amo resne, vesele in sodobne pesmi. Zadnje niso posebno ugajale občinstvu. Jim ni zameriti. Težko razumljive drame In glasba ao za gledalce in po. tlušalce, ki so bili dobro vzgojeni ift podučeni, da razumejo predvajanje globokih .umotvorov. Najbolj so bili zadovoljni navzoči z zaključno točko "Žanjci in žanjice" iz opere "Gorenjski slavček". Dekleta v gorenjski narodni noši, fantje v delovni obleki pridejo s poljs domov in pojejo. "Prav le|Jo je bilo", so zadovoljno komentirali ljudje, odhajajoči po koncertu iz dvorane. 'Ta koncert je bil najboljši, kar so jih priredili," so se izrazili drugi. Tudi pevski zbor je zadovoljen z uspehom. Iskreno se zahvaljujemo cenjenemu občinstvu za poset. Skušali bomo, da bo prihodnji koncert zopet bogat in zadovoljiv. Sedaj pa nekaj besed o pevskem festivalu v Milwaukeeju. Mi Slovenci, jezikovno najmanjši slovanski narod, smo sorazmerno veliko bolj delavni na kul-urni njivi kakor naši sorodni bratje, izvzemši Cehov. Nismo narodni šovinisti, ljubimo pa to, (ar imamo in skušamo ohraniti vse, kar je dobrega, zdravega in potrebnega za naše bitje, in ži-je. Naša vzgoja je bila hlap-«Pevska, netolerantna; protlbra-tovski strup smo pili, ki so ga nam točili gospodje v frakih in talarjih. Je res velik čudež, da smo kljub temu Še žilavi, da še pojemo in hrepenimo po fantomu, ki ga nikdar ne bomo doseg-i. Naša mladina naj vidi. sliši n sama pomaga gojiti dramo in ;lasbo, vir veselja in cilj člove-kega stremljenja ža duhovno epoto. Umetnost In izobrazba povišujeta človeka nad živaljo. Pevski festival v Milvvaukeeju naj nam bo vsem v vzpodbudo, da bomo osveženi z ljubeznijo in pogumno delovali na kulturni ijivl za naš narod, ali bolje re-eno, za nas vse, ki želimo bolj-o, srečno in pravično človeško družbo. Na svidenje 30. aprila v Milvvaukeeju! Rojaki in rojakinje v VVaukeganu in No. Chicagu, ki ae želijo peljati s pevskim zborom na festival, lahko prijavijo svoja imena točaju Franku v domu. — Za pevski zbor SND, Rudolf Skala. Povratek iz bolnišnice Library, Pa. — Ker sem se začasno vrnil iz bolnišnice, se vsem mojim obiskovalcem naj-epše zahvalim. Posebna hvala vanu Bukovlnskemu, kj me je redno vsak dan obiskal (upam, da se vidiva 23, aprila v Library ju), kakor tudi mojemu bratrancu Franku tazerju in njegovi družini za redne obiske ter njegovi sestri Angeli Bartolič in soprogu. Prav tako hvala vaem drugim, ki sq me obiskali in katerih imen je preveč, da bi jih našteval. Nisem mislil, da imam toliko prijateljev. Sedaj se počutim precej dobro, toda po naročilu zdravnika se bom moral zopet vrniti v bolnišnic^ 2. maja za nedoločen čas. Priloženo pošiljam celoletno naročnino na Prosveto. Sedaj i-mam dovolj čaaa za čitanje. Kot znano, delo v premogovnikih počiva, ker ni še sklenjena nova pogodba. Na društvenem polju še precej dobro uspevamo. George Lipoviek. Politična akcija Milwaukee.—Vsakemu je znano, kdorkoli se zanima za ameriško delavsko politiko, da so se pred nekaj letj ustanovile tri delavske politične stranke — ena na vzhodu, druga na srednjem severozapadu in tretja na zapa-du — toda o nobeni se nič več ne sliši, kot bi zaspale spanje pravičnega. Takrat, ko so se u-stanovile, je bilo mnogo kričanja, katera bo bolja. Ustanovljene ao bile vse z enakim cijjem. Svoj delokrog naj bi širile, dokler se vse tri ne strnejo skupaj v eno enoto. Šele potem bi bile zmožne prebiti steno kapitalizma in priti do zaželjenega cilja. Kot rečeno, se zdaj o nobeni teh atrank dosti ne sliši. Menda stoji vsaka na svojem mestu kljub bližan ju prihodnjega leta, ko bodo predsedniške, kongresne in governerske volitve. Ali ni skrajni čas, da bi zopet stopile v politično areno, iizdelale program, s katerim naj bi se podale med 130-milijonski narod iq ga pripravljale za volitve, ki bodo ie čez 19 mesecev ? Sklicati bi morale že sedaj veliko konvencijo ter nanjo pozvati ne manj ko dva delegata iz vsakega kongresnega distrikta. Pozvati bi morale tudi vse delavske unije, naj pošljejo svoje zastopnike. Tem delegatom'in zastopnikom bi morala konvendja dati nalogo, naj takoj prično u-stanavljati politične klube v vseh volilnih okrajih. Ti klubi naj bi imeli v vsakem kongresnem dis-triktu svojo centralo, na čelu katerih naj bi bila državna organizacija. Članski mesečni prispevki naj bi ne znalall več ko 10 een-tov, ki bi služili za propagando, shode itd. V volilnih kampanjah naj bi ti klubi poslali svoje govornike tudi na unijske seje, kajti tudi vsi unionisti niso taki, kakor njih voditelji, ki pripovedujejo svojemu članstvu v volilni borbi» da nagradimo svoje reakcionarne prijatelje, ki po volitvah vsem, razen voditeljem, pijejo kri. Smelo rečem, da je več ko polovica unionistov, ki se strinjajo z idejo samostojne delavske politične akcije in bi z vose-Ijem podpirali program, ki blibll sestavljen na splošni konvenciji Tcrej čemu čakati, vpraševati in 1 rositi take unijske voditelje kot je Bili Green, da pomagajo uata- Neville Henderson (levo), angleški poslanik v Berlinu, ob povrat-ku v London, kamor je bil pozvan k posvetovanju s Chamberlai nom. noviti delavsko stranko? Voditelji Greenovega kalibra ne bodo nikdar pristali na kaj takega. Joaeph Ule, 16. Se o pokojnem Johnu Movemu Duluth, Minn. — Matija Pogorele je že bolj obširno poročal o smrti Johna Moverna. Naj mi bo dovoljeno omeniti še nekaj o pokojnem bratu, kar je po vsem potrebno, da držimo v spominu. ; John Movent je prišel v Ameriko leta 1902 in sicer v Eveleth, Minnesota. Kmalu se je znašel v vrstah organiziranega delavstva, in to v Western Federation of Miners. John, še mlad in ukaže-Ijen, se je kmalu privadil angleškemu jeziku in ker je bil poln energije, je kmalu pokazal zmožnosti za voditelja. Ko je izbruhnila stavka rudarjev leta 1907 pod vodstvom WFM, je bil John za tajnika krajevne unije v Eveleth u. Stavka je bila izgubljena in po informacijah, katere sem dobil od rojakov, ki so bili v tej stavki, je bil John zapisan v "črne bukve" in se je kmalu potem podal v Duluth, kjer je nadaljeval v večernih šolah svoje študije. Dobil je službo' kot deputi-šerif, katero je držal osem let, na kar je leta 1919 nastopil kot pisarniški delavec V pisarni okrajnega avditorja. To službo je držal do julija 1937, ko je zbolel in je moral ostati doma. Vsled, izgubljene stavke leta 1907 je postal praktičen politik. Vedel je, da razmere niso take, kakršne bi morale biti, ampak zavedal se je, da delavstvo še ni zavedno, da'bi nastopilo skupno. Zato je skušal malo s peresom in malo z besedo bolj v konservativnem smislu obuditi delavsko zavest. Bil je član unije pisarniških delavcev AFL, društva 205 SNPJ v New Duluthu In Farmer-labor stranke. V razpravah je bil zmerem in proti nasprotnikom^ bolj radikalnega mišljenja je bil toleranten žentleman. Blag mu spomin in lahka mu tuja gruda v preranem grobu. Njegovim sorodnikom pa naše globoko soža-jje. — Za društvo I^eo Tolstoj SNPJ. John Kobi, predsednik. M. J. Thomas. predordWik s M ne unije, oltarja konvencija v 1 leielaadu. O* v aavaočao** 500 delegatov. Pokojni Ani Berpant v blag ' epom in West Allin, Wia.—Da zadnje čase vidimo pogosto objave raznih obletnic in njih proslav, to pppienl, da se rojaki-pionirji sta-ramo, da je mimo nas švignil čas in da se nagibljemo k zatonu življenja. Naša dična jednota praznuje v letošnjem aprilu 35-letni-co svojega obstanka. Pokojna Ana Bergant pa je tu. di v aprilu dočakala 35-letnico, od kar se je naselila v Milvvaukeeju, Wia. Neizprosni zakon narave ji je pretrgal nit življenja dne 8. aprila. Pokojna Ana je bila rojena dne 18, julija 1875 v Medvodah na Gorenjskem. Njeno dekliško ime Je bilo Bergant fn poročila se je z Alojzom Bergantom. Po njenem lastnem poročilu je znano, da je Bila hčerka premožnih staršev ; da je ena izmed sester umrla in zapustila hčerke; da je }druga sestra dobila premoženje in domačijo spojeno > trgovino v svojo posnet in se je poročila tudi z *do prtmuinim veljakom, tako da je skupno imetje doseglo |e stopnjo bogati je. Ta za. ken je o*tal brez otrok, in ko je prsmolni šoprog umrl brez oporoke, je \«e za njim podedovala Jifjt,MI Ane. Zgodil« se jt. da je nato še bogata sestrn nfnadno, brez„ oporoke umrla, v sled česar bi ^stavno vsa zapuščina pripadala pokojni X. \ Ani, kot tedaj še edino živeči sestri, ki se je tedaj nahajala v Ameriki. Pravočasno se je priglasila kot dedinja za zapuščino svoje sestre. Ker pa je bila pokojna Ana že tedaj, ko je še bivala med svojci v domovini, pri njih osovražena zaradi svojih naprednih nazorov, osovražena pri Župniku, ker ni vsega slepo verovala, za kar jo je slednji že tedaj obsodil, da bo pogubljena, je že tedaj okušala šikaniranje verskega fanatizma, kateremu se je potem odtegnila s tem, da se je izselila v Ameriko, da je niso mogli več doseči. _ ( Ko pa je po smrti svoje bogate sestre postala postavna dedinja vsega premoženja, pa so se tam iz zagrizene sovražnosti po katoliško skupaj zbrali in napeli vse moči, da ji preprečijo do-bitev dedščine. Lakomnoat po denarju njenih sovražnikov, strnjena z verskim fanatizmom, je izbruhnila na plan s pravo barvo. Nastala je sodnijska vojna za dedščino. Najeli so advokate, ki so trdili, da zapušina pripada o-trokom prej umrle sestre in ne njeni sestri. Ker bi pa postavnim potom kljub temu Ani še pripadala tretjina premoženja, bi to še znašalo lepe tisočake dolarjev. Pokojna Ana se je od tu bori la, kolikor se je pač najbolj mogla. advokat je pa so se spretno posluževali vseh lisičjih zvijač, da so jo čim bolje iztiskavali in jo zavijali v kljukaste paragrafe. V svoji sveti ogorčenosti se je dala pri tukajšnjem rojaku slikati, zavita v belo rjuho s tehtnico v roki, in poslala tisto sliko v domovino na sodnijo, roteč jih, naj sodijo pravično. S tem pa je merodajne sodne organe globokifužalila, da so jo kaznovali z globo. Spletkarili so toliko časa, da koncem konca ni dobila nič dedščine. Smatram, da je na mestu, da ta dogodek objavim v našem listu. Ker je poleg nje še več naših rojakov prizadetih z denarnimi zadevami v domovini, je dobro, da čim bolje vemo, kakega kova so tam nekateri sodnijski organi in da ne nasedamo tamkajšnjim prefriganim advokatom. Pokojna Ana se je naselila v Milvvaukeeju že leta 1904. Več let je vodila gostilno in imela "boarding house"; marsikateri novodošlec iz domovine je pri njej jedel svoje prvo kosilo in prenočeval v njeni domači oskrbi. - Pokojna Ana je bila ona, ki se je prva zavzela za ustanovitev ženskega društva Venere 192 SNPJ. Pri njej je bil prvi sestanek ženskega društva Venere, katerega smisel je vodil Članice kot svitla zvezda skozi megleno obzorje, po potu ženske zavednosti, do enakopravnih človečan-skih pravic. Za to smisel se je borila že v domovini in bila radi teh nazorov šikanirana; v tem smislu je tudi tukaj nadaljevala in besedno pestila one staroko-pitneže, ki mislijo, da žena ne spada drugam kot v kuhinjo in otročnico. Ta nazor je kot prva predsednice Venere vsadila med naprednimi Članicami novega društva in mladika je rodila buj-no cvetje, da se je društvo raz-v ilo v plodonosno, zanoaito drevo, v ponos naaelbini in jednoti. Poznejše nemile življenjske razmere pa so pokojno Ano prisilile, da je morala pustiti trgovino in nato radi depresije izstopiti še iz društva, kar ji ja bilo zelo težko in vedno žal. Bila je tedaj zaeno tudi članica 8SPZ. kot njen soprog, in ker je bila tedaj ravno v teku živahne kam. (Dali« aa i »tnM.) TORE!l1^ ni Tedenski pogovor ANTON GARDEN POTREBA NOVEGA PREROJBHja V zadnjih treh člankih aem * likega poraza delavstva v Evroni ^ uničenja delavskega gibanja v Dreti**'1* Bvrope in defenzivnega boja wT*1* proletariat v tako zvanih demikrat^ Pošlega vsega razvoja v Evrtmi pa razv^a zadnjih let občuUm riki, predvsem v vrstah razi | lavoev. Ti porazi in dogodk je tako na socialistično kot na k„«, r orientirano delavstvo. Komunisti^? ki je s kominterao vred propagirala do let svetovno revolucijo in v avoji z^u, razbijala delavsko gibanje, ker gajesm*. da jfi glavna, ovira tej revoluciji, je leč na desnico, v močvirje največje« nizma kateremu nI najti primereTv^ dovini delavskega in soeial¡stičnega 2 tukaj ali kjeritoli. ' Na ameriške socialiste so te razmere * hiranje delavskega gibanja v Nemčiii L a god, zopet vplivale po avoje. Med tem ? komuniati vsa povojna leta zajemali «C »piracije — in denar — v boljševiški Z. ciji, kakor je tudi še danes njih dinamič* oportunizem v interesu Stalinovega režiil bilo socialistično gibanje v Ameriki v« nI na leta več ali manj v stagnaciji. Za to a nacijo so mnogi krivili tako zvano Cool,Z proaperiteto in upali na novo prerojen^ V stranki sami je kmalu po vojni pričel n sentiment za masno delavsko ali farman delavsko stranko. Socialisti so se prvič i malno izrekli za ustanovitev take stranki konvenciji leta 1921 v Detroitu in poten tivno sodelovali v gihanju, ki je leta 1924 miniralo pokojnega senatorja La FolletU predsedniškega kandidata. Od tedaj se je i socialisti še bolj utrdil ta sentiment. Stri je s tem hote aH nehote priznala, da m i možnosti, da bi se sama kot taka mogla ran v masno delavsko stranko, kot je bila naj mer že pred vojno. Z naraščanjem "Hoovrove" krize se je i čno pričelo opažati tudi prerojenje v an škem socialističnem gibanju in zanimanji stranko, ki je v par letih podvojila članitn klube. Leta 1932 je izgledalo, da bo pri p sedniških volitvah potegnila čedno število ^ teatnih" glasov — nekateri izven strank« a napovedovali celo do pet milijonov glasov. I pa je proti koncu kampanje zavel močan "M seveltov veter", so se mnogi progresivni n premislili in sklenili, da ne smejo riakirati jega glasu in dopustiti, da bi bil Hoover novno izvoljen. Svoj glas so oddali Room tu, "za Thomasa bomo pa sigurno prihoš glasovali." Posledica tega je bila, da j cialistična stranka dobila le okrog enega j ona glasov. Prišel je "new deal", ki je obrnil pozon vsega progresivnega elementa nase, kakor t precejšnjega dela bolj pohlevnih in manj i jenih socialistov. Zanimanje za njih «tn je zopet začelo barometrično padati, ke Roosevelt obljubil, da bo temljito reforal| kapitalizem. Priznati je treba, da je ste prva leta res dobro bičal in tudi I uvajal reforme, dobre in slabe. Kapit seveda ni reformiral, ker tega sploh n« nihče storiti. Sem pa tam je mogoče stop na nekatere njegove hibe, toda na njih ali mesto njih takoj poženejo druge nič« Leta 1933 je prišel na krmilo Nemčij« Hitler, kar je na vse zavedne delavce napil globok vtis. Kot že omenjeno, je bila po* tega med komunisti, da so krenili daleč ni nico, v brezmejni oportunizem. Med g škimi socialisti pa je to porodilo hude i cijske boje med militanti in staro gardo so kritično motrili ves položaj in odprto l zirall ne samo nemške komuniste, man« socialdemokrate, če« da je bila njih « napačna in da se moramo učiti iz tega drt iz velikega poraza nemškega delavstv» J>*U« se a stnaU Pred dv^jaedmi leti (Iz Proevete, 18. aprils 191») Domače vesti. V Milwaukeejui je uafj Rozman iz Mirne peči, član SNPJ - -Havenu, Mich., je umrla Mary Zenka w Ceh. Delavske vesli. Angleško vojsštv^" delavsko stavko v Kolinu na Farrellu, Pa., so oboroženi civilisti r«-lavski shod. .. Po svetovni vojni. Iz Psriza ^Km Wilson kapituliral pred Anglijo in*™^ se odpovedal svojim mirovnim totfj» lijanski premier Orlando je ^K'1*" da poda ostavko, če Italija ne dobi v Sovjetska Rusija. Iz StockhatajC da je Lenin dal prvo koncesijo pitalistom: gradnjo neke porufrne^^ (Oatjs is prv« kolen» > ^ ski komunisti v največji stiski, u P** lo. Vse to — in še veliko druge*» zgodovine. Trocki je zakrivil n* v Rusiji in drugod, za ksr ne ■ sodbi. Sodila gs bo demokracij*« da bodočnoat sveta. ovice [starega kraja Slovenije aVNA ZVEZA G08PO- ■¡S» /skovala Bnjse delo za povzdigo na*e družine Ljubljana, 24. marca. .vojih društvenih prostorih včeraj zborovale ice Zveze gospodinj. Lep° tsseza zborovanja, ki ga je rJ Vika Kraigherjeva, #o Jezile poleg lepega ž te vUa c tudi mnoge zastopnice dru- naših ženskih organizacij. drugimi predsednica drav- 'kcije M ga. Mira Engel-,a predsednica S2D g». lg Govekarjeva in predsed-"knskega Pokreta" ga. Gi-Stebi - Pleškova. redsednica ga. Vika Krag-jeva je po oddolžitvi spominu iterim v preteklem letu pre-ilim članicam v glavnih obni-ajela društvene delovanje, ( potekalo v smeri vseskozi tičnih prizadevanj. Dosled-vojemu nfimenu se je zveza ečala tudi v preteklem letu digi gospodinjstva in gospp-kemu, socialnemu ter kultur-_ napredku gospodinj. V oi-koristnega izobraževalnega je prirejala pod vodstvom IcovnjakinJ dobro obiskane je posebno za zdravo in smp-prehrano, na katero sedan|'i polaga toliko važnost. Take ie je zveza prenesla tudi na attene podeželske kraje, ki ega se posebno potrebni, jko na široko je zveza raf-svoje delo, se je zrcalijo črpanega poročila tajniee Cilke Vovkove. Naj iz ok-ga poročila povzamemo le ažnejše. rcalo dela in napredka našimi »dinj je pod spretno re- Anice Kropivnikove urejevan "Gospodinja", ki se zvesto svoje strogo strokovne sme-od idejno voditeljico društ-predsednico go. Viko Kraljevo, pridobivajo društvene na svoji moči. Pred dvema ma na svetovnem ženskem gresu v Dubrovniku predle-gospodinjsko-gospodarskp isija je bila na lanskem koq-v Edinburghu iz provizor-)revedena v stalno komisijp njeno podpredsednico poleg «ednice Poljakinje Huberovje »vana predsednica Zvene »dinj ga. Kraigherjeva. To h ta uspeh sta obenem vi-znak zvezinega sodelovanje 'Z. ki je priključena k inter-ionali in v kateri utriplje pre-jugoslovanske gospodinjske Narske komisije odločil-iniciativa najbolj delovne ?»ke sekcije. Tu se sprožajo ** vprašanja zaščite naših «t, poselskih šol, starostne krl)€ gospodinj in druga. ir"«> tega je zveza kakor re-> Posvečala vso pozornost na-m izobrazbi gospodinj z red-1 «esUnki, predavanji, teča-«*kurzijami. Na Ijubljan-veiesejmih je prirejala že 1'cionalne razstave. Kakor ae zveze razčlenjalo in osre-«alo okrog posameznih od-Je .tudi gospodarski odsek n»s»i. ds bo borke go*ppdinj lažja s združenimi močmi in da se bo le na tak način mogla dvigniti naša družina in s tem ves narod. V bodoče bodo po iniciativi predsednice poživele akcijo za lasten dom gospodinj, ki je bila ob drugih skrbeh in potrebah v zadnjem času potisnjena nekoliko ob stran, Ze od ustanovitve zve. ze dalje obstoja poseben sklad za dom. Članice nameravajo ustanoviti poseben odbor, katerega vodstvo misli na prošnjo odbora prevzeti ustanoviteljica mlada in izkušena gospodarstvenica gdča. Josi-pina Cudnova. Poleg društvenim potrebam naj bi dom služil tudi osamelim in onemoglim gospodinjam kot prijetno domovanje v zapuščenosti starih let. Poročilu blagajničarke ge. Mile Vidmarjeve, iz katerega je bilo razvidno, zadovoljivo stanje blagajne, je sledil pozdrav ge. Mire Engelmanove, ki je pozdravila zvezo v imenu J2Ž, nato pa so bile volitve, v katerih so bile ponovno pod vodstvom predsednice Vike Kraighherjeve izvoljene vse druge zaslužne članice starega odgora, na novo pa še ge. Hvatalova in Kocjančiče-va. Med slučajnostmi je bil novi odbor naposled poverjen z nalogo priprave vsega potrebnega za dom gospodinj. Osvojen je bil predlog ge. Cirile Štebi-Pleško-ve glede vzpostavitve stikov zveze s članico Kmetijske zbornice. Ponovno je padel predlog poživitve akcije za znižanje mestne trošarine na sadje, ki je baje 5 krat višja kakor v Zagrebu. Obnovljena pa je bila tudi zahteva, naj mestna občina vendarle pri inšpekciji nastavi žensko strokovno moč, od katere si gospodinje obetajo več pozornosti in upoštevanja do zahtev gospodinj. Tri zgradbe žrtve požara Ptuj, 24. marca. Posestnik Rogina Jakob s Po-brežja je bil 22. marca ves dan zaposlen v nekem vinogradu pri Sv. Vidu. Domov se je vrnil o-krog pol 19. Komaj pet minut po njegovem povratku je prihitela k njemu vsa preplašena češ da se vali iz gospodarskega poslopja gost dim. Takoj je bila o nesreči alarmirana vsa vas, vendar pa so bili vaščani proii uničujočemu elementu brez moči. Ogenj se je neovirano razširil na hišo posestnika Rogine in na gospodarsko poslopje soseda Martina Goričana ter zavzel tak obseg, da je bila v resni nevarnosti vsa vas. * Požar se je videl po vsem Dravskem polju. Na pomoč so prihitele gasilske čete od Sv. Vida, iz Jurov-cev in Ptuja, ki so z združenimi močmi ukrotile požar in rešile vas še večje nesreče. Posestniku Rogini sta zgoreli do tal stanovanjsko in gospodarsko poslopje in z njima vse poljsko orodje, stroji In pridelki. Od živali pa so mu zgoreli dve plemenski svinji, pet prascev in pes veruh, ki je bil priklenjen na dvorišdu. Goričanu je zgorelo do tal gospodarsko poslopje, med tem ko so mu hišo rešili. Skupna škoda gre v precejšnjo vsoto in bo ie delno porevnana z zavarovalnino. Domnevajo, da je ogenj nastal zaradi neprevidnega ravnanja s petrolejko. Martin SuSnik umrl Ljubljana, 24. marca. V Svebičevi ulici v Ljubljani je 23. marca zjutrfaj umrl krov-ski mojster g. Martin Sušnik. Vsi starejši Ljubljančani so poznali tega prikupnega može, ki si je pridobil zasiuieno popularnost ne samo kot skrben obrjU nik, marveč še prav pesebno t s tem, da je ob veeh naših velikih narodnih praznikih manifesti!»! svojo iskreno nerodno zavednost, ko se je povzpel na vrh šentjakobskega stolpa in ob kriiu prič-vrstil ponosno jugoslovansko trobojko. Tinček Sušnik se je rodil na god svojega patrona leta 1863. Pogumen, kakor je bil ao je sgo-daj vnel za krovsko obrt in je bil 35 let samostojen mojster. O njem se lahko trdi, da je svlška najnatančnejše pregledal vso Ljubljano. Polnih 1» let je stanoval v šentjakobskem iupniš-ču, kjer ima zdaj Prosvetna zveza svoje prostore. Vneto je pomagal pri cerkvenih opravilih. Na šentjakobski stolp se je povzpel večkrat, najponosnejši pa je bil, ko je lahko za kraljevo poroko napeljal na vrh šentja-kobekega zvonika elektriko in pripel zastavo. Takisto je oskrbel razsvetljavo in zastavo za gasilski kongres. Najbolj žalosten pa je bil, ko je moral ob smrti Viteškega kralja poneati na vrh zvonika črno zastavo. Za vse dobro in plemenito vneti mož je bil ailno prizadet, ko se je moral lani izseliti iz dolgoletnega stanovanja. Mož je bil vedno zaveden naprednjak in to se mu je žal maščevalo ... Od lani je bolehal, zdaj pa je pljučnica dopolnila svoje. Ob krsti blagega očeta joče vdova s tremi o-troci. Tedenski pogovor (Nadaljevanje s t. strsaD garda je na drugi strani krivila le komuniste, o kakšnih funde-mentalnih taktičnih in načelnih napakah nemških socialistov pa ni hotela nič slišati. Držala le glavo v pesku, kakor jo drži Še .danes. Ker so bile med obema frakcijama večje diference tudi git-de sovjetske Rusije (poznejši dogodki so potrgtti, da je bi|a stara garda- glede sovjetskega režima v pravem), so zadivjali strupeni frakoijski 'boji v stre« ki in jo zelo oslabili. Kot zne-no, se je stara garda ločila qd stranke, toda f rakci jski boji ¿> se potem nadaljevali med "mf-litanti" in trockiati, ki so med tem prišli v stranko in bili pf-tem izključeni. Posledice vsega tega so, da je stranka danes zelo oslabljena ip tudi še ne popolnoma osdra vi jene od frakcijeke bolezni. Vendar majhna in šibka kakor je, je po mojem mnenju edina poli Učna skupina v deželi, ki ie izpoveduje fundamentalne nauke socializma in se drži marksističnih smernic. Toda v današnji situaciji to ne zadostuje. Socialistična in marksistična čistost ali načelnost je sama na sebi lepa in potrebna reč, toda za socialni preobrat je potrebno tudi močno gibanje, ki sloni na teh principih. Ali je možnost, da socialistično gibanje v do-gledni bodočnosti to postane? (Se nadaljuje.) Voditelja nacijmv pobegnila iz taborišča Budimpešta, 17. apr. — Dva voditelja ogrskih nacijev sta včeraj pobegnila iz koncentracijskega taborišča, kamor sta bila odpeljana v Januarju po bombnem nepadu na neki židovsko sinagogo v Budimpešti. Prisilna vojaška služba v Slovaki ji Bratislava, 17. apr. — Slovaška vlada je odredile prisilno vojaško službo, ki ima trajati osemnajst meaecev. Nemci In Madžari bodo tudi morali alutiti v armadi. t Wiley R. Rut ledge, dekan pravne fakultete na državni univerzi v low i. Italijanski kralj sprejel albansko krono Rim, 17. apr. — Združitev Al-ban i je z Italijo je bila formalno proglašena, ko je Italijanski kralj Victor Rmanuel sprejel al» , bsntko krone. Ceremonije so ae vršile v kraljevi palači, kjer ap Je oglasila albanska delegacija a premierjem Verlacijem na čelu. «po bo raOSVETA_ Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje e 1 strsaL) panja z* združitev 98PZ s SNPJ, je mislila, da bo prišla skozi združitev zopet k svojemu društvu Voneri, toda z združitvijo, žal. nlbUo nič in tako ae tudi nji ni izpolnile šelje, ki jo je v srcu gojila. Ostala pa je v duhu zvesta Veneri. Bila je tudi zveste naročnica Proavete, skozi katero je vneto zasledovala potek, naraščaj In uspehe društva, nad katerimi se je s nami radovala in bila ponosna. i . Pokojna Ana je zadnjih 17 let bivala na Weat Alliau, kjer ji je pred leti umrl soprog in kjer zapušča tri ialujoče ainove: Johne, Rudolfa ln Antona, ainahe, dve vnukinji, Mary Ann in Diano, ter dve sestriČnl, Mary Jenko in Frances Bohinc. Pokojna je bolehala nad tri leta in končno je ■kratkem bivanju v okrajni IniŠnici umrla v starosti 63 let. Dne 11. aprila popoldne smo jo spremili na njenem zadnjem potu na pokopališče Forest Home, kjer je bila po civilnem obredu upepeljena. Sorodniki in prijatelji so ji poklonili obilo krasnih venoev; bila je lepa ude. lešba pod oskrbo Ermenčevega zavoda od strani društva Balkan SSPZ in zatopan ie bil tudi klub JSZ, h kateremu je pripadala. V obilnem številu so se pogreba udeležile tudi članice Venere, da so s tem izkazale naši zsslužni ustanoviteljici spoštovanje In loboko sožalje; potrudile so ae, a eo ji ob slovesu zapele žaloa-tinke alenost zvišala v prihodnJJh mesecih. Sllčen padec upoalenostl izkazujejo tudi dru« ge Industrije. V zadnjem novembru Je bilo 3,243,600 delavcev uposlanih pri gradnji relifnih projektov, v man o tega leta pa Je Atevilo padlo na 2,973,000, ker Je kon-grea omejil gred njo teh projektov. Cardenas Frankov poslanik v Ameriki Rurgoa, Apenlje, IT; apr. — Uradno glasilo Franeovega reši-ma neznanje, de je bil Juan Cardenas imenovan za poslanika« \ Washington* ( ardenas Je bil Francov agent v New Yorku, ✓ PK08VET* SIGRID UNDSKT: JENNY $ ROMAN zS ROMAN { ■ Potlovtnil Fran Albrteht Viti tri/e so se sklonili preko okopa, in »e za-zrli navzdol, na Bolseneško jezero, ki je ležalo globoko tam doli j>od zelenimi pobočji z olivnimi gaji in vinogradi. Oblaki ao viseli nizko vrh gorske koj>e okrog jezera. Nato pa se je vlila srebrnočisU ploha preko temne vodne gladine, da se je razprostrla in posinjela, megla je za-valovala nazaj ter se pogreznlla v usedline in razpoke, med tem, ko ho črte gora okrog jezera izstopile jasneje. Solnce je prodrlo skozi o-blake, ki so padali navzdol ter legali zlati in svinčenimi nji okrog vznožij manjiih hribov, o-venčanih s kamenosivimi grajskimi mesti. Na severu, daleč odtod, se je prikazal visok,, stož-čast ¿pik. Cenen je trdila, da je Monte Ami-ata. Preko sveže izmitega, višnjevega pomladanskega neba so se valili zadnji ostanki deževnih oblakov — težkih In srebrno obrobljenih, raz-tekajočih se pred solncem — nevihta je, temno grozeč, bežala proti zahodu, tjakaj, kjer je etrurska visoka planota, rjavočrna in samotna, padala proti daljni, belorumeni, svetli črti Sredozemskega morja. Puščobna, velika in stroga je bila zemlja vsevprek, kakor visokogorska pokrajina doma, vzlic sivim olivnim gajem in vinaki trti, ki se je vila med vrstami brestov po zelenih goricah ob jezeru. V manjših nasadih tam gori okrog grajskih razvalin so sipali ceri svoje železnočrne liste z vej, ko so poganjale že novo popje. Meje so bile tu iz nekakšnega večnozelenega grmičja z usnju podobnim listjem. Mladi novi listi letošnje pomladi so bili nenaravne ziatozelene barve. V zaščito ene teh meja je počenil ž njo ter ji pridržal svojo suknjo, da si je prižgala cigareto. Pomladni veter je bril ledeno ostro in čisto Um gori, tako da je njo v njeni mokri obleki narahlo stresal mraz. Njena lica so bila vsa zardela in solnce se je leskeUlo na njenih vlažnih, zlatih laseh, ki si jih je s prosto roko po-gladila z oči. Tja gori je hoUl potovati. Ze jutri. Tam bo pozdravil pomlad — zmrzlo, golo, pričakovanja polno pomlad, ki so ji cvetoče oči vse slepe od vlage, trepeUjoče od mraza In vetra — pa kljub temu cvetoče. o Pomlad in ona — to dvoje je bilo zdaj eno zanj. O bog — ona, ki je stala tam gori in trepetala od mraza in se smejala v tisto spremenljivo vreme in hotela nabrati vse cvetje v svoje naročje —. ^ Ah, Jennyca*moja, Ubl ni bilo dano, potrgati vse cvetlice, kakor si hoUla, tvoje sanje se niso razcvcle — zdaj pa jih sanjam jaz. Ko bom nekoč dovolj dolgo živel, Uko da bom »ves prepoln hrepenenja kakor ti — tedaj bom nemara napravil kakor ti in dejal svoji usodi: daj mi le nekaj cvetlic, saj sem zadovoljen z veliko manj, nego sem zahUval, ko sem pričel živeti. Pa vendar ne bom umrl, kakor si umrla ti, zakaj tebe le ni moglo zadovoljiti to. Jaz si ohranim samo spomin na te in poljubljam tvoj biser in tvoje zlate lase, pa si mislim, ne, saj ni mogla živeti, ako ni smela biti naj- 1 boljša in zahtevati kot svojo pravico vse, kar p je najboljšega. Tedaj porečem nemara, hvala tebi, nebo, da si je rajši izvolila smrt, nego bi 'dalje živela tako. |. Nocoj to noč pa pojdem tja ven na Petrov trg in bom poslušal eksUtlčno godbo vodnjaka, ki nikoli ne premolkne, in bom sanjal svoj sen--. Da, Jenny, zakaj zdaj si ti moj sen in jaz nikdar drugega imel nisem. Ah, sanje, sanje! Ce bi živelo tvoje deU, Jenny, bi ne bilo, kakor si si ga sanjala tedaj, ko si ga držala v svojem naročju in mu dajala svoje prsi. Kaj dobrega in lepega bi uUgnilo postati — ali pa kaj slabega in grdega — samo Uko, kakor si ga sanjala, bi ne bilo! Ni je ženske, ki bi rodila kdaj Uko dete, o kakršnem je sanjala, ko ga je nosila. —- Ni ga umetnika, ki bi kdaj ustvaril Uk umotvor, kakršnega je gledal pred seboj ob uri navdahnje-nja. Poletje za poletjem doživljamo, pa niti eno ni Uko, po kakršnem smo hrepeneli, ko smo se sklanjali In trgali prve mokre cvetove pod • pomladnimi vihrami in lalivi. Nikdar se ni še ljubezen razvila tako, kakor sU jo sanjala dva, ko sU se prvič poljubila. Ce bi midva, ti in jaz, zaživela skupaj — bi utegnila biti srečna drug z drugim ali pa tudi nesrečna; lahko bi bila drug drugemu v neizrekljivo radost ali pa v neizrekljivo bol. A zdaj ne bom nikdar in nikoli zaznal, kakšna je bila najina ljubezen, če bi postala ti moja. Edino, kar ,vem, je to, da Uka, kakor sem jo sanjal tisto noč, ko sem sUl s Uboj in je Šumel vodomet — da bi taka najina ljubezen ne bila. In to je trpko —. Pa vendar. Bog nebeški — saj ne želim, da ne bi bil nikoli sanjal tistega ana. Pa tudi si ne želim, da ne bi sanjal tega sna, ki ga sanjam zdaj —. Jenny, svoje življenje bi dal, če bi U mogel spet srečati tam gori na gorskem grebenu kakor nekoč in bi me poljubila in me ljubila — en dan vsaj, eno uro. NepresUno, venomer moram miallti na to, kakšno bi bilo najino življenje, če ne bi bila odšla od mene, če bi bila moja. O Jenny, kakšna brezmejna sreča je zaigrana. Ti si mrtva in jaz sem tako beden, tako beden od tega. Samo moje borne sanje te obkrožajo in iščejo —. Pa vendar. — Ce premerim svoje siromaštvo ob obilju drugih, se mi dozdeva Uko razsipno bogato in sijoče. Tudi če bi s svojim življenjem plačal za to, se ne bi nikdar in nikoli odrekel svoji ljubezni do tebe, svojim sanjam in svoji bolečini zate, kakršna me razjeda zdaj —. o jfa Gunnar Meggen ni vedel, da je v brezmejnem navalu svojih čuvstev dvignil roke proti nebu in polglasno šepeUI sam s seboj. Anemone, ki jih je natrgal, je še vedno držal v rokah, pa ni vedel za to. Vojaki na zidu vojašnice so se mu smejali, pa on ni videl tega. Pritisnil si je cvetlice na prsi in tiho mrmral predse, ko je iz solnca, ki je ležalo na grobu, počasi krenil proti temnemu cipresnemu gaju. (Konec.) VRHNJA PLAST L Tfe B4 • h • ■■¿■■4-ii •» '» ' a 1 "Predaednik kompanije aem že 20 let, pa še vedno ne vem, kaj izdelujemo." Svečka cvrkne in ugasne. Pogorela je. Njo pa boli srce. Dobro čuti, da drobna lučka ljubezni še dolgo ne bo ugasnila v njem. Zunaj pa ropotajo avtomobili n naletava sneg. Sin Soečka Guatav Strniša Milena ne more pozabiti mladega pevca, tenorista Ivana Toma na. Tedaj je bila uslužbena na podeželski pošti. Toman je obiskal strica poštar. ja. Bila je Svečnica. • Milena je |>elu na koru. Prišel je tudi on. Vsak pevec je dobil drobno, !>elo svečko. Ivan je uslužno pristopil k Mileni in ji svečko prižgal. . Pogledal ji je v globoke, živo rjave o-čl. Nasmehnil se Ji Je. "Svečka ne sme nikoli ugasniti! V duši mora vzplamtetl in goreti ta mene!" JI je šepnil in ji stisnil roko. I Ona je'bila neizkušeno dete. Takoj Je mislila, da mu je všeč ItiLm je vsa blažena in srečna. , l\an je zapel solo. Lovila je njegove meh^e, polne zvoke Hotela je, da'-bi se jI vtlanili v srce, da bi v njem oetall In «»d me\all, ko ga ne bo več videla Zameknila *e je vanj. Čutila je, da je prodrl v njeno not ran joat, da ai jo je popolnoma oavo M , Ko je drugi dan odhajal, ae jr • »glasil tudi pri nji. Prijateljak m* je poslovil. Obljubil ji je, da Ji bo kmalu piaal. In rea Ji je piaal. Toda U pi ama ao bila redka In hladna. Na [foeled ho IzoatalaT In zdaj ao minila tri leta. Oua še \edno miall nanj. Si edno hrani svečko, ki jo je on l>rižgai takrat o Svečnici. Vsako leto jo prižge in moli zanj in njegovo srečo. Svečka jilamtl. Drobni plamen-tek ae dviga. Ona pa misli na vana. Dobro čuti drobno, nevidno lučko ljubezni, ki trepeta v njenem «rcu, za katero se boji, da bi ne ugasnila, Dragocena In skrivnostna ji je ta lučka. Letos je premeščena na pošto v večjem mestu. Večkrat miall na avojega pev a. Vedno upa, da ga bo sreča a. Toda njuni poti ae nilfoli ne štarlca zatava po snegu tema oe ve. kam Jo ho saneae! aerak. Ve aamo, da hoče v cer kev, da želi prižgati svojo svečko. Kmalu stoji pred staro gotsko catedralo. Orgle brne. Maša se e pričela. Milena vstopi. V klop sede In prižge a več ko. Plamenček zašije. Po cerkvi gore sveče, migljajo in ugašajo. Milena jih gleda. Ali niao živa srca? Vsakdo plameni s svojim ognjem. V vsakem je dru ga misel in bolečina. Maša je minila. Ljudje odhajajo. Ona še v edno sedi v klopi. Vsa ie zamišljena v svečko, ki bo vsak hip izplapolala. Tedaj začuje ropot avtomobl la, ki ae ustavi pred cerkvijo. Za nJim pridrevi drugi in tretji. "Poroka", Jo obide misel. Mirno obsedi v klopi. V cerkev rea pridejo svatje Gleda jih in opazuje. Nevesta je lepa blondinka s velikimi mo-irimi očmi. Ženina ne vidi v o-»ras Obrnjen je na drugo «tran. Obred Je kmalu končan. Dekle hoče oditi. Tedaj prevlada v nji hipna radovednoat temna hoče videti v obraz. Kmalu ae vračata novoporo-Hmoa po a red i cerkve. Milena dvigne glavo in ae za tre v ženina. Ivan! On Jo zagleda. Komaj vidno «e naamehne in gre mimo. Kaj ie ona njemu v življenju? Umetnik je. po alavl koprni In no razkošju! Milena aklone glavo. It oči Ji privro aolie. Ant. Adamič Ze od poldne so se drsali in sankali po klancu ter vreščali. Mirko in Francek sta zapovedovala in se zavijala v kožušček kakor gospodiča, Nandek razca-panček pa je letal za njima ka-(or njun sluga. Vsak tretji pot e smel prisesti k enemu izmed obeh, zato pa je moral vsakokrat vleči sanke na vrh klanca. Zakaj pa jih še tebi ne kupi oče?" je (ffičal Francek. Nandek je puhal v zardele prste in molčal. "Moje bodo že jutri poprav-jene. Ah, da nimamo vsak svo-ih!" je vzklikal Mirko in sopi-iial za Nandkom. Kot dobri prijatelji so naposled poskuš^lirčfe bi mogli vsi tri-e na sankfc, Skopičili so se it šlo je res, toda ne dolgo; že sredi pota so se prekopicnili. Zakričali so in se povalili po snegu. Vfrtb je imenitno! — Pa kakšna škoda! Desna krivina se je pohabila, nalomila. Francek se je razjezil in pahnil svoja tovariša v sneg. Sam e sedel, preskušal in se pognal. Toda stranica je zahreščala, sanke so se povesile. Konec zabave! Pobrali so jo domov. •Ti si kriv, Nandek, da veš!" "Mar ti, ki si Ukoježak. Do jutri ti jih že lahko popravijo, ker ste bogati." "Meni jih lahko kupijo deset", se je bahal Mirko. 'Ce bi jih bil tudi tebi kupil oče, bi bile moje sanke danes še cele." je očital Francek Nand-ku. "Kajpak, vaega sem kriv samo jas. Saj bi jih imel tudi jaz. pa očeta ni doma", se je branil Nandek. "Kje je tvoj oče?" "Po svetu hodijo. Dela iščejo." "O, vemo, vemo!" se je roga Francek. "Tvoja mati je perica oče pa se potepa." "Kdo Je to rekel?" Kakor b ga pičil. Je* Nandek skočil \ stran, segel v sneg in zagna Francku kepo v obraz. "Ti mene, ti mene^ Že sta se valjala, po snegu in mašila aneg drug drugemu za vrat Mirko ju je bodril: "Le daj ga, daj ga! Nsndek. d sa nič?" k "Sram te bodi, France!" Obe-roč in kolikor se je sprijelo sne-*a. Ju Je obmetaval. Odnehala «t^ toda sedaj je bežal Mirko Cez pet minut ao si bili že zopet dobri. Smejoč se in čivkajoč so izmenama vlekli polomljene sanke. Zavili ao v predme-atno ulico. Ondi se jim je nudil Pester prizor. Pred hišo-a pisano aliko nad vhodom ae je zbrala gruča ljudi. Rdečelični Oamhrinus. ovenčan s hmeljem, je sedeč na aodcu na-pijal s vrčem penečega piva dve- ma pijančkoma, ki sU se valjala sredi ceste. Prvi hip si mislil, da se objemata, pa sta se le rvala in si trgala obleko. Ob hiši, za ogromno kopo sre-brnozelenega, kristalnega ledu sta se zibala dva moža, slično napravljena kakor onadva sredi ce ste. Eden je z železnim batom prav leno razbijal ledeno ploščo, drugi je oprt ob lopato topo in nepremično zrl na preUpača. Kaznjenci se tepo", so se me nili ljudje. "Kje je paznik ali vsaj stražnik? Vsi so pijani. "Za gostilničarje so najcenejši delavci." "Z žganjem jih je na pojil. Vagabundi so in pijanci." Zabavljali so, zavijali oči in se zgražali, toda tako nenavaden pretep je bil zanje srčna naslada. Evo ga, paznika! Krenil je iz hiše h klopčiču na tleh, Najbliž jega pretepača je pograbil za rameni, ga iztrgal, da so popustil livi in ga postavni na noge, kakor bi dvignil polno vrečo. Nato se je lotil drugega, a je sam iz-podrsnil in se povaljal po broz gi. Okolica je bušnila v krohot Oni na nogah je pristopil, se zamajal, in že se je zgrudil. Pade pa je tako nerodno, da je obleža na hrbtu in z glavo tik nasprotnikovih nog. Se enkrat se je vzpel z glavo, tedaj pa je vseka-ko bolj nasilni sosed dvignil svo-jo nogo — in lop! ga je usekala svetla podkovica kakor kladivo po ustih. Glava je udarila ob tla s prstenim jokom, iz ust pa se je pocedila kri. In zopet se je dvigalo kladivo. Tedaj je planil iz gruče Nandek. Najprej je odrinil grozečo nogo, da je usekala po tleh. Ves *>esen je nato priskočil h glav in brcnil moža v obraz — vse kakor bi trenil. "Falot, dajtega! Glejte, tud oko mu je menda izbil!" so kri -ali gledalci. Paznik si je komaj pomogel na noge, je že dvi nil palico, Nandek pa se je zale tel vanj. Pograbile so ga krepke roke otresal se je. Nekdo ga^je podr na tla. toda deček je suval z nogami. Prisopihal je stražnik. "Kdo si? Čigav si?" Nandek ie molčal. Ko je opazil stražnik kri sredi ceste, ga je pograbil za vrat in ga postavil na noge. O troku je posinel obraz, iz oči mu ie sršel bes. "Škandal, škandal!" se «grozil nekdo. "Tudi paznika je!" Stražnik je zdivjal. Z eno roko ie držal za vrat. i drugo pa pe-hal pred seboj. "Boš govoril? Ti kanali ja!" "Ne pustim, da bi ga ie vsak --Saj ga Je hotel oni tam u- biti." je zajokal Nandek. "Kaj tebi mar! Mar je kaznjenec tvoj brat. ti lumpr je režal paznik za njim. MNak, ampak moj oče so!.. * Nandek je ihtel in si pokri! oči. Vsi so se ozirali na kazn icnca, ki je pljuval k H. Francek In Mirko sta »e spustila v beg. Sanke ao skakale po snegu, škrtale in cvilile so po suhih hodnikih. Molčala sta vso pot in si nista «upala pogledati v oči. Mario Lazzari: Anabelin milijon j Ce vas preganja zla usoda, vao preganja i>ošUno tudi če dobite v loUriji milijon, kakor ae je zgodilo Petru. Toda prigodo moramo pripovedovati od začetka. Zgodilo se e to nekako pred štirimi leti, [o je bilo Anabeli osemnajst let. Mi bila slaba, Umveč samo muhasta, in njene muhe so bile vzrok, da je Peter izgubil potrpežljivost. "Anabela, bodi vendar pametna, življenjsko vprašanje . . ." "Dolgočasen si, daj mi mir s tem!" "Ko bi bil milijonar, bi morda mogel ustreči tvojim muham, U-co pa, če si hočeva opremiti dom . "Sita sem tvojih očitkov, hočem se zabavati, i>a naj bo že s Uboj ali brez tebe!" In smejala se je, smejala. Peter je bil mlad resen mož, morebiti preresen za svoja leU. Toda ljubezen ne premišlja in Peter je ljubil Anabelo, čeprav oe je zavedal njenih napak. V na di, da jo pripravi k pameti, ji je pisal skoraj vsak dan goreča pi sma z običajnimi sUvki: Moje življenje, to si ti. Danes, jutri in vedno. Vse, kar imam, je In bo na veke tvoje. Naj se zgodi karkoli, vse moje imetje je tvoje." Vobče velika ljubezen. Da, amjMik prepirala sta se in vsak danja razprtija se je končala tako, da sta se razšla. "No, poišči si, ki si tako dol gočasen, Uko kakor ti," mu je rekla. "In ti," je odvrnil PeUr, "si poišči lahkomiselnika, kakršna s sama!" Tako sta se razšla, e Leta so minevala. Ampak kaj je leto tistemu, ki ljubi? Sporni nja se skupno preživetih trenut kov in duša žaluje za tem, česar ni več. Nekega dne je brala Anabela v Časopisu,' da je Peter zadel milijon. Dobitek je ni vznemiril, gotovo ne, ampak misel, da bi ta milijon privabil druge žene in ... Je morda ljubosumna? Ne, toda Anabela se muči in išče In najde. Pisma! Lepa Petrova pisma, ki jih bere in bore: "Vse, kar je moje, jo in bo vedno tvoje. Vse moje imetje je tvo je" — in tako dalje. Ali ni to dobra misfl? Navdušena si po išče* advokata in pripravi tožbo Dan Jpravde je bil dan smeha od ¿ačetka do konca. Niti predsednik se ni mogel vzdržati. Potem *o izrekli sodbo in pravičnosti je bilo zadoščeno. Pisma govore jasno, bolj kakor uradni spisi, milijon je Anabelin. e Drugi dan gresta plačat stroške — skupaj in sta srečna. Zakaj, tudi če ju je ljubosumnost zakužila, milijon napravi lahko ru ti ttl JPREg, 18 srečna tudi dva zaljubli verjamete? No 1 enkrat . .. humor Pred sodišč Sodnik (obtožencu), torej oproščeni." Obtoženec: "Pa jUMak mesecev v preiskoval^ Sodnik: "Ne mo*» Obtoženec: "Prosin, 1 pet mesejpev po, ^ uprt ... ali smem na kaj malega ukrasti?" * a Anica: "0, teti* ozdravela?" u Teta: "Zakaj, Anica' *em bila bolna." Anica: "Pa je očka*J •aj, da si na glavo piflaf * "Tonček,* kaj mi ve» > hrbtenici?" "Hrbtenica .., hrbten ie niz vretenc. Na gornj ;u otoji glava, na aj jedim jaz." e Naročilo Na sejmišče pride u . :godaj starejši gospod in čarovnikov šator. Vojaška ijen si, da si pred sodiš KapeUn (vojaku): rožnike, našega stražnik ločnega čuvaja, da prideje /očasno na predavanje." Občinski Ujnik: emu pa takem predavanju se vendi nore nič zgoditi." Župan: "Vi ste lep oU :ajnik! Kaj niste čitali k Predavanje z demonstraciji Razlika "Slišala sem, da je vaši *tal slikar — najbrže slika me lepe reči ?" "Ne, je namreč portreti kar!" a Točnost Na klopici sedi mladed umišljeno gleda na uro. V trenutku prihiti dekle, mi kaže svojo zapestno uroiar goslavno vzklikne: "Nu, kaj praviš na to?" "Kaj naj rečem?" "Dovoli! Ob pol osmih domenila — in na minuta točna!" "Seveda. Ampak pozabili da je danes ponedeljek, u 1 nek pa sva se dogovorila soboto. Ze dva dni poseda« AH «U naročeni aa___J •Preaveto?' 1'odpirajte ae«j |M! U i* t« \» NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEJO Po sklepa II. redaa kaaraaeija se lahka aareči aa IM l*"** prišteje eden, dva, tri, štiri aU pat tlaaev Is ena drallet k ninl. Llat Preavete stane ta vae enake, ta ¿lana aH ene letne narečalne. Kar pa člani Še plačajo pri aeea»eat« ilJ»" tednik, aa Jim to prišteje k nnrečninl. TereJ aadaj al vrsaka. «a* Je Hat predrag sa člane SNPJ. List Preeveto !• gotove Je v vaaki drašinl nekdo, ki bi rad «tal Uat vaak št«. w Ueta Preavete Je: Za Zdrai. driave ta Kanade fO.OO Za Cicero In Chirafa Jt -M 1 tednik In..............4 S0 1 tednik In.............m t tednika ta............ 1.00 . t tednika la.......... S todaike ta............2.40 I tednike in.......... 4 tednike ta............ l.SO 4 tedalke la.......... 5 tednlkev ta.......... nIé I tedalkev la......... Za Evrope Je............fM* 11 polnite apednjl knpon. priložite potrebno veete OeaarJ» Order v planin ta nI naročita Preavete. Hat. M Ja vaša m Pejaanile:—Vaelej kakor hitra kateri teh članov prenda U«*H SNPJ, ali ée ao preaeli proč od drviina in bo «ahtetal ^ tednik, bode moral tiati «lan Is dotltne drutlne. ki UVT¡Í naročena na dnevnik Proaveto, to takoj nasnanitl apravn « , in obenem dopInčaU dotično vaoto listo Proaveto. tedaj mora upravništvo sntftatl datom ta to vtoto narofa«^^ PRORVETA, SNPJ. 2057 Se. Laeedale Ave. Cbkaf* PrHelene poMIJaai naročnine ta Hat Preavete vaele I......... I) Ime....................................Cidro*"*..... ..............A ratavtte tednik In gn pripišite k meji naročnini ad meje drnftlnet t)................„ (X dm*w »>.......................................-A ér9 4) ö dre*ra ...... j Š) iT droit va a..... • • M , , , ......y.......................... »** ®4**to............................... Dr lava.......... Not