Kazni, večje kazni! V našem dež. zboru gredo letos razprave vse mirno, skorej preveč mirno in je vsa podoba, da se je liberalna gospoda pogovorila med seboj na to. Vsak predlog, ki ne pride iz njenih mož, nič ne velja, ne pride ji prav in torej pod klop z njim! Ako pa pride kaj iz njene stranke na vrsto, to obvelja, če je še tako abotno ali pa deželi na škodo. Ne bode nam treba veliko iskati izgledov, ki nam potrdijo do pike to, kar smo rekli. Posl. Offenluger, iz nemške konservativne stranke, je predlagal, naj se vpelje »zakonska oglasnica" t. j. naj ima tudi občinabesedo, kedar se sklepa zakon od ljudi, ki so brez vsega premoženja ter se je bati, da dobi prej ali slej občina tako rodbino v roke ter jo naj vzdržuje na lastne stroške. Vsakdo vidi, da gre v tej reči občini beseda, saj se hodi za nje denar in liberalna gospoda zna to, kakor mi drugi, toda ne; ker gre za to, da se odpravi postava liberalne gospode, zato pokoplje predlog ona kar na tihem ter ne pripusti, da še splob. pride v dež. zboru v razpravo. Neka tica v puščavi porine baje, ko čuti nevarnost, glavo globoko v pesek, češ, da potem ni več nevarnosti za-njo ! Liberalna naša gospoda se štuli rada za veliko prijateljico šole in torej tudi gg. učiteljev. Vsi vemo, da se terja od njih veliko in placilo imajo pa le majhno ali vaaj ni tako vrejeno, da dobi več plačila, kdor ima več dela ali pa živi v kraji, kjer mu hodi življenje dražje, kakor kje drugje. Naj se temu opomore, predlaga poslanec Robie, da stori v tem dež. zbor vsaj nekaj malega, v resnici le nekaj malega, toda tudi to ne sme biti. 0 tem predlogu naj namre.č ne poroča, po sklepu dež. zbora, t. j. liberalne gospode, ki ima v njem veliko večino, šolski odsek, v katerem sedi g. Robič, ampak denarstveni odsek, v katerem sedo vse drugi gospodje in zato vemo lehko že naprej, da že bode toliko, kolikor nič iz predloga, ke- dar pride zopet v dež. zboru v razpravo. Tega nas uei vsa 4osedanja skušnja. Na drugi strani pa vse drugače. Celje je malo mestice in hoče biti skoz in skoz nemško, ali ker živi v njem le malo Nemcev, okoli njega pa je vse slovensko, izgodi se v časih kje kaj, kar ni po volji nemški (!) gospodi, ki je sedaj ondi na vrhu. To je treba zatreti, kako bi sicer ostalo mesto nemško, čisto nemško ? Mesto ima posebna pravila in skrbi za red, ki ga je v inestu treba, samo, na svoje roke. Za to ima pravico vsled posebne postave, sklenjene v dež. zboru in potrjene od Nj. veličanstva. To je torej vse v redu in prav, ali kaj je našel župan mesta, dr. Neckermann? — Kazni, kazni so mu prenizke, kar jih ima mestno starešinstvo v tem na razpolaganje in torej predlaga, ker je ob enem dež. poslanec, v dež. zboru, da jih sme povišati na 50 gld. pri vseb reččh, pri katerih se mu dozdeva, da jib. je treba. To predlaga torej ta ,,skrbni oča" v dež. zboru in ne pomisli v tem. da si bije tako sam v lice, pa s tem tudi vsej nemški gospodi v Celji, vendar pa vzprejme dež. zbor ta njegov predlog in če visoka vlada pritrdi, bode s časom še nevarno, ako reees komu: dobro jutro ! Mestno starešinstvo postavi lehko na tako pozdravljenje kazen 50 gld. iri če se drzne ga človek kedaj izreči, plača jih brez usmiljenja, kaknr se bere v načrtu nove postave, ,,v mestno kaso". Slov. poslanca, ki živita v Celji, gg. dr. Sernec in dr. Dečko, sta sicer govorila v zboru zoper to — neumščino nemške gospode, toda zastonj, nju beseda je bila pri liberalni gospodi v dež. zboru — bob v steno. Doline ,,obljubljene dežele" so se, pravijo, svoje dni cedile mleka in meda in če gre ,,D. W." kaj vere, cedi se posebno nemška gospoda v Celji omike in olike in inteligence in imovitosti. Človek bi torej tnislil, da imajo vsega več, kakor do volje, izlasti pa še toliko reda po mestu, da njim ga ni yeč mogoče, ali ta predlog v dež. zboru, predlog na večje kazni narn kaže mesto v vse drugem lici. Kazen, do katere ima doslej mesto pravico, ne izda več, treba je višje in zakaj ? No zato, kerimaneka, recimo, gospoda v mestu preveč omike in to take, da ji bode v oči rdeea srajca, roka pa se ji že kar stegne po sokoljem peresu: zato kazni, višje kazni!