Leto VII, štev. 172 Ljubljana, petek 30. Julija 1926 Poštnina pavšallrana. Cena 2 4)in ca Uhaja ob 4. »JatfJ. mm. Stane mesečno Din »5—; za inozemstvo Din 40'— neobvezno. Oglaai po tarifa. Uredništvo 1 Ljubljana, Knafiova uUea iter, 5/L Telefon štev. ja, ponoči tod-štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravnOtv«! Ljubljana. Pleteno«« ulica *t 54. — Telefon 4t (naeratn) oddelek 1 Ujuoij*na, Preaer-non ulica 6t «, — Telefon ti m* Podružnici: Maribor, Barrarafca ulica it. 1 — Celle. Aleksandrova cesta. RaCuo pn postnem Ček. lanidg 1 Liub-jana it 11.84» ■ Praha čis!o 7». i»o. Wien, Nr. 10JJ41. Ljubljana. 29. julij«. Vsled važnih dogodkov v slavnih drža vali Evrope se je vprašanje težke krize Društva narodov umaknilo nekoliko v ozadje. Vendar nas komaj mesec dni loči od odločilnega zasedanja in kriza, ki jo je izzvala kandidatura Nemčije za stalno članico Društvenega sveta, traja v nezmanjšani meri dalje, ne da bi se našla količkaj zadovoljiva rešitev. Nemčija bo v septembru po vsej priliki prodrla s svojo zahtevo ter postala članica Društva in dobila stalen mandat v Svetu. Zato pa zapušča Društvo narodov Brazilija, Španija grozi z enakim korakom in tudi Poljska se še ni odrekla svoji zahtevi po stalnem sedežu. Posebna nevarnost za Društvo narodov je odsotnost obeh glavnih južno-ame-riških držav, ki utegne počasi odtujiti Ženevi še ostale ameriške latinske republike. Društvo narodov se vedno bolj evropeizira in izgublja univerzalnost, h kateri bi moralo težiti, dasi » čila, da se bo vršilo ljudsko glasovanje gle. de vladavine na španskem dne 12. septem« bra. Sneg v Švici Bern, 29. julija, (brž.) Zadnjih štiriin« i dvajset ur je v Švici močno snežilo. i Beograd, 29. julija, r. Borba naših orožnikov in pogonskih oddelkov z bolgarskimi banditi pri Krivi Palanki se je tekom noči ostro razvijala in zavzela precej široke dimenzije. Bolgarski banditi so imeli veliko zaščito v temi, ki je naše oddelke ovirala pri zasledovanju in niso mogli Bolgarom prizadeti nikake večis škode. Pač pa sta v borbi padla dva naša orožnika, dočim je eden civilist težko ranjen. Na pomoč je bila poklicana tudi naša arti-Ijerija. A medtem, ko je artiljerija hitela na položaj, so bolgarski banditi vrgli na naše oddelke šest bomb ter tako razbili našo fronto, nakar jim je uspelo pobegniti brez izgub. Računa se, da je napad izvršilo kakih 50 ban-ditov. Zasledovanje se je danes nadaljevalo, toda tekom jutra in dopoldne brez uspeha. Na licu mesta se nahaja tudi poveljnik celokupnega orožništva general Tomič. Drznost bolgarskih komitašev je v Beogradu povzročila veliko ogorčenje in vsa javnost pričakuje, da bo zunanje ministrstvo vendar storilo potrebne korake pri bolgarski vladi. Beograd, 29. julija, p. Prebivalstvo je zaradi napadov četašev in kačakov ob bolgarski meji že itak razburjeno, zaradi najnovejšega vpada pri Krivi Palanki pa je naravnost ogorčeno. Ljudje dolže oblastva, da se t^ brigajo dovolj za varnost v obmejnih krajih. Spjošno ogorčenje se obrača tudi proti zunanjemu ministru dr. Ninčiču. ki še ni nastopil dovoli energično proti bolgarski vladi, da se zaščiti naš živeli. Eden radikalnih ministrov jc nocoj izjavil vašemu dopisniku, ua je celo vlada sama nezadovoljna z dr. Ninčičem. Mnenje tega radikalskega člana vlade je, da bo treba ostro nastopiti proti Bolgarski, boli energično, kot to dela dr. Ninčič, ki se boji. da ne bi nastop naše vlade izzval mednarodnih komplikacij. Vaš dopisnik se je razgovarjal nocoj tudi z zunanjim ministrom dr. Ninčičem in ga vpraša!, kakšne korake namerava storiti vlada v Sofiji zaradi vpada bolgarskih četašev pri Krivi Palanki. Dr. Ninčič je odgovoril, da se sedaj zbirajo potrebni podatki in da bo vsekakor storila vlada zelo odločne korake. Pričetek velike finančne debate v Parizu Danes se prične v francoski zbornici debata o Poincarejevi sa-naciski akciji. — Finančna komisija sprejela celotni načrt. — Podrobnosti načrta. — Rhonski socijalisti proti Herriotu. mičnin. Na drugi strani predvideva finančna predloga znižanje borznega davka za 340 milijonov. Zniža se tudi splošna dohodarina in davek na dedščino. Socijalisti so vložili zakonski predlog, ki Pariz, 29. julija, d. Finančna komisija zbor-uice je imela včeraj popoldne sejo, na kateri je razpravljala o finančnih predlogah vlade. Predsednik vlade Poincare je kot finančni minister podal daljši ekspozč. v katerem je utemeljeval predlagane ukrepe v svrho gospodarske in finančne krize države. Dejal je, da ne namerava pred počitnicami predložiti zbornici v ratifikacijo dogovora z Anglijo in Ameriko o ureditvi vojnih dolgov. Dal je razumeti, da bo od obeh vlad zahteval revizijo teh dogovorov. V debato je poseglo več poslancev. Poincarč je podal na stavljena vprašanja podrobna pojasnila in napovedal, da bo predložil parlamentu tudi pravilnik amortizacijske blagajne za državne bone. Predležeča finančna predloga je le začetek izvajanja široko zasnovanega finančnega programa vlade, s katerim upa stabilizirati frank in sanirati državne finance. Ministrski predsednik je nadalje rekel, da je iz sedanje krize le troje izhodov: inflacija, konsolidacija ali davki. Prvi dve je parlament zavrgel, torej ostanejo le še davki. Dodal je, da hoče skrbeti za to, da bo država po možnosti zadostila svojim inozemskim obveznostim. V podrobni debati je sprejela komisija z 18 proti 12 glasovom povišanje železniških tarifov, nakar se je seja prekinila in zvečer nadaljevala. Ministrski predsednik je predložil vrsto novih davkov in davščin, po katerih bi dobila država približno šest milijard frankov novih dol^odkov. Povišanje davka na pijače bo dalo 600 milijonov, zvišanje prevoz-nine 1500, reforma avtomobilskega davka 170, zvišanje davka na poslovni promet 660 in izvozna doklada 420 milijonov frankov. Nadaljnih 900 milijonov naj se dobi s 50% povijanjem davka na dohodke in premičnin, kot efektov, obresti, dividend, tantijem itd., kar pomenja v stvari gotovo oddajo premoženja in je enako direktnim davkom. Iz povišanja dohodarine bi se dalo dobiti 1936 milijonov, iz dohodkov trsjovine in industrije 11, poljedelstva 120, plač in mezd 20, Iz dohodkov svobodnih poklicov 25 in od neobdelanih in nezazidanih zemljišč 659, oH stavbišč pa 12 milijonov. Vlada pričakuje nadalje 800 do 900 milijonov od 7% davka na prodajo pre- predvideva prisilno konsolidacijo visečega dolga, poravnavo zunanjih doljrov z ustanovitvijo posebne upravne blagajne, v katero se stekajo anuitete po Dawesovem načrtu, ustanovitev devizne centrale in enkratni davek v višini polovice neposrednih davkov leta 1923. Finančna komisija je v svoji snočnji seji sprejela tudi kredit 200 milijonov frankov za povišanje pokojnin državnim nameščencem. Kritje za ta kredit naj bi bilo v zvišanju davka na alkoholne pijače. Parii. 29. juliji (brž.) Finančna komisija ie na današnji seji z 19 glasovi proti 13 sprejela celotni finančni vladni načrt. Po pravilniku bi morala zbornica razpravljati o finančnem načrtu šele v soboto, toda radi nujnosti pride na dnevni red že jutri. Vlada bo zahtevala pri vsakem členu finančnega načrta zaupnico. Končno je sprejela komisija predlog, da se zvišajo dnevnice poslancem od 24.000 na 45.000 frankov na leto. Lyon, 29. julija (brž.) Socijalistična federacija rhonskega okraja naznanja prelom s kar-telom in odpoveduje zvezo z radikalno stranko. Povdarja lahkomiselnost, s katero so radikali opustili progi .'.m 11. maja in razne finančne načrte. Socijalisti zahtevajo. v na svojo pest sklepati posebne pogodbe ter na ta način vsiljevati svoje stališče kaki tretji članici Društva narodov. ki bi nasprotovalo njenim naci-jonalnitn interesom. Proti takemu postopanju Italije in Anglije protestiramo energično pri Društvu narodov !n njenih članicah. Rim, 29. julija, o. Tukajšnji politični k ogi zatrjujejo, da predstavlja abesiu-ski protest nepričakovan čin ter ga smatrajo za velik uspeh Francije, ki hoče afirmirati svoj vpliv nad etijopskim cesarstvom. Pariz, 29. julija (brž.) Tajništvo Dru- štva narodov je pozvalo Abesinijo. naj določi čas. kdaj želi razpravo o njenem protestu. Kakor se izve, nameravati Anglija in Italija protestirati pri Društvu narodov, ker se Abesinija ni držala določb giede trgovine z orožjem in s sužnji. Rudarska posvetovanja v Londonu Loadon, 29. julija (brž.) Danes dopoldne se je sestal novi izvrševalni odbor rtvlarsVe zveze, ki je proučil poročile, ki bo jutri pre 1-loženo nl*>narri konferenci rudarskih de'»-?atov. Kljub dejstvu, da tvori novi odber polovica Dovih členov, ostrine politika ru.Tarske zveze nespremenjena. Izvrševalni oibor sprejel povabilo parlamentarne frakcije delavske stranke na skupen sestanek, na katerem se bo razpravljalo o rudarski sta .-!;i London. 29 julija, s. Kakor se izve, bo izvrševalci odbor rudarske zveze vztraial pri sklepu, da se sprefmejo predlogi cerkvenih poglavarjev, ki predlagajo pričetek dela pod starimi pogoii. Londo.;. 29. iuliia (brž.) Tajnik Cook de-mautira vse eovorice o bližnjem kr aeu rudarske str vi; e in izjavlja, da bi le giad prisilil rudarje h kapitulaciji. V rudnikih v \Var-vvickshiren so zapustili vsi rudarji, ki 60 šli na delo na podl?gi osenmriega dflovmka, so-pet svoje delo. BeHin. 2! . julija ibrž.) PnTicija je prepove dala komunistom zbirati prispevke stav-kujoče angleške rudarje. Italijanski železniški načrti na Balkanu in mi Po pravici se trdi, da kažejo železniški projekti siner imperijalističnih teženj kolonijalnih držav. Poročalo se je že, da je italijanska družba dobila koncesijo za zgradbo železnice, ki bo vodila od pristanišča Drač preko Tirane na Elbasan v Albaniji. Italijanske družbe gradijo že sedaj ceste po Albaniji; da prično tudi z železnicami, je nujno, saj je nemogoče eksploati-rati deželo brez železniške mreže. In Albanija, ki si jo je italijansko podjetništvo izbralo za svoj najbližji eks-ploatacijski objekt, nima dosedaj še ene železnice. V zvezi s tem se poroča, da bi Italija rada odkupila železniško mrežo od Soluna do naše meje pri Bitolju, ki ie v grški posesti. Te želje, ki se pač ne bodo uresničile, kažejo pot italijanske ekspanzije. Gornji konec imenovane železnice je od Kenalija na grško-jugo-slovenski meji do Bitolja v dolžini 18 kilometrov naša last. Med Bitoljem in Elbasanom leži še kos, ki je povečini naš teritorij; tod bi se izgradil kos železnice, ki bi vezal obe navedeni progi, albansko in grško. S tem bi imeli železniško zvezo Drač-Solun, najkrajšo progo med Jadranskim morjem in Solunskim zalivom. V bližini nasproti Draču leži Brindisi, italijansko pristanišče, ki predstavlja takore-koč vrata proti vzhodu. Po tej poti je vselej v preteklosti nastopal vpliv Italije na Balkanski polotok; tod je vodila /namenita rimska cesta, znana pod imenom via Egnatia. Mussolinijeva Italija se nahaja tedaj natančno na poti stare rimske Italije. Solun je že zvezan z železnico s Carigradom. V načrtu je gradnja železnice od Demir Hisarja. ležečega ob progi So-ltin-Carigrad, na Petrič v Bolgariji: s tem se zveže Solun z Sofijo. S progo Drač-Solun bi imela Italija potemtakem hkrati najugodnejšo zvezo s Trakijo in Carigradom in z Bolgarijo, kar so vsekakor zelo ugodne osnove za gospodarsko penetracijo Balkana. Kaj naj rečemo mi v Jugoslaviji k tem načrtom? Gotovo je, da bi bilo v našem interesu, zgraditi v Albaniji železnice v smeri, ki bi bile uravnane k našim središčem: za nas bi bila prikladnejša proga, ki bi vodila od albanskega pristanišča proti severovzhodu čez našo mejo ali preko Metohije in Kosova na Beograd, ali preko Skoplja. To je bila tudi smer predvojne Jadranske železnice, ki bi se imela graditi v skladu z interesi Srbije in Rusije. Danes ne moremo misliti na ostvari-tev teh projektov; prvič naše omrežje ob albanski meji še ni zgrajeno, drugič ne razpolagamo s potrebnim kapitalom za ta velikopotezna podjetja. Zato skoro ne moremo dvomiti, da se bodo italijanski projekti izvršili. Tu treba reči kar naravnost, da se mi ne smemo pro-tiviti zvezi Bitolj-Albasan, ki bi potekala čez naše ozemlje mimo Ohrida in Resna; nasprotno moramo jo forsirati. Zakaj z nagajanjem ne bi onemogočili izvedbe italijanskega načrta, saj se da realizirati tudi po ovinku mimo naše države, morda preko Korče in Kostura. Tak ovinek bi čisto gotovo ne bil v našem interesu, nasprotno; oškodoval bi kraje v južnem predelu naše države, ker bi jih oropal za važno svetovno progo. Pač pa moremo v precejšnji meri para-lizirati italijansko penetracijo s tem, da zvežemo to železnico bodisi od Ohrida ali od Bitolja proti Skoplju. Po tej poti bi mogla Bitolj in Ohrid postati zopet izhodišče trgovine z Albanijo, kakor sta bila v turški dobi. Samo po tej poti in s temi sredstvi se moremo boriti zoper italijansko penetracijo na Balkanu. Amerika in evropski vojni dolgovi Tajna misija gospoda Mellona. rk London, 27. julija. Francija ni edina dežela, ki se pritožu» je radi prevelikih zahtev svojih upnikov. Tudi Anglija ni zadovoljna s pogoji, ki ji jih je določila Amerika pri plačevanju voj» nega dolga. Angleško javno mnenje je vedno ugovarjalo dogovoru, sklenjenim z ameriškim državnim tajnikom Mellonom. Plačevati letno 37 milijonov funtov šter« Iingcv skozi 62 let Zedinjenim državam, to sc zdi londonskemu tisku preveč. Zato se je Mellonu zdelo potrebno, da sc opraviči. Objavil je uradno izjavo, v ka« teri pravi, da posojila, ki jih je angleška vlada zaprosila in dobila v NVashingtonu, niso bil najeta izključno v vojne namene, temveč da je angleška vlada z njimi vršila zelo dobičkanosne trgovinske operacije. Naravno, da je vsled te izjave nastal pri Angležih ogenj v strehi in Churchill je v zbornici sarkastično odgovoril ameriškemu državnemu tajniku, da so njegove izjave popolnoma napačne in da so si jih v ce« loti morali izmisliti časopisi. Mellon je na to odgovoril z novo izja« vo in na podlagi številk pokazal, koliko v Ameriki izposojenega denarja je Anglija izdala za hrano, za duhan, za stahilizacijo svoje valute in za živež, ki ga je prodajala drugim državam z lepim dobičkom. Škrat« ka. niti sedmine kreditov, dobljenih v Ame riki. Anglija ni izdala za izključno vojne namene. Britanska industrija in trgovina sta se torej ogromno okoristile z ameri« škim posojilom. Ta Mellonova izjava je vzbudila velikan« sko senzacijo v Angliji in »Dailv Mail» naravnost obtožuje Zedinjene države, da so špekulirale na račun zagate, v kateri se je med vojno nahajala Anglija. Iz vsega tega je razvidno, da se obe dr« Javi ne skladat« kljub pogodbi, ki sta jo ' podpisale glede odplačevanja dolgov. Ta teden se je pa čisto nenadoma Mel« Ion izkrcal v Franciji. Oficijelno prihaja, da preživi svoj dopust v Evropi, vendar pa nihče ne dvomi, da je prišel tudi » dru* gimi nameni. On ni namreč samo državni finančni tajnik in vaina politična oseb« nost republikanske stranke, temveč tudi eden voditeljev ameriškega velekapitaliz« ma, ki ga štetejo med najpetičnejše mul« timilijonarje. Anglo»ameriška polemika glede odplače« vanja vojnih dolgov je dosegla višek in verjetno je, da jc ameriška vlada poslala Mellona v Evropo, ne samo, da uredi ta spor, temveč tudi, da se pomeni z onimi vladami, ki niso zadovoljne s pogoji odpla« čevanja, ki so jih podpisale, to sta belgij« ska in francoska vlada. Zaenkrat je samo rimski kabinet zadovoljen s pogoji, ki jih je stavila Amerika. Dalekosežnost sovjetskega bojkota Društva narodov rd London. 29. julija. V liberalni poletni šoli v Oxfordu je imel lord Grey zanimiv govor o pomenu locarnskega pakta in ženevske institucije. Med drugim je izvajal: Locarnski. pakt skuša preprečiti posamezne grupacije velesil. Ko bo Nemčija končno v Društvu narodov, bo spoznala, da je ta politična zveza boljša nego vse predvojne grupacije evropskih držav. Nemčija mora biti kot članica Društva narodov popolnoma enakopravna in mora uživati v političnih vprašanjih popolno zaupanje. Chamber-lain si je pridobil v Locarnu mnogo zaslug. Od marca naprej se neumorno trudi, da pripravi sprejem Nemčije na jesenskem zasedanju v Ženevi. Šele po vstopu Nemčije v Društvo narodov bo imel locarnski pakt svojo veljavo. Društvo narodov je storilo dosedaj že mnogo dobrega. Tudi glede omejitve oboroževanja se je doseglo že marsikaj, kar pa seveda ne zadostuje. Društvo narodov si mora pridobiti tako moč, da | bo moglo tudi dejansko omejiti oboro-l ževanje. Edina ovira v tem oziru je dejstvo, da je Rusija izven Društva narodov in da ne more nihče jamčiti za bodoče akcije sovjetske vlade. Odsotnost Rusije je povod, da se druge države branijo razorožitve. Današnje politično stanje v Rusiji je le prehodnega značaja. Končno je izjavil lord Grey, da bo Anglija v slučaju napada, oziroma v svrho, da prepreči oboroženi snopad radi vprašanj, ki bi se lahko rešila mirnim potom, intervenirala z vojaško akcijo. Pred odpravo vojaške kontrole nad Avstrijo Dunaj, 29. julija, d. Ministrski svet se je sestal snoči k seji, na kateri je razpravljal o onih vprašanjih, s katerimi se je zadnja čase bavila veleposlaniški konferenci v Parizu podrejena medzavezniška vojaška komisija. Avstrijska vlada je bila poslala v Pariz k pogajanjem delegacijo zastopnikov zadevnih ministrstev, ki je zagovarjala stališče Avstrije do razorožitve, kakor jo predvideva 6t. ger-mainska mirovna pogodba. Za Avstrijo prihaja v glavnem v pošiev vprašanje ustanovitve državne tvornice municije in pa poja-snitev, zakaj baje še niso vsi stroji za izdelovanje vojnega materijala preurejeni za proizvajanje mirovne industrije. Ministrski svet je razpravljal o poročilu o dosedanjem stanju pogajanj. Več strokovnjakov za vojaške zadeve je dobilo nalog, naj povedo svoje mnenje o poedinih točkah tega poročila, da bi mogla vlada dati delegatom v Parizu potrebna navodila. Od izida sedanjih pogajanj v Parizu je odvisna odprava vojaške kontrole nad Avstrijo. Pogajanja za odpravo vojaške kontrole in prenehanje funkcije likvidacijskega organa gredo h kraju. Revizija Dawesovega načrta London, 29. julija, d. Zadnje dni se vztrajno širijo vesti, da se bavijo bančni krogi z mislijo, sklicati za december mednarodno finančno konferenco, ki bi se je razen Anglije udeležile tudi Zedinjene države, Francija, Belgija, Italija in Nemčija. Na tej konferenci naj bi se revidiral Dawesov načrt in dogovori med zavezniki glede medsebojnega poravnavanja dolgov. Konferenca naj bi predvsem proučila, ali bi se dal popraviti tečaj franka in zopet doseči ravnotežje v prihodnjem gpgleškem proračunu tudi s tem, da se na ameriška tržišča spravijo delnice nemških železnic in boni, in sicer v prid poravnavanja zavezniških dolgov. Baje eo finančniki v Angliji, Franciji in Ameriki naklonjeni temu predlogu. Obnovitev trgovinskih pogajanj med Češkoslovaško in Madžarsko Praga, 29. julija, d. Med Češkoslovaško in Madžarsko se vrše pogajanja, ki veljajo določitvi nadaljevanja pogajanj za skleni« tev trgovinske pogodbe. Sedaj se je d ose« gcl popoln sporazum. Obojestranski dele« gati se sestanejo v Pragi, kakor se je dot ločilo na sestanku v Budimpešti. Budimpešta, 29. julija, d. Ministrski pred sednik grof Bethlen je izjavil novinarjem, da bo po njegovem mnenju tudi češkoslo« vaška vlada uvidela, da je v interesu obeh držav, da se čimprej sklene trgovinska po« godba med Madžarsko in Češkoslovaško. Kasneje pridejo na vrsto pogajanja za skle nitev tarifne pogodbe z Jugoslavijo. Motni odnošaji med Rusijo in Poljsko Moskva, 29. julija, (brž.) čičerin bo za« hteval od poljska vlade odločno izjavo gle« de vesti, da namerava poljska vojska vpa« sti na Litvinsko. Berlin, 29. julija, (brž.) Ruske čete na vojaških vajah v Ukrajini in Beli Rusiji so dobile ukaz. da se morajo naglo končen« trirati. Volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani Volilna komisija razglaša: V smislu člena 10. uredbe ministrskega sveta z dne 23. februarja 1926., številka 2330-III, se objavlja, da so volilni imeniki za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razgrnjeni od 26. julija do vštevši 10. avgusta tega leta v uradu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in v pisarni vsakega davčnega urada zborničnega področja, kjer so vsakomur med uradnimi urami na razpolago. Kdor je vpisan v volilni imenik, sme vlagati ugovore zoper volilne imenike. Ugovori se morajo vložiti pismeno na volilno komisijo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, in sicer za vsako reklamacijo posebe. Opremljeni morajo biti z uradnimi listinami, ki služijo v dokaz, da so navedbe rekla-manta točne. Pok za vlaganje ugovorov zoper volilne imenike poteče z dnem 24 avgusta 1.1. Ugovori po tem roku se ne upoštevajo. Kdor ima volilno pravico na podlagi raznih pravnih naslovov v več odsekih ali več kategorijah, jo more izvršiti samo v enem odseku In v eni kategoriji. Volilec, ki ni zadovoljen z uradno uvrstitvijo v volilni odsek ali kategorijo, mora v reklamacijskem roku izjaviti, v katerem odseku in v kateri kategoriji hoče voliti. Niti aktivne niti pasivne volilne pravice nimajo oni, ki so po občinskih volilnih zakonih izključeni od aktivne in pasivne volilne pravice v občinske za-stope. Vse vloge volilcev na volilno komisijo so poštnine proste, če imajo na naslovu pripombo: •-• z W , ^s rih povesti, s katerih so su na takih pro« štorih običajno godile čudne reči. No, pa Se tudi v Ljubljani Za zidom gode čudne reči. Čim prideš čez šentpeterski most, se raz« grne pred teboj na desno velik prostor, ki sega do poslopja šentpeterske vojašnice, čegar del izpolnjuje precej velik travnik, last šentpeterskega župnika, ki je ločen od vrta z visokim zidom. Ob tem zidu čepi nizko pri tleh, lepo po vrsti šest malih šo« torčkov, kraj katerih se kadi iz zasilnih peči, zgrajenih iz blata in opeke, ali pa iz zarjavelih železnih štedilnikov proti nebu dim. Počitniška kolonija ali kaj? Ah, ne, — to so le bedni deložiranci, spravljeni «za zid». Na zidu med šotori vise slike svetni« kov, se bliskajo fotografije sorodnikov šo« torašev, ki spe bržkone pod solidnejšo streho, po travniku skačejo otroci, mali in veliki skavti, za plahto iz jute stoče bol« nik, stariši stopicajo vsaki okrog svojega •domovanja® in radovedno gledajo na ce« sto. Na slami skače bela mačka, v tičnici pa zapojeta od časa do časa dva kanarčka. Če stopiš s ceste do prvega šotora in vprašaš prijazno gospo Tbplikarjevo, ženo poštnega služitelja: «No, kako pa kaj go« spa?,» dobiš kmalu odgovor: «Hm, kar po« glejte nas! Od 25. maja kuham že tukajle na temle «šporhertu® iz blata in opeke! Fant leži notri na postelji, ima angino, mlajša dva pa se igrata tamkaj na travi!® «Zdajle, ko sveti solnce se izhaja!® prista« vi soseda Francka Vidmar, žena delavca, daj na zid in imela sta streho. 701etnico gratulacijski kanon, ki je bil jubilantu izročen obenem z adreeo nemških umetnikov in literatov. Jubilejno adreso, katere besedilo je sestavil znani nemški prevajalec B. Shav?a S. Trebitsch, so podpisali poleg drugih: Hermanu Bahr, Elizabeta Bergner-jeva, Lujo Brentano, Albert Einstein, Gerh. Hauptmann, grof Kevserling, Thomas Mann, SchnitzJer, Rikard Strauss, Jakob Wasser-mann, Felis Weingertner, Fr. Werfel itd. Petrarcova celokupna dela. Rektor rimske univerze Vittorio Rossi objavlja v listu cGiornale d' Italia» članek, v katerem piše, da je prva kompletna kritična izdaja Petrar-covih del dotiakana. Izdaja se je pripravljala 22 let. Prvi zvezek zfcranih spisov prinaša latinski pisano ) ter deloma moderno dramo (Maeterlinck: Le mal-heur passe, Claudel: Annonce, Šramek: Mesec nad reko) in dr. A. Volinski f. 6. t. m. je podlegel srčni kapi v Petrogradu znani literarni kritik in umetnostni filozof Akim Volinski - Floekser, o katerem je pri nas pisal prof. I. Prijatelj. Kot sotrudnik cSevern. Vestnika> je igral Volinski okoli 1. 1890. vodilno ulogo utemeljitelja novega idealizma in simbolizma v umetnostL V zadnjih letih se je bavil Volinski 6 teorijo umetnosti in baletom ter se je izneveril prvotnemu zanimanju za Dostojevskega in druge ruake filozofe. Mesto Milan je imenoval po Volinskem eno ulico, da se mu tako zahvali za krasno delo o Leonardu Vinciju. Opera na pištem na Dunaju. Dne 2. tm. pričnejo predstave opere na prostem s člani ljudske opere. V ta namen so sezidali 24 m širok, 18 m globok in 1 m visok oder, za katerim stoji 3 m visoka stena za ojačenje akustike. Nizek podij ima prostora za 100 članov orkestra, auditorij pa obsega 10.000 sedežev. Stojišč ni. Igralo se bo vsak drugI dan in otvoritvena predstava bo >Tannh£th serc, kateremu sledita >Cigan baron« ln »Carmen*. Med sodelujočimi eo tudi pevke Kiurina, Rantzau. Bohm ter pevci Haas, Rit-tersheim, Brand in drugi. Samo še danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri »GREŠNE STRASTI" (Hčerka gospe Larsac) Velikanski uspeh pri včerajšnjih pieastavah. Film je splošno znan po škandalozni ateri v VersalUesu. Krasni posnetki iz Pariza Versaillesa in Benetk Revija Moulin Rouge in Polies-Bergere. Poleg drugih svetovnih umetnikov nastopa tudi franc. komičar Biscot. Danes udnjikratl 5672 a KINO «LJUBUANSKI DVOR». — TELEFON ŠT« 730. Najmodernejši in najlepši kino v Sloveniji. Jožeta in Amalije Zaman. On je mestni delavec s petimi otroci in čaka na stanova, nje pod milim nebom že dva meseca. Ali res ne bo kmalu konec trpljenja teh velikih siromakov? Pavla Šumana še niso našli Vsestransko izvedena rešilna akcija, ki je preiskala ves teren, je ostala še vedno brez uspeha. Medicinec Pavle Šuman. ne tehnik, kakor smo pomotoma poročali, se je po naših naknadnih poročilih hotel dne 22. t. m. vrniti preko Mrzle Gore v Logar« sko dolino k svojim starišem, ki se naha« jajo tamkaj na dopustu. Hotel je proti ve« čemi uri prekoračiti Mrzlo Goro in se pri tej priliki očividno smrtno ponesrečiL Pav« le Šuman je bil navdušen in hladnokrven turist. Nikdar se ni izpostavljal nevarno« stim in ga je moglo samo silno navdušenje za lepo naravo pripraviti do sklepa, da se je proti večeru odločil za turo na Mrzlo Goro, ki mu je postala rani grob ravno v dobi, ko se je z vso marljivostjo priprav« ljal, da postane svojim težko prizadetim starišem kasneje krepka opora.. Zgradba koče na Peci Peca. 3114 m, leži ob severozahodni meji naše države, v tistem malem delu Koroške, ki nam je še ostala. Malo je poznana ta gora med našimi planinci, čeravno zasluži s svojo divjo romantiko, krasnim razgledom in bujno floro, da bi jo bolj obiskovali. Če se s koroškim vlakom vozi proti Prevaljam, se potniku med postajama Dravograd in Guštanj pokaže v smeri vlaka sivo pogorje. Krasna je ta panorama v zgodnjem jutranjem solncu, ko zažare sive stene kakor obsvetljene z umetnim ognjem. Neprimerno krasnejši pa je užitek, če se nahaja človek v žaru ranega solnca tja vrhu Pece. Eno je le, kat narodno čutečemu planincu greni užitek na Peci, to je zavest, da je na gori, ki tvori mejo med brati, da stoji na gori, na katero so nam z nesrečnim plebiscitom postavili mejo in tako naše brate severozahodno od Pece odtrgali od matere domovine! Mejnik je torej Peca, naravni mejnik, ker je s svojo lego ubranila, da niso meje postavili še bolj proti jedru naše domovine. Iz Mežice, katere zahodno ozemlje tvori Peca, se povzpne lahko turist po več potih proti pobočju Pece. Ker so bila podrobna opisovanja hoje na Peco že parkrat opisana, se ne bomo spuščali v podrobnosti, pač pa naj omenimo le par mest, ki naj jih vsak planinec pozna. Pripominjamo pri tej priliki, da se markacija iz Mežice obnavlja in da so križpotja in važnejše točke na poti iz Mežice proti Peci opremljene z napisnimi tablicami Skozi iglaste gozdove in mlade kulture pripelje pot obiskovalca v rudarsko naselbino Podpeco. Stanovanjske hiše so po večini last svinčenega rudnika, nahaja se tu tudi par velikih posestnikov, kojih posestva mejijo na slemenih Pece z Avstrijo. Omeniti jje zlasti veleposestnika g. Simona Miheva v Podpeci. Ker na Peci, ki je oddaljena od tu še okoli 3 ure hoda, ni nobenega zavetišča, se je že marsikateremu obiskovalcu Pece zgodilo, da je bil pri-moran prositi v tej hiši za prenočišče, posebno še, če je ves premočen v burji in vetru prispel do te gostoljubne hiše, ki takih prošenj ni nikdar odbila. Sin posestnika, g. Ivo Mihev, službuje v Podpeci kot šolski vodja in je navdušen član SPD in požrtvovalen podpredsednik odbora za zgradbo koče na Peci. Če potrebuje obiskovalec Pece kakih informacij v Podpeci, mu svetujemo, da se obrne na navedena naslova. Obiskovalec Pece ima tudi priliko, da obišče grob srbskega junaka, ki je padel v času koroških bojev pod Riško goro ob vznožju Pece in počiva ob prijazni cerkvici sv. Helene v Podpeci. Iz Podpece se tudi lahko povzpnemo po več potih proti vrhu Pece. Najboljša pot, ki pa ni najkrajša, vodi preko rudarske naselbine Najbnževo, ki leži pod sedlom, katero loči takozvano malo in veliko Peco. Če računamo hojo iz Mežice do sedla, bi jo približno razdelili sledeče: Mežica—Pod-peca 2 uri, Podpeca—Najbrževo pol ure in od tu do sedla 1 in pol ure. Na sedlu stoji že na pol razpadla lovska koča, nazvama poprej «Kaiserhutte». Prejšnje čase, ko je bila ta koča še v dobrem stanju, so turisti navadno tako prakticirali, da so šli zvečer do te koče, zjutraj pa že pred vzhodom na ca eno uro oddaljen vrh Pece. Sedaj je to težje. Če gre turist zvečer že do sedla ali celo do vrha, mora prenočiti pod milim nebom, kar pa na vrhu čez 2000 metrov visoke gore prepotenemu turistu tudi v lepem vremenu ni priporočati. Da Peca ni tako obiskovana, kakor so druge še nižje gore, čeravno je tako krasna in romantična, je vzrok Ie v tem, da nima nikakega zavetišča. Ker je Peca na vsak način dvodneven izlet In je užitek popoln le, če je turist na Ped že ob solnčnem vzhodu, je torej koča nujno potrebna. Da pripomore Peci do večjega števila obiskovalcev, se je osnoval iz članov SPD v Mežid in črni »Odbor za zgradbo koče na Ped», ki si je stavil za dolžnost da v bližnji bodočnosti zgradi na Peci kočo. Te&o je v sedanjih časih graditi, toda z tnalo dobre volje in požrtvovalnosti se doseže vse. Ceni ene planince in tgriste ter naklonje- ne čitatelje najiskreneje naprošamo, da prispevajo za kočo in na ta način dokažejo, da razumevajo vsestranski pomen koče na Peci, mejniku mežiške doline in ljubljene jugoslovenske države. Prispevki naj se pošiljajo na «Odbor za zgradbo koče na Peci>, pošta Črna ali isti naslov na pošto Mežica. Na željo pošljemo tudi poštne položnice, ki so naslovljene na pošto Črna. Odbor za zgradbo koče na Peci, podružnica SPD za Mežiško dolino, pošta Črna — aH — Mežica. Trboveljska kronika Skok Iz brzovlaka. — Nesreča z motornim kolesom. — Aretacija nevarnega pretepača. Trbovlje, 29. julija. V pondeljek popoldne je rudniški dela« vec v Hrastniku, Jože Strehar, v bližini rudniške separacije v Trbovljah skočil iz brzovlaka, padel med tračnice desnega ti« ra in obležal v nezavesti. Železničarji so ga prenesli na kolodvor, kjer je zdravnik ugotovil poškodbo na glavi, levi nogi in levi roki, ki je bila izpahnjena. Strehar se je mudil v Ljubljani in si kupil vozni li« stek za osebni vlak. Pomotoma pa je sto« pil v brzovlak. Da se izogne neprijetno« stim, je sklenil, da skoči med vožnjo iz vlaka. Kot najbolj pripraven teren si Je izbral kraj ne daleč od kolodvora v Tr« bovljah. Streharja so po prvi pomoči iz« ročili v oskrbo rudniški bolnici v Hrastni« ku, od koder pa je včeraj očividno iz stra« hu pred kaznijo pobegnil. Železniška oblast ga je namreč naznanila sodišču in glavar« stvu v Laškem. V sredo zvečer sta sc peljala v Hrastni« ku zdravnik dr. Kumer in njegova sopro« ga na motornem kolesu s priklopnim vo« zom. Nasproti je prišel voznik kemične to« varne. Kumer je vozil pravilno na desni strani in dajal ves čas znake. Toda voznik, star okoli 70 let, je bil gluh. Čeprav je dr. Kumer ves čas zaviral, da prepreči nesrečo, sta voza trčila skupaj s kolesi. Motorno kolo se je zasukalo in se v zraku prevrni« lo. Dr. Kumer in njegovo soproga sta do« bila pri padcu k sreči samo lahke telesne poškodbe. Predvčerajšnjem, okoli 11. ponoči je na« padel Ferdinand Brečko na cesti pri Brnici št. 36 nič hudega slutečega Janeza Pečni« ka, delavca v kemični tovarni in ga več« krat zabodel z nožem. Pečnik je dobil tri večje rane. Napadalca so aretirali v sredo popoldne v kolodvorski čakalnici v Hrasti-niku. Hotel je pobegniti v Franrijo. Zverinsko mučenje otroka Pred kratkim sta kupila v Vojniku po« sestvo 261etni Jakob Haložan in njegova 251etna žena Marija, ki še nista dolgo po« ročena. S seboj sta pripeljala dve in pol« letnega sinčka Josipa. Dne 23. julija je prišel Jakob Haložan v župnišče v Vojni* ku naznanit, da je ob 11.30 dopoldne umrl nezakonski sinček njegove žene. Mizarske« mu mojstru v Vojniku je naročil, da mora takoj napraviti krsto, češ da je sinček umrl za težko boleznijo in ga mora brzo poko« pati. To se je mojstru zdelo zelo čudno. Pogreb bi se imel vršiti dne 25. julija, a so ga orožniki preprečili vsled ovadbe, da je dete umrlo nasilne smrti. Truplo so prenesli v mrtvašnico, kjer je bilo raztelešeno. Zdravniki so dognali, da je umrl otrok vsled po pretepanju zadob« Ijenih ran na zastrupljenju krvi. Zakonska Haložan se nista protivila odločbam orož« ništva, šla mirno domov, zaklenila hišna vrata in se odpeljala v Ptuj, odkoder sta se vrnila šele čez dva dni. Sosedje so več« krat slišali v pozni uri ponoči kričati otro« ka, katerega sta zakonca pretepala, ter so se zgražali nad nečloveškim ravnanjem. Opazili so tudi često na otroku črne pod« plutbe in krvave znake in svarili stariše, da je tako ravnanje nečloveško. A to je imelo za posledico še hujše pretepanje in mučenje otroka. Teden pred smrtjo otro« ka je žena pripovedovala sosedom, da se je otrok na peči hudo opekel in s peči padel, kar pa si je seveda izmislila. Do« gnano je namreč, da je sinček še 21. julija, torej dva dni pred smrtjo, tekal zdrav okrog hiše. Ko sta se Haložana priselila v Vojnik, je bilo dete čilo in zdravo, a je vsled zve« rinskega pretepanja vidoma slabelo. Alojzij Kalčnik, ki je stanoval en mesec pri Ha« ložanu, ga je večkrat svaril, naj nikar tako neusmiljeno ne pretepa ubogega črvička. ki vendar ni ničesar zakrivil. Oba zakonca sta bila aretirana in pre. peljana v celjske zapore, kjer se bosta mo« rala zagovarjati radi neusmiljenega ravna« nja z nedolžnim detetom. Radi svojega hu« dobnega srca zaslužita pač najstrožjo ka« zen. Največji letošnji nastop ljubljanske sokolske žuoe V nedeljo, 1. avgusta veliki okrožni zlet v St Vid nad Ljubljano. Polovična vožnja. Poseben vlak iz Kranja ob pol 13. Domač9 vesti * Kralj pojde ca Ilidže. Po vesteh iz Beo-jrada prispe krall Aleksander koncem avgusta na Uidže pri Sarajevu in poseti tudi Dalmacijo In Hercegovino. * Iz uradnega lista. »Uradni list« Ijub-lianske in mariborske oblasti objavlja v 66. številki natečaj za poštno-telegrafske pripravnike I. in II. kategorije ter odločbo ministra za finance, s katero se prepoveduje Izvoz obveznic in kuponov predvojnih posojil kraljevine Srbije. * Razpis učiteljskih mest. Po naročilu ministrstva za prosveto se razpisuje na novoustanovljeni J "»razredni osnovni žoli v Dalnji vasi-Laverci pri Ljubljani služba šolskega upravitelja in ena služba em na kolodvoru. Otvoritev kongresa ob | 18.30 v mali dvorani »Kazine« v I. nadstr. i Dnevni red: 1.) Pozdravni .govor predsednica ljubljanske lige dr. Aroerts "ramsrja. 3.) O kongresu lig iz ČeStoslov r in Jugoslavije v Pragi dne 3. julija poroča g. R. Pustoslemšek. 2 a) O organizaciji in delovanju lig v Sloveniji In v Jugoslaviji vob-če poroča dr. Avgust Relsman, b) o organizaciji in delovanju češkoslovaških društev poroča sekretar Svazu g. Dobrovjm. 3.) O ustanovitvi Jig v Ptuju in Zagrebu poročata g. dr. Šalamon in g. Stjepan Far-mačevič. 4.) Debata. 5.} Resolucije. 6.) Zaključni govor predsednikov. Ob pol 21. uri skupna večerja v restavraciji »Zvezda«. V nedeljo 8. avgusta s turistovskim vlakom ob 5.25 odhod na Bled. Vožnja do Dobrave, na to peš skozi Vintgar (tričetrt ure), v restavraciji pri Zumru oddih (zajutrek), ob pol 11. odhod na Bled (1 uro). Ob 13. popoldne skupno kosilo v hotelu Sekovanič na Bledu ob 15. razhod. Odhod z Bleda z zadnjim večernim vlakom. Večerja v Ljub-liani stane 25 Din, j?rav toliko kosilo na Bledu. Ker moramo najkasneje do četrtka 5. avgusta vedeti, koliko oseb se udeleži večerje in obeda, prosimo, da se do tega časa vsakdo prijavi »Jugosl. češkosl. ligi« v LJubljani na naslov g. Rasto Pnstoslem-ška. Tu se Je treba priglasit! do omenjenega roka tudi vsem onim, ki reflektiiajo na ceneno prenočišče ali pa na sobo v hotelu. Prošnjo za polovično vožnjo po železnici smo vložili; dosedaj še sicer nimamo rešitve, vendar je gotovo, da smemo z zanesljivostjo računati s to ugodnostjo. Kot delegata lig v Češkoslovaški se udeležita kongresa generalni konzul g. dr. Otakar Beneš in ministerijalni svetnik g. A. Berin-ger. * Slavnostno akademijo priredi v Kranju odbor za odkritje spomenika kralju Petru I. v soboto, dne 31. julija, točno ob 21. uri v gledališki dvorani »Narodnega doma«. Na sporedu sta dva ženska zbora s spremlje-vanjem klavirja, po en moški in mešani zbor, po dve solo-točki za sopran oziroma bas, poleg tega izvaja orkester tri skladbe. Takoj po uverturi slavju primeren govor. Cene prostorom so običajne. Na slavnostni akademiji sodeluje čitalniški pevski zbor in godbeni odsek. Izbran in raznoličen koncertni spored nudi poslušalstvu prav zadovoljiv glasbeni užitek. V nedeljo dopoldne zapoje pomnožen čitalniški pevski zbor takoj po odkritju spomenika dr. Cerinove kan tate »Do.nu«. * Predrznost nemških firm. Iz Beograda nam pišejo: V Domžalah obstoja tovarna Mellitzer in Klelnlercher Komp., ki Je toliko predrzna, da pošilja svoje račune trgovcem v našo prestolico Beograd v nemškem Jeziku. Še brezobraznejši pa je napis na računu, kjer se blišči poleg navedbe tvrdke še »in Domscfcale bel Laibach«. To je ne-čuvena predrznost in škandal, da se dogaja kaj takega še v letu 1926. Nihče ne veruje, kako boli to one, ki se nahajajo v Beogradu, a še bolj pa to zadene dTŽavne uradnike, ki so v prestolici. Pri vsaki priliki Jim mečejo slične pojave na tapeto. Čudno je, da takih računov ne vidijo ta-mošnje oblasti i da te predrzneže ne nauče pameti. S takimi elementi naj bi se vse drugače postopalo. Poklicalo naj bi se Jih na odgovornost in primerno kaznovalo. Dovolj je bilo opominov, a sedaj začnimo z rlgoroznim čiščenjem. * Člani udruženja vojnih invalidov, k! se udeleže slavnostnega odkritja spomenika kralja Petra Velikega Osvoboditelja dne 1. avgusta v Kranju, nai se zbirajo pred 9. uro v Kranju »Pred pošto«, kjer bo čakalo tudi oficiielno zastopstvo oblastnega odbora iz Ljubljane. * Učiteljstvo kranjskega sreza, organizirano v UJU se zbira v nedeljo, dne 1. avgu sta v Kranju pred »Staro pošto«, odkoder odide točno ob 10.15 na določeno mesto na slavnostnem prostoru, da položi ob odkritju skupno z drugimi organizacijami venec. Pridite točno in poLnoštevrlno! — Tajnik. * Sprejem gojencev v nižjo šolo vojne akademije. Ker mora dobršen cel gojencev, ki žele vstopiti v vojno akademijo, položiti naknadne ali ponovne izpite šele po 2. avgustu, ie tudi uprava vojne akademije podaljšala sprejem prijavnih dokumentov do zaključno 31. avgusta. Dopotovati pa morajo taki kandidati na svoj trošek v Beo grad, ker je priposlatev podatkov za vojne okrtige prekasna. Eventualno padlim kandidatom pa preskrb! vojna akademija brezplačno železniško (ladijsko) karto za pov-ratek. — Uprava vojne akademije (inten-dantura) v Beogradu. 1075 * Društvo Jugoslovenskih akademikov v Ptuju ima svoj 5. redni občni zbor dne 31. julija ob 16.30 v prostorih »Narodnega doma« z običajnim dnevnim Tedom. Vabljeni so gg. starešine, za člane (ice) udeležba ob verna. — Odbor. 1079 * Nakup bikov za Južno Srbijo. Prihodnji teden bo nakupovala posebna komisija pod vodstvom načelnika ministrstva poljedelstva dr. Gjoke Mitroviča plemenske bike montafonske pasme za Južno Srbijo, ln sicer dne 3. avgusta v Ribnici, dne 4. avgusta v Dobrepoljah, dne 5. v Zatični In dne 6. avgusta v Veliki Loki, vsakokrat ob 9. tir! zjutraj po prihodu vlaka iz Ljubljane. Živinorejci naj prinesejo seboj poleg potnih listov tudi potrdilo županstva, iz katerega bo razvidno, da se osebno bavijo s JnnetiJstvom ln da so sami Izredili bike. * 60 krasnih toalet ima baje žena direktorja Vrančiča v Sarajevu, ki Je nedavno poneveril čez milijon D!n pri zavarovalnici Jugoslaviii. Glavno je, da so sosede pokale zavisti. Kaj to njej mar. kako je mož ta denar »zaslužil«! — Spominjam se na madžarskega polkovnika Fehčrja med svetovno vojno tam v Karpatih. Neprestano ie zahteval od naših čet voiake-čevliarje. Nismo mogli tega ometi. Nekoč pa smo zvedeli, da so pri polkovniku obhajali posebno jubilejno slavnost: za Fehčrjevo milostljivo je bil izgotovljen baš 60 par čevljev! To Je bilo takrat, ko so navadni smrtniki nosili lesene podplate. Po prevratu sem slišal, da so Fehžrja v Budimpešti revoluciionarji ubili. Če so tudi ženo ne vem. Zato pa, če iščete povod za poneverbe: cherchez la femme! * Trojčke, dve deklici in dečka je povila 25. t. m. v Beltincih žena poštnega sluge, Mihaela Kara. Vsi trije novorojenčki in mati so zdravi in čvrsti. Ker je srečni oče nbog državni nameščenec, se obračamo na vsa dobra srca s prošnjo, da mu priskočijo na pomoč s primernimi darili, ki naj se naslavljajo na Podružnico Jugoslovenske Matice v Beltincih. * Voda v Vojvodini pada. Iz Sombora poročajo, da po vesteh iz vseh sektorjev voda naglo pada. V nevarnosti je samo še Novo selo, a tudi tamkai se dela tako vztrajno, da bo v najkrajšem času vsaka nevarnost poplave odpravljena. Meteorološka postaja v Kranju sporoča z vso sigurnostjo, da bo 1. avgusta v Kranju sijajno lepo vreme. Jupiter pluvius (bog dežja) je namreč svojo udeležbo na ta dan v Kranju odpovedal ter je vsled nujnih opravkov 28. t. m. z veliko burjo zbežal v Ameriko Ravnatelj: Rd. Nomis Ralod. * Roparski umor. Seljak Tomo Bobinac se Je v pondeljek vračal s sejma v Petrinj! z ženo domov. Na sejmu Je prodal vole za 2500 Din. Ko se ie že bližal domačemu selu. je nekdo iz grmovja ob cesti streljal nanj ter ga zadel v prsa tako nesrečno, da se Je Bobinac zgrudil mrtev na tla. Doslej neznani zločinec Je Boblncu vzel skupilo za vole ter se potem izgubil v gozdu. * Goljufija s starimi 10 dinarskimi bankovci Policija v Somboru Je prošlo sredo aretirala bogatega seljaka Ilijo Glaviča, ker Je na sejmu v Srbobranu seljaku Pavk Brašnjovu za kupljeno biago odštel 31 starih 10 dinarskih bankovcev namesto pre-cel podobnih dinarskih stotakov. Ugotovilo se ie, da je njegov sokrivec somborski ključavničar šeševič, ki ima v zalogi večjo množino takih bankovcev. Dobiček si delita. V Bački obstoja cela organizacija, ki spravlja med ljudi te goljufive bankovce. * Dobiva se zopet povsod »Zacherlln« prašek v orig. steklenicah, ki Je edino sredstvo proti mrčesom. * Tkanina »Eternum« nedosegljiva! asčam! :: Nedelfa, i. avgusta prihaja! :: Kam imamo najbližje? Od kod se najhitreje vrnemo? Popoldne na sokolski okrožni zlet v Št. Vid nad Ljobljano Iz Ljubljane u— Poslanec Kosta "Spaso-evič v Ljubljani Včeraj popoldne ie posetil naše uredništvo narodni poslanec Kosta Spasojavjč iz Prokuplja, k! ie prišel v Slovenijo, da prouči naše politične ln kulturne razmere. u— Nemci — Kranjska hranilnica in naši zakoni. Nečuveno je, kako spoštuje hišno upraviteljstvo Kranjske hranilnice ozir. Kranjska hranilnica naše zakone. Predvčerajšnjem je stanovanjsko sodišče prisodilo stanovanje v hiši Kranjske hranibice v Gradišču št. 8. polkovniku Radoviču, včeraj pa se je kakor zakonu v zasmeh naselil vanj nemški uradnik Hermanu Halbensteiner, ki ima bremen prosto lastno hišo na Sv Petra cesti 42 (pris. list. 25. 4. 1926, A I. 975/25/4), poleg tega pa mu Je vknii-žena še služnost stanovanja v hiši njegove sestre Ide na Sv. Petra cesti 41. (glej pri-sojilno listino istega datuma v zemljeknjiž-nem uradu). Kdo je v ravnateljstvu Kranjske uranilnlce, ki se tako malo briga za naše zakone? Zadnji Čas bi že bil, da bi vzeli stanovanjsko vprašanje v roke slaven ski odborniki Kranjske hranilnice. Če bo šlo tako naprej, bo nemška predrznost kmalu nele dosegla, ampak celo presegla nekdanjo mero svoje nesramnosti. u— 25 letnica ljubljanske električne železnice. V soboto ob 9. zvečer mirozov godbe društva »Sloge« izpred remize po progi električne cestne železnice do glavnega kolodvora, nato pozdravni večer na vrtu hotela Miklič s sodelovanjem godbe !n pevskega zbora. Gostje so prijavljeni iz Beograda, Subotice, Sarajeva, Novega Sada. V nedeljo ob 10. dopoldne kongres jugoslov. električnih cestnih železničarjev v mestni zbornici in ne kakor v vabilih, v Mestnem domu. Ob 4. popoldne vejika ljudska veselica z bogatim srečolovom in plesom v vseh prostorih hotela Miklič ln na vrtu. Sodeluje več godb In pevski zbor uslužbencev. Vstopnina za osebo 5 Din. u— Orijentalske salonske garniture z bogato intarzijo z različnim lesom in žico srebrne in zlate barve je razstavil Srečko Do-mič v izložbenem oknu Delavskega kon-zumnega društva na Kongresnem trgu. Vsi objekti so vzbujali v Parizu na razstavi dekorativnih umetnosti opravičeno pozornost, ker ie delo v resnici kvalitetno, kar se tiče preciznosti tehnike Ln deloma tudi motivov. Oblika malih orijentalskih mizic na osem vogalov z dvema otažama je sicer orijentalska, ves plastični dekor stebri-čevja In pa vložene ploske so pa moderne !n škoda, ker so razstavljene tako neugodno, da ni mogoče pregledati posameznih !nt2rzij,.ki zato ne pridejo do veljave. Le mizica največje skupine z motivom »Kraljevič Marko In vile« ie vsaj toliko vidna, da lahko občudujemo figuralno kompozicijo, ki dosega s sestavo dveh raznobarvnih lesov in kontur v srebrni in zlati žici efekt najboljših del te skoro izumrle tehnike, ki se je pri nas ohranila le kot skromen ostanek v vložkih naših skrinj. Naši zbiralci starin, ki hrepene po sekretarjih v slogu Marije Terezije, so le na dveh ali treh »Tabernakljili« v Sloveniji videli vporab-Ijen tudi cin, drugače pa poznajo porabo srebrne in zlate žice le pri toširanih hand-žarjih, jataganih in puškah z našega juga in pa pri nožih m vilicah naših dedov. Izredno varčno vporabljena raznolikost materijala v zvezi z bogato in res dobro risbo pa dokazuje, da intarzij ni izdelal obrtnik temveč umetnik, ki to ime tudi popolnoma zasluži. G. Srečko Domič, mnogim Slovencem Iz internacije znani Bosanec, se je pri svojem delu tako srečno oprl na izdelke starih mojstrov in tako varčno štedil z izbiro materijala, obenem pa s preciznostjo mojsterskih del starih Cehov in s spoštovanjem prekrasne tehnike nikdar ni na račun umetnosti prezrl rokodelske plati svojih skromnih stoličkov, da Je vstvaril umetnine, ki so res vredne, da najdejo ljubitelja Za damski salon ali kotiček v gospodovi sobi so vstvarjeni ravno tako kot dragocena porcelanasta sobica, dobra slika ali kip u— Sokol v Stepanji vasi je prejel 250 Din kot darilo gostov na fantovščini brata dr. Franceta Lokarja pri starosti BricIJn. Da bode pa tudi sokolska trdnjava na Taboru deležna tega darila, je bil oddan znesek Din 250 Sokolu I. Vsem darovalcem bratska zahvala, bratu dr. Lokariu pa obilo sreče v novem stanu. u— Policijske prijave. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji sledeči slu čaji: 2 tatvini, 1 poškodba tuje lastnine, 2 poškodbi Javnih nasadov, 1 telesna poškodba, 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 Izgred in 15 prestopkov cestno-policijskega Aretacije so bile izvršene 3 In sicer: .1 ra di suma posilstva, 1 radi tatvine in 1 radi vlačugarstva. u— Ukradena ura. Uslužbencu pivovarne »Union«, Alojziju Lazniku, je v sredo dopoldne neznan uzmovič odnesel Iz sobe poleg hladilnice žepno uro, visečo na malem žebljičku na steni. Tatvine je osumljen neki tujec, ki je dalje časa oprezoval okrog hladilnice. u— Demolirana miraiška čuvajnica. Čim je priše! v sredo zjutraj mitniški paznik Fr. Ožbe v čuvajnico na Poljski cesti, je zapazil, da so šipe okna razbite in da leži poleg čuvajnice vse polno kamenja. Nedaleč od barake je ležal v travi tudi c'.vlr okna, ki ga je storilec iztrgal in vrgel proč. Na stenah čuvajnice je bilo opaziti vse polno odtiskov kamenja, katero je zlikovec metal v čuvajnico s proge dolenjske železnice. Dejanje je zagrešil storilec ponoči in sicer bržkone iz maščevalnosti. u— Koncert se vrši vsak dan od 20.—24. v restavraciji pod »Skalco«, Mestni trg 11. Iz Maribora a— Akcija mariborskega narodnega krajevnega odbora Rdečegfc križa. Snoči se je vršil pri mariborskem velikem županstvu informativni sestanek o ustvaritvi velikopotezne pomožne akcije za poplavljene kraje naše države. Sestanka so se udeležili tudi zastopniki tiska. O ustraju celotne akcije in o potrebnih korakih, ki Jih bo moralo ukreniti vse naše ptebivalstvo v tel splošno koristni akciji, bomo izčrpneje poročali. Za mesto Maribor je bil sestavljen naslednji narodni krajevni odbor Rdečega križa: predsednik veliki župan dr. Pirkma-jer, prvi tajnik prosvetni inšpektor dr. Po-ljanec, drugi tajnik prof. Franc Fink, blagajnik finančni ravnatelj dr. Povalej, člani: oblastni kmetijski referent inž. Zidanšek, oblastni zdravniški referent dr. Jurečko, mariborski župan dr. Leskovar, ga Maistro va, odvetnik dr. Radoslav Pipuš, kanonik Franc Časi in zdravnik dr. Jankovič. a— Cvetlični dan v korist poplavljenim krajem priredi v nedeljo 8. avgusta mariborski krajevni odbor Rdečega križa skupno z Ženskim društvom ter promenadni koncert v mestnem parku, pri čemer se bo pobirala vstopnina v korist fonda za poplavljence. a— Srbski dijaki na ekskurziji v Mariboru. Predvčerajšnjim je prispelo v Maribor 26 dijakev nižje kmetijske šole iz Bukova pri Negotinu. Vodi jih ravnatelj zavoda g. Bunuševac. Dijaki so se nastanili v tamkajšnji srednji sadjarski in vinarski šoli pod Kalvarijo, kjer so bili prav gostoljubno spreleti. Danes se vrnejo direktno v Nego-tin. Bili so na daljšem potovanju po Srbiji in Bosni ter so si na koncu ogledali še Maribor. a— Costaščina in državni nameščenci Znano je, da je ministrstvo pravde že 20. januarja pod štev. 5921 dostavilo finančnemu ministrstvu dopis glede obdačenja državnih nameščencev s strani obči a. V tem dopisu izvaja ministrstvo pravde, k! je pristojno za tolmačenje uradniškega zakona, da so državni nameščenci po čl. 127 uradniškega zakona oproščeni plačevanja vseh državnih in samoupravnih doklad Plačevati bi se smele samo take občinske davščine, ki predstavljajo takso za kako gotovo delo občinskih organov, na pr. takse na dimnikarje, pometače in slično, ne t>* na primer ognjegasne doklade, ki se v nekaterih mestih plačujejo procentualno od najemnine brez ozira na to, ali se delo teh organov v konkretnem slučaju vrši ali ne. Mariborsko stanovanjsko sodišče je v konkretnem slučaju že odločilo, da najemnika k! je državni nameščenec, ni treba plačevati gosteščine, pač pa vodarino in kanalsko pristojbino, ker sta poslednji dve občinski davščini samo nekaka odškodnina za gotova dela, ki jih ie izvršila občina v interesu najemnikov. a— Nov zdravnik speciicHst v Mariboru. Pred kratkim ie začel v Cankarjevi ulici ordinirati nov specijalist za očesne bolezni, zdravnik dr. Josip Gostiša, ki je dolga leta delova! na zagrebški očesni kliniki. Dr. Gostiša ie sedai edini zdravnik v Mariboru, ki je specijalist sanin za očesne bolezni. Z njegovim prihodom je bilo zelo ustreženo potrebam prebivalstva v Mariboru in njegovi širni okolici. a— Lep jubilej. Včeraj je praznoval nad-učitelj g. Jože Zemljič v ožjem rodbinskem krogu svoj 80. rojstni dan. Jubilant, ki je že praded ki še popolnoma čil in svež. je služil kot narodni učitelj 53 let svojemu narodu. Tudi trije njegovi sinovi so nastopili njegovo križevo pot, dva pa sta se posvetila dTugtm poklicem. Staro in pristno «prleško» korenino naj ohrani Bog še mnogo let. Zavednemu borcu, ki je imel mnogo bojev z okoliškem nemčurstvom. in zvestemu naročniku »Jutra« kličemo tudi mi: Še na mnoga letal a— Razpis gradbenih del mariborske občine. Mestna mariborska občina razpisuje: a) pri zgradbi Javnega stranišča na Kralja Petra trgu oddajo težaških, zidarskih železobetonskih, mizarskih, steklarskih, i. dr del: b) pri regulaciji Pobreške ulice pri Beraničevi hiši oddajo težaških, zidarskih, kamnoseških in asfaltnih del; c) pri predelavi bivše Langerjeve vile v Ljudskem vrtu v dnevno zavetišče oddajo zidarskih, tesarskih in mizarskih del. Kolekovane in zapečatene ponudbe je vložiti do 12. ure dne 11. avgusta v vložišču mestnega magistrata. Javna otvoritev ponudb ob navzočnosti ponudnikov bo 11. avgusta ob 12.3(1 pri mestnem magistratu. Potrebni načrti so na razpolago pri mestnem gradbenem uradu od 10. do 14. ure od 30. iulija naprej. a— Imenovanja pri mariborski Studijski knjižnici Mariborski občinski svet je na svoji zadnji seji imenoval za knjižničarja pri mariborski Studijski knjižnici profesorja in znanega slovenskega književnika g. Janka Glase rja. tci se bo vsled tega odpovedal profesuri na tukajšnji gimnaziji in izstopil iz državne službe. S tem pride Studijska knjižnica v strokovne roke. a— Preselitev obrti Franc Vidovič se je preselii s svojim krojaškim ateljejem iz Smetanove v Gledališko ulico št. 10 v lastno hišo. a— Nasutje Kopališke ulice. Sedaj popravlja mestni gradbeni urad Kopališko ulico, skozi katero gre radi zaprte Vetrinjske ceste velik del prometa iz Aleksandrove proti državnemu mostu. Celo cesto so na-sull z gramozom, s polno paro dela tudi parni tlačil ec. a— Pevsko društvo »Luna« priredi v nedeljo, dne 1. avgusta, prosto zabavo s pevskimi in godbenimi točkami v gostilni g. Brojana pri Treh ribnikih. Zabava se bo vršila ob vsakem vremenu. Začetek ob 15. ari. Vstop rost 1077 a— Slučaj spalne bolezni v Mariboru. Te dni so poročali listi o slučaju spalne bolezni, na kateri je obolel neki delavec s Tez-na. Kakor smo zvedeli gre tu le za ne-osnovano »diagnozo« javnega mnenja. Do-tični bolnik je že zapustil bolnico. a— Nesreči pri delo. Včeraj se Je ponesrečil pri delu v tovarni Foršnerič mizarski pomočnik Lovrenc Zoher s Pobrežja. Stroj ga je zgrabil za roko in mu odtrgal dva prsta. Isti dan se Je pripetila tudi nesreča v tovarni »Doctor in drug« v Tvor-niškl ulici. Tamkaj zaposleni zidar Kare! Resiran iz Hoč je padel z lestve si pretresel možgane In dobil še druge notranje poškodbe. Oba ranjenca so prepeljali z rešilnim avtom v mariborsko bolnico. Iz Celja a— Celjske organizacije SDS za državne nameščence. V sredo se Je vršil številno obiskani plenarni sestanek celjske k. o. SDS, na katerem je bila po stvarni debati soglasno sprejeta sledečo resolucija, kateri se je snoči pridružila tudi k- o. za Celie-okolico: K. o. SDS za mesto Celje in za Celje-okolico protestirata najodločneje proti ukrepu vlade, s katerim so bile reducirane draginjske doklade javnih nameščencev. S tem činom se brez resničnega uspeha pod krinko pomožne akcije za poplavljene kraje težko in občutno oškoduie itak preslabo plačane javne nameščence in upokojence, ter se še povečuje njihovo že dovolj bedno stanje in se jih izroča gospodarski propasti. K. o. prosi svoio centralno organizacijo in poslanski klub, da se nemudoma ukrenejo vsi koraki, da se prekliče vladna naredba. K. o. spremlja boj uradn;-štva za varovanje socijalnih In gospodarskih pravic s toplo simpatijo, je pa mnenja, da umik uradništva iz narodnega in kulturnega dela ni učinkovito sredstvo v tem boju, ampak bi uradništvu samemu bil le. v škodo, povzročiteljem zadnjega udarca pro ti uradništvu pa v zadoščeme. e— Sprememba posestL G. Cvetko Likar, trgovski potnik v Celju ie kupil hišo slikarja Jakoba Vengusta v Gosposki u. b— Nekdanji celjski trgovec MHevski. k i je imel svojo trgovino v Bachovi hiš! v Pre šernovi ulic! in je svojčas gospodarsko padel, se ie pc-zneje naselil v južni Franciji, kjer si je otvoril trgovino, ki pa tudi ni uspevala. Hotel si Je pomagati v .florra Carlo, kjer je igral toliko časa. da ie izgubil vse premoženje. V obupu se ie ustrelil. V Celju Je trdil, da ie bil ruški pnlVov-nfk. ;— Beračenje po mestu in nkolici. Ponovno smo opozarjali prebivalstvo, da n*1' bo previdno napram raznim pogorelcem :n drugim miioščinarjem iz Hrvatske. Včerai je bil pri okrožnem sodišču v Celju kaznovan radi goljufije 61 letni llija Keglevič. Odrezal je spodnii del svoje domovnice. kjer Je štampilika in podpis načelnika, ter napisal dovoljenje za pobiran;e milodarov kot pogorelec. Mož ni imel nobenega posestva in hiše in je znan r>refri?arec. B^di'e oprezni napram takim tičkom! e— Popravilo nas;p3. Zadnja poplava ;e napravila veliko škodo na polju ob potoku Hudinje. Tristo vojakov in dvesto delavcev je delalo en teden in napravilo nove nasipe na obeh bregovih Hudinje. .Vojaški komandi moramo izreči naitoplejšo z*-hvalo. i— Tedenski izkaz mestne kiavoice. V času od 19. do 25. iulija je bilo v mestni klavnic! zaklanih 1 bfk, 17 volov, 22 krav, 6 telic, 47 telet in 23 svinj. Mesa se je uvozilo :S8 kg govedine. X05S kg teletine in 75 kg svinjine. «JUTRO« št. 172 == Petek 30. VII. 1<>26 Naši onstran grame p— Trst postane prvovrstno fašistovsko središče. Uredniku »Giornale d' Italia» jo rsziagal visoki komisar Ricci situacijo v Trstu. Prihodnji mesec dokonča Ricci svo» je delo v tržaškem mestu. Izvršena bo de« finitivna ureditev fašistovskih organizacij m meščanska politika se postavi na širšo podlago, kakoršna je potrebna industrij« skemu središču, ki je med najvažnejšimi ▼ I talij L Izvoli se direktorij. Oboli Riccija se je zbralo mnogo prej latentnih energij. On se je odločil z vso silo, da napravi Trst za prvovrstno fašistovsko središče. Te dni se izvrši imenovanje deželnega taj« ništva. «Popolo di Trieste* dobi za svojo funkcijo več sredstev. Fašistovska stranka ima ogromne naloge. Pred vsem hoče ust« variti atmosfero, ki bo koristna razvoju in« dustrije, in poiitično atmosfero miru in delavnosti. Mussolini pozna podrobno živ« lienje in situacijo v Trstu in probleme, Id jih treba rešiti. Tržaški fašizem bo imel svoj sedež v poslopju Filharmoničnega krožka, ki ima tradicije irredentizma in italijanstva. Ricci meni. da je industrijski in trgovski položaj v Trstu zadovoljiv. Tr« žaško gospodarstvo je stabilno in prekaša ono izpred vojne (?). p— Premeščen fe iz Gorice komisar j a v« ne varnosti cav. Fr. Diaz. Na njegovo me* sto pride dr. L. Greco. p— Ponovne izpite iz italijanščine bodo morali delati naši učitelji tekom prihod« njega meseca. Tozadevne pozive so dobila te dni šolska vodstva. p— V Nabrežini so imeli ob zaključku šolskega leta kratko prireditev. Na vspo« redu so bile pesmi, deklamacije in Šaljivi prizori ali vse je bilo italijansko, na vspo« redu ni bilo prostora niti za eno slovensko točko. Slovenski stariši so bili zelo užalje« ni ali veliki gospod didaktični ravnatelj se za to ne briga. p— Poroka. G. Albert Komavec, sodni svetnik v Vipitenu, se je poročil z gdčno Avgusto Klemenčičevo iz Solkana. p— Italijanski trgovci v Gorici imajo menda v svojih lastnih vrstah ljudi, ki jih hočejo uničiti. V listu «Voce di Gorizia» nasvetuje neki trgovec, da se mora v ob« čevanju med goriškimi trgovci in sloven« skimi odjemalci uvesti italijanščina. Rav« no £c to manjka Gorici, potem bo popol* nama »odrešena*. V Trstu, Čedadu in Vid. mu postrežejo našega človeka po sloven« sko, v Gorici, ki je središče goriških SIo» vencev, pa bi moral italijanski trgovec slo« venskega kupca vreči iz trgovine, ako go« vori slovensko. Tisti ctrgovec* v «Voce di Gorizia* je na glavo padel. Dolžnost Slovencev je, da zahajajo pred vsem v trgovine svojih rojakov. p— Divjaški otroci. Po mnenju tržaške* ga »Piccola della Sera* so naši otroci div« jaški in šele stik z italijansko deco jim da nekoliko olike, da odpade od njih divja« 5ka prevlaka in postanejo živahni. Tiste zdravstvene kolonije zasledujejo pod krin« ko človekoljubnosti raznarodovalne name« ne. Omenjeni italijanski list opisuje živ« ljenje take kolonije v Stoji pri Puli. Čudi se, kako so se tujerodni otroci v par dneh skupnega življenja z mestnimi otresli svo» jega divjaštva... Morda bodo v kratkem bolj meščanski kakor oni iz mesta! p— Godbe. Fašisti so privabili v svoj krog godbi iz Velikega Repna in Vrhpvelj. Godbi nastopata pri vseh fašistovskih po« hodih po Krasu in Trstu. Tudi staro god« beno društvo pri Sv. Križu pri Trstu so hoteli dobiti za fašistovski sindikat. Člani so se rajše odločili za razpust društvo. Godbeno društvo v Nabrežini se je pre« tvorilo v občinsko godbo. Predsednik je podeštat. p— Police pri Cerknem sta zadeli na en dan kar dve nesreči. Toča je pobila žito, strela pa je vžgala kaplanijo in jo uničila. Zgorel je tudi hlev posestnika Celika. Sko de je 20.000 lir. p— *Alto Tirolo*. Zopet je prišlo v ve« liavo staro ime «Tirol». Italijani pravijo, da je ime Tirolo staro latinsko, ki priča o pripadnosti dežele k Italiji. Zavrgli so «A1» to Adige* in italijanski funkcljonarji ozn a« čajo sedaj pokrajino z «Alto Tirolo®. Mor« da dobimo tudi za Primorje še kake imen« ske izpremembe? Iz Trbovelj t— Finančna kontrolna postaja v Trbov Ijah sporoča, da poteče rok za vplačeva« nje točilne takse po tarifni postavki 62., taksnega zakona za II. polovico leta 31. t. m. Opozarjajo se vsi točilci alkoholnih pi« jač, cla jo poravnajo, ker bodo drugače morali plačati kazen v trikratnem iznosu. t— Ogromna škarpa se podrla. V noči od srede na četrtek se je podrla pri me« sariji g. Skaleta na Vodah ogromna škar« pa v dolžini 12 m in v višini 3 m. V Trbo« veljšico, ki je deloma zajezena, je padlo okoli 15 kubikov betona in 50 zemlje. Ce« sta nad škarpo je tudi minirana. t— Seja krajevne organizacije SDS v Hrastniku se bo vršila jutri ob pol 7. zve« čer pri Dolinšku. Na dnevnem redu je vo» litev predsednika in strokovna organizaci« ja delavstva. Iz Metlike . m— Otvoritev gasilskega doma v Draj šičih. Vrli Drašičani so si postavili svoj gasilski dom. V nedeljo se je vršila sloves« ns otvoritev. Ob 15. uri je blagoslovil dom priljubljeni metliški kaplan g. Vinko Lov« šin, ki je obenem pozival gasilce, naj vztra« jajo v človekoljbnem delu. Za njim je če« stital mlademu gasilnemu društvu načel« nik belokranjske gasilske župe g. Franc \Veiss. Po slovesnosti so gasilci z gosti od« korakali z metliško godbo na čelu r.a ve« selični prostor, kjer se je razvila prijetna zabava pozno v noč. m— Javna telovadba Sokola v Metliki. Sokolsko društvo priredi v nedeljo, 1. av« gusta javno telovadbo na grajskem vrtu. Pričetek ob 15. uri. Po telovadbi velika vrrna veselica s šaljivo pošto, petjem, ple« som itd. Vstopnina k telovadbi 3 Din, k veselici 1 Din. Pričakujemo obilno udelež« bo vseh okoliških sokolskih društev novo« meške sokolske župe. ROGAŠKA SLATINA. Violinski virtuoz A. GsrUer iz Budimpešte, ki se mudi tu kot gost, priredi 3. avgusta koncert. Na programu so kompozicije Men-delssohna, Chopina, Hubaya, Sarasatta, Glazunova In drugih. Na klavirju spremlja iz prijaznosti g. V Bizjak, čigar razumno in občuteno spremljevanje smo občudovali ob priliki zadnjega koncerta, ki se je vršil v prid ponlavljencem. Za koncert simpatičnega m'adega virtuoza, ki je že lansko leto zbu-d i *p'ošno pozornost vlada že sedaj veliko zanimanje GRACNICA PRI ZIDANEM MOSTU. •Pravici* z dne 22. t m. se je zgodila očividno krivica., ker se Je narodna misel, ki rrpreduje v našem kraju z nevzdržni m korakom, zanesla tudi v tovarno podpetni-Vnv ter je izpodkopala njeni varovanki Jugoslovanski strokovni zvezi tam v kratkem *asu z ustanovitvijo Delavske Unije 75% ničnih korenin. Način pisanja je seveda v -eden «po krščanstvu vzgojenih značajev*, r karšnih obstoja pri nas ravno varovanka -SZ. Pač pa je dopisnik pozabil pripomni- ti, da so ostale koreninice iste le še otroci in ženske, v kolikor že tudi niso odšle v tabor napredne misli. Olede programa SDS odnosno Delavske Unije naj si dopisnik «f>ravice» zapomni, da je zarisan Jasno dovolj ter ima na koži JSZ najbolji dokaz, kam bodi, kajti veja za vejo, korenina za korenino odpada od svoječasno tako raz-šopirjeme črno-rdeče institucije. Zaslug JSZ ne bomo kritizirali, pač pa navajamo samo njene neuspehe, kakor stavko v 1. 1924, radi katere je bil precejšen del njenih članov odpuščen, gmotnega ali moralnega uspeha pa ni bilo nobenega, ter razna, ravno po hujskanju iste v škodo njenih varovancev nastala oepotrehna nasprotja s podjetjem. Da se naše delavstvo zaveda, kje Je njegova bodočnost, to kaže najbolj izliv »Pravice* in nI več daleč čas, ko bo nad našim edinim Industrijskim podjetjem v okolici zavihrala edino prava narodno-napredna zastava Za to jamči dosedanji uspeh njenih, že danes v premoči stoječih članov. Seveda bi JSZ še enkrat rada videla obraze članov, od katerih vidi sedaj samo le še hrbet, ali mnogi so končno sprevideli in našli pot iz teme ter se odločno postavili na stran naroda in države. Znano nam je tudi, da si je »volk* ravno pred navedenim članom iskal žrtev v našem h----in zopet je bil »demokrat* tisti, ki je preprečil že na pragu stoječe zlo, akoravno Je reševal tuje ovce. Mesto nevarnih hujskarij, ki zanje večno plačajo samo delavci, naj bi se JSZ brigala bolj za svoje brezposelne člane, kakor Imamo mi to v prvi vrsti v očeh, ter naj članstvo vzgaja k miroljubnosti ln spravi, kajti že to bi marsikateremu njenemu zaslepljencu, katerega uče le politike in zdražbe, pomagalo do kruha. Da je položaj delavstva v navedenem podjetju težaven, nam Je znano — istptako pa tudi, da je največji zločin, gnati ubogo delavstvo v obupne boje, kjer more popolnoma propasti. Tu se moramo ojačiti in imeti vedno pred očmi, da bomo le, če bo podjetje uspevalo, tudi mi mogH izvojevati več za delavce. Vedno pa smo na delu za odpravo krivic in za podporo svojega članstva. IC£ .KLIUC najboljše. najtrpažncjŠG. zato najcenejše. Net3ore'eiki i«oc > ^ajijsa!. 29 uii'? HT2- Vremensko poročilo vpisna Oatumetra _i(J8.& m Kraj Cas Tamoer. Re:. tria- Smer vetra in Oblačnost Vrsta padavine _-3raiT.. S« brzina v m opazovanja . 0/0 0-10 a: opazovan l i mm co 1 ure ( 7. 7610 128 86 NE OJ 9 megleno 18.0 Ljubljana . .1 8. 760-3 14 6 78 NE 0.5 4 (dvorec) | 14. 7.S9-0 199 48 SW 2 9 l 21. 759 6 157 67 SW 1 6 Maribo: . . . 8. 759 6 13-0 82 SE 3 2 3.0 j Zagreb . . . 8. 760-9 14-0 81 S 3 10 1.0 ; Beograd ... 8. 757-8 130 f-5 NVV 5 10 11.0 Sarajevo ... 8. 753-4 90 9n mirno 10 dež 6.0 1 Skoplje . . . 7. 7552 19-0 88 S 3 5 Dubrovnik . . 7 7563 21-0 70 NW 15 8 3.0 [ Prajja .... 7 758-7 12-0 — W 5 10 dež 0.1 Šport Reprezentanca LNP : reprezentanca ONP Borba za kraljev pokal. Jutri v nedeljo sc odigra v Ljubljani v okvirju L kola tekma med reprezentanco Slavonije in Slovenije za zlati in dragoceni pokal Nj. Vel. kralja Aleksandra. Izid te tekme so pričakuje z veliko na« petostjo ne samo pri nas, nego tudi v osta« lih krajih naše države. Od izida te tekme je odvisno, če bo naša reprezentanca na« stopila v drugem kolu proti reprezentanci BLr, SNP, ki sc odigra naslednjo no deljo ah v Beogradu ali pa v Splitu, torej v kraju zmagovalca. Moštva ONP ne smemo podcenjevati in naše moštvo bo moralo napeti vse sile, če hoče doseči časten rezultat. Vendar pa pri« čakujemo zmago naše enajstorice, seveda le v tem slučaju, če ne bo odpovedala kot večkrat doslej. Tekma se odigra ob vsakem vremenu, in sicer na igrišču SK Ilirije ter prične ob 18. uri. Predprodaja tribunskih sedežev in lož pri tvrdki Goreč, Dunajska cesta, na« vadnih sedežev v trafiki Sever, Sclenbur« gova ulica. Službene objave LNP. (Seja u. o. dne 28. VII. 1926.) Dovoljuje se nastopanje v prijateljskih In mednarodnih tekmah igralcema Korada Iv in Sotenšek Al. (oba TSK Merkur) na bazi § 10 spi. pr. Akceptira se po pods. kapetanu g. Pela« nu predložena postava moštva za tekmo v nedeljo dne 1. avgusta in sicer: Miklavčič* Pleš, BeltrameZemljak, Gabe Zupančič, La« do Zupančič»Herman, Oman, Martinjak, Doberlet, Kreč. Rezerve: Dekleva in Ve« rovšek. Imenovani morajo biti najkasneje ob 17.30 uri v garderobi SK Ilirije ter pri« nesti seboj dokolenice in čevlje. Sporoča se vsem klubom LNP«a, da so dotiskane prijavnice za verifikacijo igral« cev, matični listi ter bloki za postavo mo« štev. Odslej morajo klubi uporabljati iz« ključno le te tiskovine, katere se dobe pri LNP«u. — Za tekmo v nedeljo dne 1. VIII. so odrejajo kot reditelji sledeči gg. odbor« r.iki: Cimperman (vrh. reditelj), Sircelj H., Bucik, Kovač, Vičič, Malovrh, Vukovič, Zaje, Bedjanič, Dorčec, Goslar. Blagajno opravljajo gg. Buljevič, Pogorevc, Matja« šič in Batista. Reditelji morajo biti na igri« šču že ob 16.45 uri ter sc imajo javiti pri vrhovnemu reditelju, blagajna se pa odpre ob 17. uri. — Tajnik I. Hitrostna dirka Avtomobilskega kluba v Mariboru Dne 15. avgusta t. L priredi avtomobil« ski klub kraljevine SHS, sekcija Maribor, pod protektoratom velikega župana mari« borske oblasti gospoda O. Pirkmaierja in vojaškega komandanta g. polkovnika Spa« šiča na cesti Slov. Bistrica»Maribor hitrost« no dirko za avtomobile in motorna kolesa. Start (začetek dirke) pri km 114.50 (pri tr« govini Wut), cilj pri km 134.20 (Tezno, vodovod). Ta hitrostna dirka je kot prva prireditev tev rste v naših krogih jako za« nimiv dogodek in računamo s precej veli« ko udeležbo. Udeležijo se avtomobili in motorna kolesa vseh kategorij, (to so lah« ki, srednji in težki stroji). Računa se z raz« vojem hitrosti do 130 km na uro. Najzani« mivejša mesta so na vsak način start, ostri ovinki pri Polskavi in Hočah in cilj. De« set vojaških telefonskih stanic, 2 sanitetna avtomobila, 200 vojakov s policijo in žan« darmerijo opravljajo rešilno, oz. varnostno službo, razen tega postavimo 10 motornih vozačev, ki prevzamejo posebno varnost« no službo. P. t oblasti, kakor tudi občinstvo vljud« no prosimo, da se v vsakem oziru ravnajo po določbah naše sekcije, da se dirka ne ovira. Ker so vnanje strani ovinkov najhuj« ša mesta, jih pustimo zapreti in se občin« stvo v lastnem interesu vljudno prosi, da se ravna po tej naredbi. Pri treningu dne 15. avgusta od 14. do 15. ure popoldne, ka« kor tudi prihodnji dan je cesta Slov. Bi« strica*Maribor za vsak promet zaprta. Povprečni barometer v Ljubljani je nižji kot včeraj za 1.0 ™™ :V:nce ob 142 air. <• oi. I i"3.) 'una ob 22 52 shaja ob 10 "5 Dunajska vremenska napoved za petek; Spremenljivo in hladno, zapadni vetrovi. Tržaška vremenska napoved za petek: Razni šibki vetrovi, nebo spremenljivo, najbrže nekoliko dežja, temperatura od 17 do 22 stopinj, morje vznemirjeno. Fotoamate^ska konkurenca pri Ljubelj skl konkurenci. V povzdigo fotografijske« ga športa razpisuje Avtomobilski klub se« dem daril za najboljše amaterske posnet« ke Ljubeljske ceste, odnosno gorske oce« njevalne vožnje na Ljubelj. Sujet je v tem okviru poljuben, vendar pa se bo pri do» delitvi daril oziralo v prvi vrsti na posnet« ke, ki predstavljajo interesantne športne momente za časa ocenjevalne vožnje. Pr« vo darilo je 300 Din za najmanj štiri po« snetke, drugo 200 Din za najmanj tri po« snetke in tretje do sedme po 100 Din za vsaj en posnetek. Posnetke je vposlati športni komisiji Avtomobilskega kluba Kra ljevine SHS, Sekcija Ljubljana v Ljublja« ni, Kongresni trg l/I., najkasneje tekom enega tedna po izvršeni tekmi s točnim na« slovom pošiljatelja. Nagrajeni posnetki po« stanejo klubova last. Vsi gospodje amater« ii, ki imajo namen udeležiti se gornje kon« kurence se naprošajo, da se prijavijo naj« kasneje do 5. avgusta v tajništvu Avtomo* bilskega kluba, sekcije Ljubljana v svrho izbire prostora in podelitve tozadevne lc« gitimacije, na podlagi katere bo imel ude« leženec na fotokonkurenci prost vstop. Kolesarska sekcija ASK Primorje ima danes ob 19.30 uri v restavraciji pri Uranu odborovo sejo in sestanek dirkačev. Radi važnosti udeležba obvezna. — Tajnik II. Juniorske tekme za prehodni pokal SK Ilirije. Drugo kolo pokalnih tekem se od* igra v soboto in nedeljo 31. t. m. in 1. av« gusta. V soboto ob 1830 igrata Olimp in Jadran, v nedeljo ob 8.30 Hermes in Mars ter ob 10. Ilirija in Olimpija. — Službujo« či odborniki: v soboto g. Boštjančič, v ne« deljo gg. Splicha! :n Jesih. — Scmifinalno tekmo igrata prilv Inji teden zmagovalca v tekmah Hermes : Mars in Ilirija : Olim« pija. — MO. SK Bat'a : AC Sparta. Kakor smo že poročali, je moštvo SK Bat'a nedavno po« razilo slovito praško Sparto s 6 : 4 (4 : 3). O tej tekmi doznavamo še nastopne po« drobnosti: Sparta, ki jc izločila iz svojega moštva svoje stare zvezde, jc nastopila v sledeči postavi: Kaliba. Šana, Horejs (Sta« nek), Mondrv, (Ccrvenv II). Carvan. Čer« venv I. Fleischmann. Pol p ček. Mvelik. Ši« ma. Stanek (Horsj-.s). V drugi polovici je Sparta izpremenila svojo postavo, vendar ni mogla poraziti svojega nasprotnika, ki je bil v«dno v premoči. Gospodarstvo V pričakovanju hmeljske sezone Bratdovče, 28. julija. Ali bo količina na vsem svetu pridelanega hmelja zadostovala za potrebe pivovarn ali r,c? To vprašanje zanima vse in tako tudi naše savinjske hmeljarje, kajti v primeru, da bi bil prebitek pridelka precejšen, bi cene padle v toliki meri. da bi se hmeljarjem slabo izplačali hmeljski nasadi, ki zahtevajo izredne nege, truda in stroškov. Zadnja tri leta je bila usoda hmeljarjem precej naklonjena in jim je nekoliko nadomestila izgubo medvojnih in prvih povojnih let. Zal le, da davčiia preobremenitev vzame prevelik del s krvavimi žulji pridobljenega denarja, ker oblastvo v preveliki meri gleda na kosmate dohodke, a premalo uvažuje ogromne izdatke, ki jih mora žrtvovati hmeljar poleg svojih žuljev. Dobre cene zadnjih let so povzročile, da so se marsikje povečali nasadi in da eo začeli gojiti hmelj tudi v takih pokrajinah, kjer ga doslej niso poznali. Rečemo pa lahko, da pridelek novih pokrajin ne bo kvaril cen. kajti nedvomno ne bo tak, da bi konkuriral hmeljem, ki uživajo na svetovnem trgu star sloves. Tako n. pr. so novi bosanski hmeljski nasadi izredno slabi. Znp.no je, da so redke pokrajine, kjer uspeva hmelj, ki zahteva svoje podnebje in svojo zemljo, vrhu tega pa še dolgoletne izkušnje. Kjer ni vseh teh pogojev, hmeljarstvo ne uspeva in se ne izplača. Savinjski hmelj, to Je predvsem golding, ki se pretežno goji v Savinjski dolini, si je zadnja leta še okrepil svoj stari sloves. Nemške tvrdke, ki si leto za letom v vedno večji meri nabavljajo naš produkt, od njih imenovan , izjavljajo, da 6e opaža pri nas veliko napredovanje v obiranju, sušenju in spravljanju hmelja. To priznanje naj bo hmeljarjem nauk, da odpravijo še zadnje pomanjkljivosti v spravljanju hmelja. Največje zasluge, da je naše hmeljarstvo že na tako visoki stopnji, ima Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu, katerega agil-ni poslovodja gosp. Anton Petriček že celo vrsto let zastavlja vse svoje sile za napredek te važne kmetijske panoge, brez katere bi bila Savinjska dolina siromašna, kakor je ostala Slovenija. Kakšna pa bo letošnja svetovna limeljska letina? Kakor vse kaže, tudi letos na bomo mogli govoriti o dobri letini. Spomladi so bila poročila iz vseh hmeljskih okolišev slaba, v pričetku druge polovice tega meseca pa 60 se spričo ugodnejšega vremena nasadi marsikje izboljšali, tako n. pr. v Češkoslovaški in pri nas. Par solnčnih dni je pri nas baš ob pravem času okrepilo hmeljsko rastlino, ki je izvrstna na peščnatih klečih, a slaba v nižjih legah, kjer je spričo neprestanega deževja zastajala voda. Redkih nasadov poznega hmelja pa ne more popraviti nobeno vreane več. Peronospora je opravila svoje poguben osno delo v nasadih poznega hmelja tako temeljito, da se nekateri teh nasadov sploh ne bodo obirali. Po sedanjih izgledih bo letošnja količina hmelja v Savinjski dolini težko dosegla lansko, pač pa se obeta dobra kakovost. Sicer pa je še vse odvisno od nadaljnjega vremena. Da si kupci letos ne obetajo ali vsaj v začetku t. m. niso obetali ugodne svetovne hmeljiske letine, pričajo tudi prilično visoke oeae v predprodaji, ki so v Savinjski dolini poskočile tekom kratkega časa od 50 na 75 Omenjamo še zaključek tega poročila: . F. 0. Tržna poročila Novonadska blagovna borza (29. t. m.). Pšenica: baška, nova, za avgust, 12 vagonov 26250—265; baška, nova, Indjija — Tisa, 1.5 vagona 265. Turščicn: baška, 3 vagone 190—192.50. Moka: baška, <0» kombinirana, 1 vagon 500. Otrobi: baški, v juta-stih vrečah, 3 vagone 122.50. Tendenca nespremenjena. Zagrebški tedenski sejem (28. t. m.). Do-gon zelo slab. Cene goveji živini so nazadovale, a svinjam neznatno poskočile. Kupovalo se je za domačo potrebo in le malo slabše živine se ie nakupilo za Italijo. Dovoz krme je bil priličen. Cene za kg žive teže: voli domači I. 8—9, II. 6—7, III. 5—6, krave domače II. 4-4.25, Tli. 3.25—3.50, bosanske II. 4—4.25, III. 3—4, junice I. 6.25—7.50, II. 4.50 do 5.25. junci I. 7.25—8.25, II. 4-5.25, teleta 6—7 ("zaklana 9—10), svinje domače ne-j)itane 9—9.50 (sremske zaklane 15—16) Din. Konji vozni 3000 do 12.000 Din par, jahalni 1500—4500 Din komad, žrebeti do 1 leta 1000 do 2000 Din. do 2 let 1500—2750 Din komad. Krma: detelja in lucema 125—150, seno I. 125—150, stisnjeno 100, slama 75—100 Din za 100 kg. Dunajska borza za kmetijske produkte (28. t. m.). Slabo razpoloženje. Kupčija se je zelo zmanjšala. Občutno se je poslabšala tendenca za turščico. Cene nagibajo k nazadovanju. Notirajo vključno blatjovnoprometni d;"-ek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 41.50—42. madžarska potiska 42—43; rž: 26—27.25: ječmen: domači (nominelno) 30—3350: turlčiea: 25.25—26.25; oves: domači (nominelno) 28.50—29.50; pšenična moka <0> (v trgovini na debelo): domača 82— S4, jugoslovenska 75—80. — Padanje cen nepremičninam se ne opaža samo v naši državi, temveč tudi .1ru?) milijonov bushelov več kakor lani. V Rusiji se uradno ceni letošnja ruska žetev na 4700 milijonov pudov proti 4000 milijonom pudov v lanskem letu. Od tega bo ostalo, kakor se ceni, okroglo 800 milijonov pudov za izvoz. V Nemčiij cenijo rezultat žetve vseh žitaric na 78 milijonov ton. Lani se je pridelalo 71 milijonov ton. = Visoka aktivnost poljske zunanje trgovine. Iz Varšave poročajo: liilanca poljske zunanje trgovine v juniju t. L je bila dalje zelo aktivna. Izvoz je znašal vrednost 103 milijone, uvoz pa 63 milijonov zlatnikov. = Za živahnejše trgovinske stike s Poljsko. Poljski gospodarski tednik r«XeT7i- nja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 73—74.50, Vojna škoda 300—0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 193—195, Ljubljanska kreditna 175 do 195, MerkantiLna 90—90 (90), Praštediona 865—871, Slavenska 50—0, Kreditni 165—175, Strojne 0—110, Vevče 102—0, Stavbna 55 do 65, šešir 103—104 (104). — Blago: Povpraševalo se je jk> bukovih, smrekovih, borovih, orehovih in lipovih deskah ter brestovih hlodih brez ponudb. Ponudbe so bile v raznih kmetijskih pridelkih in lesu. Zaključka nobenega. ZAGREB. Zasebni papirji brez vsakršnih sprememb. Vojna škoda je dalje mlačna. Promptno blago se je začelo trgovati po 291, a končalo se je na višini 289. Promet je bil zelo zmeren. Za december se je zaključila po 298. — D i n a r je v Curihu malo slabši. Xa-daljni padec je zabeležil francoski frank, dočim je lira precej poskočila (za 20 točk). V Zagrebu v devizi na Pariz ni bilo prome!a. Skupni promet v devizah je dosegel 10 milijonov Din. Notirale so d e v i z e: Amsterdam izplačilo 2280—0, Dunaj izplačilo 799.25 do 803.25, ček 799.15 —803.15, Berlin izplačilo 134S.50—1352.50. Budimpešta (zaključek 0.0795), Italija izplačilo 181.17—182.37. London ček 275.037—276.237, New Vork ček 56.467—56.767, Pariz izplačilo 131—135, Praga ček 167.38—168.38, Švica izplačilo 1094.8 do 1098.8, ček isto; valute: dolarji 56.05 do 56.35. avstrijski šilingi 802—804. Kč 166 do 167, lire 0—185, belsrijski franki 132 do 135; efekti: bančni: Litorale 0—8, Eskomptna 100—100.5, Poljo 14—15. Hipo 55 do 56. Juso 92.5—93. Ljubljanska kreditna 175—0. Praštediona 870—875. Slavenska 50 do 51; industrijski: Dubrovačka zaključek 306. Isis 51—54, Guhnaon 195—200, Slavonija 31—32. Trbovlje 340—345. Vevče zaključek 105, Eksploatacija 10—15; državni: investicijsko 73—73.5. agrarne 40—41, Vojna škoda, promptna 289 - 290, za avgust 294 do 295, za september 29S—299. BEOGRAD. Devize: Dunaj 800.5 -800.75 Berlin 1349.5—1350.5. Budimpešta 0.07955 do 0.0796. Bukarešta 38—41. Italija 182—183, London 275.45—275.5. Ne-sv York 56.58—56.59, Pariz 130—134, Praga 167.75—167.8, Švica 1095.75—1096.5. CURIH. Beograd 9.11. Berlin 123.025. New York 516.875, London 25.135. Pariz 12.10, Milan 16.65, Praga 15.30, Budimpešta 0.007230, Bukarešta 2.35, Sofija 3.725, Dunaj 73.05. TRST. Devize:' Beograd 54.75—55.30, Dunaj 435—450, Prasa 92—93. Pariz 73-75, London 150.75—151.50. New Vork 31—31.25. Curih 595—6(6, Budimpešta 0.0425 —0.0440. BukareSta 13.75—14.50 valute: dinarji 54 do 55. dolarji 30.80—31.10. 20 zlatih frankov 117—121, zlata lira 609.35. DUNAJ. Devize: Beograd 12.44 -12.48, Berlin 167.98—1G3.43. Budimpešta 98.69 do 98.99. Bukarešta 3.2150—3.2250. London 34.31 do 34.41, Milan 22.68—22.78. New York 705.45—707.95. Praga 20.90—20.98. Sofija 5.0675—5.1075. Varšava 77 —77.50. Turih !36.45—136.95: valute: dinarji 12.44 do 12.50. dolarji 703—707. Deriza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.475, v Londonu (popoldne! 275. Iz življenja in sveta Obramba Londona pred plinskimi napadi 1 London, 29. julija. Poslanec delavske stranke Ammen je interpeliral ministra za zrakoplovstvo, ali računa pri svojih poslih z bodočo vojno s plini in s tem, da bi sovražna letala lahko napadla London s plinskimi bombami in povzročila neizmerno gorje. Nadalje se je v svoji interpelaciji bavil tudi s tem, da bi morala vlada skrbeti za to, da bi imelo v tem primeru vse prebivalstvo pri rokah plinske maske in da bi se morala o tem tudi poučevati mladina v šolah. V zvezi s to interpelacijo piše ft S )ff)K)tOtt JtOtOtOtOiOK ^tOK )j* jj*^ iK w Izletniki, prizanašajte planinski flori! G10VAN1 BOCCflCClO: PETERO?! 11 n i n 111111 n >: 111111 i i < 11 ~i 11111111111 r 111 ■ 1111111 n 1111 Prevel dr. Andrej Badal KHJI011: Broširana Dlo 58- — , platno Din 72'—, laksasna Izdaja na boljšem papirja, polfrancoska vezava Oln 100 —. Z llastracllaml. KNJIGA Broširana Din 56-— , platno Din 72- —, laksasna Izdaja na boljšem papirja, polfrancoska vezava lin 100- — . Z Kastracijami. (laroča se pni Tiskovni zadrugi V hjabljani, Prešernova olica 54 Mi irt Prodamo nekaj sto parov različnih štrr.pacnih in modnih čevljev po Izredno nizkih cenah in priznano dobre kakovosti od Din 79*— napref »i PETOVIA zaloga čevljev ses. Ljubljana, Dunajska c. 1 a. Opozarjamo vse interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jib upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulacijsko pristojbino v znesku Din 2-—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti pošlje naslove od malih oglasov. Vsa vprašanja in prošnje glede naslovov od .malih oglasov" bodo romale v koš, ako ne bo priloženih Din 2"— RAZPIS. Dolenja vas pri Bibnici razpisuje zjradbo občinske hiše brez dodale gradivo. Načrti in pogoji ter drugi pripomočki so na vpogled med uradnimi urami v stavbni pisarni nGradidom", z o. z., Pražakova ul. št. 3 v Ljubljani, in pri občini od dne 30. julija naprej. Ponudbe je staviti za vsa dela ali posamezno do petka, 6. avgusta t. 1. opoldne pri občini v Dolenji vasi. V nedeljo, dne 8. avgusta ob pol 3. popoldne pa se vrši ustna dražba za tesarsko ln krovsko delo na licu zgradbe. 5665 a Žnpan v Dolenji vasi. Umrla nam je po dolgi bolezni danes ob 8. uri v 23. letu starosti naša ljubljena hčerka, sestra, svakinja in zaročenka Milka Križnic zas. uradnica Pogreb preblage pokojnlce bo v soboto, dne 31. t m. ob pol 18. uri iz hiše žalosti Glince XVII/3 na viško pokopališče. 5671 Glince, 29. julija 1926. Žalujoče družine: Križnic, Nečemar, Bitenc in zaročenec Vinko Jereb. Biei posebnega obvestil«.. Evgenija Rožič rojena Tekavčič naznanja potrta globoke žalosti v svojem in :menu ostalih sorodnikov, da je neizprosna usoda ugrabila najboljšega, nad vse ljubljenega soproga, odnosno brata, strica, zeta in svaka, gospoda dr. Justo Rožica inšpektorja kontrole mera ki je po težki,' mučni bolezni, dne 29. julija t. 1. ob 8. uri zjutraj v najlepš moški dobi za vedno zatisnil svoje blage oči. Zemski ostanki nepozabnega pokojnika se prepeljejo v soboto, dne 31. julija o pol 4. url popoldne iz Mše žalosti, Domobranska cesta št 1, oa pokopališče k Sv. Krito. Sv. maša zadušnlca se bo darovala v ponedeljek, 2 avgusta ob 8. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. V LJUBLJANI, dne 29. julija 1926. 5663 a Craint: Tajinstvena tujca Zgodba, ki vam jo hočem podati, i v resnična na las. Pripetila se je leta 160o. V londonskem gledišču na Drury La-ne so igrali »A bold stroke for a roife*, vlogo Amlnababa je glumil igralec Gri-inaldi. Nekega večera se je Grimaldi baš pripravljal, da stopi na oder, ko je k njemu pristopil režiser in mu javil, da želita dva gospoda ž njim govoriti. Grimaldi jima je dal sporočiti, naj počakata. da odigra svojo vlogo. Po končane, dejanju je igralec poiskal tujca, ki s še vedno čakala nanj. Bila sta elegantno oblečena moža kakih trideset let. — Jaz sem Grimaldi, česa želita mene? ju vpraša igralec. .ledva je izgovoril te besede, ko mu eden od mladeničev približa in prisrčno proži roko v pozdrav. Gn. d; ga presenečen pogleda: tujec jc : . prilično njegove starosti in zagoreli njegov obraz je pričal o dolgem biv^ij i pod vročim tropičnim solncem. Obleci -je bil v večerno obleko, kakor so j,-nosili v tisti dobi: imel je moder suk; njič s kovinskimi gumbi, bel telovnik in vitke, tesno se oprijemajoče hlače. V roki je držal palico s pozlačenim ročaji m — Ah, Joe, vendar sem te našel! ie vzkliknil neznanec in glas se mu je tresel od ganotja. Kako ti kaj gre? Grimaldi je bii nem od osuplosti. Ni sa mogel spomniti, da bi bil že kdaj videl tega človeka. Ves zmeden je za-jecijal, da ga ne pozna. — Ne pozna me! vzklikne neznanec in buši v smeh. — Ali ni to čudno? se obrne k spremljevalcu, ki se je takisto začel smejati. Grimaldijeva zmedenost je narastla do vrhunca. Sam pri sebi se je spraše-vj5. da-li morda ne sanja. Potem je pomislil, da ga hočeta neznanca vleči za nos. in užaljeno se je obrnil k izhodu. Toda tujec, ki ga je bil nagovoril, ga prime za roko: I — Tak ti me v resnici več ne poznaš, Joe? Grimaldi postoji in ga pozorneje po-raotri. V tem si neznanec odpne srajco m pokaže brazgotino na prsih. Po tem znamenju Joe v hipu spozna svojega brata Johna, ki je bil pred leti odšel v | mornarje in ki ga je že davno imel za mrtvega, ker ni bilo glasu več o njem. j Ves ganjen mu pade v objem, i — Pojdi z menoj! Gospod Wrough-ton bo gotovo vesel, da te vidi. Saj se ga spomniš, on ti Je pripomogel, da si prišel na ladjo. In oba brata se primeta pod pazduho in se obrneta k vratom. Tedaj pa vzklikne neznanec, ki sta ga srečneža v prekipevajočem veselju prezrla: — Zbogom torej, John, in lahko noč! — Lahko noč. odvrne John Grimaldi m mu stisne roko. — Jutri zjutraj na svidenje. — Dobro. Točno ob desetih, ne pozabi! — Točno ob desetih, ne boj se! In neznanec odide. Bil ni niti predstavljen niti ni bilo imenovano njegovo ime. Brata se podasta na oder. nato v igralski foyer, kjer se je čudna novica med tem že razširila. Potem se je predstava nadaljevala in Joe Grimaldi je moral še večkrat nastopiti. Ob odmorih in kadar je bil prost, mu je John pripovedoval o svojih pustolovinah in o sreči, ki ga je doletela. — Baš sedaj, je potrkal po hlačnem žepu, — imam pri sebi šest sto funtov šterlingov. — Ali se ti ne zdi nevarno nositi seboj toliko denarja? — Nevarno? Mi mornarji ne poznamo skrbi. Toda pomiri se; če ta denar izgubim, imam še drugega, na varnem. Slednjič je bila predstava končana in Grimaldi vpraša brata, koliko časa je že v Londonu. John mu odgovori, da je prišel dve, tri ure prej. da je povečer-jal in potem takoj odšel v gledališče. Kaj namerava poseti? O tem še ni razmišljal ; edino, kar si je želel ob prihodu, ie bilo, da vidi brata in mater. Joe mu pove, da živi z materjo in da je oženjen; če hoče, ostane lahko pri njem, prostora je dovolj in bi ga veselilo. John je z veseljem sprejel in je obljubil, da pride k njemu prenočit. Ali Grimaldiju se je prigodivščina naenkrat zazdela malo preveč nevsakdanja. Ko se je umival od ličil in odlagal svoj kostum, je jedva še mogel verjeti in v glavi se mu je hotelo kar vrteti od tega čudovitega srečanja. V tej zmedi rnu je šel posel počasneje od rok kakor druge krati. Hodniki so bili že zapuščeni. ko je hitel na oder. kamor sta se bila dogovorila z Johnom. Na stopnišču je srečal tovariša Powelia, ki mu je hitel čestitati zavoljo srečnega bratovega povratka. Grimaldi se ni bil še prav opomogel; vprašal ga je, »kdaj ga je poslednjič videl«. To vprašanje se je čulo kaj čudno. V svojih spominih ga Grimaldi izrecno omenja. V njem odseva misel, ki se mu je porodila, ko je čakal v loži: dvom o resničnem povratfcu Johnovem. PoweIl ga pomiri: — Videl sem ga, ni še minuta c»l tega; čakal vas je na odru. Toda, oprostite mi, mene ie pričakujejo, vam še pa tudi mudi. kakor vidim. Grimaldi se žurno odpravi v igralski foyer, kjer bi se mu moral nahajati brat. Johna Grlmaldija ni bilo tam. — Koga iščete, Joe? ga povpraša Bannister, tudi igralec. — Svojega brata; ostavil sem ga tod pred par hipi. — Pravkar sem še z njim govoril, pravi Bannistei. Ko sva se poslovila, je odšel tod (in pokaže na vrata, ki vodijo na oder). Najbrž je odšel iz gledališča. Grimaldi plane skozi vrata in hajdi nad vratarja. Ta je v resnici videl njegovega brata; odšel je bil. je dejal, komaj pred minuto. Grimaldi steče na cesto in jo pregleda v vseh smereh. O bratu ne duha ne sluha. Stvar je jela postajati zagonetna. Pomislil je, da je John nemara odšel h kakemu staremu prijatelju. znabiti k BowIeyu, ki stanuje dva koraka od Drury Lana. Podal se je k njemu in ga je vprašal, če je bi! John pri njem. Bowley je potrdil njegovo vprašanje. Dejal je, da še nikdar v svojem življenju ni bil toli presenečen kakor ko je zagledal Johna po tolikih letih. — Ali je še tu? — Ne, a ni minuta, kar je odšel. — Kam? — V smeri na Duke Street Grimaldi se je spomnil, da stanuje tam v bližini, na Great Wild Streetu. prijatelj Bailey. Stopil je torej do njega ln potrkal. Odprla mu je sobarica in mu povedala, da je pred eno minuto neki gospod potrkal na ista vrata, a vstopil ni. Grimaldi se je vrnil v gledališče močno razburjen. Tudi tam ni bilo brata. Dobršen del noči je prebil z beganjem po mestu, hitel je od znanca do znanca ter iskal sledov za Johnom. Poskusil je vse, opustil ni ničesar, kar se je le dalo storiti. Zaman. Grimaldi ni nikdar več videl svojega brata. Joe je imel uglednega znanca pri mornarici, ki se je obrnil na admirala. Kaj, če so Johna ugrabili in ga nasilo-ma vtaknili v pomorščake? Ni bilo izključeno; divjala je baš vojna — bilo je dve leti pred Trafalgarom — in nemalo rekrutov je bilo vpisanih pod privzetim imenom. Možno torej, da je John Grimaldi padel v morski bitki. Policija • je bila drugega mnenja: John je bil eleganten mladenič in je imel pri sebi mnogo denarja; zelo verjetno je, da ga je kdo zvabil v temačen kot, ga oropal in ubil. Joe sam je imel na sumu neznanca. Johnovega tovariša, s katerim bi se imel njegov nesrečni brat drugi dan sestati. Sumljivo mu je bilo. da se dozdevni Johnov prijatelj ni več oglasil v gledališču, da bi povprašal po izgubljencu. Bilo kakor bilo. Johna Grimaldija ni videl nihče več.-- Ali ni čudna ta zgodba? O podrobnostih ni dvoma, da so resnične, čeprav so dokaj nevsakdanje: ali nekatera mesta v mej so na moč zagonetna, je-li? Zakaj se John ni povrnil k Blowleyu. nego je tekel k Baileyu, kjer je sn .ie potrkal in takoj nato izginil? In oia "minuta« — da se jc po% .-cJ pojavil natančno eno minuro pred j..ejem Nihče ni znal razložiti to tajne. o.-:ula bo za vedno nerazrešena i.i nepojmljiva._________ i Nniniiiiiiu!(iiiuiiitiiiiiii,uiiiuiiiuii(i'iiuiiiiii»itii i Novi roman „Du!ra! Naš novi roman, ki ga začnemo pri-občevati prihodnjo nedeljo, povede naše čitatelje v Ameriko, deželo triumto\ tehnike, deželo milijard, deželo visoke kulture, a tudi brezprimernih zločinov in najbolj fantastičnih zarot . . . Vsa ta prvenstva si podajajo roko v povesti. ki nosi značilno ime »RDEČA MEGLA" Anarhist James Morton. svetovno-slavni filozof zločina je izumil pripravo, ki omogoča morski rop v njegovi najsodobnejši, a tudi najbolj okrutni obliki. Njegov prvi uspeh, zagonetna katastrofa milijarderske ladje «Tho Eagle» pretrese ves svet . . . Ali bodo zločinci nekaznovani uživali svoj plen? — se drhte vprašuje či-tatelj. Ali bo drobcena Evy VVestinghouse. ki je edina ušla smrti, dovolj močna, da pripomore pravičnosti do zmage? Evy je dovolj močna — ker ji pomaga Jonas Fjeld, drzni Norvežan, po poklicu zdravnik, a v svojo zabavo strah anarhitov . . . Najstrašnejša in najbolj neizbežna pa je rdeča mesla. Neusmiljena rdeča megla. ki raste naravnost iz Mortonovega strahodejstva in žene zločince v pogin! Z cRdečo meglo* nudimo čitateljem sliko na Rudolf Ebenspangsr, Bjelo-vst. Prednost imajo zirožne nemščine. 20987 Dobra prodajalka mešane stroke, s kavcijo, srednje starosti, se takoj sprejme za vodstvo podružnice. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko ♦Vestna 4G>. 209« Mlajšo kuharico takoj sprejmem k majhni obtelii v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku Jntra. 20956 Vpokojen orožnik dobi službo na vetji lagi. Vriiti J« ponočno varstveno iu nadzorovalno službo. Poleg plače prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava. Ponudbe je poslati pod »Poaočni čuvaj In nadzirate^ na oglasni oddelek »Jutra*. 20937 (dobe> Čevljar, pomočnika ■ p r t j n e Ivtn PotoCnlk, I.aSko pri Celja. Hrana in stanovanje r hiSi. fOPSO 2 delavca raHm za eemontne izoelke. Pelo trajno, nastop takoj, •tsnovanje in hrana t hiH. Pragotin Korbar, betonska tvornica, Zagorje cb Savi. 20816 Trg. sotrudnlco starejšo, popolnoma ii;-' _-ro v trgovini s me. jn l-'agom. sprejme tvrdka Norb. Zanier & sin. St. Peter t Savinjski dolini. £0598 Jugo agencija Reoirrad. Skopljasska ulica 8 i {če žensko in moiko osobje s pravilni"-.! dokumenti rs vse vre!» dela in službe. »SM 2 čevljar, pomočnika dobra in zanesljiva, sprejme • trajno delo čevljarna Fabjan, Črnomelj. 20938 Družabnlca gospodinja se sprejme za gostilno v Ljubljani k posestniku hiše. Potreben je denar za vložitev, po dogovore. Znati mor. kuhati in biti dobra natakarica, srednjih let in bolj močne postave. Pošteno dekle, vdova alt ločena žena naj pošlje ponudbo, čc mogočo r ?Kko ta polnim naslovom, H oglasu oddelek cjmr*» pod »?%dnja Slika se vrne, ako ..a konvenira. Za strogo talaost jamčim s svoio častjo. 20942 Mlada natakarica prijetne zunanjosti, stara do 28 let. poltena, ki bi v gospodinjstvu pomagala in zna šivati, se takoj sprejme v manjšo gosUlno. Dopise na naslov: Gostilna »Triglav*. Ljutomer. £0945 iščejo Absolventinja gospodinjsko šole Mladike ter doma izvežbana samostojnega gospodinjstva, išče primernega mesta. Gre tudi izven Slovenije. — Cenjene ponudbe pod značko »Gospodinjstvo 73» na oglasni oddelek. «Jutra». 20735 Knjigovodja in korespondent zmoten slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika, išče službe s takojšnjim nastopom. — Členjene ponudbe pod »Vesten 102» ca oglasni oddelek «Jntra» 20421 Mlada šivilja išče službo s stanovanjem in hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 20990 Prodajalka vešča mešano stroke, išče službo za takoj. Gre tudi kot pomoč gospodinji ali k otrokom. — Ponudbo na oglasni oddelek »Jutra* pod »Pridna in poštena 58». 20958 Nakupovalec lesa po gozdovih, z večletno prakso, želi mesta pri večjem podjetju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra* pod šifro »Lesni strokovnjak*. 20948 Bivši orožnik star 31 let, 1 i č e službo vratarja, skladiščnika ali nočnega čuvaja, za takojšnji nastop. Vešč slovenskega in srbohrvatskega Jezika. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 2094S Jesenski plašč dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 20S71 Drva (izmeček) na «Intendant- skero škladištu* v Vodmatu vsak dan od 14.—16. ure naprodaj. £0844 Otroški voziček dobro ohranjen, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. Prostovoljna iavna dražba dobro ohranjenega spalnega in kuhinjskega pohištva, stenskih slik in kuhinjskega orodja, se bo vTŠlla dne 2. avgusta t. i. ob 9. url dop. v Ljubljani. Vegova nlica št. 6. pritličje. 20900 Narodno nošo skoro čisto novo, za srednjeveško žensko, prodam po nizk. reni. — Antonija tvahčif, Rakek Eter. £5. £0979 Železen štedilnik malo rabljen, poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 20953 Hmeljskih drogov kupim 100 vagonov. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Celju pod »Smrekove hme-lovke». 20696 Bukova drva suha, kupuje družba «ni-rija» v Ljubljani, Kralja Tetra trg 8. Električni motor £20 volt, 5—7 HP, VTtilni tok, kupim aH zamenjam za motor na bencin. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra*. 20962 Pšenice, rži, ječmena večje množine, proda Marija S t e 11 iv a g, Bršljin, Novo mesto. 20952 Pisalni stroji se ceno prodajajo Najboljše znamke Kupujem, zamenjavam Popravila vseh z-iamk hitro, poceni ta —-eksaktno. Specialni mehanik Jos. Pukl. Celje. Kra. lja Petra cesta 4. 183 Brivnica naprodaj Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Prometni kraj*. 20950 Engrostrgovina galanterijske in drobne robe, v sredini Ljubljane s» oo zelo ugodnih pogojih proda — Potrebni lokal za daljšo dobo brezplačno na razpolago. Več se izve v trgovini H. Kenda, Ljubljana, Mestni trg 17. 200(11 Kovaška dela vseh vrst izvršuje V. tJr-bančič. Ljubljana, Zabjak. V zalogi Ima tudi gumijasta kolesa za kočije In vozove. — Preskrbuje tudi kolar=ka dela. 17659 Dvonadstropno hišo t neposredni bližini Ljubljane ugodno prodam. Stanovanje na razpolago. — Dopise ca oglasni oddelek »Jutra» pod Novi Vodmat«. 20909 Ugodno naprodaj vsled od potovanja dobro vpeljano podjetje. Plačilni pogoji zelo lahki. — Cenjene dopise na oglasni oddelek rod »Cista soba*. 20P70 Prepričati se treba! Kdor enkrat lupi, vsak le pohvali; Doko, Doko Doko čevlji so res zlatega denaria vredni. se prevzemajo brez lazlike, ter se izvr šuieio ločno, trnežnj in v zadovoljstvo vsa kogar ter dokazano nainiž e cene. Najceneje kup te In cddaste po lavila v trgo ini PREŠERNOVA ULICA 9, poleg gl poŠte. Za;amčeno delo se izvršuje v lastni delavn ci. J. ČARMriN. Zg. Šiška. Popravila Gospodična se sprejme kot sostanovalka s hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 20973 Sobo veliko, šoln ino, i 1, event. z 2 posteljama, oddam takoj na Selu št. SJ/I, l»vo. 20961 Sostanovalca solidnega, sprejmem e hrano. Nasiov pove oglasni oddelek »Jutra*. 20972 Opremljeno sobo oddam zakonskemu paru brez otrok. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 20932 Sostanovalec se sprejme • L avgustom ali pozneje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 20947 Opremljeno sobo oddam gospodu. Naslov, v oglasnem oddelku »Jutra*. Naslovi dijaških stanovanj se dobijo pri ge. Likar, Poljanska cesta štev. 87. £0940 Brezkonkurenčno podjetje v Ljubljani sprejme v Bvrho razširjenja obrata 200—300.000 Din posojila ali pa tihega, ozir. sodelujočega družabnika. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Specialno podjetje*. 2O807 Kateri gospod bi posodil dami 1000 Din za Kratko dobo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Nujno 999». 20399 Posojila v vsaki Višini, proti vknjižbi ali dobremu jamstvu na razpolago. Obresti ca. 9 do 10%. Y. E. R. C., Kongresni trg 8. 20991 Opremljeno sobo zračno, s posebnim vhodom, takoj oddam v Sp. Šiški. Verovšiova 12. 20989 Hišo v Rožni dolini visokopritlično, pod zelo ugodnimi pogoji prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. £0847 __ „ . Lepo sobo Psrcelo z električno r?i<-et'ij barako in temeljni Vamen. I rw>sebnTm vhe iom. -r".ii me-pro^am skupai. — Hotna j st-3. takoj odd::ni. Naslov v dolin3, cesta 4 — 5t. 8. oglasnem oddelku «Ju»ra>. : £1001 1 £0954 Opremljeno sobo takoj oddam 1—S osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 20934 Starejša gospodična premožna, želi ■ n a n J a z boljšim, starejšim državnim nameščencem. — Dopise as upravo »Jutra* v Mariboru pod »Samostojna*. 20.' Florida XXXII dvigni takoj! 20981 Gdč. Minka - Matica dvignite p I • m • takoj v oglasncm oddelku »Jutra*. Inozemec inteligenten ta bogat, duševni delavec, bi se rad seznanil z damo ti bolji« družbo. Doi zinzkoz zanimiva ln slika v najnestrejših barvah življenje na Habsburškem dvoru. Kn:iga