21b. številka.
.(t i i
Trst. v torek dne 23. septembra 1902.
Tečaj XXVII
..EDINOST" izhaja enkrat na dan. r:«zun nedelj in prarnik"-\. oh 4 uri iHi[kolu<ine
Naročnina znaša : ta celo let............. kron
za pol leta........12
za četrt leta........ 6
u en m»--« «-........ 2 kroni
Nar v-nii.o ie p,a« »-vati naprej. Na naročit** l»re7 prilož« ne naročnine se uprava ne ozira.
Po tol<akarnali v Tr«tir »e prodajajo po-Hbmw -teviik«- j o 6 stotiDk <3 nvč.»; izven 'J	j a j><» 8 ~totink (4 nvr i
Telefon str.
{z 1 *	' -d-
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč.
Oglasi
pe računajo po vrstah v petitu, /.a večkratno naročilo s primeniim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd.. računajo no pogodbi.
Vsi dopisi naj pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne -prejcmjijo. Kokopifi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino iu ogiam? je plačevati loco Trst
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. Upravništvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo -iv. ,*», 11. nadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsurcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost*4 v Trstu.
Nacipaiizeui iii socijelizem.
P rt mnogokrat čujerno iz n-t soeijal'Btič n t. agitatorjev, izlasti pa naš h slovenskih, "ia sta nacionalizem in sooijalizem nasprotujoča si pojma, ki -zključujeta eden druzega.
Povzdipujć internaci jonalizem. napadajo z vso be*noetjo narodna idejo in nositelje te deje ter zahtevajo cul prave g* socijalista, da -e s preziranjem odvrača od »zastarelih na-rodnjaških« nazorov.
Ti krivi nauki vplivajo |>otem v Trstu na nerazsodne ljudi v tem zmislu, tla postajajo isti ne samo narodno indiferentni, temveč naravnost renegafje, kajti v tistih krogih s« internaeijonalizem na jako čuden način spreminja v laški nacijonalizem ali celo t'd-natizem. Ti ljudje postajajo antiDacijonalni < proti narodni) in De internecijonalni.
Najboljši dokaz resničnosti te trditve nam podajajo socijaiifltični agitatorji sami, ki so se pač udeležili ultralshonske manifestacije, prirejene <> 1 ultrakapitalistične in narodne laške stranke v pri«! italijanskega v se-u č i i i š č a, ki pa so na u*ta g. L nharta povedali, »ia nočejo sodelovati na dosezanju Sff.tovo vtliko liolj potrebnih slovenskih ljudskih šol! In to edino le iz razloga, ker ;e agitacijo za te šo'e započela tista naša slovenska narodna stranka, ki se gotovo ne more pohvaliti s kapitali.
J rs vendar to sovraštvo proti narodni Hej i ne daja opravičiti niti s pravega soei-jalističnega stal šča. V resnici se tudi ra/.umni socijalisti, ki imajo jasen pojm o eocijalnem vprašanju (kar se pa ne more reč i—o slovenskih, s o c i j a 1 i s t i č n i h agitatorji li), jako spoštljivo izražajo o narodni ideji in o naporih za dosezanje narodne jednakopravnosti. Z "nekoliko izgledi hočemo pokazati, kaka je s o <1 h a znanih soeijalistov o narodni ideji!
Zelo zanimiva — izlasti z ozirom na naš boj za s o venske šjie — je pred vsem izjava nemškega socijalista in }>oslanca v bero-linskem parlamentu, H e b e 1 a , ki pravi doeiovno :
_Yr;tk nai"d in v-ak odlomek naroda, ki govori dm:; jezik, nego vladajoči narod, je s stališča splošne kultur*- in stalil a svojih rloveMiih pravic opravičen zahtevati. <1 a se s a iz u č u j e v j ez i kn. ki s o e* govorili njegovi očetje. V jeziku se izraz u je pravi značaj nanula, po katerem se razlikuje od kateregasibodi drugega Mioda..... Vsaki napad na materin - ki jezik kacejja naroda »mitiiBi za napad na splošne kulturue interese, a narod, ki hoče stati na vi-
šini dobe, ne s me s t or i t i takega dejanj a.
O avstrijskem cijalu »demokratičnem po- j slancu dr.ii Perneis orfer^u je splošno znaiio, da je svoje nemškot acijonalno mišljenje (pri- ! padal je prej nemškonacijonalni stranki) vzel t s seboj tudi o vstopu v socijalnodemokratiČuo stranKo. To svoje stališče naglasa on tudi o vsaki priložnosti. Tako je na VI. strankarskem shodu avstrijskih socijalnih demokratov izjavil:	»
_ Kakor nemški naeijonal nisem nikdar izreke! -ovražne l>eseiie proti dnigim narodnostim. Enako, kakor želim vse dobro svojemu narodu, želim isto vsakemu drugemu narodu. V tem zmislu resničnega intemaeijonalizma mora priti konečno do veljave nazor. da ie mogoče biti ti o h e r Nemec, izvrsten Slovan, navdušen 11 a 1 i j a u in h krat u t u ili fanatičen s o c i j a 1 e n dem o k r a t~. \
Na letošnjim strankarskem shodil av- i strijsko-nemške s< cijalne demokracije je šel ta poslanec tako daleč, da je naravnost zahteval ločitev nemških socijaln h demokratov od drngorodnih in to v tako nemškonacijonalnem zmislu, da mu je nek udeležnik shoda javno očital, da visi še vedno na prsih matere Ger-manije. A \ kljub temu je bil fer ne rs tor ter zopet izvoljen v izvrševal ni odsek stranke. f
(Kakor se vidi torej, umeje mej nemškimi socijalnimi demokrati celo poslanec ostati nemški nacijonalec, mej slovenskimi pa mora postati vsakdo internacionalen, to ee pravi pri nas v Trstu — Italijan !)
Mej socialističnimi voditelji (seveda ne slovenskimi) nahajamo celo takih, ki pppo« ; ročajo kar naravnost, naj se najprej reši j narodnostno vprašanje iu potem \ še le socijalno !
Z Jelo se mi jet kakor da čitam članek v »Edinosti«, ko sem čital te-le besede fiaruskega socijalista Dt\varteja :
Jezikovno vprašanje se nam ne pokazuje kakor plemensko vprašanje, temveč kakor pojav : razrednih nasprotstev in razrednega boja. (To ve- j Ija v polni meri tudi v Trstu, kjer je ltalijanstvo . zastopam) po bogatih zatiralcih, a Slovenstvo po siromašnem deiu prebivalstva !) Zato je naša dolžnost, da vodimo l>oj toliko na jezikovnem, kolikor na gospo-. <1 a r s k e m polju, hoj za dobro stvar malih proti velikim, za enakost proti nasilju, tu pravičnost proti zatiranju. 1* oljski s <* c i j a 1 i z e m j e p o d a 1 vnem so-drugom v K v r o p i dober nauk, ko seje do neke mere /družil / narodnim dihanjem poljskim Bil bi to nezmisel in neodpustna slabost, ako bi delavske stranke tistih «1 e ž e 1, v katerih obstoj i jezikovno vprašanje, gledala
m i r n o o U u p n i b o j zatiranih narod n o s t i.
Ilrezbnžuost bi značila v tem slučaju sokrivdo. Ako hočemo torej, kakor je potrebno, osredotočiti vso inteligenco, delavnost, bojevitost na rešeuje velikega gospodarskega vprašanja, moramo čim prej mogoče narodnostno gibanje spraviti s socijalnega terena, na katerem se m a izvojevati veliki konečni boj. Neposredni interes naše stvari zahteva, da še n a j p o p r e j, hitro in končno reši jezikovno v pružanje.«
O takih nazorih se seveda našim socijalistom ni;i ne sanja. Oni poznajo v tem oziru le zastarele nazore kacega Maiali Kngelsa iu še teh ne direktno iz njihovih del, temveč le iz kakih zakotnih listov in delavskih katekizmov. Oni še vedno ponavljajo, kakor papige, iz Marsovega »manifesta ko-munistiČue stranke« iz leta IS4S vzete fraze : »Delavci nimajo domovine. Ne niore se jim vzeti, česar nimajo«, kar je gospod Kopač tako »elegantno« pars: traziral v Nabrežini, češ, da delavci nimajo dome, da lahko zve-žejo svoj puDkeljČek in se lahko preselijo drugam.
Njih vodi še vedno M a r x o v o sovraštvo proti slovanskim narodom, katero sovraštvo pa je pri njem izviral«), kakor je to dokazal znani prof. Masarvk, deloma iz nepoznavanja slovanskih razmer in deloma, kar je sploh značilno izlasti za s'arejše nemške socijaliste, iz slepega posnemanja nemških iberalcev, s katerimi so se socijalisti vjemali v antipatiji proti Slavanom.
Naši socijalisti pa ne znajo, da danes, po programih Kautskega in l>ernerstorterja, izlasti pa po nastopu poljskega socijalista Daszvn-skega, ni vee nasprotstva mej socijalizmom in nacionalizmom !
Oni po tega tudi noč ej o znati iu sicer iz luhko umljivega razloga, namreč iz strahu, da bi jim — priprosto izrečeno — zmanjkalo prispevkov.
To je lahko pojasniti.
Počim namreč pri drugih naredili obstoji naravno nasprotstvo mej bogataši in siromaki, vsled česar nahajajo socijalisti zelo hvaležno polje za svoje utopistične agitacije, so Slovenci skoraj od prvega do zadnjega, več ali manje, reveži ! Slovenci nimajo tovarnarjev, bankirjev, plemenitaških veleposestnikov. Slovenski narodnjeki so socijalno in politično demokratičnega duha ! Oni ne skrbijo in ne delajo za kapitaliste, temveč za manje imo-vite sloje.
Ako hočejo torej socijalistlčni slovenski
agitatorji pridobiti privržencev iu denarne podpore, morajo seveda /..i metati narodno idejo in črniti narodnjake pred ljudstvom !
Da je to ne samo krivično, teruveč tudi nasprotno novejšim socijalističnim nazorom, dokazal sem že zgoraj in hočem izvajati to še v drugem članku in sicer na podlagi članka, ki ga je pred kratkim priobčil soei-jalistični poslanec L) a s z v n s k i, kateremu menda tudi naši soc. agitatorji ne bodo hoteli odrekati avtoritete v ta ih stvareh, ako jim je sploh znano, tla je Daszvnski ne samo poslanec, temveč tudi pisatelj.
Naroden radikalee.
P «> l > L J r« f £ &

MELITA.
Povest iz nase dobe.
rpisal Jo*ip Eveeu Tomie ; prevedel Radi.
Drugi del. VII.
»A kaj vam je, dete moje?« je vprašala grofica, ko sta bili sami. »Zakaj nič ne govorite? M«ja h?i bo že mislila, da ste neizobražena, a ste tako pametna deklica.«
^Kedar je mlada gr< fica v družbi, jaz
res postajam neizobražena..... pozabljam
vse.... ne vem nič«, je priznala isKreno K*el na. »Jaz se 1 "jim mlade grofice. Ona je tako ponosna.«
»Da, da . . . Melita nima prijetnega načina obsevanja.«
»Z nižimi nego ona , je opomnila Eve-lina ; s Umi l*aedsmi je pokazala, da se je lahao razžaliio tudi njo.
Petega dne, cdkar je bila Melita v l>eli-dvoru, je dobila grofica pismo od baronice Andr ne, v katerem jej je naznanjala, da je pr šla z Kjubico zi nekoliko dni v
liorkovac in da se veseli, ker jo bo mogla videti.
Nobena druga vept ni m gla b ti Meliti tako dobrodr šla, !takor baš ta. Navaden slučaj jej pomore, da 1m» lahko svoji misli izvrševala svoj načrt z Alfredom, kateri načrt je bil že v Orlovcu določen. Prva stvar v tej osnovi je bila, da bi §i pridobila prijateljstvo baronice Andrine, katera jej dosih-dob ni bila posebno naklonjena, a razun tega da sklene tesno prijateljstvo z Ljubico, s katero je občevala do^edaj z največo mržnjo in jo odbijala od sebe. Vee drugo bo lahek I>osel. Glavno je, da ima pri roki plašč, ki bi imel zakrivat' njene tajne namene.
»Torej pride . . . To mi je drago !« je rekla Melifa veselo. »Le da pridejo prej, nego odidem na potovanje ... V" ostalem vseeno : ako ne pride ona prej, pa jih jaz obiščem v Rorkovcu.«
»Čudim se tvoji spremembi«, jej je opomnila mati. »Kakor veš, Andrina ti ni ravno naklonjena, a Ljubice nisi imela nikdar rada.«
»Okolnosti so se spremenile, draga ma-man«, je odvrnila Melita, »in mi se moramo spreminjati v njih.«
Tretjega dne po tem pismu se je baronica pripeljala z Ljubico v Deli-dvor. Ko je slišala Melita, da se je na dvorišču ustavila njiju kočija, jima je jK)h tela nasproti in se srečala z njima na stopnicah, ki vodijo v prvo nadstropje.
Da bi le videli, kako je sijala ol radosti, kako jima je preBrcno zaklicala : »Dobro dešli !« in kako ponižno in z otroško nežnostjo je poljubila roko baronici! Človek bi se moral vprašati nehote : »Je-li v resnici to Melita, ono bitje, ki je, kadar vsprejema, navadno tako ledeno, pikro in okrutno ?« Tudi baronica jo je motrila začudena, no, treba reči, da jej je jako laskala ta ponižnost in udanost z Meliiine strani. Radi t?ga jo je je poljubila na čelo, a Melita se je pripognila zopet k njeni roki ter jo poljubila dva- trikrat zaporedoma.
»Ti izgledaš izvrstno !« je opomnila baronica jako prijazno.
»Se precej sem okrevala. Ali Ljubica«, je nadaljevala s sladkim glasom, »ah, kako divno izgleda ! Človek bi jo komaj poznal ... Daj, da te poljubim!« In objela je Alfre-dovo ženko tako burno in jo tako poljubljala po licu in ustih, da se Ljubica v prvi
Našemu dijaštvu treba reforme.
(D o p i s.) (Dalje.)
Ker pa že Slovenec mora med nepoznane tujce, zato pa naj bi naša akademična društva Čuvala mladino in jo vzgajala po materinski, tako, da bi bilo dijaštvo re-servoar za navdušene, krepke narodne delavce !
A temu ni tako. Naše dijaštvo — ali vsaj njega precejšnji del — se ne druži več v svojih društvih v ta namen, da bi gojilo pravo ljubezen do domovine in prijateljstvo, iz čepar se poraja narodno navdušenje in iz tega zopet narodno delo ; marveč v to, da se strankarsko tanatizuje. Društvena pravila so seveda vsikdar lepa, ali so le — teorija, ki je v praksi popolnoma drugačna.
G'avna napaka naših društev je ravno, da goje odveč veseljastva. Smo prijatelji vesele mladine, a smo tudi sovražniki popivanja, kajti to je prvo in največe gorjč človeštva sploh, osobito pa dijaštva.
Kako čudnih nazorov so nekateri akademiki, svedoči nam njihovo pojmovanje o časti. Očetu trdo zaslužene in pritrgane beliče po nepotrebnem zapravljati ali ad ealen-das graecas si izposojevati denar, četud» od revnejših kolegov : to ni nečastno. A kakemu direktno zopernemu in morda ničvrednemu subjektu ne dajati zadoščenja z orožjem radi kakega piškavega oreha : to se smatra za strašansko sramoto. Cim pa je člen kakega društva — in naj je morda tudi najbolj zaslužen — na tak naSin »omadeževal« čast — izstopiti mora!
In mar ne vzbuja dijak, ako je nesoliden iu zanikern, v ljudstvu nespoštovanje
| hip niti zavedala ni vsega tega. Odkod tako hkratu ta velika sprememba ! . . . Kje je oni I kačji pogled v tej ženi pred katerim se je j Ljubica tresla in se ga ogibala ? Kje oni i izraz brezkrajne mržnje na obrazu, s katerim ' je sicer nastopala v njeni družbi ?
Na vse to si Ljubica ni vedela dati odgovora, ali srečna je bila, da jo Melita tako srčno vsprejema, da jo celo tika, kakor svojo dobro prijateljico.
Melita je sprovela gosta v materino
sobo.
»Maman nas čaka po svoji navadi v naslonjaču«, se je šalila, gredoča za Andrino z Ljubico pod pazduho, »a morda z rožnim vencem v roki. To je novo!«
»Torej je res, kar svi slišali ?« je vprašala baronica Andrina, okrenivši se. »Bogo-moljka, kaj ne?«
»Velika! . . . Papa je jezen.«
»liolje bi bilo, da moli papa k Bogu«, je opomnila Andrina s svojo staro odkritosrčnostjo. »On bi imel za kaj se kebati, ali sirota Ana, saj niti ni sposobna grešiti ! ...«
(Pride še.)
mesto zaupanja? Navada je pa itak stara srajca in pozneji uradnik ne živi drugače, nego je živel dijak. Vse to ni nič manje individualno nemoralno, nego socijalno škodljivo ! Dijaštvo pa naj In v socijalnem gibanju iinelo največo uravnostno okrepčujoč in očiščujoč upliv. D i j a s t v o ne more
vdf biti individualistično, pač pa mora korakati s časom in biti s o c i j a 1 i s t i č n o ! Z najboljšim vzgledom korakaj slovenski dijak kakor prvi velike ljudske čete ! Ako bo dijaštvo tako vzgledno živelo, ne. bo trebalo ljudstvu stavljati vprašanja: »Ali naj nas vodijo taki ljudje, ki leta in leta skoraj nič ne delajo, imajoči vedno in vedno praznike in nedelje? Taki naj narn zapovedujejo, ki noč in dan popivajo, nam, ki trdo delamo že od rojstva sem r*«
Iako je često javno vprašanje in nič ne pomaga, ako se kaže na mnoge solidne dijake. Ti so mirni; le malokdo jih vidi, ali ne pazi nanje in jih pozablja ; le v glasnih kričačih vidi ljudstvo dijaka sploh. Zato pa je toliko nejevolje o dijaštvu sploh in zato mora trpeti tudi vse solidno dijaštvo.	(Pride se.)
Politični pregled.
V Trsta, JU. septembra liH)2. Minister Hartel gostom iz Velike Nemčije. Iz tozadevne brzojavke so
posneli čitatelji, da so predvčerajšnjim v Karlov;h varih otvorili 74. shod nemških naravoslovcev in zdravnikov. Iz nadaljnjih poročil p:»snemamo, da je prišlo na ta shod nad ^iHHt učenjakov, skoro izključno iz A v- I strije in Veliko-Nemčije.
Ne oporekamo temu, ker le t>orniran ■človek bo hotel postavljati mejnike delovanju človeškega uma, bo hotel torišča znanosti :n ved«- zagrajati s črno-rumenimi in drugobarvnimi koli raznih držav. Duh človeka, prodirajoči v tajnosti narave in njenih sil, mora biti svol>oden ne le glede smeri svojega stremljenja, ampak mora biti njega delovanje tudi teritorijalno neomejeno.
Učenjaku, znanstveniku, raziskovalcu bodi odprt ves svet in povsodi mu bodi zagotovljen* gostoljubje. Torej : ne le da nimamo nič proti temu, da je prišlo iz nemške države toliko odličnih gostov, celebritet, v Karlove vari, marveč konstatujemo brez prigovora, da je sam naš naučni minister Hartel (»ohitel tja gori v sveiovnoslavno zdravilišče na < eškem, da osebno pozdravi goste iz Nemčije.
Jem več* dolžnost nam je, da zabeležimo njegove besede, ker morejo tudi nam nam Slovanom služiti le v izl»oren pouk in v obra ml K) za bodočnost pred denuncijanti in klevetnik i.
V svojem govoru je minister Hartel hvalil avstrijsko nemške in nemške učenjake, da se zavedajo kulturelne z a-jedniee, katera ne pozna deželnih mej!!
Minister je govoril o velikih skupnih ciljih in je j>obvalil učenjake iz Nemčije, da tudi napredku naš h dežel obračajo svojo pozorni.sr. Slednjič je jtozivul genij Goetheja, tistega :dejala univerzalnega svetovnega na-ziranja. na katerem sloni - naše vzajemno oplo-dovanje naravoslovnih in duševnih ved«.
Lepo je govoril gospod minister. Nam pa bodi dovoljeno, da izvajamo svoje zaključke iz teh lepih besed: kakor je dovoljena kul-tureln;i zajednica med Nemci, kakor znanstveno delovanje med Nemci ne sme poznati deželnih mej, tako mora biti dovoljena slovanska kulturelna zajednica, tako ne sme biti v znanstvenem delovanju deželnih mej tudi inedAvstro-Ogersko n — recimo kar naravnost — Rusijo! To kličemo dane* na ves glas vsem klevetnikom na>im, sedanjim in prihodnjim, pa tudi onim rojakom našim, ki hočejo biti bolj »avstrijski«, nego so sami cesarski ministri na Dunaju, in ki se kar zgražajo in tresejo, ako čuj*jo govoriti o slovanski kulturni zajednici. Besede ministra Hartela naj prečitajo in potem naj slusajo zdravo logiko, ki pravi, da to, kar je hvalevredno med avstrijsko-nemškini in drupimi nemškimi znaustveniki, ne more biti prokletstva vredno med avstrijskimi in drugimi Slovani !
Da, da : svobodno pot in svotx»den razvoj kulturni vzajemnosti med narodi, ali — tudi med slovanskimi !
Shod nemške socijalne demokracije v Monako vem je bil zaključen v soboto. V zadnji seji so v s prejel i še dve re-
soluciji proti alkoholizmu in proti podraže-vanju mesa. Prva resolucija priznava nevarnosti nezmernega uživanja alkohola, izjavlja pa, da shod ne more agitacije za vzdrževanje od uživanja alkohola smatrati kakor nalogo stranke. Kar se tiče draginje mesa. se bodo po v sodi prirejali shodi. Skupina soci-jalistiških poslancev v državnem zboru pa naj uloži interpelacijo radi te draginje, oziroma radi zapiranja mej. Prihodnji strankarski shod nemške socijalne demokracije se bo vršil v Draždanih.
S Košutove slavnosti. Velike neprilike so delali socijalisti policiji in rediteljem slavnosti. Večkrat so zaprli poti do hiše Košutove rodbine, kjer se je imela prirediti serenada. Pevska društva so se komaj prerila do pred hiše. Ko so pevci peli, socijalisti niso hoteli sneti klobukov. Narod se je zgražal na tem, a gasilci so s palicami zbijali klobuke z glav socijalistov. Ko so pevci zvršili serenado, so jih socijalisti z i prosi li za lampijone in jih je kakih 1000 krenulo po Kerepesiovi ulici. Ker jim redarstvo ni dalo naprej, so se zbrali okolo opere, pa so začeli demonstrirati. Desetkrat jih je pozvalo redarstvo, n8) se razidejo. Ali oni so dalje žvižgali in kričali. Slednjič so jih naskočili redarji na konjih ter so prijeli nekoliko ao-cijalistov, ti pa niso hoteli iti žnjimi, ampak so se vrgli na tla. Redarjem ni preostaj*lo druzega, nego da so naročili kočije. Tedaj pa so socijalisti ustali in poseli v kočije ob — splošnem smehu.
Madjarske novine pravijo, da so socijalisti vsikako hoteli pokvariti slavnost. Tudi po provinciji je bilo demonstracij, a proti onim, ki niso hoteli slaviti Košuta. Vse šole so praznovale, prodajalnice so bile zaprte in vsa opravila s > bila zaustavljena.
Eh, da, Madjari znajo : oni slavijo re-volucijonarce, ne da bi jim to manjšalo ne-razmerno veliki delež na moči in vplivu v monathiji.
Francozkemu minister skemupred-sedniku Combesu je mnogo ležeče na tem, da bi izbrisal neugodni utis, ki ga je napravila goste besed n ost in morda malce prevelika odkritosrčnost njegovega ministra za mornarico, Pelletana. V nedeljo je porabil — kakor smo že »»menili včeraj — priliko na nekem banketu v Martha pri St. Jean-d' Angelv, da je najprej opravičeval vladino jK)Stopanje]nasproti kongregacijskim šolam, popa sedanjo vnanjo politiko. V programu vlade da je obsežena trdna volja, da se vzdrže dobri odnoeaji med Francijo in drugimi vlastmi. L® sovražniki vlade da izkoriščajo vsako malenkostno priliko, da sumničijo vnanjo politiko vlade in jej delajo neprilike. Ozirora na glasoviti govor ministra Pelletana v Biserti je menil Combes, da je Pelletanu ona seqzacijonalna beseda le »ušla« v zgovorni toploti, v ognju improvizacije, ter da v duhu tega, kar je rekel, ni iskati druge, nego vrednosti literariške okrasl>e, govorniške figure.
Gospod Combes je zagotovil tudi, da v J imenu vlade govoriti je opravičen le načelnik te vlade. Tako da je povsod, kjer je parlamentariška vlada, dočim se kompetenca druzih ministrov razteza le na njihov resort. (Ali, če je tudi res, da drugi miaistrt, razun ministerskega predsednika in ministra za vnanje stvari niso opravičeni govoriti v imenu vnanje politike države, je pa na drugi strani zopet istotako res, da duh parlamentariškega vladanja ne dovoljuje, da bi tisti ministri, ki niso odgovorni za vnanjo politiko in torej tudi ne opravičeni govoriti v nje imenu, smeli govo-voriti v zmislu, ki je v nesoglasju ali celo v direktnem nasprotstvu s to politiko ; in v parlamentariško vladanih državah je tudi običaj, da ministri, ki so se ob javnem na si jpu j»os"avili v nesoglasje s splošno politiko vlade, morajo — odhajati.
Nastopi ministrov Pelletana in Andre a pa so bili tako kričači in demonstrativni ter v direktnem nasprotstvu s sedanjimi izjavami baje edino kompetetnega ministerskega predsednika Combesa. da ta dva moža ne bi smeli niti trenotek več trpeti v kabinetu, ako g. Combes res tako spoštuje parlamentarne oblike in pravila, kakor je navdušeno govoril — na banketu o zahtevah parlamen tarskega vladanja. Pa ne da so bile tudi prisege zvestobe g. Combesa parlamentark škemu vladanju le besede »v ognju improvizacije in zgovorni toploti — banketa * ter le »govorniške figure«, ki naj bi pokrile nezgodo ministerstva Combes ? ! Opomba uredništva .
Končno je zagotovil g. Combes, da hoče
tudi tVancozka vlada tekmovati v odpravljanju vsega, kar bi moglo kaliti obstoječi mir.
Tržaške vesti.
Smrtna kosa. Danes zjutraj ob 5. uri in pol je umrla soproga znanega našega delavca-poštenjaka pri sv. Jakobu, Martina Dreščika. Pokojnica je bila še le v ."»6 letu svoje dobe. Pogreb bo jutri ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti ulica Rigutti št. 12.
Disciplinarno postopanje proti dru. Oregorinu J Včerajšnji >Iodipendente« javlja, da misli odvetniška zbornica uvesti disciplinarno postopanje proti gospodu dru. Gregorinu radi njegovega nastopa na razpravi proti Skrku za pravico našega jezika in pravico slovenskih obtožencev v obča.
No, mi menimo, da »Indi}>endente« ni zabeležil resnične nakane, ampak le svojo lastno pobožno željo, ker si ne moremo misliti, da bi se modri in učeni gospodje v o:l-vetnšii zbornici mogli tako spozabiti.
»Piccolo« — obrekovalee. Pred nekoliko dnevi je prinesel »Piccolo« notico, . da je bivši naučni minister Villari na svojem potovanju po »neodrešenih« deželah obiskal tudi Legino šolo v Spljetu. To vest je potem v nedeljski številki preklical in se o tej priložnost* obrnil proti očitanju, da je »I>ega nazionale« podpirana iz Italije.
iS svojo znauo hinavščino se jevi nad »hudobnimi« Slovani, ki da krivično obdol-žujejo Lego, da dobiva podpore iz laškega kraljestva ter jim očita denuncijant s t v o.
V isti sapi pa na uprav nesramen način denuncira, ali bolje : obrekuje naša društva, <1 a dobivajo podpore iz Rusije! (Ha, ha, ha !)
Ravno tu pa [»okazuje » Piccolo«-v Žid, da ni samo zloben, temveč tudi grozno neumen, ker meče v en koš »Slovensko Matico« in »Hrvatsko Matico« z družbo sv. Cirila in Melodija. »Piccolo«-v učenjak seveda ne zna, da sti ti dve Matici literarni društvi, ki nimati čisto nič epraviti s šolo.
S.cer pa bodi povedano Židu, da bi se mi, ako bi naša društva res dobivala ruske podpore, tega nikakor ne sramovali, temveč bi to s zadoščenjem objavljali, ker smatramo celo za moralično dolžuost naših srečnejših slovanskih bratov, da nas v naših kult u r-n i h težnjah podpirajo.
Žali bog, tla dosedaj nismo videli še ni enega mskega rubla.
To zna prav dobro tudi Ž;d z lesnega trga: no, on denuncira nas, da bi od »Lege« odvalil vsak sum. Njegova hranitev pa je presmešna.
»Piccolo« računa vedno le na neumnost svojih čitateljev in zato se upa tajiti stvari, ki so sicer znane vsakomur.
Nam ne treba denuncirati nikogar: saj govore dejstva dovolj glasno! In dejstvo, in nič druzega, nego golo dejstvo je, da ima laško društvo »Dante Ali -ghieri« po s v o j i h pravilih in po izjavah svojega predsednika, ki je slučajno identičen z g. Villarijem, nameo, z denarjem podpirati narodne težnje Italijanov zunaj laškega kraljestva. KaČuai tega društva tudi res izkazujejo, koliko lir roma vsako leto, mej drugimi, tudi v naše dežele.
Mi se pa nad tem nikakor ne zgražamo, temveč privoščamo od srca našim laškim so-deželanora to podporo. Zdi se nam le, da bi družba »Dante Alighieri« veliko več koristila svojemu narodu, ako bi oai denar razdeljevala v Italiji sam', fcjer vedno bolj množeča se revščina sdi delavce, da vsako leto v vedno večili trumah zapuščajo svojo lepo domovino.
Na krivo adreso ...! Tudi laški listi so beležili, da so se te dni zbrali županje okraja poreškega na posvetovanje, kako pomoči vinogradništvu. Sklenili so izjavo proti obnovitvi glasovite klavzule v pogodbi z Italijo: ob enem so določili tudi, se obrnejo do vlade s prošajo, naj povspt š i e in podpira vinogradništvo v sedanji krizi.
Ozirom na prvi sklep moramo povdarili, da se tudi na Ogrskem vrše shodi in sestanki, ki se izjavljajo proti obnovitvi klavzule. Ozirom na drugi sklep pa že ne mo renio zamolčati na adreso županovf da se niso obrnili na pravo adreso. Glavno sredstvo v povsptševanje, oziroma rišitev na-ega vino gradništva je obnovljanje vinogradov, uničenih po trtni uši. To obnovljanje pa provzroča za kmetovalce toli hudo gospodarsko krizo, da jc absolutno ne more preboleti, ako nima
nobene zaslombe od drugod. Tako zaslombo pa dobivajo vinogradniki od države — drugod ! Na našem tržaškem ozemlju in v Trstu pa ne ! Vlada daja torej brezobrestna posojila..... drugod.
Zakaj pa ne pri nas Kje je vzrok temu, da ravno rai delamo žalostno izjemo ? Na vladi ne, ker ona je vedno pripravljena se svojimi posojili, ako je le izpolnjen pogoj, postavljen za vse pokrajine, pogoj namreč, d a t u d i «1 e ž e l a daja taka posojila v toliki meri, kakor država ! Tega pogoja pa nočejo izpolniti »skrbni« očetje, ki našima pokrajinama režejo kruh — modre in dobre administracije.
Županje okraja poreškega so Italijani. Na adreso svojih zastopnikov in voditeljev naj bi se bili torej obrnili, ne pa n vlado !
Ti njihovi voditelji nočejo, oni odrekajo vinogradoištvu v deželi pomoč in povspeše-vanje ! I u ne odrekajo je morda le iz brezbrižnosti in lenobe. Ne, namenoma jo odrekajo. Saj so bili že opetovano opozorjeni na kalamiteto, pod katero ječi uaše vinogradništvo, in na njihovo dolžnost do stroke poljedelstva, ki je glavni vir dohodkom v deželi. Ali oni ostajajo gluhi. Tako je v zadnjem zasedanju deželnega zbora tržaškega g. poslanec Ivan G o r i u p predložil v stvari resolucijo, glede katere pa večina deželnega zbora ni ničesar ukrenila, ampak jo je le odst »pila deželnemu odboru ! A diktator v tej večini, dr. Venezlan, je izjavil suho in naravnost, da njihovi intereai ne soglašajo z interesi naših vinogradnikov I Torej z drugimi besedami : plemeniti namen gospoda Ivana < r ori u pa je bil toliko kolikor pokopan.
Gg. laški županje, ki opravičeno tarnajo, radi težke krize, ki je mora prebijati naše vinogradništvo, vedo sed^j, kje je glavna krivda, vedo, da so se obrnili na krivo adreso, ko so vladi tožili o tej bedi...
Glede Istre pa moramo eg. županom okraja poreškega zatrobiti še nekaj prav kričečega na ušesa. Oni so še na dobrem v primeri s hrvatskim in slovenskim kmetom. Ve-Č. na deželnega zbora le zato noče storiti sklepa glede brezobrestnih posojil, ker bi ta pomoč prihajala tudi našemu kmetu v prilog- Oni pa so na stališču, tla se ta sirota ne sme rešiti iz bede. Da bi pa vsled tega, ker dežela noče storiti sklepa glede brezobrestnih posojil, zbok česar so izgubljena tudi posojila od strani države, tudi somišljeniki signorie ne trpeli prevelike škode, pa dele svoj i m podpore iz deželnih sredstev ! ! Nas kmet pa seveda ne dobiva nič od dežele, in vsled tega ne dobiva nič tudi od države. Med tistimi pa,, ki kaj dobivajo, je bržione tudi kak — istrski župan, pristaš »signorie<.
fcrrda sroitja. Od vseh strani nam prihajajo pritožbe radi vedenja magistratnih slug. Posebno o vročanju odbitih prošenj se vedejo ti gospodje nasproti strankam naravnost — da ne rečemo preveč — drzno !
Neki naš delavec nam toži, da je magistratni sluga njega (delavčevi) soprogi dostavil odbito prošnjo s to le žaljivo opazko : »Storite, kar hočete, magistrat nikdar (? oho!) ne reši kake slovenske uloge!« Nekdo drugi nam i toži, da je magistratovec rekel ob slični priliki : >Kako si vendar upate poslati magistratu slovensko ulogo, ko dobro veste, da na magistratu nežna n i k d o n i t i besede s 1 o v e- n s k i ?!«
Prvo imenovani nam je zatrdil tudi, da bi bil on, ako je bil doma, posvetil izzivaču na način, ki bi si ga bil dotiČnik zapomnil za vselej. Drugi nam pa poroča, da je njega soproga odgovorila izzivaču rekši: »Ako vaša gospoda ne znajo slovenski, je to znak, da nieo sposobni za vo Istvo tržaške občine. Uecite svojm gospodom, naj se takoj nauče slovenskega jezika, ker drugače poskrbimo mi Slovenci za tako šolo, ki takoj nauči gospodo deželnega slovenskega jezika !«
Nekdo nam sporoča zopet, da je te dni prišel nek uniformirani veljak k njega soprogi, kateri je vročil nek omot papirjev, rekši: »Evo vam dekreto podelitvi domovinske pravice !« Ker je bilo nekam preveč papirjev skupaj, "?e je zdela ženi stvar sumljiva ; zato je vprašala možaka : ni li morda to odbita prošnja ?
Uniformiranec je raztrgal omot in izvlekel nek dekret rekši : »Evo vam dekret. Sedaj ste gotova«.
Ker dotična ženska ne zna italijanščine in ker se je zanesla na odločno zatrdilo, je možu — podarila krono 1
K» | i je pozoeje dala prečitati dot <~ni le^ret. e doznala, da je t«» ravno narobe, ia je namreč, kakor je prvi hip slutila : bil je dekret. - katerem se javlja stranki, da jej je pranja odbita!
O tej priliki pa naj jtovemo še, da je magistrat rešil to prošnj«» še le na strogi ukaz mini^ter-tva tu so torej že znali slovenski ! Op. staveeva), a je isto odbil! I o ai"er je »d!>il - pretvezo, da je bil prosilcev sin v mestn boln -nic! na stroške sv<»je občine, kar pa ne o Igovarja rcsnici, ker je l>il še le si n od sina v bolnišn "i. To pa menda vendar n: vse eno ! ! !
O nedostojnem nastopanju ljudij, ki prinašajo v hiše našineev spise z občine, imamo še razndi prit« žeb — osobito glede kronic in »šČavov«, — a za danes naj bo dovolj. J Prosimo pa vse našinee, naj nam spo roče vse | take in -lične d'>godke. da jih objavimo v j •»varilo našim in pfx"eščenje ^HX»-letne — j kulture ! ! !
Vse to je tudi - iuteriiacijoualiio ! • Poročajo nam : Ko se je vršil naš manite-stacijski shod na vrtu pri sv. Jakobu, je nekdo vprašal na ulici svojega prijatelja socijalista, ali ne gre na shod ? Odgovor pa je bil : K. cosa voio andar a baeso, se i parla — sčavo ! !
Iz ltojaaa pa nam j>oročajo : Na shod je prišel tudi znani rojanski veliki »socija-jaiist imenom Kran Jernejčič. M »ž je že na -hodu glasno dajal duška svojemu internaci-jonalnemu mi- jenju s tem, da je, ko se je vršilo glasovanje o predloženih resolucijah, kričal, da slovenskih šol ne treba, da on vsaj ne bo dajal svojih otrok v slovenske šole, kerjih bo dajal raje v laške-ali nemške! Naslednjega dne pa je (hote menda s tem p«»sebno izrazito manifestirati svoje — bratoljubje), na dvorišču »pri Skurefcn« (blizu dvanajstih murv«) v Kojanu in v navcoč-nosti več.h žensk kričal, da naj strela ubije vse Slovence (!) ter je zopet pridoda', da on ne bo pošiljal svojih otrok v take »tarške šole« !
Pa ne smete misliti, da je ta Jernejčič riakov neveden in priprost pristaš s-ocijalisti--ke strank, ampak je notoričen zaupnik in verjenik vodstva stranke. Torej tudi po izbruhih dernejčiča v srenotkili, ko misli, da sra nikdo »sumljiv« ne čuje, moremo soditi <» vredn< sti vseli lepih — fraz, ki so jih socijalist štci govorniki razobesali na man f^sta-cijskem shodu o pravici Slovencev do svojih šol in o iztrebi takih šol ! In meremo soditi tuli o — internacionalnem mišljenju gosp. dernejčiča !
Blagopokojni sr. Ivan Nabergoj je
volil ženski |>odružnIci družbe sv. Cirila in Met'-dija 40 K. Slava spominu našega pok.
voditelja !
Ženski podružnici družbe Cirila in Metodija so pristopile kakor nove čle-nice : Gospa Felicita <uriap s Prošeka kakor ustanovnima z !?0 K (go^pa je bila prej ietnica. g.a Lojzika Stoka te»* g.i Magdalena I pa vic s Kontovelja kakor letnici.
Naj bi sledile mnoge !
Tukaj šoj i državni redarji so predložni redarstvenemu ravna teijstVu spomenico, v kateri zahtevajo zboljšanje svojega položaja. Izlasti povdarjajo, naj bi se rezerve odpravile in Daj bi se dajale primerne odškodnine v slučajih, ko si re iarji moraj > j»o cele dneve in včasih tedne kupovati hrano izven svoje druž ne.
Odhod vojaštva i/ I rsta. Kakor znano •irateljem, je vs'ed skiepa tukajšnjih socialističnih voditeljev imel nastati generalen štrajk v Trstu. Zaradi tega sta bila brzojavnim potoin poklicana ir Gorice dva bataljona vojakov.
Ker pa ni prišlo do štrajka ter so soci-jalistični voditelji ostali na cedilu, so vojaki mirno počivali tukaj v Trstu, včeraj pO(K>-ludne pa so se povrnili v Gorico.
Iz pred porotnega sodišča, r.tateljem bo še v spominu, kako etno pisali o poboju med dvema težakoma, ki sta delala skupno pri vodovodu »Aurisina« na barkovljanski cesti. Sprla sta ee bi h radi lega, ker je eden njiju, Dibari, oškropil svojega druga Priolo. Prioli, jezen in Ijesen radi tega, je ves popoludne kuhal sovražtvo do Dibarija. Po dovršenem delu je Dibari |»oklical Priola na stran, na kar eta se zgrabila, o čemer je Prioli z nožetn ranil Di barija, ki je vsled tega čez dve uri umrl v tukajšnji !>oinišnici.
^ če raj se je viš la razpra"a pred po-rotniki proti Prioli ju radi ubojstva. Obtoženec se je opravičeval s tem, da se je moral braniti pred svojim sovražaikom, ki da ga je
prijel za prsa, vsled česar da je on, obtoženec, potegnil nož ter o tem svojega dru^a smrtno ra-uil. Porotniki so spoznali Prioli-ja nekrivim in vsled tega verdikta porotnikov je sodišče takoj stavilo Priolija na svobodo.
Policijske stvari. Včeraj zjutraj so zaprli posestnika Jurija Moverja iz Trogira (Dalmacija), ki je na sumu, da je istotam umoril nekega moža.
Policija je zaprla včeraj poznanega tatu Viktorja Cante, ko je v ulici Barriera vechia napadel tri mladeniče, idoče mirno po c<*sti, ter jih hotel oropati. Cante je iztrgal ednerau od teh mladeničev žepno uro z verižico.
Draibe premičnin. V sredo, dne 24. sept. ob 10. uri predpoludne se bodo vsled •arvdbe tnit. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvar: vršil« sledeče dražbe premičnin :
ulica Kisorta 111. hišna oprava: zagata S. Tecla 10, hišna oprava; Sv. Ana 204, kamen : Skorklja 4.~>t>, hišna oprava; ulica Alessandro Volta in Molin Grande 16, hišna oprava : ulica Manzoni 'J, hišna oprava; trg S. <T acomo 1 in uliaa Stadion 1V>, hišna oprava in krčmarska oprema : ulica Giulia hišna oprava.
Vremenski vestni k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj ^4 ob Sf. ur! popoHdne —.0 C.' — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7»>2.1 — Dane* plima ob 10.1 o predp. in ob 8.39 pop.; os«ks ob 4.17 predpoludn« in ol 4.17 j Ki p >1 url na
Vesti iz ostale Primorske.
< Profit v Gorici. Proštom v Gorici je imenovan dosedanji profesor v centralnem semenišču, g. dr. Alojzij Faidutti.
X Iz Dutovelj nam pijejo: Nekdo je sporočil v Vaš list, da je na Krasu, izlasti pa okolo Pliskovice in Dutovelj, močno pobila toča. To ne odgovarja resnici. V omenjenih dveh vaseh ni bilo toče, v okolici pa je bila le v dveh vaseh, a je provzročila le malo škode.
ljetos bo na Krasu veliko dobrega terana, ker je vreme lepo in toplo. Grozdje lepo dozoreva.
X iz Bu/rtu nam pišejo: Nekoliko pozno prihajam sicer, ali vendar Vas prosim, da mi dovolite nekoliko prostora. Dne 6. t. m. se je vršilo tu konstituiranje novega občinskega zastopa. Navzočih je bilo 27 zastopnikov. Sejo je otvoril najstareji zastopnik, Ivan Zgante, s primernimi besedami, preči-tal zakonsko določilo glede volitve občinskega odl»ora ter je priporočal, naj se zastopniki sporazumejo zi vestno in vredno osebo, ki bodi izvoljena županom. Začela se je volitev. Najprej so vsi oddali svoje glasove za l' rana l 'iego iz Počekaja, a potem za Mate Saikovič i-Soldati«:a iz Dan. Ker pa sta oba — sklicuje se na svcije obi le posle in oddaljenost od središča občine — odklonila izvolitev, bil je iz.voljea načelnikom g. Anton Klaric Josipov iz Jurčičev. Novi župan se je zahvalil na izvolitvi ter je obljubil, da si hoče prizadevati, da se /. marljivim delom in vestno upravo oddolži za izkazano mu zaupanje. V odbar svetovalcev so bili izvoljeni: Z gante Ivan iz S »vinjaka, Sankovic Soldatić Mate iz Dan, Oso Anton iz Sv. Ivana, Buždon Ivan iz LanišČa, Bradetić Anton iz Klenovščaka, Sinčic Ivan iz Proda nov, Stule Anton iz Pregarja, Gržinic Ivan iz Huma in Fiego Kran iz Počekaja.
< M nove uprave pričakujemo, tla se posebno zavzame za blagor naroda, da si ho prizadevala priskočiti povsod tam. kjer bo najl>olj potrebno, ter da bo sploh sploh delala iu upravljala tako, da bo ustrezalo potrebam naroda! V to ime: bilo srečno!
X Pevsko iu glasbeno društvo v borici javlja, da prične redna pevska in glasbena šola dne 1. oktobra t. 1. v prostorih društva, Semeniška ulica št. 5, I. n.
Poučevalo se bo v petju, goslih in klavirju.
Vodstvo šole je prevzel g. Josip M>chl, absolvent praškega konservatorija, učenec skladatelja A nt. Dionika. Vpisovanje prične dne t. m. in bo trajalo do konca t. m. od 1<>.— ure predpoludne iu od '1.—4. {►op. v društvenih prostorih. Stariši učencev morajo pristopiti društvu kakor členi, za pouk plačajo posebej p) - K na mesec. Solopetje se bo poučevalo, ako se preglase sposobni glasovi.
Redne vaje mož sega zbora prično v sredo 24. t. m. ob uri zvečer v društvenih prostorih, ženskega zbora ondi dne 23. t. m. ob 6. uri zvečer.
ODBOR
Vesti iz Kranjske.
Grozili Stariši. Kajžar Franc Duh in njegova žena Elizabeta z Raškega vrha (občina Raka) sta bila te dni aretirana, ker sta na sumu, da sta svojo lastno 11 letno hčerko umorila. Preiskava je izkazala, da ima umrla deklica res prebito lobanjo. Duh in njegova žena sta pa tudi na sumu, da sta že prej. 1. 1-S79. in l>5i)0. umorila dva svoja otroka.
* Občinski odbor r Kamniku je sklenil v seji dne 19. t. m., da prihodnje leto uvede električno razsvetljavo. Priredba se izroči domači tvrdki Luka Habat v Duplici.
Vesti iz Štajerske.
—	Na mariborski slovenski vspored -niči se je vpisalo v prvi r. zred 73 učencev.
—	Umor lire/ v/roka. Dne 15. julija t. 1. je prišel v Petrovče 27-letni kretin Janez Sotošek, ki je ušel svoji materi iz Koprivnice. V Petrovčah je naletel nanj prvi 47 letni delavec Anton Mane. OJvel je sla-boumneža k občinskemu tajniku, naj ga zapre, a ta je Maucu svetoval, naj pelje kretina iz občine. Drugo jutro so našli Sotoška mrtvega za neko mejo. Ioael je pjlno ran. Mauc je priznal, da ga je umoril z nožem, ker se mu je slaboumnež zoperstavil. C eljski porotniki so obsodili nečloveškega divjaka v osemletno ječo.
—	Nemška nestrpuost. 1t Maribjra poročajo »Slovencu« dne 21. sept. : Danes v nedeljo okolo dvanajstih je šel neki slovenski jurist s slovenskim trakom skozi < i oposke ulice. Naenkrat se mu je približal kordon nemških visjkošolcev iu njih vodja ga je nagovoril tako-le: »Moje ime je Ij ib, akademik. Jaz vas poživljam v imenu mariborskega nemškega dijaštva, da odstranite trak, ker tukaj provocirate ž njim. Mi smo dolžni to storiti v obrambo nemškega značaja mesta Maribor.« Seveda je dotični jurist rekel, da nima nikakege povoda, da bi odstranil trak. Na to mu je Nemec zagrozil: »1 parno, da se prihodnjič ne pokažete več s trakom, sicer bomo primorani, o Istra niti ga na drug način«. Na to so odšli. Tako predrzni si ti nemški petelineki !
Razne vesti.
Čestitka biskupu Strossmayerju Riški »Novi list« javlja, da je tjakaj dospel g. A. Poeilovic iz Zagreba, da s po ipisi reških in sušaških Hrvatov popolni adresno če$trtko biskupu Strossmayepju o d jamantnem dok-1 skem jubileju.
Ob tej priliki nosi seboj tuli adreso Hrvatov, ki hočejo čestitati slavnemu ruskemu pisatelju gn tu Levu Tolstemu o petdesetletnici književnega delovanja.
0 ruskem Carju. Častni telesni zdravnik carjev, dr. L30 Beetiienson, je zatrdil poročevalcu »Beri. Tagblatta ., da so izmišljene vse govorice o slabem zdravstvenem stanju carja, o njega namerah za odstop in pa o duševni depresiji radi tega, ker še ni prestolonaslednika. Oikar je lansko leto prestal ; legar, da je car popolnoma z Irav in poln ; veselja do dela. O a da v polui meri zadošča svojim vladarskim dolžnostim, in nima druge želje, nego ia p >vspešuje bbg:njo ruskega J naroda.
Carjevo rodbinsko življenje je najsreč neje ; on ljubi prisrčno stvoje otreke in naravnost obožuje svojo ženo. Ves čas, ki mu ga dovoljujejo vladarske dolžnosti, posveča svoji rodbini. Car je še mlad in njegova soproga tudi. Oba sta uverjena, di dobita prestolonaslednika. In nobenega vzroka da 31 za dvome na tem.
Bosanski prestolonaslednik ? V Moskvi so prijeli nekega človeka, ki trdi, da je prestolonaslednik Bosne in Hercegovine. Vsem diplomatom in aristokratom je razposlal svoje vizitnice, na katerih piše: »Constantin XII. Pr ince lo rities de Bosnie et de Herceg svinec. Ne ve se še, ali je ta človek norec, ali je pa v resnici kak princ. Opozoril je nanj rusko redarstvo srbski konzulat.
Poskus samomora ruskega velikega kneza.' 1'rancozki list »Le petit Bleu« prinaša sen-zacijonelno ve3t, da se je v Aigiru v neki gostilni, kamor je došel z neko damo, obstrelil ruski veliki knez Pavel Aleksandrovič. Rana baje ni nevarna. D »tična dama da je tudi Rusinja, a vzrok nesrečnemu činu velikega kueza daje bil ta, ker mu je dotičnega večera odpovedala ljubezen.
Ta pa treba pripomniti, da se niti »ie more vedet', o katerem \elikem knezu je tu govor, ker je v carski rodbini nič manje nego osem Pavlov Aleksandro viče v.
•*HUMH> kron znaša glavni dobitek »Olo-muške razstavne loterije«. Opozarjamo naše cenjene čitatelje, da se bo vršilo srečkanje nepreklicno »ine septembra 1902. in da se v gotovini izplačajo vsi dobitki z 10°/0 odbitkom.
Brzojavna poročila.
Izroeanje zločincev med 'Avstro-Ogersko 111 Veliko Britanijo.
D C NAJ 1*3. (B.) »\V iener Zeitung« objavlja adicijonalno izjavo od JG. junija 1901 k državni pogodbi o J .'». decembra 1S73. sklenjeni med A v stro-Oge rs ko in Veliko Britanijo in Irsko ra<li vzajemnega izročanja zločincev.
Sni rt kraljice Belgijcev.
DUNAJ	(B/» »\Viener Zeitung«
objavlja, da je radi smrti kraljice Belgijcev po najvišem ukazu odrejeno dvorno žalovanje od -4. t m. naprej skozi 18 dni.
BRUSELJ (B) Da se kralj Leopold že v četrtek povrne v Bjguer»»s de Luchon, se zgodi to, kakor javlja »XX. Siecle«, na nujen nasvet zdravnikov. Shod nemških naravoslovcev i u zdravnikov.
KARLO V K VARI 23. (B.) Načelni-štvo in znanstveni odsek nemškega shoda naravoslovcev in z travnikov sta sklenila, d i se bo prihodnji shod vršil v Kaštelu. Kadi kongregaeijskih sol.
BORDEAUN 22. (B.) Sodna oblast je zarubila vozove in upravo grola Castellanne, ki se je po sklepu onih, kateri potestujejo proti kongregacijskemu z tkonu, branil plačati davke.
Alijance med Francijo in Špansko ni.
MADRID 23. (B.) Minister za vnanje stvari je oznnčil vest o kaki alijanci med Francijo in Špansko kakor neutemeljeno.
XXX XXXXXXXXXXX XX
X
X X X X X X X X
K
X X X
X X X X X
Svoji k svojim!
ZALOGA
pohištva
dobro poznane
tovarne mizarske zadruge v Gorici (Sollan)
vpisane zadrug'- z omejenim poroštvom
prej yinton Černigoj
Trst. Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi.
Največja tovarna pohištva primorske dežele,
f?olidnost zajamčena, kajti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene.
W Album pohištev brezplačen.
X X X X X X X X
X X X X X X X X
XKXXKX*XXXXXXXMX
Proti
Kašlju, grlobolu, hripavosti, kataru, upadanju glasu, itd, itd.
zahtevajte vedno
Praip pasti.
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepovedni-
kih, učiteljih itd. Dobivajo se v ikatljicah v Prendinijeri lekarni
v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Skatljica stane 6O stoti nk.
_ Pozor na ta užig na zamašku
T T T
nun
1 Aleksander Levi Miiizi i
ta
f<a
5 %
fS
6
Prra la »ajvečja tovarna p o blitva vteh vrst.
•J T R S T
Š3 Sf
SI &
TOVARNA: I ZALOOB: Via Teaa, 1 Piazza Rastri« 4L 2 gj vogal I (šolsko poslopja) VU LJaltase« j In Via Rlbar«« it. 21 Telafon it. 67 0. -HOM--
V t lik itbo tapecanj, trcaJ to iilk. Cs-^ vrtnje naročbe tndi po posebnih načrt h.
& Cene bres konkaresov
&	ILC1TE0Ti BI Cim liSTOIJ II Ftilto
&	Predmeti postavio se na pnobrod
ff	a" želf)znir>o 'r» - o
<gis<g(s<siss&QQ3iQ2l era*
s»>
ta
m
V najem se odda
epa miiraia sota
s prostim uhodom
uliea Belvedere At. .">."» A. 1. n.. vrata 7.
TOVARNA P0AI5TUA
IGNACIJ KRON
Dvomi zaloznik. — Ustanovlj. 1848.
H 35 W H
^XXXXXXXXXXXXXXXOXXXXXXXXXXXXXXXT\
V novi trgovini na drobno	g
Peter Klansicb p
Piazza Nuova iGadola) št. 1, zraven bukvarne Chiopris
se nahaja bogata zaloga
platnega in bombažnega blaga za opravo nevestam po
najugodnejšimi cenami.	^
--Velik dohod fruštanja in pogrinjal. - - C
"Etliiii zastop se zalogo za Trst. Gorišto. Reka. Istro in Dalmacijo	R
TOVARN ZA PLATNO IN PRTE v COURTRAI, FIANDRIJA (BELGIJA). 8
V:xxxxxxxxxxxxxxxoxxxxxxxxxxxxxxx9
MNOŽtMA ZAHVAL JE VSAKOMUR NA UPGGLED.
POfilADA o li LIL J AN A. X
t srs sEttrtvr -
ANTIRHEUNIN - GAZILO
i ° i 7T
ulica Cassa di jtfsparmio
Tovarna na Dunaju.
Noti ceniki, izvirni narisi, načrti za sobe na zali teran je j
— — — — — — brezplarno — — — — — — j
LjiiiuiUTiiiiu uiUTuuiiivu oyuuiil]G
Zahtevajte pri svojih trgovcih novo
ca
proli trganju -n ubadanju v rokah. Cena 1 ione č I
50 nvč. 2 lončića 2 ylđ . n»»*i krti	4 lonč či gltl 3 ^0
» l"'-1.n!rj.> »r<».l
Imar im|ir> i
ŽIVOTNI BALZAM
Brez olja in masli! Ne naprav.	»k.
samo vnako lice nežna in po- ^^^ i«zm.	j.r«-t.a»-
iiili*jt-po. nego tudi belo i* ^^^	i-" p»tn»nk»jti t»-k».
brez peg. Solnčne pege	«»»»«•» lo bi»i»iijut grče
Odpravi vsak Z upo-	*«>lo.icc. z^ali«-..^
I rabo iste. Cena 3	• t(kontne,.
S fanč. gl. t-50:
<>t»ri|MtiH
S jI.
<
<*re»*tne bulazni, ka*r!j ]M>trru zobu« boleči o«, gliate. rl*t«nico m zlato tilo wlr»Ti •• o
S"	O"
A L V A T O H
■oo
S	—
Ob ćijti kri. ■«

Pref.
Ciril-jVicto d ijc vo
cikorijo.
*«M>ie b^ttni. odstranjuj« neći»te
dr*C» -_l__lI ki m ®rn»e«oe » n»Todih» pridejanjmi vsakima lonciuu.
C*nm. oMiti it fk\tu\i* S »1*. 50 novi., =4 «t*kl«.tfi<- 4 gl«*.	O
- - 4* MckkuM » (M. » po*««« »k« s« denar uaprt-I^V	.
H ^ '	p^e i«k«nrt	^^ Karocbe
ljr. Otfflbiiljb ^^^^ g A^LV^ATOR" ^^^ naj" se pošilja iona
I N J E C TIO
_ ...	glavno skladišče
^^	v Varaždinu ^
VEIJETABILE ^^	XFR. RIEDLA
k. I.. H. 1 HI. uu	^V. xxit»u«
O o	lekarna k „SALVATOEJU
° VARAŽDIN
CAPSULE VEGETAB1LE
txjne bolezni
BOLJŠE
N A
DOMAĆE Z D R A
tnrmec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7.
Pri | m »n svojo zalogo ie-tvin kokrnijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinijega. — Najfineie testenine, jh» jako nizkih eensii, ter moke, žita,	otrobi. — liazfn šjija n:;-
ro«Vno hl ago tu<ii na <ler.elo iia tlebeio in f<r«>«'no. — Cenike razpošilja franko.
Obuvala!
Pri Pepetu Kraševcu
zraven cerkve »v. Petra Piazza Ronario po<l lju<l -olo) Bogata zaloga rizaoTrstiik obuval zh cospudf.	iu otrok«*.
Pofitne naroćhe se izvrže takoj. Po>iljatre sjo poštnine proste.
Prevzema vsako del« na delelo in drobno ter s* kvr^u^e z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naiočlie se toplo priporoča
Josip St&otič <Vvlj. mojster. Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum-■ega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in e. kr. generalnih skladisc : nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr. piiv. avstr. Lloyda.
A. BUCHBINDER
TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST.
Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev j tapecarij vseh vr>t. roenih koveekov in velikih kovčekov vseh vrst po načrtih železnic. Naročhe sprejema za kompletne sohe toli v mestu koli za od pošiljanje j h) železnici ali morju.
Jakob Kosmerlj
-i T R S T ■-
ulica ss. Martiri štv. 16
s&aproti Komando Karine.
B*- T K <; O V I X A -ms
je^trin in kolonijalnoga blaira. del i kare-in kouserv. Izbor raznih vin in likerjev.
iru::m tudi filijalko v ulici Bastione štv. 2 nasproti žennkemu liceju.
Priporočam ne }>. n. ol^iastvu iu «eui ■knjiHlanejni
Jakob Kosmerlj.
^jrfrjennj« n- ludi naručbe /a razpošiljanje
X
a
X X X X X X X X X X X X X X X X
X X
paglianovo mazilo (sirup)
o
oo
o
oo
o
oo
za osveženje in čiščenje krvi
prof. Ernesta Fagfliano
o
oo
o
o o
o
o o
|M>
v h: i
nečak pokojnega profesorja Hteronima Pagliano
je bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo.
Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi 1S94 in na higijeni č 11 i narodni razstavi 1 (joo z zlatimi kolajnami.
Dvor višjega sodišča v Lucca je izdal razsodbo
koji i ni a tvr<ika Hier»«mrna Pagliano izključno pravico postopati prt ti komur, ki bi ravpečaval ponartjunja, Ur j<i « 1) jednem prisodil t\ rdki vs-e Hodne tr< 8ke in odvetniške tn.pke pruvzr« či nr do leta l'S'.'T.
sirup je ravno kojega je izumil 18M*. p«»k. naš Kti c prof. Hieronim Pagliano ter bianimn njeiro\e izvirne recepte, s k<»jinii se ie dokarala resnica. Vfi ti dokumenti ki 8<> p F»iji z njegovo lestno roko, luli preo lože ni pristojnemu sodišču.
Poživljamo vtalv-g»r. da prekliče ; to z:uU šča v doka/, rfsnice. kojo s?nio vedno trdili in razkrili brezvestne laži gotovih špekulantov. Zgoraj o/načene listine zaruore wi vs»kdo ogleitut.i. Ogibajte s»e vedno p«»narejaDj in zahtevajte vedno i/tlelke, koji nosii<> na lončku in ovitkih našo varstveno znamko. Tvrdka nima družic.	Napolj 4, Calata S. Marco
x
X
X X X X X X X X X X X X X X X X X
Proriajalnica izgotovljenih oblek
= illa citta fli TrlesteSI =
tvrdke
n EDVARD KALASCH
Via Torrente št. 34 nasproti gledališču „Armoni a" 9 krojacnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najtigotlncj.sih cenah. \* pro-dajalnici ima tudi zalogo perila /.a delavski sian po izven red no nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBO H
izgotovljenih hlač za delavce
kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri.
Glavni zastop /a Trst. Kras, Goriško Istro. Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente
G-LOBUB
centralno ravnateljstvo na Dunaju
I. Franz-Josefs-Onal št. 1 a <\ lastni hiši).
Popolno vplačana glavnica !?,(X)0.000 K, ustanovljena od dunajskega bančnega društva in bavarske hipotekarne in menične i>anke v Monakovu.
Sprejema zavarovanja na življenje \ raznovrstnih kombinacijah iu proti nizkim \ remjKm. Specijalno zavarovanje otrok bre/ zdravniškega rgleda, izplačavši v slučaju že-nitve ali [»rehotla v vojake zavarovani znesek proti malemu odbitku pred pretekom zavarovalne di be.
Glavni zastop v Trstu, Corso št 7. Telefon 469.
OBU VA L A.
—	Dobro jutro ! Kam pa kam r
—	Grem kupit par čevljev !
—	Svetujem Vam. da greste r ulico Riborgo št. 25 po domače-
k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačne*, ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Keliar.
a OOO 0 0
00—00
OOO«
. Alte o
xxxxxxxxxxxxx«xxxxxxxxxxxxxxxxx»
podpirajte družbo Cirila in jVJctoda!
ZALOGA DALMATINSKIH VIN
iz lastnih kletij in
ISTRSKI TERAN,
ki se toplo priporoma družinam, gosp krOniar-jem in restavraterjeni
Simeon Pavlinović. ui. Chiozza 11.
>'iijstarojsa slovenska tovarna in zaloga pohištva
Andrej Jug
TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST
priporoma svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temiso p< l»tIrano, kak» r za spalne, jedilne in \ izitne sr.l-c. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne izdelke po načrtu ali jw»prave. krtere izvtši v najkrajšem času in v pol 00 zadovoljno* t naroči te Ija.
Cene brez konkurence.
Za obilne naroCbe s.- toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na deželi v Linislu gesla : Svoji k svojim !
0 trgovina z mani fakt urnim blagom C
ul. Nucva. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Ntsova. ogel ul. S. Lazzaro st. 5
si dovoliuje obvestiti slavno občinstvo in cenj. 0 odjemalce, da je jako pomnožila svojo z:i1oet-> Q
0 kakor tudi povečala prostoto a tem, da je A ustanovila zgonij omenjeno podružnico zato. V Q da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam Q ce ij. odjemalcem. V obeh prodajalnicah vdobiva se razno blago najbol-e kakovasti in najmodernejše iz
0 prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in £ - ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnic« . tu V 0 je \elikanski izbt r platnenega in bombažnega Q
Oblaga, prtov in pitirkov ter vsake vrste perila. A bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile- V nine razno\Tstni okraski za šivilje in kitnu arke Velikanski izbor snovij za narotlnt- zastave in trakov za društvene znake.
Sprejema naroebe na nn>-ke oblek« po meri. katere izvrši najtočneje in najnatan-neje po censb, da se ni bati konkurence.
Poskušaj, da se prepričaš !
že pojutranjem!		I Glavni dobiček k,,°n 30.000kn"1	
01	USR6 rastavne STBCiC6 Josip Bolaffio/nandl & C.o. Mereurio 4 m Trlestino. Is. Neamanu, Henrik Selilft*-PO 1 KrOnO mann. Josip Zoldan v Trstu.		
Vsi	dobitki se od prodajalcev izplačajo z 10%		odbitkom v gotovini.
OO—OO
C C C
OOO«
Isce se
pridna deklica z;i vrtnarska dela ter tudi d;i |t* sposobna perica proti primernim plačilom. Naslov se izve v uredništvu tega listu.
Velikanski izbor
raznega pohištva
spalne in jedilne sobe. svetlo ali j megleno politirane.
ver Bogat izbor
divanov, ekvirjev, o°;le<lcil, stolić, stenskih ur se r3haja v dobroznani
uar zalogi pohištva -^ni
Rafael Italia
Trst - ul. Malcanton št. I. - Trst.